194. Številka.
Vrst, v petek 25. avgusta IS91).
Tefcij XXIV.
..Edinost"
Izhaja dvakrat n;» dan. rastmi nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. nri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja (»h uri zjutraj.
Naročili k;i /miš a : Obe izdan ji na leto . , . jrld. "21 •-Za samo večerno izdanje .	1*2' —
'Ah pol leta.četrt leta in na inese« razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na mi-ročl>e hre/ prilniene naročnine «e uprava ne ozira.
Na drohno se nrodajajo v Trstu zjui-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake zjiilranje Številke po 2 nvč. Izvrn Trata po 1 nvč. več.
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon «tv. H70.
4 nvč.
V edinosti Je moč!
Ogla«!
se računajo no vrstah v |ietiiu. /.a v«*^-k rut no naročilo s primernim pn>u*i'»m. 1'oHiana. osmrtnice in j:ivne zalivale, domači oglasi itil. se računajo po pogoditi.
V«i <lopisi naj se pnSiljajo tireilnlšl» h. Nefrankovani dopisi st» ne sprejemajo. Ilokopiai "e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oulase sprejema uprilvniAtva. NaroCnino in oglase je plačevali loco Trat.
Vrednimi«« in tiskarna ««• nahajata v ulici Cariutia Hv. 1 *2. I praviiišho. »>d-pmvnUlvo In sprejemanje liisemlnv
v ulici Moliti piccnln *tv. .'S, II. nadstr.
Izdajatelj In odgovorni urednik Fran G o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
IVIOVPC 24. Sinoči so ne ponovili izgredi in demonstracije, posebno pred palačo knezo-škofa. K na stotnija domobrancev je prišla redarjem v pomoč. Se le po polu noč i je nastal mir.
1'nriz 24. Kakor poroča »Evenement«, se bo vojno sodišče v Rennesu bavilo z vprašanjem, ali hoče /a naprej imeti po dve seji na dan.
Rniiilioillllot 24. Predsednik republike, Lou-bet, je danes sprejel ude okrožnega svfeta ter o tej priliki v nagovoru izrazil svojo globoko žalost, da provzročujejo zmote duha poulične nemire ; vendar ni smeti pretiravati njih pomena, niti obupati ; kajti konce vznemirjenja se bliža. Naredbe vlade dokazujejo, da hoče ista, kakor zavetniea mirti, odločno braniti republiko ter doseči, da se spoštujejo zakoni.
Keniies 24. Polkovnik Ma u rel, ki jo bil predsednik vojnega sodišča, katero je leta 18D4. obsodilo Drevfusa, izjavlja, da to sodišče ni dobilo nobenih tajnih spisov. Henrv, da je sicer govoril pretirano, a brez sovraštva. Obnašanje Drevfusa med pravdo je bilo pravilno. Dva dni potem, ko je začela razprava, je prinesel priči neki častnik zavitek listin, ter mu priporočal, naj te spise priobči vojnemu sodišču. Se isti večer so se častniku vrnile te listine. To je bil l)u Paty de Clarn.
O vsebini teh tajnih listin molči Maurel ter pravi, da je 1»i 1 o Drevfusovi krivdi prepričan že prej nego je videl te listine.
Lahori vpraša pričo, ako jc poznal Merciera, kar Maurel zanika. Lahori vpraša potem Merciera, če je isti ukazal Maurelu, da predloži vojnemu sodišču tajne listine. Mereier izjavlja, da tega sicer ni storil formalno, ampak moralno na dokaj jasen način. Proti Drevfusa da v dobi, ko so tja zaprli, ni bilo drugega dokaza, kakor »borderft«, vse drugo je bilo le sumničenje.
Lahori opozarja na nesoglasje v izpovedhah udov glavnega štaba o važnosti predanih listin. Iz nadaljne razprave izhaja, da «borderA» ni imel podpisa niti dneva in leta.
Priča De Grandmaison trdi, da se l)reyfu-sova hramba opira na pomoč iz inozemstva. Prihodnja seja bo jutri.
Socijalni utrinki.
IV.
S v o 1> o d a.
Vsako živo bitje, zlasti pa človek, si želi svobode. (Jim višjo stopinjo razvoja je dosegel Človek, tem bolj narašča v njem to hrepenenje in v duševno najpopolnejših ljudeh postaja tako močno, tla hočejo svobodo doseči za vsako ceno.
To stremljenje ne živi samo v posamičnikih, temveč tudi v raznovrstnih skupinah, ki jih opažamo v ljudski družbi. Posamični slojevi in razredi, razne stroke, spoli, narodi hočejo biti svobodni. Nobena fizična ali intelektuelna sila ne more uničiti tega koprnenja, ki je en del življenske site. Vsa zgodovina mam je priča tega nesmrtnega teženja.
Boj za svobodo se luje tudi v našem času : delavski, narodni, spolni, razredni boji se bfjejo za
svobodo. Dandanes torej ni sVobode. To je jasno. Vprašati moramo samo, ali je v razmerah, ki jih je ustvaril kapitalizem, mogoča svoboda? Ljudje kratkih mislij menijo, da je; kdor se zaglobi v posmatranje družabne strukture, mora izpoznati, da je v kapitalistični družbi svoboda samo prazna Akcija.
Pač nikdar ni beseda »svoboda« tako glasno donela, kakor takrat, ko se je kapitalizem začel razvijati. Srednji stanovi so takoj očutili mogočno konkurenco mlade industrije, /bali so se za svoj obstanek in v prvem strahu so zahtevali, naj se omeji svobodni razvoj industrije. Tedaj so kapitalisti odkrili svoje svohodotimno srce. »Samo svobodno se moči lahko razvijajo«, so rekli — in svobodna igra močij jim je postala bojni klic. To je bil menšesterski liberalizem, ki se je rodil na Angležkcm in, razvivši se, razširil po vseh indu-strijalnih deželah.
Temu gospodarskemu liberalizmu je sledil politični na parlamentariČnih pozornicah. Oba sta bila l a ž n j i v a, kajti pod lepimi h o m-b a s t i č n i in i frazami o svobodi se je skrivala na j h u j š a ti r a n i j a.
