itev. 214 IZHAJA VSAK DAN tudi ab nedeljah in praznikih ob 5., ab ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične fiter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobabarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. m??!. Za oglue v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglu« sprejema Inseratni oddelek uprave .Ediaosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ■ r = Plačljivo In utožljivo v Trstu. ===== TRST, četrtek 4. avgusta 1910. CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V' edinosti je wtoč! Tečaj XXXV NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 2* K, pol leta 12 K, 3 mesece « K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroinlna na nedeljsko izdanj« „SDZ1TO8TZ" irtan«: «» oelo leto Kron 5-30, za pol let« Kron 3-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma ae ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij Usta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica == Giorgio Galatti štev. 18. - PoStno-hranUnKnl račun 5t. 841 652. TELEF0H ». 11-57. iRZOJftUNE UESTI. Minister za javna dela v Zadru. ZADER 3. Sinoči je občina priredila koncert na čast ministru za javna dela Rittu. Danes zjutraj je minister odpotoval v Rab. Bosanski deželni zbor. SARAJEVO 3. Deželni zbor je nadaljeval specijelno debato o gospodarskem proračunu in je z vsemi predlogi pror. odseka vsprejel naslove: melijoracije. trgovina, industrija, graditeljstvo, deželni kulturni zavodi in bosansko-hercegovske deželne železnice. Mednarodni mirovni kongres. STOCKHOLM 3. Tu zborujoči mednarodni mirovni kongres je vsprejel sledečo resolucijo : Kongres je srečen, da je prenehala perijoda aktivnih vojnih operacij Španije in Francije v Maroku. Kongres opominja, da je konferenca v Algecirasu sklenila zato omejenje efektivnega stanja čet in se nadeja, da bo napredoval razvoj mir-iiih in normalnih razmer med Evropejci in Maročani in da se čete kmalu umaknejo iz Maroka. „ TURČIJA. CARIGRAD 3. Kakor se čuje, je nova razdelitev turške armade v 14 armadnih zborov v zvezi z večim organizacijskim načrtom. Po tem načrtu bi zbor sestojal iz dveh ali treh divizij, divizija iz treh polkov, vsak polk po tri batalijone z enim lovskim bata-lijonom. Brigadna formacija se odpravi. Divizija dobi lastno kava'erijo, artilerijo in stotnije s strojnimi puškami. Divizijski poveljniki bodo postajali lahko tudi generalni majorji in polkovniki. Minister notranjih stvari v Makedoniji. SOLUN 3. Minister notranjih stvari Talaat-paša je dospel semkaj. — Minister ostane kakor gost valija en dan in odpotuje potem v kosovski in bitolski vilajet. Nadejati se je, da bo prisotnost ministra znatno uplivala na pomirjenje v makedonskih vilajetih. Nasilstva v Makedoniji. CARIGRAD 3. Bolgarski posl. Pavlov je izročil velikemu vez-irju memorandum, v katerem navaja več slučajev zlostavljanja Bolgarov o priliki razoroževanja, in zahteva, da se taka nasilstva takoj zaustavijo in krivce kaznuje. Napad Druzov. CARIGRAD 3. Listi javljajo, da so Druži iz Haurana včeraj po noči napadli tri vasi, v katerih bivajo mohamedanci in kristijani, pobili mnogo mož in žena in otrok, na kar so oplenili vasi. Včerajšnji ministerski svet je sklenil odposlati za kaznovanje Druzov 27 batali-jonov pešcev in 4 baterije. Eksplozija pomorske mine. TOULON 3. Pri otoku Marguerite se je razletela pomorska mina, ko so jo dvigali v ladijo ; od 10 mož, ki so se nahajali na ladij, sta bila dva mornarja ubita, eden pa težko ranjen. Več drugih je bilo lahko ranjenih. Dve sto ribičev utonilu. BEROLIN 3. „Wolffov biro" poroča iz j Petrograda: „Birš. Vjedomosti" javljajo, da se je na Amurju blizu Nikolajevska vsled : taifuna potopilo mnogo ribiških čolnov. 200 ribičev je utonilo. PODLISTEK. \ Dunaj 3. V Avstrijo se je v času od 25. do 30. julija uvozilo : 2000 kv. pšenice, 153 k v. rži, 99 kv. ovsa, 14.034 kv. koruze. Na Ogrsko se je v omenjenem času uvozilo: 346 kv. pšenice, in 360 kvintalov koruze. Skupni uvoz v Avstro-ogrsko za ča.sa od 1. do 30. julija je znašal 23.267 kvint. , pšenice, 524 kv. rži, 560 kv. ovsa in 1 53.928 kv. koruze. Kronstadt 3. Na neki torpedovki je bilo vsled eksplozije kotlov 6 mož ubitih, | 14 pa ranjenih. Petrograd 3. Odesa je proglašena za 1 vgroženo po koleri. Pariz 3. Španski kralj in kraljica sta predpoludne odpotovala v Cowes. Manchester 3. Sedemnajst bombaževih predilnic Amoskog Corporation je od 26. julija do 12. septembra v svrho omejitve produkcije zaprlo svoje tovarne. Vsled te odredbe je 11.000 delavcev brez zaslužka. New-York 3. Tukaj so trčili skupaj trije vozovi cestne železnice. 30 oseb je i bilo težko ranjenih. Med občinstvom je nastala radi tega strahovita panika. stopi raznih avstrijskih dežel in sicer: Češke, Moravske, Nižje Avstrijske in Koroške ter skleniii zakone, ki v ozira vrednih slučajih dovoljujejo, da se službena doba na privatnih šolah s pravico javnosti vračunava ob prestopu v javno službo. Vse hvale vredno bi bilo, ako bi sklenil to tudi za-stop Trsta in okolice, ali pri tem naj ne bo polovičarski, da ne rečem : pristranski! Ne le službovanje na šolah „Lege nazionale", ampak nc zasebnih šolah sploh naj se v računi J Upamo sicer, da bi vlada tako pristranskega sklepa ne odobrila; in da se s tem stvar ne zavleče, naj se stori a priori pameten, primeren in ne ozkosrčen sklep. Sicer pa bi bilo želeti, da se v tem 'Sziru spremeni državni šolski zakon ter se s tem odpravi neenako postopanje v raznih deže'ah ; isto velja glede dveh provizoričnih službenih let učiteljstva, ki se v mnogih deželah — tako n. pr. tudi na Štajerskem in Kranjskem — vračunava, drugod pa zopet — ne!__ K notranjepoiitiškemu položaju. „Narodni Listy" objavljajo razgovor z nekim aktivnim državnikom, ki je rekel med Službovanje na zasebnih UUdlKlfl i : Raipuščeaje državnega zbora je v ■ ■ _ _ •__m____«. - e v e n i Šolah s pravico 1 ton osti. (Iz iicMtf ljskih fcrf:poY.fc V zadnji seji tržaškega mestnega sv?ta j se je govorilo tudi o vračunan j u za ed-; merjenje petletnic in seveda tudi pokojnine ' službene dobe na šolah rL'age nacionale*4, ako dotični učitelj prestopi v mestno službo. Če se ne moten, je bi! dotični predlog odkazan odseku. Priznati moram, da me veseli tak predlog, kolikor se tiče njega vsebine; formelna stran seveda vzbnja pomisfceVe. — V Avstriji imamo dvoje šol: javne in zasebne; in sicer to od najnižjih do najvišjih; imamo namreč tudi zaseb»ne visoke Čole, n. pr. Revoltelov zavod v Trstu. Glede zasebnih srednjih šol, ki jih vzdržujejo ali posa-mičniki, ali pa korporr acije, se 12 glede službovanja učiteljstva uvela re^rociteta, tako, da je službena do ba veljavna, naj služi docent na zasebni ali javni (državni) šoli-Srednješolsko učiteljstv o torej ne1 trpi škode v tem oziru. Drugačn