»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE S. OKTOBRA 19M USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA v Sloveniji, in »slovenskega poročevalca«, ki ga je leta 1841 ustanovila osvobodilna fronta slovenskega naroda glasilo SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANI, PONEDELJEK, 25. MARCA 1963 # LETO V., ŠTEVILKA 82 # CENA 20 DIN GLAVNI UREDNIK JANEZ VIPOTNIK. PRAVICE« ODGOVORNI UREDNIK MARJAN JAVORNIK PARTIJA Prva izdaja PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽ no in položaj dale Planiško slavje je zaključeno Poletom so priscstvovali tudi predsednik republike Tito in drugi visoki gostje — 40.000 gledalcev pod skakalnico Slovesno kosilo v Kranjski gori PLANICA. 24. marca. Planica je spet doživela svoj veliki dan. Zaključek tekem XIII. planiških poletov, ki se je končal s ponovnim uspehom včerajšnjega zmagovalca iz NOR Dieterja Bockeloha, je v prekrasnem sončnem vremenu privabil v dolino skakalnic rekordno število nad 40.000 gledalcev. V prazničnem razpoloženju je publika ob slovesni otvoritvi tekmovanja prisrčno pozdravila v svoji sredi predsednika republike Josipa Broza-Tita. ki je s soprogo in visokimi funkcionarji obiskal Planico in spremljal polete tretjega planiškega dneva. Ze ob jutranjem svitu so jeli prihajati v Planico prvi obiskovalci. Drug za drugim so hiteli v jutranjem hladu po dolini Save posebni vlaki s potniki iz Zagreba. Reke in vse Slovenije, ki so se srečevali s polnimi avtobusi in avtomobili na sosednji cesti. Vse je hitelo pod veliko planiško skakalnico. Do začetka poletov je bilo še več kot poldrugo uro, ko ob areni skakalnice ni bilo videti več praznega mesta. Vsakdo je hotel biti čimbliže belemu slapu skakalnice, ki je čakala še ta dan letošnje udeležence planiških poletov. Ob 10. uri se je pridružil gledalcem predsednik republike s soprogo. Z njima v družbi so bili: podpredsednik ZIS Edvard Kardelj, sekretar CK ZK StJvenije Miha Marinko, organizacijski sekretar CK ZKS Ivan Maček, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka, predsednik Ljudske skupščine LRS Vida Tomšič, predsednik Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj, predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije in predsednik častnega odbora Planice 1963 Albert Jako-pič-Kajtimir in drugi. Visoke goste je ob vhodu v areno pozdravil predsednik organizacijskega komiteja planiških prireditev dr. Danilo Dougan. Predsedniku Titu se je zahvalil za obisk prireditve, nakar so fanfare že naznanile začetek tekmovanja. Alpski smučarji so se z zastavami vseh držav, ki so poslale svoje tekmovalce, spustili po doskočišču. Republiška mladinska prvakinja v smučarskih tekih Lidija Pšenica iz Mojstrane je izročila predsedniku Titu šopek cvetja. Med pozdravljanjem množice gledalcev se je predsednik z vzpenjačo povzpel na glavno sodniško tribuno, od koder je potem spremljal tekmovanje. Tudi zadnji dan tekmovanja je za uvod poletel Jože Langus (98), za njim pa še pet tekmovalcev v poskusnih skokih. Razsodišče se je odločilo za drugi zalet, ki spet ni do- , puščal posebno dolgih sko- ' kov. Samo najboljši: A. Les-ser (109), Šved Norberg (102), Bockeloh (113), Klemm (107), Brandzaeg (100), Schiffner (100), Matouš (106), Aimoni (101), Kiirth*so leteli daleč in vzbudili med razpoloženimi gledalci — med njimi jih je bilo dosti, ki so prvikrat videli smučarske polete pa tudi skoke sploh — največ občudovanja. Pri 110 m je pristal v tej seriji Ihle, ki pa je v prehodu grdo padel, si podrgnil obraz in moral za naprej odnehati. Bockeloh je z najdaljšim skokom komaj preskočil kritično točko, vendar se razsodišče kljub temu v drugem nizu skokov ni odločilo za daljši zalet, tako da je bila ta serija po daljinah skokov tako rekoč ponovitev prve. Z najdaljšo znamko se jc to pot postavil Klemm, ki mu je petorica sodnikov — Guček (Jugoslavija), Renner (NDR), Strohmeier (A), Hovi (Finska) in Šramel (Jugoslavija) priznala tudi visoko oceno. Njegova ekipa je naposled pobrala tudi vsa vidnejša mesta in trofejo — memorial inž. Stanka Bloudka, ki jo je ustanovil »TT«. Razsodišče, ki so ga sestavljali Nordlie (Norv.), inž. H„rtwangcr (Avstr.), dr. Dečman in Felan (oba J) se je pred zaključno serijo le odločila za Nadaljevanje na zadnji strani Kranjska gora, 24. marca (Tanjug). — Po končanih smuških poletih v Planici je bilo prirejeno slovesno kosilo v novem hotelu »Prisank« v Kranjski gori. Kosila se je udeležil predsednik republike Josip Broz Tito s soprogo podpredsednik zveznega izvrš nega sveta Edvard Kardelj, sekretar CK ZKS Miha Marinko in organizacijski sekre tar CK ZKS Ivan Maček, podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek s soprogo, predsednik ljudske skupščine Slovenije Vida Tomšič in drugi. Na kosilu so bili tudi najbolje plasirani tuji in domači skakalci. Po kosilu je predsednik Tito izročil trem prvoplasiranim inozemskim in trem najboljšim jugoslovanskim skakalcem darila. NA PLANIŠKI TRIBUNI — Predsednik Tito in drugi gostje so z največjim zanimanjem spremljali včerajšnje smuške polete. »Civilna izolacija” v Siriji DIETER BOCKELOH — zmagovalec Planice 1963. Aretacije oficirjev in politikov v Jordaniji KAIRO, 24. marca. (Reuter-MEN). Predsedniški svet in izvršni svet Združene arabske republike sta danes pod predsedstvom Gamala Abdela Naserja proučevala na skupni seji položaj po nedavnih trojnih razgovorih v Kairu glede ustanovitve unije med ZAR, Sirijo in Irakom. Nacionalni svet sirske revolucije je danes objavil dekret, po katerem so pristašem secesije odvzete državljanske pravice. Agencija MEN javlja, da so z dekretom postavljene v »civilno izolacijo« osebe in organizacije, ki so podpirale bivši secesiohistični režim, in o-sebe, ki so svoj vpliv, imovi-na razpo- lago secesionističnemu režimu in secesionistom. V drugem dekretu so objavljena imena 74 bivših funkcionarjev, ki so bili »politično izolirani«. Razen teh dveh je bil objavljen tudi tretji dekret, po katerem je odvzeta državljanska pravica bivšemu sirske- Spopadi v Gvatemali Demonstracije v Ciudad Gvatemali