Svoboda je nerazdeljiva celota, ki ni več svoboda, ako se zmanjša kakorkoli. V kapitalistični družbi je samo tisti lahko svoboden, kateremu »njegova sredstva dovoljujejo to«. Svoboda se dandanes lahko priznava, dekretiru, potrja, oživeti se ne more, kajti kapitalizem ne more obstati drugače, nego z malim številom svobodnih gospodarjev in ogromno množico nesvohodnih delavcev.
V drugem članku sem dejal: Kdor nima kapitala, mora resignirati na svojo samostojnost in podati se v službo kapitalistu. To je umevno, ker ne more dobiti sredstev za življenje, ako ne proda svoje delavne moči. In kdo drugi naj jo kupi, nego kapitalist, ki ima sredstev ? S to prodajo je delavec — bodisi ročni ali umni — izgubil svojo svobodo, postal je od vise n o d d e l o d a j a 1 o a. In odvisnost narašča tem bolj, čim bolj se razvija kapitalizem, čim močnejši postaja. Novi tehniški pomočki, novi stroji, nove naravne moči prevzemajo delo ljudskih rok, podjetništvo potrebuje raz-merno vedno manj ljudskih delavskih močij, delavec ni konečno uiti ne more več izbirati, v katero odvisnost se hoče podati, temveč mora hvaliti Boga, ako sploh dobi dela, naj že bo kakoršnega-koli.
To velja tudi za duševnega delavca. On si ne more več izbirati stroke, ki bi mu ugajala najbolj, temveč mora gledati, kje je kakšno prazno mesto. Koliko uradnikov je samo zato na policiji, ker niso dobili drugje službe, ker niso mogli nekoliko let službovati b»ez adjutuma, s kratka: ker so jih gospodarske razmere prisilile, sprejeti baš tako službo!!
In tak delavec ne more biti svoboden! Cim veča je konkurenca delavnih močij, tem bolj se mora prilagodili delodajalčevim zahtevam, da si ohrani službo in kruh.
Zakaj je v našem času politična brezznačaj-nost tako velikanska? Prepričanje in volilni glas se prodaja za košček kruha, za službo, za golaš. BiČ lakote žvižga nad glavami, Damokljcjev meč brezposelnosti visi nad njimi.
Kapitalizem ubija svobodo . . .	*—*
„Bodite dobri!"
(Dopis i/, spodnje okolice).
»Bodite dobri, saj gospodje Vas imajo tako zelo radi« —- je vzkliknil namestništveni svetovalec vitez Sclnvarz, bivši glavar v Postoj i ni in Novem Mestu in kasneje v Pazinu, vzkliknil je na oni glasoviti ekskurziji v Padričah, ko so se vozarili po okolici : med njimi tildi pisač Mauronerjev, K r nest o, ki seje ob volitvah v mestni in državni zbor odlikoval z najživahnejšo agitacijo proti avstrijskemu patrijotu in za pristaša iredontovske stranke ! Gospod c. kr. namestništveni svetnik vitez Sclnvarz je torej tako vzkliknil v oni družbi, kateri je pripadal d' Angeli, oni Angeli, ki tako rad proslavlja brzojavnim potom pobratimstvo ne-odrešencev z onimi v Rimu, v oni družbi bivšega Garibaldinca, sedanjega zastopnika okolice v državnem zboru. V tej družbi, katere člena sta bila tudi kulturni svetnik Friihauf in nj. ekselenca o. kr. namestnik v Trstu, grof Goess — našel je gosp. vitez Sclnvarz živo potrebo, opozarjati okoličane, naj bodo »dobri« z luškimi gospodi.
Nočem tukaj naglašati »zaslug« Krnestovih, nočem tukaj naglašati »zaslug« bivšega Garibol-dinca, nočem tukaj naglašati, kako je d'Angeli napadal na onem protestnem skodli, ki so ga priredili Lahi proti vladi in proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu, nočem tukaj naglašati, kako lepo je moralo biti, ko si je ta odlična družba ogledovala bike po tržaški okolici, one bike, kateri igrajo zelo važno ulogo — ob volitvah,.... tega nočem naglašati, temveč začudeno se moram vprašati: kaj, nič važnejšega, za blagor ljudstva koristnejšega ni vedel g«»sp. vitez Sclnvarz, nego učiti ljudij, kako naj ljubijo gospodo?! Kaj, nič drugega ni učil nj. ekselenca grof Goess ljudij, nego: »Trst jo taljanska in vi znaste tudi taljanska?«
Meni se zdi, da plačuje država svoje uradnike za vse nekaj drugega. Blagor prebivalstva jim pač ne sme biti mijzadnja briga.
Sod<5 po tem, da so bili gospodje z iffhnest-ništva z »Agrario« in po tem, da imata vitez Sclnvarz in kulturni svetnik Friihauf gospodarski resort na tukajšnjem namestništvu — sodri po tem, si moram misliti, da so se hoteli gospodje zanimati za gospodarske razmere v gorenji okolici. Koliko so vršili to nalogo, priča nam gorenji vzklik viteza Sclnvarza.
Ako bi kedaj veter prinesel gospode v spodnjo okolico, prosil bi jih, naj nas ne uče vi oke politike, o kateri nimamo pojma. Ako se zanimajo za gospodarske razmere in ako žele priti tudi s tein namenom k nam, naj le pridejo. A da bodo vedeli, o čem se bomo pogovarjali, povedati jim hočem danes javno v listu cenjene »EdinostEvo:
Kar nas je posestnikov v spodnji okolici, znotraj užitninske črte, srečni smo tako, da moramo že meseca junija na linanco, kjer moramo zapisati zapisnik, da naše trte so zarodile grozdje. Že na tej poti se nam godi, kakor se ne more goditi nikjer drugje na svetu. Z nami sestavljajo nemški zapisnik. Ko je tak zapisnik sestavljen, v katerem prosiš, naj pridejo po davek od grozdja (da-li ni morda kaj drugega, ne vem, ker je nemški) — tedaj pero v roko in podpiši g'i !