a pa |e stvar glede ljudskošolskih učitelje' Splošno velja (pc državnem šolskem za konu), da je lena javni šoli dosluž ena doba * vračunljiva za petletnice in pok« Djnino. Ker se pa z ustanovljanjem zasebr ah ljudskih, ki je sicer zakonito dovoljeno in se poseb:io v zadnji politični dobi zelo p» uspešuje, - razbremenjujejo oni javni faktorji , ki bi morali vzdrževati potrebne ljuds ke šole, -sa indirektne sili del učiteljstva k službovanju na zasebnih šolah. Umljivo je, da učiteti, -ki radi nedostatka javnih služb< 3nih mest ne more dobiti javne službe, vsf »rejenia to — češ nočeš — službo na zasebni šoli, ki? pa oskrbuje del ljudskošolske vzgoji 2: te zakonite dolžnosti javnosti, t. j. avto: nomnih oblasti, dežel in občin. Da se takirr 1 učiteljem po doseženem vsprejemu v javn o službo vračunava tudi službovanje na za; >ebni šoli s pravico javnosti, to je pač pravične, zahteva, kajti delovanje na zas< jbni šoli je gotovo še te-žavneje, nego na javni šoli, kajti treba je na in vzdrževati pravico jav-tega še . upoštevati razne .-žujočega faktorja. Ni torej učiteljstvu, ki je prav za mer, odreka vračunanje te To so tudi že spoznali za- s a l i t e t a, s katero so vladni j faktorji zelo resno razmišljali pred parlamentarnimi počitnicami. Bila bi velika zmota, ko bi se mislilo, da je obstrukcijska taktika v stana doseči kako spremembo vladnega zistema in notranje politike. Obstrukcija je prenehala biti motor politiškega položaja tudi v slučaju, da bi ebstruirala polovica zboncice. V tem oziru ostaja najvišji faktor zelo trden in izrek: „Ne puščam si ničesar izsiliti, ne tu, ne na Ogrskem", je še danes kategoričen imperativ. Na odločilnem mestu se froče preprečiti vse izrednosti in želi se, da bi šestletna zakonodajna doba potekla mirno. Ali tu se dostikrat "jakc hitro odloča, ako ni nobenega irhoda več. Cesar je o vseh fazah in podrobnostih v parlamentu natančno infermiran in on kaže često tako živahno zanimanje, da se njegovi informatorji večkrat čudijo. Toliko vladar kakor vlada sta prišla do uverjenja, da je sedanja večina, ki je dostikrat manjšina, veliko premajhna, da bi mogla biti v podlago za izvršitev nalog, ki je čakajo. Razširjenje večine bo giavna naloga načelnika vlade pred koncem leta. Ako pojde brez novih volitev, toliko bolje ; ako ne, bo treba novih volitev. V dispozicijah, ki so določene za parlamentarni koledar 1910—11., tvorijo nove volitve možnost, ki jej je uresničenje odvisno edino le od razvoja stvari v Pragi in na Dunaju. Ako ostane razvoj delomožnosti zakonodajnih zastopstev neugoden, so nove volitve neizogibna sklenjena stvar. „Obzor" poroča, da se banu morda vendar-le posreči, da doseže sporazum s stranko prava. To bi imelo za posledico razpad koalicije. Oseška „Narodna Obrana" zagovarja sporazum z banom in tudi slavonski poslanci da so za to. * * * BUDIMPEŠTA 1. Ogrski kor. biro poroča iz Zagreba: Vest opozicijonelnih listov češ, da je voditelj slavonskih Hrvatov dr. Karol Neumann odklonil povabilo na pogovor z banom dr. Tomašičem je popolnoma izmišljena.____ Dnevne novice. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Črnogoro. Glasom najnovejših vesti ni nikake nade, da bi do konca t. 1. prišlo do zaključenja trgovinske pogodbe med Črnogoro in našo državo. Zasedanje ogrskega državnega zbora zaključeno. Iz Budimpešte: Po šestteden-skem zasedanju je ogrski državni zbor zaključil v ponedeljek svoje letno zasedanje. Sedanja vlada in njega večina sta likvidirali zapuščino koalicijske vlade. Nerešeno ostaja samo eno vprašanje, to je vprašanje skupne banke. Koncem tega leta poteče namreč privilegij skupne avstro-ogrske banke in ga je treba podaljšati. To vprašanje in še nekatere druge državne potrebščine bo rešil državni zbor na jesenskem zasedanju. — Zbornica se sestane dne 20. septembra, a meritorno delovanje prične okolu 10. oktobra in bo trajalo samo tri ali štiri tedne, ker se v začetku novembra sestanejo dele- Žensko srce. eni strani doseči nosti, a polega zahteve šolo vzd humanno, ako S€ prav le žrtev raz službene dobe. Sp.sal Paul Bourget. — Prevel V. B. Prvo je bilo ljubosumnje, ki ga je ranilo na bolni točki njego ve domišljije—ona ljubosumnost, ki jo je provzročila že sama prisotnost Gehardova. Ne da bi bil ta slednji skušal le enkrat izrabljati svoje pravice in izraziti tudi najmanjše grajanje radi Ervinove in Klarine intimnosti. Bil je v tej stvari prej malomaren, kar bi bil kak Ijudosovražen opazovalec pripisal skoro nekaki skrivni sokrivdi. Ali Ervin Laurence je občutil ravno nasprotno. On je te nenavadne vezi. ki so družile to dvoje bitij, preštudiral dovolj natanko, da je zamogel spoznati prave in resnične občutke svojega prijatelja. Gerhard se je nahajaj -v svojem raz- merju do mada m de Velde na oni točki, kjer mož, ki sj »oštuje samega sebe, ostaja iz dolžnosti vez; in na žensko, ki jo je kompromitiral za v€ «ino. Medtem, ko se neodločni, slabi mol .j e v takih krizah maščujejo nad svojimi lja7o icami za svojo zvestobo s tem, da jih trj >i nčijo, so se izražale možke strani Gerharc to vega značaja po res vitež-kem vedenju. fjemu je bilo v čast, da je I Klaro obdajal z vsem svojim spoštovanjem : in bi se bil je zil radi kake sumnje nasproti njej, ali radi kal sega osebnega madeža. Ervin, fci bi ne bil Gerhardu odpustil nob enega usiljc :vanja v svoje občutke do Klare, mu tidi te velikodušnosti ni odpuščal Z ono, zalj ubljencem lastno, nenavadno logiko je sov ražil malomarnost svojega prijatelja ravno tako, kakor bi sovražil njegovo nezaupnoi >t. V obeh slučajih se mu je usiljevala bolestna negotovost v Gerhardovi moči nad Klaro. Toda glavno je bila oboževanja vredna ljubkost te gospe, ki je prizadevala . Ervinu. vedno bolest. Ne da bi se zavedla neprevidnosti tega i „saj je vse eno* in zaupajoč pogodbi, ki Hrvatska kriza. Ban Tomašić se je posvetoval z večimi člani hrvatsko-srbske koalicije, a kakor vse kaže, dosedaj brez vspeha. „Agramer Tagblatt" piše namreč: Gospodje večinoma niso spolnili nade, ki jih je stavil ban Tomašić na pogovor ž njimi, da ni dobro informiran, ako računa na needinost v koaliciji in če dela svoje načrte na možnost razdora v isti^ Tudi poslanci stranke prava, ki so zavzeli najzmerneje stališče, niso razpoloženi, da bi podpirali načrte bana Tomašića za sestavo pokorne večine. Neki hrvatski listi poročajo, da so dobile oblastnije že nalog, naj hite s pripravami za volitve. sta jo sklenila, je prepuščala Ervinu svojo roko dolgim poljubom. Večkrat je gladila sestrski mladega moža po laseh. Brez besed in ganjena se mu je nasmihala, ako so se srečali njiju pogledi. Oblivala in preplavljala ga je z vonjem svoje osebnosti — in če jo je videl, kako steza v črno Iuknjiča-sto svileno nogavico obuto nogo proti ognju, ali, kadar je videl