CIUDAD GVATEMALA, 24. marca. (Reuter). Vlada srednjeameriške republike Gvatemale je sporočila, da je v severnih pokrajinah države prišlo do spopadov med vojsko in uporniki. V tem kraju naj bi po poročilih agencije Reuter ustanovili »podtalno gibanje«. • #0 Nadaljevanje na zadnji strani Misija Brentana v ZDA Bonn povjuje lojalnost do Atlantskega pakta VVASHINGTON, 24. marca. (Tanjug). Voditelj kr-ščanskodemokratske skupine v Bundestagu bivši minister za zunanje zadeve v Zahodni Nemčiji von Brentano je bil nekaj dni v Washingtonu na razgovorih z vsemi vodilnimi funkcionarji Stale De-partmenta in člani Kongresa. Sprejel ga je tudi predsednik Kennedy. Novotny napoveduje spremembe V ČSSR pripravljajo nov sedemletni plan gospodarskega razvoja Po Izjavah diplomatskih krogcv je bila misija ven Brentana. ki čestokrat obišče WashingtJn, tokrat v tem. da prepriča Kennedyjevo administracijo o neokrnjeni privrženosti Zahodne Nemčije prijateljstvu in sodelovanju z ZDA, da potrdi popolno lojalnost Bonna do Atlantskega pakta, v nasprotju de Gaul-lovim tendencam, da prepriča odgovorne ameriške faktorje, da je Erhard veliko boljša izbira za Adenauerje-vega naslednika kot Schro-der, in da okrepi svoje osebne pozicije v ameriški prestolnici, kjer ima že veliko vplivnih prijateljev. Von Brentano je v tiskov- nem klubu izjavil, da je v precejšnji meri uspel v Wa-shingtonu zmanjšati zaskrbljenost in sumničenja glede francosko-nemškega sporazuma. Dejal je tudi, da ta sporazum »nikakor ne bo vplival na politiko Zahodne Nemčije do NATO«. Dejal je, da govori »v imenu svojih političnih prijateljev in celotnega nemškega naroda«, in pripomnil da je podprl celotno zunanjo politiko ZDA. vključno tudi predlog o uresničenju multilateralne nuklearne sile NATO. Von Brentano je obljubil, da se bo Zahodna Nemčija še naprej trudila, da Velika Britanija postane polnopravni član Skupnega trga. PRAGA, 24. marca. Tanjug). Češkoslovaški listi so danes objavili govor prvega sekretarja CK KP Češkoslovaške Antonina Novotnyja s konference oblastnega partijskega aktiva v Ostravi 21. marca. Novotny je izjavil, da je v pripravi nov sedemletni plan gospodarskega razvoja Češkoslovaške in da bo ta — kakor tudi naslednji letni plani — izdelan v skladu s potrebami krepitve in poglabljanja mednarodne socialistične delitve dela v okviru SEV. V zvezi s tem je Novotmy poudaril, da so v Češkoslovaški kakor tudi v nekaterih drugih socialističnih državah še vedno posamezni krogi, ki izražajo bojazen zaradi usklajevanja nacionalnih gospodarstev. Po njegovih besedah to kaže, da še ni povsod do konca sprejeto načelo mednarodne socialistične delitve dela in da se ponekod še pojavljajo lokalistični interesi. Prvi sekretar CK KP Češkoslovaške je opozoril na potrebo temeljite spremem- be organizacije, načina in metode dela, zlasti vodilnih organov. Dejal je. da je storjenih že več ukrepov za utrditev centralnega vodenja, in navedel izdelavo novega programa vodenja investicijske graditve, delo novih centralnih institucij za vodenje kmetijstva in ukrepe, ki so potrebni za utrditev vodilne funkcije vlade. Novot-ny je najavil tudi pomembne Nadaljevanje ra zadnji strani ČSSR kupila žito v Kanadi New York, 24. marca. (Tanjug). Kanadski minister za kmetijstvo Hamilton je sporočil, da je s Češkoslovaško sklenjen sporazum o dobavi 120.000 ton žita v vrednosti 8.200.000 dolarjev. Dodal je, da bodo žito začeli dobavljati po tem sporazumu v prvi polovici aprila. Minister je tudi dejal, da lahko kmalu pričakujejo podobne sporazume z drugimi socialističnimi državami. Po njegovih besedah Kanada računa, da bo v prihodnjih letih dobavila socialističnim državam kakih 50 milijonov bušlov žita letno. Po sporazumu, ki so ga sklenili s Češkoslovaško, bo del vsote plačan takoj v gotovini, ostanek pa bi poravnali v roku treh let. Uporniki so potrgali telefonske in telegrafske žice v bližini neke plantaže, ki je last ameriške družbe United Fruit Company. Ti telefoni so povezovali Ciudad Gvatemalo s pristaniščem Puerto Bar-rios. v,- Vlada predsednika Miguela Ydigorasa Fuentesa je pozvala prebivalce glavnega mesta na budnost zaradi možnosti, da pride do »sabotaže in teroristične aktivnosti«. Reuter jevlja iz Ciudad Gvatemale, da je položaj »skrajno napet« in da se »pravkar širijo glasovi o neposredni možnosti vojaškega spopada«. V mestu so organizacije, ki se imenujejo antikomunistič-ne, organizirale že včeraj demonstracije proti kandidaturi Juana Josea Arevala za predsedniške volitve. Organizator ji demonstracij so zbrali okrog 25.000 ljudi, ki so jih nekaj pripeljali iz okolice s kamioni. Demonstranti so zahtevali aretacijo Arevala kar naj bi storili konec meseca, ko bo Arevalo pripotoval v Gvatemalo iz Mehike. Juan Jose- Arevalo je bil predsednik Gvatemale od leta 1945 do 1951, kasneje je podpiral svojega naslednika, predsednika Jacoba Arbenza, ki je predsedoval do leta 1954. Udeleženci demonstracij v Ciudad Gvatemali so podprli tudi nekdanjo zahtevo vojaškega komandanta, naj se v Gvatemali ne dovoli »ustanovitev vlade komunističnega tipa«. Brzojavke predsednika Tita Beograd, 24. marca (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku Madžarske revolucionarne delavsko-kmečke vlade Janosu Radarju naslednjo brzojavko: »Ob Vaši ponovni izvolitvi za predsednika Madžarske revolucionarne delav-sko-kmečke vlade Vam pošiljam iskrene čestitke in najboljše želje za nadaljnje uspehe v graditvi socializma v vaši državi, za vsestranski napredek madžarskega naroda in vašo osebno srečo.« Predsednik 'republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku predsedniškega sveta LR Madžarske Istvanu Dobiju naslednjo brzojavko: »Ob Vaši ponovni izvolitvi za predsednika predsedniškega sveta Ljudske republike Madžarske Vam. tovariš predsednik, pošiljam iskrene čestitke in najboljše želje za nadaljnjo prosperiteto madžarskega naroda in za vašo osebno srečo«. Beograd, 24. marca (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal grškemu kralju Pavlu I. naslednjo brzojavko: »Ob obletnici razglasitve neodvisnosti Grčije s posebnim zadovoljstvom pošiljam Vašemu veličanstvu v imenu narodov Jugoslavije in v svojem imenu prisrčne čestitke in naj lepše želje za Vašo osebno srečo in napredek prijateljskega grškega naroda.