Za jeden ali dva meseca pa prihajajo finančni organi. Ogledajo si natančno vse grozdje, in sodijo, koliko bi ga moglo biti približno. Ako je
od grozdja pričakovati recimo 10 hektolitrov vir m, narede zopot s tel*>j : noniški zapisnik na noniško-btških tiskovinah (slovenskih ni, ker smo že v Italiji !> — in ti zaračuni jo, da moraš plakati za vsaki hektoliter vina iHMOgl. kar znaša za 10 hekto-litrov 108 gl. -
Posestnik znotraj užitninske črte, ki se skozi vhp h'to nI »i ja, da Iti si kaj zaslužil z vinom, dati mora vos dobiček finanoi in sicer pripada od vsakega hektolitra vina «• I»c1 ini (! gl. NO nč., era rji i pa 4 gl. —
Na jI M»lj kričeče so mi dozdeva to, ila je treba podpisati zapisnik, so predno je pr< zdje zdrelo, so prodno jo pričela trgatev. Koliko nesreč Se lahko pride na grozdje ! Bolezen, roso, toča, ptiči, ose io vrhu vsega tega še tatjč. In vendar treba zavezati se, da ho plača od vina, katero še visi v zraku, katerega še niti pridelali nismo.
Ako se pa vendar upreš takemu zapisniku, ako se nočeš zavezati, da plačaš za vino, katerega niti nimaš, ko si prepričan, da ga ne ho toliko, kolikor ti ga hoče zarnčuiiiti Hnnnea (kakor ne je /.godilo nekemu kmetovalcu, kateremu so hoteli zaračiiniti ."» hektolitre, a ga je pridelal samo HO litrov), ako praviš tornj finančnim organom, da ne narediš pogodbe, temveč naj pridejo, ko bo grozdje zdrelo — kaj ne ti /godi tedaj ?
Zopet moraš dirjati na finanoo in naznaniti dan trgatve. Pred trgutvo ne smeš pokusiti niti zmoa lastnega grozdja, ne smeš niti jagode utrgati lastnega grozdja in jo dati pokusiti otroku — ter ho ga ne smeš dotakniti. Vse leto pa moraš okopavati zemljo, vse leto moraš vezati mladike, vse le leto moraš žvepljati in škropiti, obrezovati in vezati, kupovati les in beke, vse to moraš storiti, ako hočeš kaj pridelati na trtah. Tudi davke moraš plačevati, a lastnega grozdja se ne smeš dotakniti !
Visoko e. kr. ministerstvo je dalo ukaz, tla treha dajati posestnikom brezobrestna posojila, da zaniorejo obnoviti po trtni uši pokončane vinograde, dalo je ukaz, da treba z denarjem podpirati vinogradnike, da si opomorejo.
Ekselenea in vitez! Bi-li ne bilo bolje, da bi bila Vi dva raje prisilila laško gospodo, odo go-spCklo, kateri bi bila dolžnost skrbeti za blagostanje kmeta, ne bi-li bilo bolje, slavna gospoda, da bi bila poučila laško gospodo, kako naj delajo, da ne propademo na gospodarskem polju?! Ne bi-li bilo bolje, vprašam Vaju, da hi hila povedala laški gospodi, da tržaškemu deželnemu zboru je prokleta dolžnost, skrbeti in delati na to, da se obnemogli in obupani okoličanski kmet povzdigne iz propada?! — Okolici bi bila mnogo več koristila, nego pasta z vzklikoma: »Trst je taljunska« in pn »Hodite dobri«!
Sitemu vsakdo lehko pravi: »Bodi dober«
—	tudi bik plemenjak »Agrarie« rad sliši to, kadar je sit - a verujte mi, da štiri kočije po okolici, v kateri li sedi družba: pisač Ernesto, slavni Poldo, d' Angeli, — in pa Frfilmuf, vitez Sohwarz in ekselenea o. kr. namestnik grof Goess
—	naj, si le ogledujejo bike, Legine šole — da vse to pač malo pomaga in koristi od dne do dne propadajočemu Icmetovalstvu v tržaški okolici.
Uničiti okoličana in na njegovo mesto nasaditi Furlana, to je in je bilo geslo laške stranko.
In kdo jim pomaga na tem delu? O čudna država neverjetnosti! A kaj čemo? »Bodimo dobri!«
Bodimo dobri; hodimo dobri, ko slavna delegacija ni niti z inazineem ganila, da bi dobil okoličan-kmet brezoboestna posojila, da-si bi bila dolžna to storiti; bodimo dobri, ko smo v spodnji oko-liei kmetovalci že tako obdačeni, da so ne izplača nobeno delo več, da leže trte neobdelane po vinogradih, da gremo z grozno hitrimi koraki gospodarskemu propadu nasproti; hodimo dobri, ko nihče ne misli drugega, nego kako bi nas zatrl, kako bi nas uničil; hodimo dobri, ko se nam na naših tleh ustanovljavajo Legi ne šole, kjer se odtujuje deca: nam, Bogu, narodu in državi!!
♦ Hodite dobri!« nam kliče svetnik vitez Seh\varz, a mi vemo, da so nam Lahi opustošili naš nekdaj krasni Kras, ko vemo, da Lahi delajo na to, da bi izginilo naše blagostanje, da bi izginili naši, a mesto njih naj l»i se šopiril Furlan, da bi izginili naši vinogradi in mesto naših vinogradov naj bi stali furlanski hlevi! Hodimo torej dobri, da bo zadovoljen vitez Sohsvnrz in vsa ona
družba. Hodimo torej dobri, da ne Ih» trebalo o. kr. vladnim organom svariti nas s takimi opomini. Hodimo dobri, molčimo, plačujmo, poitalijan-čnjmo se, izneverjajmo se svojemu staremu geslu : »Vse za. , . .« — hodimo torej dobri, dokler se približa dan, ko zasveti tudi nad temi deželami ona zvezda, katero tako željno pričakujejo laški neodrešenei. hodimo torej dobri in pričakujmo jo tudi mi prav tako željno - s.ij tudi potom morda ne bo hujega, nego je v tem času, ko nam pripovedujejo visoki gospodje, da že znamo laško, da smo žo — zreli. Hodimo torej dobri in — mirna Bosna!
Politični pregled.
TRST 25. avgusta 1899.