lepoto njenih grudi, ki so se ji dvigale, ako je nagibala glavo vznak, tedaj ga je spreletala čudna groza... Ljubezen, ki jo je nosil v svojem srcu, se je razlila po vsem bitju... Fizični in psihični človek je v nas združen tako, da vkljub vsem konvencijam in govoricam onih, ki ljubijo kako žensko in čutijo njeno življensko prisotnost, prihaja do mrzlične pohlepnosti. — In plašen pogled se zablesteva v očeh onega, ki je prisegel, da ostane samo nje prijatelj, medtem ko trepeče v očeh prijateljice iskrica tožnega obžalovanja in bojazni. Bojazen ? Kakšna bojazen, kakšen strah? O, Klare je bilo strah Laurencea, s?me sebe, svoje minolosti, svoje bodočno- gacije. — Še eden iz ilirske dobe! V noči med 31. m. m. in 1. t. m. je umrl v Sisku bivši župan Fran L o v r i č. Z njim lega v grob morda zadnja priča in aktiven sodelavec na zgodovinsko znamenitem ilirskem gibanju. S tem je že rečeno, da ima pokojnik dolgo življenje za seboj. Porojen je bil leta 1815 dne 15. julija in je tovariševal z znanimi od-iičnjaki ilirske dobe : Gajem, Trnskim in drugimi. V znamenitem letu 1848 je sodeloval Lovrić v slavni narodni skupščini, k i je proglasila Jelačiča banom! Bil je banski poverjenik na popisovanju narodne vojske. Poslali so ga bili tudi v Be-ligrad na dogovore z ministri radi pomoči v vojni proti Madjarom. V hrvatskem saboru je Lovrić deloval skozi 13 let, a leta 1879 ga je cesar odlikoval z Fran Josipovim redom. Vedno ga je spremljalo najgloblje in naj-skreneje spoštovanje od strani njegovih someščanov. V vsepoljski stranki je prišlo do razdora. Poslanec German, ki je bil do nedavno temu predsednik vsepoljske frakcije v poljskem klubu na Dunaju, je bil izključen iz stranke, ker delajo na to, da bi se osnovalo novo stranko. Novi trgovinski pogodbi Srbije. Iz Belegagrada: Kakor se doznaje, se prično v kratkem pogajanja za sklep novih trgovinskih pogodeb z Rusijo in Bolgarijo. Anarhisti iz Argentinije. Iz Genove : V torek je iz Buenos Airesa dospel semkaj parnik „Virginja" z 20 anarhisti, ki so bili izgnani iz Argentinije. Cim se je parnik usidral v Genovi, je oblastnija aretirala vseh 20 anarhistov. Škandal na županijski skupščini. Minoli ponedeljek se je vršilo zborovanje županijske skupščine v Maros-Varashely na kateri je prišlo do škandaloznih prizorov. Opozicija je klicala velikemu županu : Ubijalec ! Ničla! Potepuh ! itd. Radi rabuke se ■■!]___ , "---—- ""' sti, vsega! V njenem vedenju se je izvršila nova sprememba, ki jo je ubogi Ervin — ki je živel pod vplivom neredne domišljije negotove ljubezni — neopravičeno pripisoval danes upehanosti srca, jutri Gehardo-vim ukazom, tretji dan zopet kaki premagani strasti. Če se je sedaj znašel ta mladi, nesrečni mož v tihotnem hotelu v Rue de Balsac, so se poznali na njegovem obrazu trpeči znaki notranjega boja, ki so nežnočutni go-spej tako jasno pred očmi, kakor njeno lastno dejanje... Od enega snidenja do druzega sta čutila oba vedno bolj, da je treba med njima nekakega raztolmačenja, da treba priti na jasno; in vendar je bilo videti, da se tega izogibljeta oba. Lahko bi se tudi mislilo, da sta iz različnih vzrokov oba trepetala pred koncem teh muk... Ukljub temu je hotel Ervin večkrat govoriti; a vselej ga je zadržavalo nemo rotenje iz Klarinih oči. Večkrat se je dogajalo, da je prišel ob običajni uri in našel vrata zaprta ; tedaj mu je bol rezala srce. (Pride Še.) Stran II »EDINOST« št. 214. V Tratu, in« 4. avgusta 191t. je moralo sejo prekiniti. Skupščinarji so začeli metati razne predmete proti velikemu županu, ki je vzel revolver iz žepa. Tudi drugi skupščinarji so potegnili revolverje. Vendar do streljanja ni prišlo. Skupščina je bila na to prekinjena. Popoludne je seja nadaljevala. Opozicija je navalila na vse pristaše velikega župana ki v prvi vrsti na one županijske uradnike, in so se zavzeli za velikega župana, na katerega je metala opozicija in galerija črnilnike, jajca, krompir in tako dalje. Konečno pa je opozicija navalila na uradnike ki deputacije, ki so prišle, da se poklonijo velikemu županu. Uradniki in deputacije so bili konečno vrženi na cesto. Tedaj pa so se vrnili pristaši velikega župana skozi okno v dvorano, kjer je začel prvi pravcati pretep, kateremu so storili šele došli orožniki konec. Dogodki v Španiji. Španski klerikalni sklicujejo za prihodnjo nedeljo v S. Seba-stiano veliko protestno zborovanje proti vladi. Po vsej deželi širijo lepake, v katerih poživljajo direktno na meščansko vojno. Izredno zasedanje finskega deželnega zbora. Iz Helsingforsa: Finski dež. zbor se bržkone sestane na izredno zasedanje dne 13. septembra, da izvoli na podlagi novega od dume in državnega sveta vsprejetega in od carja potrjenega zakona, dva člena v ruski državni svet, štiri člene pa v rusko dumo. Ali ta volitev se najbrž ne izvrši, ker se po vsej Finski v listih in na shodih živahno agitira proti temu. Akcija romunskega metropolita Me-tianu za narodnostno vprašanje na Ogrskem. Iz Budimpešte: Romunski metropolit Metianu je skušal, da najde stika z ogrsko vlado in da pomiri narodnosti z vlado. Metropolit je obiskal ministerskega predsednika, potem naučnega ministra Zi-chy-js in je z obema dlje časa konferiral. Zdi se, da ni akcija metropolita brezvspe-šna in da pride v kratkem med vlado in narodnostmi do nekih prijateljskih odno-šajev. Kor. „Keleti Ertosito" poroča, da je metropolit izročil ministerskemu predsedniku in naučnemu ministru spomenico, ki navaja, sklicuje se na konkretne slučaje, one pritožbe, ki so jih Romuni v zadnjih letih dvignili toliko na cerkvenem, kolikor na učnem polju. Srbska skupščina, ki se sestane dne 14. oktobra, bo razpravljala najprvo o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko. Ako bo pogodba tudi od strani avstrijskega in ogrskega parlamenta pravočasno rešena, bo zamogla stopiti v veljavo že s 1. novembrom. Za nove ladije ruske mornarice. Iz Petrograda: Vojni in minister mornarice sta izposlovala pri carju, da jima je mimo ruske dume dovolil za gradnjo novih ladij 15 mil. rubljev. — Ladije prično graditi takoj. Ruska carska dvojica pojde na He- sensko. Iz Friedberga javljajo, da se vzlic vsem dementijem potrjuje vest, da pride ruska carska dvojica dne 25. t. m. na He-sensko. — Carica se na nasvet zdravnikov skozi šest tednov podvrže lečenju v Neu-heimu. Carska rodbina ostane izven Rusije 2 meseca. Za časa svojega bivanja v inozemstvu se car sestane z nemškim cesarjem Viljelmom. Zastopnik ruskega carja na Ce-tinju. Iz Petrograda : Na svečanosti kne-ževega jubileja na Cetinju bo zastopal ruskega carja veliki knez Nikolaj Nikolaj Nikolajevič. Inicijativa o črnogorskem kraljestvu. Urednik praških „Nar. Listy" Holeček, ki je svoj čas bival na Cetinju, priobčuje, da mu je prestolonaslednik Danilo izjavil, da je inicijativa, da