« Vukmanovič in Grišin v »Vostrjakovu« Moskva, 24. marca (Tanjug). — Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič in predsednik sovjetskih sindikatov Viktor Grišin sta današnji dan preživela skupaj v sindikalnem letovišču »Vostrjakovo« v Fod-' moskovlju. Z njima so bili člani jugoslovanske sindikalne delegacije, s sovjetske strani pa sekretarji Vsezveznega centralnega sveta sindikatov Prohorov, Škuragov, Solovjov, Bulga-kov, Romanov in Huseinov. Predstavniki jugoslovanskih sindikatov so se zvečer vrnili v Moskvo. Spotoma so obiskali Leninov muzej na Leninskih gorah pri Moskvi. Zvečer so prisostvovali koncertu azer-bejdžanskih umetnikov. Stavka v 8 * \ V Parizu so pogajan}a mod direkcijo premogovnikov »n sindikati PARIZ, 24. marca. (Tanjug). Stavka francoskih rudarjev je po sinočnjem vladnem predlogu, da bi se jim povečale mezde za 8”'°, v odločilni fazi. Rudarji so namreč pred začetkom stavke ocenili, da njihove mezde zaostajajo za drugimi za 11 V prvih reagiranjih na predlog vlade so rudarji odločno poudarili željo, da bi nadaljevali stavko do popolne izpolnitve njihovih zahtev, kljub temu da jim je zmanjkalo sredstev za preživljanje. Danes dopoldne so se v Parizu začela pogajanja med direkcijo francoskih premogovnikov in predstavniki treh naj večjih sindikalnih central. Po nekaterih vesteh, ki so se razširile ponoči v krogih sindikatov, je mogoče, da sindikalne centrale med rudarji organizirajo referendum in zahtevajo od njih, da se odločijo za predlog vlade ali za nadaljevanje stavke. Zaradi tega in zaradi nekaterih drugih vidikov, x>ovezanih s predlogi vlade, je verjetno, da se predstavniki sindikatov danes še ne bodo direktno in dokončno odločili in bodo vladi odgovorili jutri ali morda še kasneje. Predstavniki Generalne konfederacije dela (CGT), najmočnejše sindikalne centrale v premogovnikih, so izjavili, da predlog vlade ni zadovoljiv, vendar pa Sasebo: lahko služi za izhodišče v' razgovorih. Ta centrala, ki so se ji pozneje pridružili socialistični in krščanski sindikati, sodi, da je ko- misija strokovnjakov, ki je proučevala zahteve rudarjev, »utrgala« 2 odstotka rudarskih mezd s tem, da je skrajšanje delovnega dne, kar je bilo storjeno leta 1960, spremenila v denar, in to predstavila rudarjem kot povečanje dohodkov. Sindikati menijo, da tega ni mogoče sprejeti tudi zaradi tega, ker je delovni čas francoskega ru- •••• Nadaljevanje na zadnji strani 500 milijonov dolarjev manj Predlog komisije za revizijo pomoči ZDA VVASHINGTON, 24. marca. (AFP-Reuter). Komisija za revizijo programa pomoči ZDA tujini je sinoči poročala predsedniku Kennedyju. Predlagala je, naj se sedanji program zmanjša za približno 500 milijonov dolarjev in naj se zmanjševanje pomoči nadaljuje tudi naslednja tri leta. V poročilu komisije, ki ji je predsedoval general Clay, bivši posebni Kennedyjev poslanik v Beflinu, je priporočilo, naj se vojaška in ekonomska pomoč nekaterim državam zmanjša ali popolnoma ukine. potreben za ohranitev stabilnosti v svetu«. V poročilu pa je tudi poudarjeno, da je program pomoči tujini »»zelo j»o-memben za varnost Združenih držav Amerike in Nadaljevanje ra zadnji strani iBUlUIIDDttllflltlllUilimHilUUliUMilhililltlllHI DEMONSTRACIJE V Sasebu na Japonskem je bilo zborovanje v znamenje protesta proti pristajanju ameriških jedrskih podmornic v tem pristanišču. Na koncu zborovanja so sprejeli ^deklaracijo, v kateri je rečeno, da se bodo prebivalci Sa-seba uprli »z zelo ostrimi ukrepi«, če bi japonska vlada dovolila ameriškim jedr-' skim podmornicam pristajati ' P, tem pristanišču. Zborovanja te je udeležilo 7000 ljudi. VVashington: ODGOVOROMA NOTO ZDA so odklonile sovjetsko noto, ki obtožuje ameriško vlado, da je izvršila pritisk na države članice NATO in s tem preprečila prodajo cevi širokega premera Sovjetski zvezi. Kar zadeva omejevanje izvoza takih cevi v Sovjetsko zvezo s strani drugih držav, State Department meni, da so se za to odločile na podlagi »lastne odgovornosti in v luči ocene lastnih interesov«. Mo do Janeiro: KONGRES Navzlic pritisku bo v Riu de Janeiru proti koncu tega meseca kontinentalni kongres . solidarnosti s Kubo. Kongresa se bodo udeležile napredne osebnosti iz Brazilije in drugih držav Latinske Amerike. Pričakujemo tudi goste z drugih kontinentov. Nekaj časa j« bilo negotovo, če sploh bo kongres, ker je bil sklican v obdobju finančnih razgovorov Braziliie z ZDA, ki še vedno niso končani. Kmetijska šola v Podravljah brez pravice javnosti (Od našega dopisnika) Celovec, 24. marca. — Letos obhaja desetletnico obstoja in snovanja slovenska kmetijska šola v Podravljah, ki je v teh letih posredovala strokovno znanje že lepemu številu kmečkega naraščaja med koroškimi Slovenci, čeprav je to edina kmetijska šola na Koroškem s slovenskim učnim jezikom, pa ji pristojne oblasti še vedno niso priznale pravice javnosti in zato tudi ni deležna redne podpore s strani dežele in države, kakor jo prejemajo vse druge koroške kmetijske šole. Prošnjo za podelitev pravice javnosti je že leta 1956 vložila Slovenska kmečka zveza kot takratni lastnik po-draveljske šole. vendar je ležala ta prošnja dolga leta nerešena v kmetijskem ministrstvu na Dunaju, kjer so se je spomnili šele na intervencijo zunanjega ministra Kreiskega, katerega so predstavniki koroških Slovencev ob razgovoru o izvedbi 7. člena Državne pogodbe opozorili tudi na nezdravo stanje, da edina slovenska kmetijska šola na Koroškem ni deležna javne podpore, ker ji še ni bila podeljena pravica javnosti. Po tej intervenciji je kmetijsko ministrstvo pohitelo z odgovorom, v katerem je ugotovilo, da je podelitev pravice javnosti odvisna od določenih pogojev, katerih pa kmetijska šola v Podraoljah ne izpolnjuje. Ravnatelj podraveljske šole inž. Einspieler, pri katerem smo se zanimali za podrobnosti. je pojasnil, da na šoli vse leto poučujejo izključno le