Dan miru Po štiriletnem vojskovanju so dnc 11. novembra 1918. narodi prenehali se medsebojno ubijati in preganjati. To je svetel dan v zgodovini našega stoletja, ker so na ta dan prenehale vse strahote, ki sc pojavljajo ob vsaki vojni. To je bil dan radosti za milijone bojevnikov in njihovih idiružin, ker je ta!kra't zasijala nada, da se povmejo vojaiki in ujetniki na svoje domove, k svojim milim in dragim. Zapet se je začelo vsakdanje delo in mirno življenje. Na ta dan so zazvonili zvonovi hvaležnosti v vseh cerkvah in besede zahvalnosti so kipele k Vsemogočnemu za veliko milost, ki jo je poslal ta dan na zemljo. Vojne so nesireča za narode in države, vendar so se kljub temu čestokrat vojs!kovali v preteklos-i. Zgodovina sveta je polna krvavega bojevanja, ki je narodom prinašalo toliko bede, da si je ne moremo predočevati, niti je ne more opisati pero. Kakor so bik vojne pogoste. tako je bilo v zgodovini tudi mnogo dela in napora, da bi se vojne ublaževale, pireprečevale in onemogočevale. Filozofi, pesniki, učenjaki in državnSki so vlagali svoje piemenite napore za ustvarjanje pogojev trajnega miru. Tudi sodobna družba deluje na raznc načine, da ne bo več vojne. BodGče vojne bi bile še hujše in sitirašnejše od pretciklih. Za mirom stremi danes ves svet. V dobi miru se kirepe narodi in države, dvigajo svojo ekonomsko moč, vzgajajo sistematično svojo mladino in tako pripravl.jajo lepše življenje in blagostanje svojim državljanom. Dandanes države ne morejo živeti same zase, najmainj v neprijateljstvu z drugimi državami. Narodom je treba sporazumnega in gl<>žnega dela, prenehati Tnorajo z misj.jo osvajanja itiuje zemlje in izkoriščevanja drugih plemen in ver. Treba je. da se vsi ljudje med seboj spoštujejo in da drag drugega seznanjajo s svojimi mislimi, željami in potrefoami. Ljubimo svojo domovino in smo vedno pripravljeni žrtvovati vse za njen obstanek in delati za njen razvoj in naipredek. Ne smemo pa pozabiti, da itiudi drugi narodi slično ljubijo svojo domovino. Narodi cenijo svoje sposobnosti in vrline, se ponašajo s slavnimi deli svoje preteklosti in s svojimi velikimi sinovi. Vsaik narod se mora zavedati, da imajo 'tiudi drugi narodi svojo zgodiovino in svoje sposobnosti, zbog katerih jih moramo ceniti in spostovati. Vsem narodom je treba dati možnosti svobodinega razvijanja, diržavam pa je treba, da se opirajo druga na drugo in si med seboj pomagajo. Narodi naj se družijo v borbi proti skupnim neprijateljem: nevednosti, predsodkom, boleznim. Pomagajo naj si med seboj v elementarnih nesrečah in naj se borijo ramo ob 'rami za pagoje boljšega življenja. S soidielovanjem naj se razvije med narodi zaupanje, solidarnost in ljubezen. S spioznavanjem in skupnim prizadevanjem, ki je usmerjeno istemu cilju, hočemo prenehati z mislijo na osvajanje tujega, opusti misel po osveti in podpirati medsebojno razumevanja in sodelova«_je, ki naj zagotovi mir. Ko bode mir zagotovljen, se ne bodo narodi samo kultumo razvijali, ampaik se bode večala ittudi sreča že v tem, da se ne bodlo tresili pred bodočo vojno. Spori med narodi in državami, ki se ne morejo poravnati sporazumno, naj se rešavajo na sodišču, kakor se rešavajo spori med poedinci. Liga narodov, ki je bila ustanovljena po vojni in ima svoj sedež v Ženevi, ima za svo.jo nialogo, da zbližuje narode, da omogočuje njih sodelovanje in da rešuje spore. Na dan miru 11. novembra je tireba, da niislimo o tem, kolika sreča bi bila za ves svet, ako bi med narodi vladala Ijubezen in šloga. kakor vlada med čland dobre družine. Potrebno je, da na ta dan zablišči v vseh nas želja. .naj ne bode nikdiar več vojne, kakor so 11. novembra 1918. vzdrhtela srca od radosti med milijoni ljudi, ki so doznali, da je ikončana svetovna vojna. Člani pomladka imajo v svojem programu, da se spoznavajo z deco iz drugih kra- jev, drugih mesb in dirugih držav, da bi na ta način postali otroci vsega sveta med seboj pirijatelji in bratje. Naši člani si dopisujejo in izmenjavajo darove z drugimi otroki, da bi se tako razvila med njimi čuvstva bratstva in ljubezni. Današnja deca in jutrišnji državljani, vzgojeni v 'tiej medsebojni ljubezni, nočejo dovoliti, da se razvnamejo vojne strasti med ljudimi, državami in narodi. Naši olani Pomladka naj sodelujejo na dan miru, ki se priredi 11. novembra s tem programom: 1. Od 5. do 10. novembra je potrebno, da se v vseh razredih srednjih in strokovnih šol pišejo pismeni izdelki. Tema teh spisov naj bode za nižje razrede »V rhiru cvete umetnost«, za višje irazredte pa »V miru se razvija narodna kultura«. 2. V soboto, 10. novembra naj predavajo učitelji svojim učehcem prvo uro o Ligi narodov, kot o čuvarju svetovnega miru. Predavanje o Ligi narodov smo poslali 1. 1928. na dan miru in se more to predavanje uporabiti. 3. Na dan 11. novembra ob 11. uri naj se posvetita dve minuti pobožnemu molčanju, da se s tem izkaže spoštovanje spominu padlih žrtev v vojni. To molčanje se izvaja v vseh državah, zato naj tudi naši člani, kjerkoli se nahajajo, pobožno molče dlve minutii. 4. Na dari 11. novembra ob 11. uri bo pozdravila jugoslovan;ska mladina z beograjske radio postaje po svojem članu mladino vsega sveta, potem pa se bo vršilo predavanje o miru. 5. Najbolje sestavljeme naloge o miru in to po tri iz vsake šole. naj pošlje uprava šok našeimu Glavncmu odboru zaradi nagrade. Nagrade so nastopne: I. nagrada za nižje razrede 200 Din; II. nagrada za nižje razredle 100 Din; III. nagrada za nižje razrede 50 Din. I. hagrada za višje razrede 300 Din; II. nagrada za višje razrede 200 Din; III. nagrada za višje razrede 150 Din; IV. nagrada za višje razrede 100 Din. Izbrane naloge je treba po&lati najdalje do konca novembra t. 1. 6. V nedeljo 11. novembra naj se vrše v vseh ce.kvah primerne pridige o značaju miru. Upraviteljstva šol se napTošajo, da posvetie dnevu miru svojo pažnjo, kakor je to naročilo ministrstvo prosvete z odlokom z dne 25. oktobra 1934.. P. br. 36.299 in ministrstvo trgovine in industrije I. br. 34.797/N od 11. oktobra 1934. Glavni odbor društva Rdečega križa, sekcija Podmladka.