Črnagora postane kraljestvo, potekla iz nekih evropejskih dvorov. Prvi odkup kmetov v Bosni. Veleposestnik aga Firbakovič v Tešanju se je odločil, da dovoli svojim kmetom odkup posestev pod pogoji, kakoršni so predlagani v predlogi glede odkupa kmetov v Bosni. Kmetje so bili s tem predlogom svojega gospodarja zadovoljni in so se že napravile tozadevne kupne pogodbe. To je prvi odkup kmetov v Bosni. Domače vesti. „Slovenčeve" zanimivosti „iz blejskega kota". V številki od minolega petka je priobčil ta list pod gornjim nasl. zbirko zanimivosti. Ta zbirka je pa tudi kaj karakteristična za duševno razpoloženje v taboru, ki mu je „Slovenec" glasilo. S pravo slastjo opisuje med drugim, kako so na Bledu proslavili 80-Ietnico bivšega načelnika generalnega štaba F. Z. M. Becka : kako je vojaška godba iz Gorice poveličevala to slavnost, kako prijetno se je bilo voziti v ladijcah po jezeru v nočnem hladu in poslušati bajne zvoke, ki so se razlegali v nočni tmini. „Edino, kar ni bilo všeč nekaterim bolj zaspanim gostom, — pripoveduje „Slovenec" — je bilo, da je godba pri odhodu tudi ob jezeru pod vasjo igrala, kar je pa z drage strani večini prebivalstva jako ugajalou. — Po tem zadnjem naglašanju smemo soditi, da „Slovencev" poročevalec ni bil med tistimi zaspanimi gosti, ki jih je godba vznemirjala. Sedaj pa čujte dalje! Takoj na to pi§e „Slovenec" : „Pač pa je te dni in že prej večkrat malokomu ugajalo preglasno navdušenje blejskih Sokolov, ki bi se morda dalo opravičevati ob drugih prilikah, nikakor pa se ne more odpustiti „prosvetnemu" (?) društvu sedaj, ko je vse polno tujcev. Velika večina si je Bled poiskala v ta namen, da si v tem mirnem počitku poišče počitka in utrujena od napornega, živce vzbujajočega dela, pridobi zopet nekaj mirnih, blagodejnemu Morferju izključno posvečenih noči. Naši policiji bi svetovali, naj mesto ubogega kmetiča, ki v mirni, jasni, svetli noči počasi pelje težko obložen voz, naj mesto siromaka, ki niti sebi, niti občini, niti tujcem ne napravlja najmanjše težkoče, naj mesto tega vzame na zapisnik ljudi, ki domačinom in gostom menda iz gole objestnosti kratijo mirni počitek Prosimo čitatelje, naj napravijo paralelo med komentarjema, ki ju je napisal „Slovenec" o Beckovem in sokolskem slavju! V bolje umevanje pa bodi povedano, da so bili „Sokoli" priredili na jezeru s krasnim petjem in tamburanjem počeščenje svojemu velikemu dobrotniku, ruskemu državnemu svetniku in posestniku na Bledu, g. Fischerju, rodom Čehu. Če torej na Bledu z oddaleč najeto godbo prirejajo v nočni tmini počeščenja kakemu generalu, ki je za časa svojega službovanja opetovano manifestiril svoje odločno nemško mišljenje — omenjamo samo nekega svojedobnega znamenitega banketa v popkrepljenje nemških liberalcev v boju proti Luegerju —. so to za „Slovenca" le bajni zvoki v nočnem hladu na gladki jezerski gladini, ki seveda ni malo ne motijo nočnega miru ! Če pa domače slovensko društvo prireja se svojimi domačimi močmi istotako na jezeru počeščenje domačinu posestniku, dobrotniku, Slovanu, je pa to za „Slovenca" razgrajanje in motenje nočnega miru gostov, v katero naj bi z močno roko posegla — policija \ Kakor se vidi, je „Slovenec" dospel že tako daleč, da sploh ne bo mogel več voditi svoje „ljudske" in „demokratične" politike brez — brez klicev po policiji in državnem pravdmku proti svojemu lastnemu bratu !! Ali res ni možno brez policije in državnega pravdnika uveljavljati gesla : Vse za vero, dom, cesarja ? ! Kdor bi hotel to trditi, ta onečešča le te tri pojme in pa — slovenski narodni ponos. Kajti tako početje ne kaže več na odkrito, častno zvestobo, ampak na službo bizantinskih podajačev! I! Sicer pa je tudi direktna neresnica v Slovenčevem namigavanju, kakor da bi bili tujci ozlovoljeni radi „preglasnega navduše-vanja blejskih Sokolov", marveč je resnica ta, da je mnogo tujcev odveslalo na jezero, da so se naslajali na krasnem slovenskem petju. Strankarski boji — vse prav! Ali pri „Slovencu" prehaja strankarska strast proti istokrvnim drugomišljenikom v stadij, ko se moramo vprašati : Naj je na tem listu še slovenskega in slovanskega, razun jezika v katerem je pisan ? ! ! Kulturne sličice z našega magistrata. Včeraj predpoludne ob 10. uri je šla neka Slovenka na magistrat plačat neko pristojbino. Oglasila se je pri vratarju, povpraševala in tavala po stopnjicah, ali nikjer človeka, ki jej mogel ali hotel dati pojasnila v slovenskem jeziku. Slednjič se jfc vendar primanevrirala do likvidature. Nu, resnici na ljubo treba povedati, da so jej tu na nje slovenski odgovor vsaj uljudno (seveda italijanski) odgovorili naj gre h kasi. — Tu pa je prinesla v pravi veleitalijanski in — kulturni mlin. Nikdo je ni hotel razumeti. Po dolgem čakanju so jej vendar namignili in položila je denar na dilo pregraje z uprašanjem: „Do kedaj je plačano ?" A ker ni dobila odgovora, je menila: „Čudno, da ni tu nikogar, ki bi govoril slovensko ! !" Sedaj pa je uradnik tam onostran pregraje vskipel in jel kričati po italijanski: „Spravite se, če ne vas jaz vržem ven!" Priprosta slovenska žena pa ; ne bodi lena, mu je zasolila ; „Slovenskega denarja pa ne mečete ven !" Mogočni gospod je na to povsem umestno opazko skočil kakor razjarjen lev, da bi se zaletel za ženico... Ta pa mu je zaklicala: Ne boste me ne metali ven ! — in bila je že zunaj. Tako se je postavila že priletna priprosta slov. žena! Koliko je slovenskih možkih, ki niso tako — možki!! Zboljšanje pokojnin starih penzijo-nistov. Zadnje izdanje drž. zakonika št. 132 objavlja zakon od dne 14. julija t. 1., s katerim se zboljšujejo pokojnine v smislu novega pokojninskega zakona tudi vsem onim penzijonistom, ki so stopili v pokoj pred regulacijo plač iz leta 1898, oziroma 1899. — Dobrote tega zakona bodo deležni vsi vpokojeni državni uradniki do 6. plačilnega razreda, vsi državni učitelji, drž. uslužbenci, ki spadajo v kategorijo slug, osobje orož-ništva, orožniški uradni sluge in njih vdove. V kratkem pa bo izdana naredba, s katero se razširi dobrota gori omenjene zakonske akcije tudi na finančne stražnike in njih vdove, ter uslužbence državnih železnic in njih vdove. Vsi tozadevni priboljški bodo nakazani z veljavo od 1. januvarja 1910. naprej uradnim potom, ne da bi trebalo dotičnim upravičencem Še le posebej prositi za to. Amerikanski Slovenci za družbo sv. Cir. in Met. Neverjetno je skoraj, kako pridno in marljivo delujejo amerikanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za našo družbo. Povsod se vrše veselice in shodi, ki imajo pa to veliko moralno vrednost, da zbirajo naše rojake v tujini, jih probujajo in navdušujejo za našo sveto skupno stvar. Poleg tega pa ne pozabljajo nas tudi materijalno podpirati. V tekočem letu je prejela družba naravnost ogromne svote iz rok amerikanskih rodoljubov. Med najdelavnejše amerikanske podružnice moramo prištevati 24. v Cleve-landu. Ta ima vsaki mesec tretjo nedeljo svojo redno mesečno sejo, pri katerih so se nabrali lepi zneski v korist družbi. 