K položaju V «Information * pišejo iz »dobro obveščenih konservativnih krogov avstrijskih* : «Zjrtsnjenje politiškega položaja pride to pot iz Prage in to morda že v bližnjih dneh, vsakako pa v prvi tretjini septembra. In sicer po plenarni seji mladočeških deželnih in državnih poslancev. Pred to sejo bodo v Pragi važna posvetovanja, katerih se poleg dra. Kaizla udeleže še druge odlične politiške osebe, mej istimi, kakor se sluti, po eden ali dva zastopnika drugih skupin desnice. Tem povodom pride baje tudi do zjasnenja v zadnji čas nekoliko oblačnega razmerja mej (-tihi in katoliško ljudsko stranko, z izrecnim namenom, da se obstoječe prijateljsko razmerje utrdi tako, da v prihajajočih kritičnih časih dobro prebije vsako skušnjo njega trdnosti. Na strani katoliške ljudske stranke so s posebnim zadovoljstvom opazovali samozatc-vanje, s katerim so se Cehi po celjskih dogodkih izognili vsaki nadaljnji demonstraciji. Da-li pa od tega pripoznnnja pridejo slednjič tudi do upoštevanja češkega stališča v jezikovnem vprašanju, z odgovorom na to treba še čakati, in sicer, kakor stvari stoje, čakati z veliko previdnostjo i n d v o m i».
Ako imajo ta izvajanja konservativca v »Information« res kaj realne podlage, pričakovati nam je torej novo, morda kaj popravljeno izdanje stare igre — tako stare, kakor je staro vladanje grota Thuna s pomočjo sedanje večine. Ker ni nikakega pravega kontakta ni med vlado in skupinami večine, ni mej temi poslednjimi samimi, ker hočejo vsi ti činitelji le opirati se eden na druzega in ničesar ne privoščati jeden drugemu, ni drugače mogoče, nego da gre testo vedno le narazen. Zato treba vsako toliko osvežati prijateljstva, tolažiti, odpravljati slučajna nespnrazumijenja, ali kakor se glasi parlamontarično-tehnično označenje: pojasnjevati položaj. Tako je bilo že večkrat in vsakokrat je bilo pozneje nejasno kakor poprej. Da-li bo tako tudi po praškem zjnšnjevnnju — to nam pokaže bodočnost. Mi se ne nadejamo ničemur od tega »jnsnenja«; a če nas pouče bodoči dogodki, da smo se motili, se pa spokorimo — in še s kakim veseljem !
Le pravično bi bilo. «Grazer Tagblatt* pravi, <la je izvedel od dobro poučene stvari, da se pridno vrše priprave v ta namen, da se na najvišem sodišču zasnujejo slovenski senati.
Dobro lekcijo so dobili nemški konservativci, oziroma njihov glasnik v «Liuzer Volkshlatt«, ki so se z čudovito hitrostjo pridružili nemškim liberalcem in naoijonalcein v tolmačenju celjskih dogodkov in ki so se izjavili solidarne z nasilniki v trditvi, da so Slovenci krivi na vsem, ker so drzno napadli nemško last. Tako jo tudi konservativce potegnil za seboj vrtinec splošnega nemškega hesnila, da so zgubili vso razsodnost, da so pozabili, da Celje niti ni nemška last, da niso pomislili, kam bi morali priti, ako bi se obisk bratov pri bratih že smatral kakor izzivanje družili, in da so pozabili, da ves škandal je bil le posledica \Volf-Schonererjeve agitacije, ki je, nota bene, istotako n a p e r j ena proti k o n s e r v a-tivcem, kakor proti nam. No, sedaj so dobili konservativci pošteno lekcijo z dogodki v Celovcu, ko so izgredi od iste strani rezali v konservativno meso.
V Celovcu so se zbrali nemški duhovniki in nemški zastopniki nemških podružnic za osnovo nemškega katoliškega vseučilišča ; ni bilo torej ni-kacega slovenskega atentata na nemško vlast — in vendar so uemško-nacijonalne furije divjale po ! celovških ulicah, vendar sta se peli »Die \Vacht am Rliein« in »Bisinareklied«, vendar je letelo
kamenje na nemške zborovale*- in so padale nom-ške pesti po hrbtih nemških duhovnikov.
Oda, zelo poučni so ti celovški dogodki in tudi karakteristični za sedanjo gibanje mej Nemci.
In ako olankar v »Linzer VolksblattU« ni sam kak prikrit Hismarckijanec, moral bi hitro prijeti za pero in spokorjeno (»opraviti krivico, ki jo je storil Slovencem, ko ho je zaletel v nedolžno žrtve zhesnelih fanatikov, mesto da bi so bil sramoval v imenu nemškega naroda in — človeške kulture.
Domače vesti.
Imenovanji. Finančni minister je imenoval računska revidenta .larneja Sardotsehn in Alfieda Gaverja računskima svetovalcema za obsežje Bilančnega ravnateljstva v Trstu.
/liiaga v Koljmiii. Iz Holjuna nam pišejo: Občinske volitve so dovršene. Hrvatska strank a je zmagala v vseh treh razredih. V III. razredu z 101 glasom večine, v II. z (52 glasi večine, a v I. po hudi borbi z 4 glasovi večine. Naših 24, italijanskih 20. V prvem razredu se je vnela živahna borba, kjer smo najmanje pričakovali. V tem razredu naša stranka niti dvomila t.i na zmagi, ali v zadnji hip so se Horunčani — ki odločujejo v tem razredu — razcepili in to radi zidanja kapetanske hiše. Jedni bi hoteli, da se zida na starem mestu, drugi na novem — in razdor je bil tu. No, vendar smo srečno nadvladali tudi to krizo. Italijani so silno poparjeni. Lagali so, grdili, sumničili, trošili in strašili, ali vse zastonj. Pameten človek jim ne veruje več. Na kolena so padali v sredo jutro pred Horučani, naj se jih usmilijo in naj jim vsaj v prvem razredu pomagajo do zmage. Ali vse je bilo zastonj. Italijani hočejo preprečiti naravni proces, ki se razvija v Istri. Prazen jim trud, kakor jim kaže izid naših volitev. Se nas ovirajo, še nam delajo napotja, še se jim posreča marsikaka hudobija, ali na sploh : mi usta j amo ven d a r.