učitelji, ki so avstrijski državljani in tudi učni načrt je v celoti prilagojen učnim načrtom drugih avstrijskih kmetijskih šol. Torej Je šola že doslej izpolnjevala predpisane pogoje z eno samo izjemo, da učno osebje razen običajne strokovne kvalifikacije ni imelo posebnega spo-sobnostnega izpita, ki je predviden za učitelje na kmetijskih šolah. Medtem je bila izpolnjena tudi ta formalnost in slovensko šolsko društvo v Celovcu kot sedanji lastnik šole je te dni ponovno zaprosilo za podelitev pravice javnosti. V svoiii prošnji na kmetijsko ministrstvo je opozorilo, da kmetijska šola v Podravljah zdaj izpolnjuje vse predpisane pogoje, ter izrazilo upanje, da bo dobila šola javno priznanje še letos, ko praznuje desetletnico obstoja in delovanja. Ob tej priložnost) sta se ravnatelj šole in tajnik Slovenske kmečke zveze zglasila tudi pri prezidentu koroške kmetijske zbornice, ki .je zagotovil podporo in obljubil slovenski kmetijski šoli v Podravljah tudi drugo pomoč. J, k. Bolgarija: kmetijski center SEV Vendar pa Ima v gospodarstvu prednost težka Hidustrifa Med vsemi vzhodnoevropskimi državami je Bolgarija najbolj izrazito agrarna dežela, saj se okrog 80 odst. prebivalstva ukvarja s poljedelstvom ali živinorejo. Prav zato so Bolgariji v sistemu mednarodne delitve dela znotraj ■ Sveta za vzajemno ekonomsko pomoč dodelili mesto »poverjenika« za kmetijstvo- Preiskava proti organizatorjem zborovanj Ankara, 24. marca (AFP) Turški minister za notranje zadeve je objavil sporočilo. po katerem se nadaljuje preiskava proti organizatorjem zborovanj ob obisku bivšega turškega predsednika Dželala Bajar-ja v Ankari. V sporočilu poziva prebivalstvo, naj pomaga vladi obraniti mir v državi. Predsednik turške vlade Ismet Indnii je sprejel šefa generalnega štaba in komandanta letalskih sil ter ministra za notranje zadeve in pravosodje. Menijo, da se bodo pogovarjali o manifestacijah, ki so bile v Ankari, ko so začasno izpustili iz zapora Dželala Bajarja. 78 procesov zaradi »podtalne dejavnosti« Po izjavi vojnega tožilca španske vojske je bilo v zadnjih šestih letih 78 procesov proti ljudem, ki so bili obtoženi »podtalne dejavnosti«, kar znese povprečno 13 procesov na leto. Vojni tožilec je to število imenoval »neznatno«. Zadnja zima najbolj mrzla Po podatkih ameriške meteorološke službe je bila zadnja zima v ZDA ena izmed najhladnejših, kar jih pomnijo. Hladnejše so bile leta 1899, 1905. 1910, 1929 in 1936. Po teh podatkih sta bili najhladnejši zimi leta 1899 in 1936. Urednik aretiran Sklicujoč se na vest v časniku »Times of India«, poroča TASS, da so urednika glasila komunistične partije v glavnem mestu države Kerale Trivandru-mu zaprli in obsodili na mesec dni zapora. Urednik Anirutan je obtožen, da ni izpolnjeval »zakona o obrambi Indije«! Konferenca UNESCO za Afriko UNESCO je sklical konferenco, na kateri bodo proučili vprašanje razvoja tiskovnih agencij v Afriki. Na konferenco so povabljeni predstavniki 33 afriških dežel in opazovalci iz največjih svetovnih tiskovnih agencij. Konferenca bo od 1. do 6. aprila. To seveda ne pomeni, da bi Bolgarija morala postati nekakšna preskrbovalna baza s kmetijskimi proizvodi za članice SEV. Za kaj takega njeno kmetijstvo ni dovolj močno. Pač pa je v Sofiji sedež odbora SEV za kmetijstvo in bolgarsko glavnj mesto vse bolj postaja središče poskusov koordinirane kmetijske politike vzhodnoevropskih držav. Čeprav bi glede na vse to pričakovali, da bodo vsaj v Bolgariji dali pri gospodarskem razvoju glavni poudarek kmetijstvu, temu vendar ni tako. Točneje povedano: do četrte petletke je tako bilo. Kmetijstvo je bilo ljubljenček bolgarskega gospodarstva, čeprav rezultati niso bili povsem v skladu s tem. Na osmem kongresu bolgarske KP je generalni sekretar Todor Živkov krivdo za slabe rezultate v kmetijstvu pripisal »subjektivizmu, sektaštvu in doktrinarskemu odnosu nasproti tej veji gospodarstva«. Krivci so Viko Cerven-kov m druščina. V četrti petletki (začela se je že 1961, ker so tretji petletni plan izpolnili že v treh letih), kmetijstvo ne bo več prva violina, bolgarskega gospodarstva, ampak bo to mesto zavzela težka industrija, kar je — po besedah Živkova — bolj v skladu z »marksističnim naukom o prvenstvenem pomenu težke industrije kot osnove vsega narodnega gospodarstva«. Na kongresu Domovinske fronte, ki se je pravkar končal v Sofiji, so znova opozorili na potrebo po odločni akciji, da bi kmetijstvo lahko dajalo boljše rezultate. Glavni problemi so: namakanje, nizka proizvodnja, ki ne zadovoljuje potreb trga in industrije, pomanjkanje mesa (število živine je pod predvojnim), nizka storilnost dela v zadrugah, veliki proizvodni stroški, pomanjkanje strokovnjakov in ogromen uradniški aparat v zadrugah. Plan za letošnje leto predvideva, da se mora kmetijska proizvodnja glede na lanskoletno povečata za 17 %. Uresničitev tega pa je v precejšnji meri odvisna od namakalnih del, ki so zdaj v teku. Doslej so načrte za namakanje izpolnjevali le v začetku leta, pozneje pa je delo na objektih zaspalo. Krivdo za to valijo na premajhno angažiranost organov oblasti, nesolidn i poslovanje gradbenih organizacij in strokovnjake. Perspektivni plan predvi- deva, da bodo do ipta 1965 namakali že dva milijona.od skupino 5 ; milijonov Obdelovalnih površin. V ta namen grade-dara velika kanala,'enega na jugu, M bo zbiral voda iz vseh pritokov Marice, drugega pa na severu, ki bo zbiral pritoke Donave. Za letos sta vlada in partija zadali nalogo, da je treba do 15. junija končati namakalna dela na novih 140.000 ha površin. Ce bo ta plan izpolnjen, bodo v vsej državi namakali skupno 900.000 ha, kar je malo manj kot 20 % vse obdelane površine. V tesni zvezi z namakanjem so načrti za povečanje proizvodnje koruze, ki Ji dajejo poseben pomen, ker od nje za visi izboljšanje položaja v živinoreji. Letos bodo s koruzo posejali 800.000 ha. Hektarski prinosi koruze naj bi se v zadnjih dveh letih precej povečali. Leta 1961 je povprečje na' hektar znašalo 2100 kg. leta 1962 5800 kg, letos pa naj bi se to povprečje dvignilo na 7000 kg. Glede