20. marca so poslali centralni podružnici v New-Yorku 14 tol. 75 cent. in dne 19. apr. 15 tol., skupaj torej 29 tol. 75 cent. Pri zadnji seji pa so sklenili, da bodo poslej kar naravnost glavni družbi v domovino pošiljali doneske — in res je I. avgusta prejela družba od omenjene podružnice zopet 10 tol. 25. septembra priredi ta podružnica veliko veselico v korist družbi. K tej veselici so povabljena razna društva in upati smemo, — kakor nam pov-darjajo sami — da bo uspeh lep in bla-gonosen. Vrli so naši rodoljubi v Ameriki in želeti bi bilo le, da se odzovejo temu zavednemu rodoljubju tudi vsa druga slovenska srca v domovini! Ljubi zemljo, ki te je rodila in ne pozabi, da nimaš lepšega koščka zemlje od svoje rodne ! Vam pa, zavedni ameriški rojaki, hvala tisočera za vašo požrtvovalnost! Narodno-obrambeno društvo „Bra-nibor". Odbor tega društva je imel v ponedeljek popoludne v Ljubljani svojo prvo sejo. Navzoči so bili odborniki: Aleksander Hudovernik, prof. Anton Jug, dr. Koder-man iz Celja, Ciril Pire iz Kranja, Ferdo Primožič, Rasto Pustoslemšek iz Ljubljane, dr. Sla vik iz Trsta, Andrej Seneković in dr. G. Žerjav iz Ljubljane — in člen nadzorstva Fr. Podkrajšek. Predsednikom je bil soglasno izvoljen g. notar Aleksander Hudovernik, ki je v kratkem nagovoru obljubil, da bo posvečal vse svoje moči narodno-obrambe-nem delu ter je prosil odbornike požrtvovalne podpore. — Podpredsednikom je bil izvoljen g. dr. Gregor Žerjav, blagajnikom g profesor Anton Jug, tajnikom gosp. Rasto Pustoslemšek. Odbor je na to razpravljal o nekem važnem predlogu predsednika Hudovernika in o raznih drugih nasvetih. Vsebina predlogov ne spada v javnost. Predlogi so bili v meritornem oziru soglasno vsprejeti. Društvo „Branibor" začne v kratkem času svoje delovanje in nadejati se je, da bo to delovanje na korist in v blagor narodu slovenskemu. V nadzorništvo so bili izvoljeni; za Kranjsko: Rajko, Perušek in Fr. Podkrajšek ; za Štajersko dr. Juro Hraševec, za Koroško Ivan Prosekar ; za Trst Ivan G o r u p. Slovenci smo dobili z Braniborom pre-potrebno društvo, ki bo delovalo vsporedno z družbo sv. Cir. in Met., da se ohrani in obvaruje naša narodna posest. Opore Braniboru bodo podružnice, ki naj se začno čim preje snovati povsod, kjer bivajo slovenski rodoljubi. Vir, ki bo iz njega črpal „Branibor" svojo življensko moč, bo slovenska požrtvovalnost. Naj njemu in njegovi starejši sestri družbi sv. Cirila in Metoda obilno doteka ta vir, da bosta mogla točno izvrševati svojo vzvišeno nalogo. Za obe naši obrambeni društvi čvrsto na delo !! Iz Rojana. Telovadni odsek Tržaškega Sokola v Rojanu vrlo dobro napreduje. Vsaki torek in petek je videti pridne telovadce, katerih je sedaj že 25 po številu, kako pridno se vadijo v veliki dvorani „Kons. društva". Odsek si je nabavil vse najpotrebnejše orodje za telovadbo, tako, da se morejo na orodju vsestransko izvežbati. Naraščaja se je za prihodnje šolsko leto (ko se začne telovadba) priglasilo že nad 60 dečkov in deklic, kar je jako razveseljivo, če pomislimo, da bodo ti malčki enkrat vzgojeni Sokoli in zvesti sinovi našega naroda. Zato stariši, ki še niste vpisali otrok k Sokolu, vpišite jih že sedaj, da bo odsek nataačno vedel, koliko jih bo, ter da jim preskrbi potrebno orodje. Ker je zanimanje od strani ženstva jak« veliko, naznanjamo, da se ustanovi tudi ženski telovadni odsek. Vpisuje se vsaki dan pri bratu Jos. Katalanu v „Konsumnem društvu**, kjer se dobivajo tudi potrebna pojasnila. Sokol se jako dobro razvija ter kmalu vzleti samostojno. Le žal, da je našel tako malo odmeva pri podpornih članih, da-si jih je mnogo, ki bi lahko pogrešali to malo svotico, ki jo bi darovali kakor podporni člani „Sokola". — Rojančani! Pristopite k Sokolu in agitirajte za to velevažno društvo, da boste v kratkem imeli v svoji sredi močno samostojno društvo, ki bo v stanu odbijati energično vse napade ter bo močna trdnjava našega predmestja. Vpisnina znaša K 1, podporni člani plačajo na mesec K 1, izvršujoči člani pa 50 stot. Naraščaj plačuje 50 stot.; ako pa so stariši podporni členi »Sokola", ne plačuje naraščaj nič. Javna knjižnica. Št. Jakobške „Čitalnice'1 deluje izredno; dokaz, da je bila potrebna in da naše ljudstvo hrepeni po izobrazbi. Žal, da se nekateri čitatelji ne drže predpisov, da so nekateri še celo tako nedisciplinirani, da knjig sploh ne vračajo. Tako se dogaja, da medtem, ko veliko uka-željnih" prosi knjig, knjižničar ne more postreči, ker (kakor rečeno) so nekateri čitatelji prekomodni, da bi v določeni dobi knjigo vrnili. Boljše je, da taki sploh ne jemljejo knjig, ker s tem omogočajo čitanje vsaj drugim. Knjižnica mora ostati do nadalje odredbe zaprta, da se jo zopet vredi. — Zato prosimo vse, ki imajo izposojene knjige, naj jih gotovo vrnejo tekom tega meseca. Sprejemajo se vsaki torek in četrtek od 8—10 zvečer. One pa, ki že dolgo niso knjige vrnili, poživljamo tu javno naj jo nemudoma vrnejo, ker drugače si nakopljejo nepotrebne troške in sitnosti. Za odbor „Čitalnice" pri sv. Jakobu. Cotič Rudolf, knjižničarja namestnik. Veselica Št. Jakobske Čitalnice. Ponosna sme biti Št. Jakobska Čitalnica na vspehu nedeljske veselice. Pred občinstvom, ki je do zadnjega kotička polnilo prostorni vrt narodne gostilne, so nastopali Čital-niški pevci s tako sigurnostjo, da so bile vse točke programa pete z največjo preciznostjo. Toliko moški, kolikor mešani zbori so vspeli v splošno zadovoljnost. Spretni in izurjeni pevci so se pokazali z jako priljubljenim Adamičevim oktetom „V a-s o v a l e c ", katerega so morali ponoviti. Ne smemo pozabiti, da sta mnogo pripomogla takemu vspehu sigurna roka, in trud našega znanega pevovodje gosp. V. Mirka, ki je v malih vajah pripravil svoje pevce do sijajnega nastopa. Čast mu ! Pohvaliti treba tudi zbor, ki sestoji ne samo iz dobrih ampak celo izvrstnih močij. Želeti bi bilo, da bi vsak, ki se čuti pevca, pristopil temu društvu, da bi se svoj dan lahko imenovalo „Št. Jakobska trdnjava". Igra „Kdor se poslednji smeje" pa ni prav dobro vspela. Tu pa tam bilo bi želeti malo več živahnosti. Občinstvo se je vseeno zabavalo, ker vsebuje ta igra mnogo smešnih momentov. Konečno kličem Št. Jakobski Čitalnici: Le tako naprej! Goji petje, ker v petji je tvoja zmaga ! F. P.