Sličice ta Istro. Iz Krka ve na Pomjausčini nam pišejo dne 20. avgusta: Le oni, ki živi na listu mesta, more nam verjeti, kaj vse se more dogoditi v naših žalostnih, obupnih razmerah. Dne 20. t. m. nas je bilo kakih 10 mož na javni poti. Mirim smo se pogovarjali o naših gospodarskih stvareh. Kar hkratu se je priklatel k nam znani rogovilež in najemnik koperske gospode, znameniti Bigatto, ta pajdaš glasovitega Bartolicha. Jel se je utikati v naše pogovore ter nas počel izzivati. Ko srno mu povedali par poštenih, poletel je kakor zhesuel v svojo hišo (pardon, saj nima ničesar ra-zun solnca in zraka!) ter je privlekel svojo kozo (zastavo s podobo koze), vihtel isto nad nami iz-zivaje nas, naj se je dotaknemo, ako imamo srca. Dakako: ako ne bi poznali tega človeka, hi bili naučili pameti njega in njegovo kozo. No, ker se nadejamo, da prej ali slej pravica pokliče na red tega hujskača, smo mu mirno ukazali, mj spravi svojo kozo. In bil je res toliko pameten, da je storil tako. Pač žalostno bi bilo, ako pravica ne bi pozvala na red takih hujskačev. Potem si bomo siromaki sami morali napraviti red. Tega ne bomo trpeli, da nas te najete duše neprestano izzivljajo in dajejo pohujšanje našim otrokom, naši mladini. Takega moža nam je preskrbel glasoviti Gonjač, da nam je javni čenitelj.
Oe ga kdo kliče le pet metrov daleč iz njegovega stanovanja, že zahteva 70 nvč., če pa gre na lice mesta 50—60 metrov, zahteva že 1 gl. 50 nvč. in tudi dva. In kako ceni! O tem bi lahko naveli kričečih slučajev.
In take razmere naj bi nadalje trpeli ? Mi pravimo odkrito, toliko gospodi v Kopru, kolikor prodanemu mesu na Pomjanščiui, da ne moremo, ne smemo in nočemo dalje trpeti takih stvarij. Oni, ki so poklicani v to, naj napravijo red! V imenu vseh pametnih Krkavčanov nas je deset, ki smo pripravljeni bodisi tudi pred sodiščem in s prisego potrditi dejanja, ki pričajo, kako se nas izzivlja dan na dan, da ne moremo priti do miru in moramo živeti v vednem razburjenju.
Za norca nas imajo! Pišejo nam: Včeraj, dne 23. t. m. so prišli k gospodu Kodriču, posestniku pri Sv. M. M. spodnji, dva finančna organa in en magistratni sluga.
Ne da bi bili pregledali grozdje, kakor bi bila menda njih dolžnost, je vodja istih, neki finančni viši stražnik, vprašal gori omenjenega po-
sestnika : Da-li podpiše l»»ton pogodbo, ne da Imi uganjal take neumnosti, kakor jih je uganjal lani!!!
Naš posestnik je rekel: Ako ho tako, da mi ho kazalo, podpišem, a to honio šele videli. Na to je omenjeni finančni organ izvlekel neko laško-nemško pisavo ter jo pomolil g. K odriču, Ta je izjavil, da take tiskovino no podpiše, ker je ne ume in ker zahteva slovensko. Finančni organ je rekel : Mi smo vedeli, da /. Vami ne opravimo ničesar — pridemo drugikrat !
Ali se ne pravi to, imeti za norca davkoplačevalce?! Mi protestujemo najenergičneje proti takemu postopanju e. kr. organov in zahtevamo, da se že enkrat naredi konec takemu prezirljivemu vedenju, ki ni v čast, finančni ohlasti. Zahtevamo pa tudi, da se gosp. Kodriču da primerno zadoščenje za tako nezaslišano žaljenje.
I)a ne bo prepozno. Pišejo nam: Vsako leto je takih ljudij, ki se izgovarjajo, oziroma zabavljajo, češ, da niso vedeli, kedaj se ho obhajala obletnicn blagoslovljenja zastave »Delavskega podpornega društva«.
Ako si jim rekel, da je to hilo večkrat objavljeno v »Edinosti*, ti odgovarjejo: Saj čitam «Edinost« vsaki dan, pa nisem nič čital o tem slavju!
Da ne bo torej zopet letos takih pritožeb, objavljamo še to notico ter priporočamo vsem členom in prijateljem tega društva, naj pridejo v nedeljo dne 27. t. m. ob 7. uri in pol zjutraj v ulico Molin Piecolo štev. 1, od koder pojdemo v cerkev sv. Antona novega k sv. maši. Med potjo tja in nazaj bo svirala veteranska godba. Popoludne pa naj vsakdo (izvzeinši Povže !) pride na vrt slovenske šole ul. Giuliani 28, kjer se oh 5. uri popoludne prične krasna veselica.
Žrtev div|astcv v Celju. «Slov. Narodu* pišejo iz Celja : Včeraj jo g. dr. Š u k 1 j e obiskal gosp. Gosti n č a r j a na njegovo zahtovanje. Mož se je v zadnjih dneh postaral najmanje za 10 let. K telesnim bolečinam so se pridružile še hujše duševne muke. Na temenu ima dolgo ureznino — bržkone od policijske sablje — na zatilniku ima večjo rano razpoki i no. V obrazu okolu očij in ob nosu je ves zatekel, kakor ima tudi na drugem telesu močne zatekline in bule. V duševnem oziru je popolnoma apatičen. Ničesar ga ne zanima, na dobro znane dogodke se niti ne spominja ter joče v enoiner, kakor otrok. Da je telesno kakor duševno stanje tako zelo razjedeno, se ni čuditi. Štirinajst dni je nedolžni revež v zaduhlih, temnih, brezzračnih prostorih okrožnega sodišča. Sam, v nobeni dotiki z zunanjim svetom in drugimi ljudmi mora otrpniti za pojave vsakdanjega življenja. Sveži, svobodni zrak bi bilo edino zdravilo, ki hi utegnilo v kratkem času posvežiti slabotno telo in in medli duh.