na nove površine in povečane donose naj bi proizvodnja koruze letos v primeri z lanskoletno porasla za 50 %. Podobno kampanjo za večjo proizvodnjo so začeli tudi na drugih področjih, n. pr. za tobak, ki ga Bolgarija pridela letno okrog 100.000 ton in je največji pridelovalec te kulture v Evropi. , Posebno važno za Bolgarijo je vinogradništvo. Zdaj izvaža preko 140.000 ton grozdja, od česar ima pomembne dohodke. Največja kupca bolgarskega vina in grozdja sta Poljska in Nemška demokratična republika. Na tem področju bi mogla igrati veliko vlogo pri preskrbovanju S. * • "<■ - i ■■ V A- ‘Član vpdstva Združene socialistične strarj^e Francije Claude Bourdet je v reviji »Tribuiriie socialiste« objavil članek »Lažni nevtralizem«, v katerem - obravnava zanimivo temo o deugaullovskih koncepcijah o »neodvisni Evropi« in o nevarnostih, ki bi jih taka Evropa pomenila. Članek posredujemo v celoti. i nevtralizem" nic od blagostanja, ki bi ga moral razdeliti delavcem, tako da dd tem drobtinicam s svojim propagandnim aparatom težo, ki je nimajo. Toda v de Gaullovih odnosih do Vzhoda lahko zapazimo variacije, ki so bile karak- UiHiUIltllilUHliltiilllliHlIHIIIIItUltlllllllimiililllllliN ,*4 ',l Na. glavo obrnjena »prisrčna zveza«: ENTENTE K 0RDIALE (Express j da se je mit de-gaullovskega »nevtralizma« preživel, potem ko je bil sklenjen francosko-nemški sporazum. potem ko so osvobodili Oberga in Knohena. potem ko članic SEV, zato je Bolgarija j so prepovedali objavo inter- '■» us na i i« mmmmmit, * Morda bi kdo utegnil po- | da bomo stvari bolje razu-misliti, da se je " — tudi sprejela zavezo, da bo pridelala in izvozila čim več grozdja in vina. Zelo si prizadevajo, da bi povečali površine vinogradov. Pred vojno so ti zavzemali 136.000 ha, zdaj pa 185.000 ha, ob koncu perspektivnega plana leta 1980 pa naj bi zavzemali 315.000 ha, na katerih naj bi pridelali 220.000 ton grozdja. Obenem s povečanjem površin se trudijo tudi za izgradnjo modemih industrijskih objektov za predelavo grozdja. Vsi ti načrti so seveda v veliki meri odvisni od strokovnjakov, za katere pravijo, da so odločno premalo angažirani v neposredni proizvodnji. Lani je v zadrugah delalo 3653 strokovnjakov, kar pa ni dovolj. Posebno poudarjajo, da jih je mnogo v mestih po raznih inštitutih, ministrstvih in celo po takih ustanovah, ki s kmetijstvom nimajo nobene neposredne zveze, medtem ko jih na terenu vedno bolj primanjkuje. Janez Stanič vjuja s Hruščovom in po vrsti drugih podobnih epizod. Toda ta mit je trdoživ. Trdoživ je predvsem zato, ker ga drže pri življenju absurdne kampanje ameriškega tiska, britanska desnica in »atlanti-sti«, v Franciji pa fašisti; trdoživ je zato, ker služi mi-stifikaciji šefa francoske države, in nazadnje tudi zato. ker konec koncev ustreza želji mnogih Francozov, ki so sicer miroljubni, radi pa imajo uniformo, Francozov, ki so s čustvi sovražni Ameriki in ki ne vidijo prav nobene razlike med pravim nevtraliz-mom in politiko »evropske neodvisnosti«, ki bi jo de Gaulle rad ustvaril okrog osi Pariz—Bonn. Zato je zelo važno, da se stvari postavijo na pravo mesto, posebna- v krogih n^va. letrlfce, ki OPtapriaa razbliniš: dinine oblake okrog gaulliz-ma. Spomnimo se samo enega primera, ki se sicer moralno in politično razlikuje od današnjega položaja, ki pa bo omogočil, če pomislimo nanj, meli. Os Rim—Berlin je bila tudi »neodvisna« od anglosaksonskega kapitalizma. Vendar ta os ni bila niti »nev-tralistična« niti »neanga-žirana«. Nasprotno, njena politika je bila za mir veliko bolj nevarna kot pa politika buržoaznih demokracij. Za »nevtralizem« ali »nean-gažiranost« je predvsem karakterističen njun cilj: težnja, da se najde možnost za popuščanje mednarodne napetosti. Neodvisnost sama po sebi še ni nujno faktor miru. Neodvisnost močnega gospodarskega bloka, v katerem imajo vojaški ali militaristični elementi prvorazredno vlogo, ima lahko prav nasproten učinek. Ne gre za to, da bi primerjali gaullizem in hitlerjan-stvo. Taka primerjava ne bi bila primerna iz dveh razlogov: ■ de Gaulle ni obsedenec, ki hoče vojno in svetovno prevlado: gB današnji kapitalizem lahko. zar^ii i anatMO«, -apvečaije j^odUktivirošti otidm’ večjr del »pogače« za vodilni razred, ne da bi se mu bilo treba zaradi tega zatekati k policijski državi. Zadošča mu, da vsako leto razdeli delavskemu razredu nekaj drobti- teristične tudi za tretji rajh: od agresivnega antisovjetizma do dobrih odnosov. Proces je sicer ublažen, bolj razumen in manj nevaren, toda podobnost ostane. V skrajni posledici lahko tudi v tem procesu naletimo na enako neodgovornost, na enako brezbrižnost do miru, na enak okus za neodvisnost, katere cilj je moč, ne pa mir. V svetu, ki je občutljiv kot današnji, obstaja nevarnost, da izzove taka politika katastrofo. Toda nevarnost »tretjega bloka«, ki ga hoče ustanoviti de Gaulle, ni samo v brezbrižnosti de Gaulla do skupnih interesov človeštva Ta človek se je sicer izgubil v sanjah o lastni veličini, je pa relativno liberalen in mu ni do nuklearnega samomora. Dokler bo prisoten on, igra mehanizma, ki ga je pomagal sam ustvariti, ne bo dosegla skrajno nevarne točke. Toda sestavni del tega mehanizma je tudi francosko-nem-ška zveza, ki vključuje vojaško sodelovanje. De Gaullu je potrebna moč Zahodne .itejn-Aije, če hoče -zc fc avtoriteto govoriti o »tretjem'vojaškem bloku«. /z včera jšnje tretj Nadaljevanje gospodarskih razgovorov z Madžarsko BUDIMPEŠTA, 23. marca. (Tanjug). Podpredsednik ZIS Mijalko Todorovič in podpredsednik ma-džarske vlade Antal Apro sta danes v madžarski skupščini nadaljevala razgovore o gospodarskih odnosih med Jugoslavijo in Madžarsko, v katerih so sodelovali vsi člani in izvedenci obeh državnih delegacij. Okrog poldneva sta se podpredsednika Todorovič in Apro v spremstvu sodelavcev odpeljala na državno kmetijsko posestvo Babolna v okolici rudareskega mesta Tata-banye, 120 km od Budimpešte. Vodilno osebje je seznanilo člane jugoslovanske delegacije in druge goste s poslovanjem posestva, ki se razteza na 10.000 ha površin in Je v glavnem usmerjeno na