—n. Družba sv. CM in politika. V „Slov. Braniku" čitamo : Dne 4. m. m. je bila na Štajerskem dopolnilna volitev za državni zbor. Izvoljen je bil, kakor je znano iz dnevnikov, pripo-ročenec V. L. S. prof. dr. Vrstovšek. V volilnem okraju, ki je poslal imenovanega gospoda v državni zbor, se nahaja družbe sv. C. in M. šola na Muti. Vanjo zahajajo zlasti otroci iz občine Sv. Primoža. Druž-bini nadučitelj, ki je priljubljen in zategadelj vpliven, bi bil lahko deloval na ta ali oni način za izvolitev naprednega kandidata v dotični občini. K temu bi bil tako rekoč prisiljen, ker C. in M. družbo vzdržujejo sedaj že nekaj let le naprednjaki, in ker jc bil ravno sedaj izvoljeni poslanec lani tisti, ki ni hotel ob neki priliki v večji družbi niti dveh vinarjev darovati za tisto družbo, katera je ondotnim kmetom velika dobrotnica s svojo šolo. — A nadučitelj se je vzdržal slehrnega vplivanja na volilce kakor pri predzadnjih volitvah tako tudi sedaj, izpolnjujoč nalog, dan mu od družbinega vodstva, da naj deluje na splošno narodnem braniku in ne siraukarsko". In tako je dobil v občini Sv. Primož dr. Vrstovšek 44 glasov, nasprotni narodnonapredni Kac pa le 4 glase. — Iz tega dejstva se pač ne „zdi, da hočejo družbo sv. C. in M. uporabiti v politične namene, po njej ljudstvo nase navezati in ga po tem potu odtrgati od naših organizacij; pa tudi od Cerkve". da-si je nasprotno trdil knezoškof Anton Bonaventura v „Ljub. Škofijskem Listu" I. 1910, št. VI. Slovenci, kupujte in naseljujte se ob mejah! Zopet je več ugodnih prilik za Velikanski izbor Krlžmončič & Breščak trst, ulico Nuoua št. 37 V Trstu, dne 4. avgusta 1910 »EDINOST« it. 214. Stran m. nakup veleposestev, gostilen, trgovin in obrtnih podjetij v obmejnih krajih. — Blizu Maribora sta naprodaj dve veleposestvi. — Eno obsega 7, drugo 11 popolnih kmetij. Prvo obsega 120, drugo 370 oralov, med temi 200 oralov starega smrekovega gozda, vinogradov, njiv itd. V Celju je veliko gostilniško podjetje, vila in dve hiši za trgovino. — V Rogaški Slatini so naprodaj krasne obrestonosne vile. — Nekje na Štajerskem je rudarsko podjetje (premogovnik), ki je vredno najmanj 30.000 K, a proda se zaradi nezadostnega obratnega kapitala za 13.000 K, oziroma se sprejme družabnik, ki bi imel vsaj 10.000 K. Na Koroškem je več velepose-stev, gostilen — pri nekaterih tudi trgovina, oziroma pekarija. Pojasnila daje potovalni učitelj Ante B e g v Ljubljani. Cev vodovoda Brojenice je počila včeraj jutro v bližini Sv. Križa. Ob 7.30 zjutraj je bila cev že zopet popravljena. Vojna mornarica v Puli je včeraj dovolila, da si vdeleženci nedeljskega izleta NDO. v Pulo lahko ogledajo arzenal vojne mornarice, vojni muzej in ostale naprave. Posebni uradniki in delovodje bodo dajali izletnikom vsa potrebna pojasnila. Razun tega je vojni admiralat preprijazno stavil na razpolago izletnikom dve vojni ladiji, na katerih si bodo Izletniki lahko ogledali vso puljsko luko in zanimivosti vojnih naprav. Naj nihče ne zamudi te izredne prilike in naj si vsakdo nabavi še danes vozne listke za posebni parnik v Pulo. Paroplovna služba na istrski zapadni obali. Z Dunaja poročajo: Že dolgo časa se je čutilo potrebo po spopolnjenju redne paroplovne službe na zapadni isterski obali med Trstom in Pulo. Kompetentni faktorji so večkrat tozadevne odredbe pre-tresavali. Potem so se med državno upravo in družbo Trst-lstra vršila pogajanja, da bi se začasno vsaj deloma ugodilo izrečenim željam. Nedavno temu je trgovinski minister sklenil z omenjenim podjetjem dogovor, po katerem se poleg dosedanjih pogodbenih prog Trst-Pula, Trst-Piran, Trst-Umag in Trst-Gradež otvori novo drugo pogodbeno progo Trst-Pula, ki ima služiti skoraj izključno pasažirskemu prometu. Proga Trst-Gradež se ima v mesecih juliju in avgustu pomnožiti za drugo progo tja in nazaj. Ob enem so bile dogovorjene glede paroplovne službe še druge določbe, izlasti kar se tiče tarifov in voznega reda. Na novo pogodbeno progo Trst-Pola se tekom enega leta postavi drugi prvorazredni pasažirski parnik. Od te proge se s pravico pričakuje intenzivnega povspeševanja tujskega prometa ob zapadni istrski progi in zato bo minister-stvo dalo družbi tudi primerno subvencijo. Z ozirom na pomen istrskega lokalnega prometa po morju namerava trgovinsko mi-nisterstvo po meri razpoložnih sredstev storiti za spopolnjenje te vozne mreže daljne korake. __ Tržaška mala kronika Odmev predvčerajšnje ljubimske tragedije. Tramvajski voznik Marcel Rosso, ki je bil predvčerajšnjem ranjen z nožem od svoje zapuščene ljubice, je včeraj zjutraj ob 2. uri po enourni agoniji umrl v bolnišnici. Privlačna sila Trsta. Že leta 1904 je policijska oblast izgnala iz Trsta 32-letno Felicito Frolja iz Moščenic radi raznih de-liktov. Ali kljubu temu se je Frolja večkrat vračala v Trst, dokler je ni poljcija zopet kje iztaknila in jo potom izgona spravila zopet v domačo občino. Sedaj je bila zopet v Trstu, kjer se je skrivala pod krivim imenom. A doletela jo je zopet njena prejšnja usoda in je bila aretirana. Po prestani kazni jo izženejo zopet... dokler se ne povrne. Vročina pasjih dni ima, kakor se zdi, silen vpliv tudi na razpoloženje zaljubljencev. — To se opaža posebno pri neki Luigi C., stanujoči v ulici Comerciale št. 13, ki se je poskusila včeraj že četrtič zastrupiti radi ljubezenskih neprilik. Včeraj se je hotela zastrupiti s posodo žerjavice. Bila je spravljena v bolnišnico. Njen položaj ni nevaren. Tatinska dekla. Helena Kovačič, stara 26 let, iz Pule, je služila kakor dekla pri g. Adolfu Alberti v ul. Nicolo Macchiavelli št. 26. Kovačič je okradla svojega gospodarja za znesek 100 K in mu vrhu tega zmaknila zlat prstan vreden 20 K. Vsled ovadbe je bila K. sinoči aretirana. — Priznala je, da je okradla svojega gospodarja, trdila pa je, da je ukradla le 47 in ne 100 K. Velika nesreča na delu. Jernej Kocijančič, star 64 let, stanujoč v ulici del Pozzo bianco št. 8 je zaposlen na ladiji z dvigalom pomorske vlade. Včeraj ob 4. uri popoludne, ko je z drugimi tovariši pritrjeval neko verigo, ga je sta s tako silo zadela v desno nogo, da mu jo je na par krajih zlomila. Prvo pomoč mu je nudil pristaniški zdravnik dr. Huber, potem so ga pa spravili v mestno bolnišnico. Nož na delu! Včeraj ob prvih po-poludanskih urah so se nahajali v krčmi j Banjaluka v ul. Punta del forno mej drugimi tudi težak Josip Piciga, star 33, iz Dekana, in Paskval Malvasia, čevljar, doma iz Dalmacije, stan. v ulici Punta del torno št. 12. Med imenovanima vlada že dlje časa neki spor iz doslej neznanega vzroka. — Toliko Piciga kolikor Malvasia sta bila v družbi svojih prijateljev. — Ni trajalo dolgo, da sta se pričela pričkati in psovati. Kmalu bi se bila začela pretepati, ali krčmar je pozval redarja, ki je oba ločil narazen. Malvasia je šel prvi iz krčme in se je podal v svojo delavnico oddaljeno od krčme kakih sto korakov, ustavil se je na vratih. Kmalu potem je prišel iz krčme tudi Piciga in ko je šel mimo Malvasie, mu je ta baje zalučal novo psovko v obraz. Vsled tega se je prepir začel znova in