Nadomestne volitve v pridobil luske komisije. Od c. k. davčne administracije smo prejeli nastopno oznanilo :
Vsled naredbe, izdane od visečega c. k. finančnega ministerstva na Dunaju v smislu § 17. volitvenega predpisa glede volitev v pridobninske komisijo in ccnitvenc komisije za osebne davke {priloga D. izvršitvenega predpisa k I. poglavju zakona od dne 25. oktobra 18%. drž. zak. št. 200 o neposrednem osebnem davku, kateri predpis se nahaja v drž. zak. št. 35 ex 18i)7) objavlja se sledeče:
Nadomestne volitve onih udov, kateri so hili izsrečkani v zmislu § 22. prednavednnegu zakona in torej niso več udje pridobinske komisije, se bodo vršile takole :
A. Nadomestna volitev v pridobninsko komisijo I. davčne družbe.
Volilni okraj: Okraji trgovinskih zbornic v Trstu, Gorici in Rovinju, ki so združeni, glasom ces. naredbe od dne 15. julija 1899 drz. zak. št. 147 v jeden sam priredbeni okraj I. vrste.
Število udov, katere je voliti v komisijo: 2 uda (namesto gospodov Aleksander dr. Afendulija in Geza Pulitzerja) in 2 namestnika (namesto gosp. Deuietrija Economo in Hennenegilda Mazzolija).
Volilni komisar; dež. knž. komisar trgovinske zbornice v Trstu.
Volitev se bo vršila v ponedeljek dne 11. septembra 1899. od 10. predpoludne do 12. ure v mali dvorani, 1. nadstropje borznega poslopja.
H. Nadomestna volitev v pridobninsko komisijo II. davčne družbe.
Volilni okraj: okraj trgovinske zbornice Trst. Število udov, katere je voliti v komisijo: 3 ude (namesto gosp. Lucijami Rertumč, Salamona Thorseini in Kdmonda viteza Kandeggcrja) in 3 namestniki (namesto Kdvardn Turek, Josipa Cra-sovieh in pok. Adolfa Ricdmiiller-ja).
Volilni komisar: dež. knež. komisar trgovinske zbornice ,* Trstu.
Volitev se bo vršila v torek, dne 12. septembra 1899 od 9. ure predpoludne do 1. ure popol. v mali dvorani. I. nadstropje boznega poslopja.	(Z vrše tek pride.)
Brzojavni hi telefonski promet meseca JllllJa 1S99. Na c kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca julija 1H90 in sioer
na Primorske ni : oddanih............ 45520
d oslih............. 53332
tranzitujočih..........136090
vseh brzojavk 234078 c m 1 teh jih odpada na Trst sam:
oddanih............ 30049
došli11 ............. 34657
tranzitujočih..........122120
vseh brzojavk 18(5832 na K r a n j s k e m :
oddanih............. H584
došlih..............1018K
tranzitujočih.......... 17994
vseh brzojavk 36766 T e I e fo n s k i promet: V interurhanem telefonskem prometu bilo je
pogovorov v istoj dobi :
v Trstu............. 1571
» Opatiji............ 248
» Puljii............. 146
» Ljubljani........... 1(>8
h) V lokalnem prometu govorilo se je:
v Trstu............ 220000 krat
» Pulju............ 7470 »
» Gorici............ 5580 »
» Opatiji............ 1449 »
» Ljubljani........... 14050 »
Celjska polletja. Okrajni zastop celjski in občinski odbor celjske okolice sta v sejah dne 23. t. in. sklenila enoglasno, staviti vladi nasvet, oziroma predložiti ji prošnjo, da se z ozirom na dogodke o priliki obiska čeških akademikov policija v mestu celjskem podržavi.
Dobro bi bilo, da najdeta ta odbora mnogo posnemalcev na slovenskem Štajarju.
Rolniško zavarovanje delavcev. Upravno sodišče je te dni sklenilo važno odločbo, glasom katere velja zakonito podpiranje bolnikov po § 6 zakona o bolniškem zavarovanju v vsakem si u-čaju bolezni, torej tudi v slučaju bolezni n a u m u. Po tej odločbi morajo torej tudi hI a z n i za v a r o v a n o i dobivati zdravniško in lekarsko pomoč in primerno gmotno podporo.
Lloydov parnik »Nadvojvoda Fran Ferdinand? je prispel dne 28. t. m. po štiridnevni vožnji iz Trsta v Port-Said. Povprečna hitrost znaša nad 14 milj v uri. Iz Port-Saida se poda parnik neposredno v Bombav, kamor treba pošiljati pisma, namenjena osebam na krovu »Frana Ferdinanda«.
Samomor — na papirju. V ulici Muda vecchia št. 7 se je nedavno nastanil 26-letni Ribaril W. Mlademu možu je sijala iz oči globoka srčna žalost. Pred včerajšnjem je izročil služkinji list, namenjen neki mladi gospej, in se zaprl v svojo sobo... Kmalu je prihitela neka elegantna dama, vsa prepadena ter vprašala za Riliardovo sobo. Neopisen strah, ko je videla, da je soba zaklenjena. Gospodinja, ki ni umela položaja, je vpraševala, kaj vse to pomenja? »Za Boga, Kiliard mi je pisal, da se umori . . Zdaj je gotovo že izdali-nil blago dušo . . Gospodinja je zaukazala dekli, naj gre na policijo. V tem hipu pa se je obrnil ključ in iz sobe je stopil Kihard z lahnim nasmehom na ustnih. Tri ženske so ga gledale — kakor krava nova vrata . . . Potem pa se mu je mlada dama, vesela, da ga še vidi živega in zdravega, vrgla v naročje, in zaprla sta se v sobo.
Gospodinja pa mu je sporočila po dekli, naj si poišče drugo stanovanje. Kleten samomor to, kaj ne !
Konj sc Je »plašil. Sinoči ob pohi«edmilt se je splašil na Hivi konj neko kočije, ki se je vračala iz Sv. Andreja, vrgel kočija*« /. voza, vrgel na Grnmuli dninarja Andreja Kinčiča na tla ter ga lahko ranil. Potem je konj dirjal dalje ter na rivi Mandrachio težko ranil 67-Ietno llarsotto, katero so morali spraviti v bolnišnico. Naposled je neki Llovdov uradnik ustavil divjo žival tor preprečil nada I j ne oesreče.
V opa/.ovaluico tu k. bolnišnice je spravil T reve« včeraj 44-letno l'rš«» P. iz uli«e S. Zae-earia. lieva je kazala že dalj časa znamenja bolozni na u mu : po noči je ustajala in je večkrat hotela skočiti skozi okno ter v obče je razgrajala tako, da je bila sosedom v nadlego.