živinorejo. Podpredsednika Todorovič in Apro sta se zadržala na posestvu kake štiri ure, nato pa sta se ob 19,30 vrnila v Budimpešto. Člani jugoslovanske državne delegacije si bodo jutri ogledali državno galerijo in druge znamenitosti Budimpešte, zvečer pa bodo prisostvovali Mozartovi operi »Čarobna piščal. Skoraj 100 milijonov km daleč Praktičen pomen »Marsa-1« za potovanje na Mars MOSKVA, 23. marca. (TASS). Direktor moskovskega astronomskega inštituta Martinov je sporočil, da je avtomatska vesoljska postaja »Mars-1«, ki so jo izstrelili lani 1. novembra, sedaj oddaljena od Zemlje 98,836.000 km, 19. junija pa naj bi prispela na Mars. Radijska zveza s postajo še vedno deluje, kar je po oceni Martinova izreden uspeh sovjetskih radijskih tehnikov. Ko je sporočil te podatke, Je Martinov dejal, da je polet »Marsa — 1« ne le znanstvenega, marveč tudi praktičnega pomena za bodoča potovanja na Mars. Signali s postaje so odkrili številna zanimiva dejstva, med njimi tudi podatek, da se je po velikem oddaljevanju postaje od Zemlje zmanjšalo trčenje z mikrometeoriti, v čem sovjetski znanstveniki vidijo dokaz, da je »okrog našega planeta oblak delcev prahu«. Ugotovili so tudi, da se je po poletih prvih sovjetskih satelitov intenzivnost vesoljskega žarčenja povečala od 50 do 70 % ter da se z oddaljenostjo od Zemlje bolj in bolj veča. Ta presenetljiv pojav spravljajo sovjetski znanstveniki v zvezo s tem, »da Sonce zdaj miruje, medtem ko je bilo ob prejšnjih izstrelitvah zelo aktivno«. Široka narava Moskva, 24. maraca. — Svetoni šahovski prvak Mlhail Botvinnik je v prvi partiji dvoboja za svetovnega prvaka premagal v 41. potezi Tigrana Petrosjana, ki je igral z belimi figurami v nimeoindij-ski obrambi Izredno slabo, tako da je Botvinnik prevzel pobudo te po 20. potezi. V napadu na belo kraljevo krilo je Botvinnik v 35. potezi osvojil kmeta, v 38. potezi trdnjavo za skakača, medtem ko se je v 40. potezi Petrosjan vdal, ker bi ostal po razpletu a figuro manj. ZA MODERNEJŠE METODE — Eden od važnih pogojev za izpolnitev načrtov o povečanju kmetijske proizvodnje v Bolgariji je tudi večja uporaba umetnih gnojil. Letos bo bolgarsko kmetijstvo dobilo 875.000 ton umetnih gnojil. Naj večja tovrstna tovarna — in eden naj večjih industrijskih objektov v Bolgariji sploh — je tovarna dušičnih gnojil v Stari Zagori. Adenauerjevi Nemčiji pa je potreben de Gaulle, ker je ta država, ki ni članica OZN, teoretično še vedno v vojnem stanju s polovico sveta in zato ne more terjati za svoje državnike prvega mesta na mednarodnem odru. Zahodno-nemški državniki se morajo posluževati posrednikov. De Gaulle bo ostal eden izmed teh posrednikov, dokler bo prevzemal nase in na svojo avtoriteto niz nemških zahtev; to pa ne bo oviralo Bonna, da se ne bi poslužil de Gaulla tudi za to, da bi »izsiljeval« Washington. De Gaulle ne mara Britanije v »svoji«- Evropi zato, ker je Britanija gospodarsko in finančno vsaj tako močna kot Francija, če ne bolj, prav tako »spoštovana« in ima v svetu večji vpliv kot Francija. Ce bi Britanija bila del Evrope, bi bil de Gaulle samo »prvi med enakimi«, morda pa celo samo drugi; izgubil bi vse prednosti, ki jih na: merava iztisniti iz svojih bilateralnih dogovorov z Zahodno Nemčijo. To je pravi in morda tudi edini razlog, da je proti vstopu Anglije v Skupno tržišče. Z argumentom, češ da je Britanija »preveč ameriška«, je prišel na dan prepozno. Razen tega pa ta argument nima velike teže, kajti odnosi med Bonnom in Washingto-I nom so vsaj tako prisrčni kot med Londonom in \Va-shingtonom. Ta argument je demantiral tudi novi zahod-nonemški obrambni minister dr. von Hassel, ki je izjavil, da Danska in švedska nikakor ne bi smeli v Skupno tržišče, četudi bi Britanija postala njegov član, ker bi potem Evropa tvegala, da pride pod »prevlado socialistov in nevtralistov«. čeprav nismo tolikšni optimisti (ali pa pesimisti) kot dr. von Hassel, pa je na žalost povsem jasno, da pomeni glavno nevarnost Evropa, ki bi bila zreducirana na šestorico, zbrano okrog francosko-nem-škega militarizma in okrog francosko-nemških kartelov. Nobenega smisla nima, da bi pričakovali v mednarodni politiki od polkovnikov in generalov iz alžirske vojne več zdravega razuma kot od bivših oficirjev Wehrmachta, ki so vključeni v današnji Bun-desvvehr; od francoskih bankirjev in mogotcev črne metalurgije ne moremo pričakovati več daljnovidnosti kot od Kruppa in njegovih kolegov. De Gaulle je danes, preveč odvisen od nemške podpore, da bi lahko prevagal an-tisovjetizem zahodnonem-ških politikov, kajti antisov-jetizem je osnova in jamstvo za njihovo politično kariero. Nobenega dvoma sicer ni, da razširitev Evrope na Britance in Skandinavce sama po sebi ne bi še ničesar rešila, toda odnos sil bi se spremenil. Relativno močni in enotni delavski razredi bi se pridružili razcepljenima delavskima razredoma Francije in Italije ter dobro organiziranemu, toda popolnoma podrejenemu delavskemu razredu Nemčije. V takem okviru bi imel boj tudi upanje na uspeh. V okviru šestorice pa so ti upi veliko bolj bledi. Iz vseh teh vzrokov se je lani nacionalni svet Združene socialistične stranke Francije (PSU) z veliko večino izrekel za razširjeno Evropo, proti koncepciji degaullovske Evrope. Na žalost francoska levica ni dovolj skrbno proučila teh problemov in ni uvidela, da so prav ti problemi odločilni za njeno bodočnost ter da degaullovska mistifikacija vpliva nanjo (to je na francosko levico) prav tako kot na vse ostale. Razširitev Evrope je na žalost veliko bolj odvisna od stališča petorice in ' od pritiska Kennedyja kot pa od zapoznele akcije levice. Ta Evropa, četudi bo razširjena, bo nosila obeležje svojih »ku-mov«. Toda to je manjše zlo. To pa je razlog več za to, da vsa francoska levica, vse stranke, vključno KP Francije, vsi sindikati, sodelujejo v tem boju, ki se najprej tiče njih. CLAUDE BOURDET * •> fr * 67,5 milijonov dolarjev kradita Indiji , Mednarodno' združenje za razvoi (ena od vej S ve-, tovhe hanke) m odobrilo Indiji'fclfait 6L5 milijona dolarjev za izpopolnitev železniškega prometa. Kredit bo porabljen pri uvozu opreme in materiala in elektrifikaciji železnic v Indiji. Indija zdaj izpolnjuje plan razvoja železniškega prometa, ki bo zaključen 1966. leta. Sekou Toure opozoril trgovce Gvinejski predsednik Sekou Toure je opozoril trgovce, ua bodo kaznovani, če podo sabotirali odlok vlade o znižanju cen za 10 odst. Nekateri trgovci so Zavestno zapirali trgovine, nekaj proizvodov pa je dobesedno izginilo s tržišča. Predsednik Toure je dejal, da bodo zasegli vse trgovine, katerih lastniki brez razloga zapirajo lokale. V tem primeru bodo trgovce tudi kaznovali, pri čemer ni izključena zaporna kazen. Vas v nevarnosti Okrog 1000 ljudi je moralo zapustiti vas San Martino in Pianfrancese v Toscani, ker je začela s pobočja polzeti zemlja. 