sicer še z večernim ognjem. Kar nakrat je pa Piciga, takorekoč pred očmi redarja potegnil iz žepa ostro nabrušen nož in svojega nasprotnika trikrat ž njim zabol, dvakrat v levo roko in enkrat v leva rebra. Malvasia je zaječal in se takoj zgrudil. V hipu se je napravila okolu njega mlaka krvi. Piciga je bil aretiran na licu mesta. Pozvan je bil hitro zdravnik z rešilne postaje „Igea", ki je nudil Malvasiu potrebno pomoč in ga dal potem prenesti v mestno bolnišnico. Picigo so odvedli pa na policijsko ravnateljstvo, kjer je pred policijskim uradnikom v svojo opravičenje rekel, da je bil nekoliko pijan in da je ranil svojega nasprotnika v silobranu, to je, ko je videl, da ga je hotel Malvasia s čevljarskim nožem suniti v trebuh. — Nož je vzela v varstvo policija. Mož v Adamovem kostumu na cesti. Včeraj popolunoči okoli ene ure je imel redar Dragotin Pertot službo na Vrdelci. Ko je obšel vso Vrdelco, se je opravil, da gre malo po openski cesti gori pogledati, če je vse v redu. Ko je prišel nad norišnico, mu je prišel nasproti mož, ki je bil v pristnem Adamovem kostumu. Redar je moža nagovoril in mu stavil razna vprašanja. Iz odgovorov, ki jih je dobil, je spoznal takoj, da nima opraviti z normalnim človekom, ko bi mu že moževa uniforma ne bila zadosten dokaz za to. Redarju je bilo jasno, da ima pred seboj človeka, ki je pobegnil iz norišnice. Zato je skušal moža zvabiti z lepimi besedami seboj. Res mu se je posrečilo, da ga je zvabil do finance, ki je nad norišnico. Od tam je Pertot poslal takoj nekega finančnega stražnika v norišnico, od kjer so tudi takoj prišli strežaji po pobeglega blaznjenca, ter spoznali v istem takoj enega onih jako nevarnih in se čudili, kako ga je bilo mogoče tako na lahko zvabiti do tam. Bilo bi pač želeti, da bi uprava tega zavoda poskrbela, da bi se take stvari ne dogajale več ! Ponočnjak. Loterijske številke, izžrebane dne 3. avgusta: Praga 84 83 26 86 62 Lvov 52 63 14 90 69 Koledar in vreme. — Danes : Dominik sp. — Jutri: Marija Snežnica. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f 30*0 Cels. — Vreme včeraj: Lepo, pop. oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. — Zmerni vetrovi — Vroče. Tendenca za nevihte. Društvene vesti. Kolesarsko društvo „Balkan4 naznanja, da dirka, ki se je imela vršiti v nedeljo, dne 24. julija in se ni vršila radi neugodnega vremena, se bo vršila prihodnjo nedeljo, dne 7. t. m. z istim vsporedom. Kolesarji so naprošeni, da se polnoštevilno udeleže te dirke. Stard na Vrdelci. Zbirališče ob 6. uri zjutraj. Oni, ki se žele Še udeležiti te dirke, se lahko še vpišejo do sobote, dne 6. t. m. pri društvenem blagajniku Antonu Podbršeku, ul. Stadion 19. Tem potom so vabljeni vsi kolesarji, da se radi nedeljske dirke polnoštevilno udeleže nocojšnjega sestanka, ki bo ob 9. uri v kavarni „Minerva". Tržaška gledališča. MINERVA. — Danes Verdijeva opera „I d u e F o s ca riu. Nar. del. organizacija. Člani Konsumne Zadruge NDO v Skednju ! Vabljeni ste polnoštevilno na važni Česky hostinec v Terstu fllla Meridionale Češka gostilna v Trstu P R. Gasperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje e. kr. avstrijskih drl. Selasaie Sprejme razcanujanje MoršiiegasiM blaga iz mitnic. iostafljanje na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND« v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO CENE BREZ KONKURENCE. MUMIBIIBIIBIIBI iNCE. jflfl isiiall GOSCILNA H. D. 0. ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči. ]E V dobroznani trgovini z manujaktur. blagom ulica garriera štev. 8 se dobi : 500 kosov : zc/irja, perkala in batista kakor tudi bombazevino in perilo in druge potrebščine vsake kakovosti po jako znižanih cenah Priporoča se udani nn LEOPOLD HUBERT. ==ir= UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine V. Tuscher Dr. J. Cer mak zobozdravnik koncesij, zobni tehnik •• TRST - ulica deli a Caierma 5t. 13, II, n. Bogomil Fino : bivši urar v Sežani : ima svojo novo PRODAJALNICO: UR - - v TRSTU - -ulioa V. Bellinl 13 (nasproti cerkvi »v. Ant. nov.) i Vsakovrstne verižice Hfo tovarniških cenah HaBSB! Zdravljenj®: krvi Čaj „Tlsočerni cvetu (Millefiorl) Cisti kri ter je Izvrstno sredstvo proti oniiu slufajim tfe peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljaoju io hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER- Trst (mestna hiša) Postne pofiiljatve se izvršujejo takoj in franko, ako se dopoSlje Kron 1-10. „Al DUE MORI'4 Telefon 377 Prenočišče Alla cltfft di Bienna ulica Vienna štev. 8 blizu južn. kolodvora je na novo urejeno. Sobe od K 150 dalje, sobe z dvema posteljama. Za gosp. trgov-ske potovalce posebne cene. | — | Podpisana si dovoljuje naznaniti slavnemu občinstvu^ da se je s 1. julijem 1910 preselila s svojo dobroznano trgovino z cvetlicami in pogrebnimi predmeti iz svoje vile : : : : : v hišo št. 400 (pri gostilni „pri Mičelu") na OpČinah — Tu ima svojo prodajalno in zalogo vseh potrebnih predmetov za pogrebe velike naše tvdke v Trstu, po zelo nizkih cenah. Vrhu tega imam na izbero umetne cvetlice za birmo, sv. obhajilo poroko in plese, istotako veliko zalogo pravih voščenih sveč 2 kroni klg. — Udana JOS1PINA ud. CAPELLAN RUDOLF SCHUIJTZE - IZ BERLINA - feoncesijonirani zoboielinik :: Tla Masslmo d'Azeglio 4, II. nad. bivši asistent zobozdravnika dr. Saklerju. UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev, POPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7. MRODLMCA Mr Prah za skisano vino. Specijaliteta: prašek za odebellenle žloall; fluid za okrepianje. ffius. Nacorin, Trst Piazza Carlo Goldoni 6. Zaloga barv, povlakov, olja, ćopićev Gius. Waldner sns trst - ulica Medla 3 - trst_ VELIKA ZALOGA JELOVEGA LESA IZ KOROŠKE Bogat izbor vsakovrst. obložkov Cen8 zmerne. Telefon 1395 Prodaja lesa za vrtanje. Velik izbor pekovskih lopat. Stran IV. »EDINOST« St. 214. V Trstu, dne 4. avgusta 1B10 sestanek ki se vrši jutri v petek točno ob 8. uri zvečer v prostorih „Gospodarskega društva v Skednju. Odbor. Izleta v Pulo se udeleže sledeča pevska društva: „Ilirija" od Sv. Jakoba z mešanim zborom (14 pevk) Čitalnica od Sv. Jakoba, „Trst" pevsko društvo in tamburaški zbor, „Zastava" iz Lonjera. — V častnem številu se udeleže izleta, kakor se čuje, tudi drugi Lonjerci. * * * Danes zvečer ob 7. uri seja odseka za izlet v Pulo. Na sejo pride tudi delegat iz Pule. Prosi se polnoštevilne udeležbe. * * * Za nedeljski izlet NDO v Pulo je dobro, da si vsakdo še danes kupi vozni listek. Od jutri naprej se bodo prodavali vozni listki samo v uradu „Nar. del. org." (ul. Lavataio štev. 1) I, pri vratarici „Narodnega doma" v Trstu in v delavskem „Konsumnem društvu" pri sv. Jakobu. Parnik „Argentina" odpluje s pomola Sanita v nedeljo točno ob 5. uri zjutraj. _ DAROVL — 9. in 10. tedenski prispevek skupine Drobtinarjev za gradbo nove družbine šole pri Sv. Jakobu K 4 80. — Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Skednju. Gospa Ivana Sancin-Mom Gašperjeva je pristopila kakor udinja in preplačala udnino s 3 K. — Gospića L. G. darovala 4 K, gg. I. L. in L. G. vsak po 40 stot. in C/K. 24 st. — Ob priliki 10-letnice smrti svojega očeta daruje g. Štefan Gerk 3 K, njegov sin g. Franc 2 K in g. Sigmund 1 K. Srčna hvala! — Za moško podružn. sv. Cir. in. Met. je nabral g. E. Milostnik v gostilni g. Švara v Ricmanjih ob priliki birme K 8'12. Denar hrani uprava.