Krčmar, kl grize. Zidar Just Bernardini je iskal včeraj pomoči na osrednji rešilni postaji, ker gaje bil Andrej S., krčmar na Barijeri, ugriznil v levo lice. Moža sta se bila sprla.
Varujte se konjaka! Po mestu se klati neki mladič, ki je opeharil že več oseb, katerim je prodal jako po ceni — konjaka. Ko so dotič-niki odprli lične steklenice s krasnimi etiketami, našli so — vode.
Požar. V tukajšnjem konventu kapuci nov je nastal sinoči v neki sobi požar vsled goreče cigarete, katero je nekdo vrgel v stran. Ogenj so pogasili šo pred prihodom gasilcev.
Dražbe premičnin. V soboto, dne 26, avgusta ob 10. uri predpohidne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Capuana št. 17, ure; v ulici lielvedere št. 35, hišna oprava; v ulici Giulia št. 10, hišna oprava; v ulici Giuliani št. 5, hišna oprava; v ulici liomagna št. 20 in v ulici Helvedere št. 3, krčmarska oprema; v ulici della Pietil št. 2, hišna oprava; v ulici Mal-canton št. 2, črevlji.
Različne vesti.
Kuga. »Agence Havas« javlja iz O po rta: Kuga se širi po mestu; predvčerajšnjem sta na novo oboleli dve osebi. Ruski zdravnik Heppenez, specijalist v tej bolezni, pride v Oporto* Društvo trgovcev je prosilo profesorja Kocha, da pride proučevat kugo.
Iz Bukarešta javljajo dne 24. t. m.: Vsled uradne obvestitve, <la se je v Astrahanu pojavila kuga, se je romuusko-riiska meja zaprla. Le v Galcu in nekatc	je dovoljen pre-
hod iz ene države v drugo. Potniki, ki prihajajo iz Astrahana, ne smejo v »obrtnem slučaju na Romunsko. Vsakdo, ki hoče čez mejo, mora imeti potni list, potrjen od konzulata, v katerem je izkazano, kje je dotičnik bival zadnjih 20 dnij. Prtljaga se mora desinficirati na meji.
Tudi na Kitajskem se je pojavila kuga, kakor poročajo iz Tien-tsina dne 24. t. m. Dosedaj se je pokazala samo v Ninč-vanu in sicer v lahki obliki. Vendar je opravičena bojazen, da se utihotapi tudi v Tien-tsin in v ves severni Kitaj.
Italijansko ministerstvo za notranje stvari je zaukazalo preiskavo proti provzročiteljem neresnične vesti, da so se v Napolju in Palermu pripetili slučaji kuge. Zdravstveno stanje da je izvrstno v vsej kraljevini.
Narodno gospodarstvo.
Hailka »Slavlja«. Iz poročila banke »Slavijo« z,a t. poluletje 1M0. smo povzeli, da je bilo od 1. januvarja do konca junija v življenskem oddelku banke »Slavijo« predloženo 2423 zavarovalnih oglasil na kapital 3,333.780 gld. — Premija je znašala v tej dobi 645.(574 gld. 31 nč. Zavarovanih kapitalov za slučaj smrti in doživetja se je izplačalo 247.722 gld. 03 nč. Reserve in fondi znašajo koncem 1H<)H. 1. 9.585.636 gld. 17 nvč. V celem bilo je izplačano kapitalov za 29,910.069 gld- 98 nč. 10°/0|lc dividende izplačalo se je členom za 305.042 gld. 15 nč. banku »Slavija«, ustanovljena na temelju vzajemnosti, sklepa pod na j-u g o d n e j š i m i z a v a r o v a l n i m i p o g o j i z a v a r o v a n j a za slu č a j smrti i n d o ž i v c tj a, dote otrokom, penzije ter mnogovrstna d r u g a z a v a r o v a n j a. Pojasnila in tarife pošilja brezplačno generalni zastop banke »Slavijo« v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12.
19268632
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj !?;>, ('uje se, da cesar opusti namer-jano potovanje na velike vojaške vaje na Češko. I>o tepa ukrepa so bržkone doveli najnoveji dogo <1 k i v ii e in š k e m delu <1 e š k e. Odločilni krogi s»- morda boje, da bi fanatizovani nemški nacijonalei moijli tudi navzočnost cesarjevo uporabiti za svoje demonstracije.
l*ariz :?">. IV ti t Hlen« javlja, <la jc v ulici Kue Chabrol včeraj zopet došlo do pretepov, ob kateri priliki da jo bilo 12 imeb ranjenih, 20 so jih pa zaprli.
Kril nos 2f>. (Pravda Drevlns.) Seja se je otvorila ob *». uri 40 min. zjutraj. Najprvo se je prečitalo spričevalo zdravnikov, da Du 1'atv de ("lani no more priti pred sodnike. Lahori je zahtevni, naj sodišče določi zdravnike, ki potrde zdravstveno stanje 1)u Patv-ja. Predsednik .Touaost je rekel ! .laz menim, da to ni potrebno in smatram to od zdravnikov predloženo spričevalo kakor povsem zadostno.
»Journal« javlja, da so branitelja Lahori in I)emange ter vladni komisar Oarriere zahtevali, da se povabi še 20 novih prič.
London 25. «Times» javljajo iz Hongkonga: Dne 24. so ustaši zapodili nazaj tajnika japonskega konsulata, ki je bil odposlan, da na A moju razobesi japonsko zastavo.
I.oildoil 25. «Times» javljaj.* iz Johanncs-burga včerajšnjega dne: Da-si dela v rudnikih nadaljujejo, je kupčija v mestu popolnoma obnemogla. Beda narašča od dne do dne. Izseljevanje iz mesta postaja vedno nevarneje in se razteza tudi na revnejše sloje, ki komaj zmorejo potne stroške. Vsi odhajajoči vlaki so natlačeno polni. V krogih, ki dobro poznajo razmere, menijo, da ni vzroka za preti ran« > vznem i rjenje.
Zahvala.
Podpisani odbor se zahvaljuje si. občinstvu, ki je v tako velikem številu obiskalo našo veselico dne 20. t. m., zahvaljuje se posebno slavnim bratskim pevskim: društvom »Slovanskemu pevskemu društvu in »Kolu« iz Trsta, »Slavi« iz svete Mar. Magd., »Slaven« iz Riemanj, »Lipi« iz Bazovice, zahvaljuje se vsem onim, ki so blagovolili preplnčati vstopnino; dalje gdČ.ni dcklamovalki, diletantom; posebno pa g. pevovodji F. Valentiču, ter gosp. Antonu Coku bogosloven; sploh pa vsem, ki so pripomogli, da je veselica tako sijajno vspela. Bog plati!