2e od 1920. leta počasi polzi breg, na katerem je bila zgrajena ta vas. Ta proces, za katerega menijo, da je posledica bodisi geološke sestave tal bodisi eksploatacije bližnjih rudnikov, se je v zadnjem času pospešil. Kljub temu, da so zaradi premikanja tal začeli pokati zidovi hiš, se stari ljudje in ženske iz vasi San Martino že ves čas upirajo zapustiti svoja ognjišča. Rekvizicija kinodvoran v Alžiru Po Reuterjevih vesteh so sinoči alžirske oblasti zasegle devet kinematografov v mestu Alžiru, tako da se je število zaplenjenih kiematografov v vsej državi povzpelo na 22. Ta akcija, ki se je začela pred dvema dnevoma, sodi v kampanjo proti špekulaciji. Po nekaterih vesteh so kinematografe kupovali Alžirci od svojih prejšnjih oblastnikov Francozov, ki so po sklepih evianskih sporazumov zapustili Alžir. Dcmavi za študente iz dežel v razvoja Predsednik italijanske vlade Fanfani je nedavno pri univerzi v Sieni odprl dom za študente iz držav v razvoju. Ob tej priložnosti je poudaril, da je namen italijanskega prebivalstva in vlade podpirati gospodarski in socialni razvoj mladih svobodnih afriških narodov, ker sta narod in država prepričana, da. tako ne izpolnjujeta samo svoje dolžnosti človečanske solidarnosti, temveč prispevata k oblikovanju boljšega sveta v miru in pravičnosti. Podobne domove za študente iz držav v razvoju so odprli tudi v Pa-viji in v Lecce. NIKOLAJEV IN POPOVIČ V BRAZILIJI. —- SAO PAOLO. Sovjetska kozmonavta Nikolajev in Popovič sta pripotovala v brazilsko mesto Sao Paolo, kjer so odprli mednarodno razstavo aeronavtike in kozmonavti-ke. Meščani tega mesta so sovjetskima »kozmonavtski-ma dvojčkoma«, kakor ju radi nazivajo k svetu, priredili prisrčen sprejem. CIVILISTI BREZ STRELNEGA OROŽJA. — FORT LAMY. Ministrstvo za notranje zadeve Čada je ukazalo, da morajo vsi, ki imajo strelno orožje, le-to izročiti oblastem do 31. marca. Republika Cad je sprejela ta ukrep potem, ko so aretirali pet uglednih parlamentarnih voditeljev, ki so jih obtožili podtalne dejavnosti proti državnemu redu te afriške reepublike. Pa še to ATOMI IN WHISKY. Britanski Institut za atomska raziskovanja je poslal Kennedyju, Hruščovu, de Gaullu in Macmillanu po eno steklenico whiskyja, ki so ga obstreljevali z radioaktivnimi izotopi kobalta. Whisky je zaradi tega dobji/zrplosfc .in okir$, lj;ie*ga lahko dosežejo le pp - dolgoletrfi vkletitvi in, posebni negi. Štirim državnikom je poslal institut tudi pismo s priporočilom, naj atomsko bombardiranje v bodoče omejijo na take in podobne miroljubne namene. IIIIIIMMM ittiiiiiHitiiHiiiiiiiiiiiiiimiimntmuiiiitfliiUHiintfiiiiiiiiiiiH! !!llllllllllllllillllllllllIllllllllllllllll||l|||lllll!l!lll!lllll||l|||ll!lll|||||||!IJI!!l[|i;illllll!;iiillll|l||||||lli;il|i:i||!ii|.!t|||i!iii|);||i||j|!|]i!i!i||ji||||||||i||||i|iM|||||| Podatkomani Nikar ne mislite, da je to tiskovna pomota. Ne, ne gre za narkomane, ampak prav za podatkomane. Sicer pa. pri natančnejšem premisleku se ni težko prepričati, da se razlika med tema malo spoštovanima strastema približuje — kot pravijo matematiki — ničli. Po datkomand so prav tako neprijetni za okolico, povsem zastrupljeni s svojim »konjičkom« in jih je — tako kot narkomane — skoraj nemogoče ozdraviti. Nanje ne delujejo ne injekcije kritik, ne obkladki kazni in niti hladen tuš resolucij in odločb. Ne ozirajo se ne na levo, ne na desno, ampak kar na lepem jim pade v glavo in — takoj s podatkom na dan! Prav nič jih ne moti, da podatek sploh ni potreben. Njim — podatkomanom —je potreben. Se toliko bolj, ker je z njegovo pomočjo lažje vzbuditi vtis kipeče dejavnosti. Vidite, zato jih ni mogo-I če ganiti pa če bi jim drva sekal na glavi. Ti sedijo na svojih stolčkih kot pribiiti. Sedijo in brundajo: »Pa J« le potreben!« ŠIROKE NARAVE Kolikokrat smo 2e trobili vsemu sive tu: Pri vstopu v službo zadostuje osebna izkaznica m delovna knjižnica. Zadostuje! Toda ne! Zdaj tu, zdaj tam z zaprepaščenjem naletimo na personaloe-podatkomane, katerih pokvarjeni značaj sena zadovoljuje z malim. Recimo, za tistega, ki M se želel zaposliti v tovarni sadnih sokov v Staroruaku, to še zdaleč ni preprosta stvar. Predhodno mora overiti svojo osebnost s življenjepisom, karakteristikami in seveda, s povsod prisotnimi podatki hišne uprave. Skrb sa visoke moralne kvalitete delavcev veje tUOi iz prizadevanj voditeljev us-surijske tovarne Šivalnih strojev. Od tistih, ki se hočejo tam zaposliti zahtevajo namreč potrjen prepis poročnih dokumentov. Na tihem sj menda mislijo: vas že poznamo, koruznik!; sami križi so z vami. Povsem svojevrstno metodo za ugotovitev tega, ali delavec ustreza, so si ianislill podatkomani - trgovino! iz mesta Glazovo v Udmiurtski ASSR. Od ljudi, ki jih najemajo za sortiranje čebule, zahtevajo razne podatke, med drugim tudi o sestavi družine. Zdaj imajo ti modrijani brezmadežen kriterij: recimo, da je družina tistega, ki se hoče zaposliti sestavljena samo iz očeta in otrok — v redu, lahko mu zaupamo prebiranje čebule. Morda pa pride na dan, da je zatajil taščo?! Stopi Izvolite, tam so vrata! Na maratonski razdalji Lažje je trikrat začeti, kot enkrat nehati. Nimamo namena, da bi sl prilastili avtorstvo tega aforizma, ki se nam je tako nenadoma porodil v glavi. Njegovi pravi avtorji so tisti, ki so proceduro pri izstopu iz