____ Vesti iz Goriško* Iz učiteljskih krogov. Goriški staro-in novostrujarski listi brez izjeme so se izlasti zadnji čas vrgli z vso silo na učiteljski stan. Ni je številke, ki ne bi vsebovala napada na učiteljstvo. Človeku se že studi ta gonja, strast, sovražtvo njih, ki bi bili poklicani, da delujejo med ljudstvom za mir, ljubezen, krščanstvo. Pod plaščem sv. vere se opravlja, obrekuje, izziva, ravno tako kakor so nekdaj tudi nemški škofje pod plaščem vere širili svojo oblast nad Slovani. Toda vi stebri „ljudske stranke", ki hočete veljati za širitelje krščanstva med slov. učiteljstvom, vedite, da se krščanstvo ne razširja na tak način, pač pa mržnja in sovraštvo proti vam in indiferentizem proti veri! Saj ste ravno s svojim postopanjem prisilili še onih par učiteljev, ki so bili v Vaši stranki, da so izstopili iz njenih vrst. Cele članke priobčujejo proti učiteljstvu, da vzbujajo pri nerazsodnih ljudeh mržnjo proti temu stanu, da mu izpodkopavajo ugled in jemljejo čast. In potem so še toliko... drzni, da pišejo, češ: učiteljstvo nima ugleda, nima veljave! In ali je učiteljstvo res tako, kakor je slikajo oni ? ! Razupivajo je za brezversko, liberalno in dr. Je morda ta ali oni, ki kaj zagreša, ali zato ne gre napadati vsega stanu. Saj se dobivajo tudi med duhovniki taki, ki bi bili boljše storili, da bi bili šli drvarit ! Ali zaradi tega nima nikdo pravice dolžiti vseh duhovnikov, da so nevredneži, malopridneži! Vsak delavec, izlasti tudi učitelj, je vreden svoje časti in svojega plačila! Ti glasniki „ljudstva" pa učitelju oboje odrekajo. Zato jim je učiteljstvo hrbet obrnilo, ali krivda zadevlje le one prve. Če si hočejo pridobiti učiteljstvo, prenehajo naj z napadi in naj dado učiteljstvu, kar mu tiče. Dandanes je vsak stan, celo tudi priprost delavec, boljše plačan od učitelja. „Slov. Ijud. stranka" pa je v zadnjem deželnozborskem zasedanju kar zavrnila zahteve učiteljstva. Še celo kranj. dež. zbor, ki je menda najbolj klerikalen in protiučiteljski, je pripoznal učiteljstvu precejšnje draginjske doklade, enako tudi okr. š. svet mesta Gorica (daja učiteljstvu draginjske doklade), dasi je mestno učiteljstvo mnogo na boljšem od učiteljev na deželi. S tem se pripoznava, da učiteljstvo ni zadostno plačano. Nikar ne mislite, da s stradanjem ukrotite učiteljstvo ! Ravno nasprotno bo ; a za posledice boste odgovorni vi. Zagotovljam vas, da vas tudi vera ne razbremeni od te odgovornosti. Vera se kaže v dejanjih, ne pa v „Prim. listu", „Gorici", „Novem času" i. dr. Zapomnite si: Ljubezen vzbuja ljubezen, sovraštvo pa sovraštvo. Vesti iz Istre. Nesreča o priliki splavljenja ladije. Iz Čresa javljajo dne 3. t. m.: V ladijedelnici Chide v Čresu je bil spuščen v morje trabakelj „Istria". Traba-kelj je naletel na prod. Poskusili so ga dvigniti pomočjo dvigalnih strojev. Ladija se je zaletela in vrgla iz mesta en dvigalni stroj, ki je zadel v obraz 18-letnega dijaka Rigovića, ki' je bil prisoten pri splavljenju. Nesrečni dijak je zgubil obe očesi. Obenem so mu bile razbite nosne in obrazne kosti. Njegov položaj je obupen. Lahko ranjen je bil tudi geometer Brajda. Uvedena je preiskava. Druge slovenske delele Vlak je povozil včeraj na progi južne železnice pri Martinovi cesti v Ljubljani nekega železniškega delavca. Gospodarstvo. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu je imela do 31. julija t. L prometa kron 3,695.357 11. Hranilnih vlog se je vplačalo K 880.197 44, izplačalo po K 816.729"62. Posojil se je izplačalo K 214.767, vrnilo pa K 226.820 33. Do 31. julija je bilo minolega leta K 295.650 79 manj prometa, nego ga je bilo letos. V prvih 7 mesecih je bilo letos več vloženo na hranilne vloge K 200.499-16, dvignjeno pa K 123.804*35. Kakor razvidno iz teh številk Trgovska obrtna zadruga napreduje sicer polagoma, a stalno. Ker ima nenavadno veliko poroštvo 1290 zadružnikov, ki jamčijo z vsem premoženjem za sigurnost hran. vlog je naravno, da se je ljudstvo« poslužuje._ LISTNICA UREDNIŠTVA. G. B. Č—y. Ko smo prečitali Vaše hudovanje, smo se prav od srca smejali, ker ne bi bili mislili, da more človek s tako čedno pisavo biti tako najiven in primitiven. Zares prav dilektirali smo se, ko ste nam tako nazorno kazali, kako nimate niti pojma o razliki med resnostjo in šalo in humorjem ! Čujte! Zares užaljene bi se mogle čutiti naše ženske, ako bi — priobčili Vaše pismo, kjer smatrate bistro slovensko ženo za tako kratke pameti, da bi mogla nedolžno šalo smatrati za resnost. Naše ženŠke bi se bržkone lepo zahvalile na ta-kem — kavalirstvu, kakor je Vaše._ Velika množina že rabljenih dvokoles po ceni od K 30—70; s prostim tekom in zavoro od K 55—110; velika zaloga novih dvokoles, gramofonov od K 15—1000; plošč od K 1—4; šivalnih strojev, najnovejših acetilen - svetilk za gostilničarje in društva od K 7_20. — Pri BATJEL-u, Gorica, Stolna ulica 3-4. Ceniki poštnine prosti. Prodaja tudi na obroke. MIHAEL ZADNIK Trst ulica Sorgents štev. 2 kupi vole, ovce in ovne Sfc^" ter kože istih, Ponudbe, tudi pismene in brzojavne poslati je na gornji naslov. Mali oglasi nlcc P™*^0 KcČinjHki fantje dne JOiCIl [ilCo 7. avgusta. Eventuelni dobiček dobi Ciril-Metodova družba. 1266 prazni iščeta ee za 24. avgua a. Ponudbe pod „'Jve 8 o b i" poste-restant« Trat. gl ivna poŠta.__1-64 Dve SGhi V Gorici (predmebtje) proda se hišica z 2 dvemi r.rdstropji in zemljiščem. -Cena 16 000 kTon. Ponudbe ped „Lepa pozicija" na Inseratni oddelek Edinosti. 1255 Mihael Pernarčič 16, stavbeni in umetniški mizar, ^zvr?uje vsakovrstne specijalitete za notranje in zunnnje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Cene zelo zmerne Friporoča se vsem Slovanom. 755 |no;n Qin|fn mizarski mojster, Trst, ulica JUdip OlUlIci l?elvedere štev. 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela._ Najfinejši Portlandski cement in hidravlično apno (Bcman) ee vdebi pri Marinu LUXA na Prošeku. 1055 PSuoS trrinuon vešč slovenskega in nem-DIVol IiyUVCl/ škega jezika v govoru in pisavi, knjigovodstva in korespondence išče takoj primerne službe v Trstu ali v večjem kraju na deželi. Dolgoletna spričevala. Blagohotne ponudbe pod „TRGOVEC- na Inser. odd. Edinosti. 1258 jr ^ — TRST —