Odbor pevskega in bralnega društva v Slovenji vasi (Lonjerju.)
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
mi
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. (iiovaimi hiš. štev. 5 (hiša Dinim), Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo!
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
so prodaja, razun v drugih navedenih tobakarnah, tudi
na južnem kolodvoru.
F I L I J A L K A
c. Kr. mi aslriisk® Kreditnega zavoda
/a trgovino iti obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 2' 4*/0
os o
>' 4 i.
30-
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 2°/nn „ :t-mesečni ,,	•
•i- .. •>«/
na pisma, katera se morajo izplavati v klanjih bankovcih avstrijske veljave, stcuijo nove obrestne takse v krepost z finem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2"n na vsako svoto. V napoleonih brez obrest
Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, lteko kako v Zagreb, A rad, Bielitz. Gablonz. tiradeo, Sibinj, Inomostu Czovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Heichenberg, Saaz in Sol-nograd, lire/ tro A kov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku 1" nn provizije. Inkaso vseli vrst pod najuinestnej&imi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto, VloKki v pohrano. Sprejemajo se v polirano vrednostni papirji, zlati ali sre
brni denar, inozemski bankovci itd, — po pogodbi. Nn5a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke itnlijan v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kurau.
D
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
od
Alessanrtro Levi Minzi v Tnti.
Pia/%» Kosari o žtev. 'i.
(Šolsko poslopje).
Ilouat izhor v tapetarljali, zrcalili hi olikah. Ilustrirani cenik gratis In franko vsakemu na zahtevo. Ceno brez konkurence. Predmeti postavijo se lia brod aH železnico, brez da bi se za to kaj zaračunalo.
R
<
Tržaška posojilnica in hranilnica
jegistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco it. 2, XI. n.
(Slovanska ti tal niča).
Hranilne iiliure se sprejemajo od vsakega, Če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4n/0. Kontni davek od hranilnih ulog plačuje zavod smn.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po i)",11/,, na menjico po »>"/„, na znata ve po !» \ a°/0.
P rad ne ure m> : od 0—12 dopolnilne in od 3—4 popoludnc: ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopolnilne in vsaki četrtek od 15—4 popoludne.
Poštno hranilnični račun 816.004
>
odvetnik v Trstu, I ni a »<1 25. n v g u m t a istm. naprej
svojo pisarno
v Via mila Cassa di Risparmio M l
II. nadstropje.
(nasproti tržaški Cassa di Risparmio).
It rt			Konsumna zaloga olja	
U •N		oj	razponiIjatve iz glavnih pridelkov od	
		■M KO	5 litrov naprej (prosto Goriea).	
*ft	<	rtt	Olje jedilno fino	H2 nvč.
	o	O	dalmatinsko	m „
d	OB O	3	., istrsko	40 n
o	CD	flj	„ namizno i.a	44 „
-P		X	„ „ iiajHiiejše	48 t.
a		3	,. extra	56 „
<		Z.	„ sjienijalitetno ,, Posel »no za cerkveno luč	«0 38 „
FTLTJAFvKA
BANKE UNION
V TUSTU
e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
al Vsprejenm nplačila na tekoči račun ter jih brestu je:
Vrednostno papirje:
po 2"'„",„ proti "» dnevni odpovedi
•>1 ii	1 •}
•1 - H H	» -	••	-1
it1 ,"„	4 mesečni
31' 0	H
,, >1 .j (1 ,. o
•»5 u •i	»I U
1 letni
Napoleone:
po 2 "'„ proti 20 dnevni odpovedi 40 „ 3 mesečni
- so .)n ii
-M II
Tako obrestovanje pismu o uplačitih vetju od 25. oziroma 2. avgusta naprej.
b)	Za giro-conto daje 2" 4U/(I do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheipie; za veče zneske treba avi/.o pred opoldansko borzo. Potrdila se daj ti jo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplaeilo obresti od dne uplučilu in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejemu za svoje conto-correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjicc za '1'rst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mestu ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
u) izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjavu nakaznice, menjicc in kupone proti primerni proviziji.
Spirltue linapli compoaitua
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatić. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč.
ter se dohivn jedino le v lekarni
PRAXMARER (Aidne Mori) Piazza pande TRST
Paziti na ponarejanja.
Zanimiv oglas kolesarjem!
kolo iz	k tovarne
Njiva s trtami in boršt
sto na prodaj. To zoinljištV loži v Kolonji, nasproti gostilno Zobcruikti. Obrniti so jedo lastnika, Jakoba Forlugu v Knlonji Si. .'»")
Johann Puch iz Gradoa
ustanovitelja industrijo za kolesa,
je najbolje kolo sveta
Ii. Golobig v Trstu,
Via del Torrente štev 1O.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko tu Dalmacijo.
it t. Trilti
se je preselil se svojo pisarno v via Fonterosso štv. 3, II. nadstr., nad knjigarno Dase.
(Odvetnik sprejema le od 10. do 12. in od 4. do 6.).
JOOOOOOOOOOOOOOO«
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
'Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zalogu pohištvu za jedilnice, spalnice iu spre-jeinnice, žlmnle in pcrcsnic, ogledal iu železnih v) blagajn, po cenuli, da se ni buli konkurence.
Qxxxxxxxxxxxxxxxx!
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah In morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
(ilavuica druitva......gld.	4,000.1
Premijna rese rva zavarovanja na
življenje...........13,32«.:
Premijna reservu zavarovanju proti
ognju......................1,(132.;
Premijna reserva zavarovanja blaga
pri prevažanju , , ...........4ti,.
Reserva na razpolaganje ... „	TiOO.l Keservu zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (A) . . ..	333.) K ene rva zavarovanju proti premi-
njanju kurzov, bilanca (H) . . .,	243.! Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . „	500,( Občna reserva dobičkov ... „	I,1K7,
Urad ravnateljstva: Via Valdiriv" it. 2, (v lastni hiiij
AA/NAAAAAAAAAAA/<