alužbe spremenili v trnovo pot. V mislih imamo listine, ki so m to potrebne; takoime-novane odpustnice. Oh, res — te odpustnice! Ce jih človek gleda in razmišlja o zgodovini njihovih kratkotrajnih padcev in blestečega poleta, bi utegnil pomisliti, da so prav one osnovana družbena blagostanja. Le poglejte prebrisane Sherlocke Holmese iz oddelkov za kadre, kako si, potem ko so odpustnice opremili z neverjetnim številom rubrik, pohotno mane jo roke. Izvolite prosim — naj zdaj kdo poskusi samo z mezincem migniti! Kje neki! Takoj bi'ga zadušila gora vprašanj. Poštenim ljudem povzročajo te lažno-skrbne odpustnice mnogo teških ur. Ce hočete obresti vse inštance za takole odpustnico morate biti atlet — najmanj maratonski tekač. Sicer pa, poskusite na različnih krajih zbrati 16 podpisov, kolikor jih hočejo imeti v astrahanskem remontnem podjetju Urickij, ali 19, kot v rudniku št. 7 v čemogor-sku, ali pa 21, kot v Vologod-skem tehnikumu za železniški promet. Ce pa hočete v krasnodarskem mehaničnem podjetju št. 9 zbrati 23 podpisov, kolikor jih morete imeti, če hočete oditi na dopust, boste verjetno za to porabili ves dopust. Ni težko uganiti, da taki nerazveseljivi »sprehodi« ne prispevaj o mnogo k temu, da bi vaš značaj postal angelsko mil. Kako pa naj bi tudi postal, če pa morate na primer pri odhodu iz službe v rudniku v Artemu, z odpustnico »obiskati« še štiri knjižnice? V sirarni krasnodarskega sov-narhoza, kjer dela samo 169 ljudi, morate imeti na odpustnici podpise petih knjigovodij in šestih računovodij. No, to pa je že blaznenje po-daitkcmanov! Očetje In sinovi Videti je, da je problem priporočil, ki Je star kot zemlja, poln antagonizmov. Otroci stremijo v bodočnost, kot jim to pač sodi. nezreli očetje pa jih samo ovirajo in jim delajo težave. Ne verjamete? Poglejte. Vzemite, na primer, moskovske otroke. Kaj neki bi jih moglo oviraiti pri — kot pravimo — neustavljivem poletu k učenosti in zanimivim poklicem? Rekli bi — nič. Toda — žal — ni tako. Izkazalo se je, da so tudi na tej svetli poti zapreke. In to ne kakršnekoli, ampak papirnate. Za vpis na gradbeno šolo št. 10, je treba imeti kar so- lidno zbirko šestih dokumentov. V šolske internate v sverdlovskem rajonu se je mogoče priboriti samo preko barikade iz devetih vsemogočih izkazov, karakteristik in podobnih dokumentov. Voditelje gradbene šole št. 25 pa je očitno mogoče prepričati šele, ko jim bodoči zidarji in kamnoseki, med množico drugih papirjev, prinesejo tudi potrdilo rajonskega psihiatra. Nalezljivemu vzgledu prestolničnih podatkomanov sledijo tudi pokrajinski — v Ivanovu, Belgorodiu, Krasno-dartf — kjer se posreči priti v otroški vrtec, internat ali glasbeno šolo samo takšnemu malčku, ki je do zob oborožen z desetino anket, priporočil in drugih dokumentov. Budni dedje kažejo posebno zanimanje za karakteristike otrok. To je tudi razumljivo: kdo vse se lahko pri-, tihotapi v otroške jasli pod masko dojenčka?! In kdo ve, kakšna je znanstvena prtljaga in moralna fiziognomija bodočega učenca prvega razreda osnovne šole! Nej ne, karkoli porečete — karakteristika je potrebna, da bi stvar popolnoma raz- jasnili. Na primer takšna, kot tista, ki jo je dala šola št. 644 v baumamskem rajonu v Moskvi učenki osmega razreda Larisi B.: »Res je predelala kurs osmega razreda in dosegla uspeh v vseh predmetih razen v algebri, geometriji, fiziki, nemščini, telovadbi in tehničnem risanju.« Pa vandar so potrabni! Ob koncu -tegale feljtona moramo z zaskrbljenostjo priznati, da je imel Kozma Prut-kov prav: ni mogoče obseči neskončnega. Ne da se pove-dati o vseh anketofilih pa čeprav zaslužijo. Z eno besedo: v podjetjih in organizacijah ni čutiti pomanjkanja podatkoman jv. Sedijo ti svamiki v svojih toplih foteljih, zbirajo nešte-vilne podatke in š samozadovoljnim smehljajem trdijo: »Pa vendar so potrebni!« In ker je tako, smo sklonili: potreben je vsakodne- ven, splošen, neprizanesljiv boj protf 'njim, proti tistim, ki v papirnatem ugodju kradejo ljudem čas in jim kvarijo dobro voljo. Naj s»- zgodi tako! Ja. Dimsko; »Krokodil«' Komentar Pozablieni računi Povprečje — včasih že kar nekaj ne bi smeli pri tem zlopiasna beseda, ki jo zelo pozabiti, so opozorili posiart- ceni zlasti tisti, ki hoče prikrivati ekscese — je dobilo svoj prostor pod soncem tudi pri integraciji. Recept je preprost: slabšega priključi- mo k boljšemu in oba živita naprej — kot povprečno podjetje. Toda v notranjih odnosih novega podjetja je kot v statističnem povprečju temperatur. ena noga v hladilniku, druga na razbeljeni p'ošči, povprečna temperatura pa je znosna. Člani gospodarskih odborov Zvezne ljudske skupščine so opozorili na take pojave in se zavzeli za smotrnejše. gospodarnejše, pol-g tega pa tudj hitrejše združevanje, pri katerem mi ima zlasti pomembno vlogo delitev dela. Toda delitev dela ni le v tem. da se nekaj proizvodnih organizacij domeni, kad bo katera delala. To je šele začetek, pri nas pa še posebej težak začetek, ker nismo gradili visoko snccializi- Letos 1200 km novih cest ci: proizvajalcem, ki so edini pristojni za odločitve o usodi podjetij, je treba prikazati koristi, integracije tudi skozi povečane osebne dohodke. Ce so projekti za integracijo dobri, morajo nujno vsebovati tudi ugotovitve, za koliko se bo povečala proizvodnost dela. proizvodnja in prodaja, za ko'iko se bodo znižali proizvodni stroški itd.: zalcai tega ne prikažejo strokovnjaki tudi s temeljitimi računi o povečanih osebnih dohodkih? In to ne z meglenimi računi, ki padejo v vodo. ko je treba razdeliti osebne dohodke, marveč s polno odgovornostjo vred delovnim kolektivom! Ta plat načrtov za vse obl -ke integracije bo mnogo pripomogla k hi‘rejšemu vres-ničevav-v. delitve dela in bo pomagala prebrodpi mnogo velikih težav. Marsikje si namreč ni mogoče zamisliti smotrne delitve dela in s tem ranih 'tovarn z velikimi seri- boljše organizacije proizvod- jami. temveč marsikje in marsikdaj podjetja, ki so proizvajala vse — »od šivanke do lokomotive«, kot je rekel eden izmed poslancev. Take razmere seveda zahtevalo temeljite spremembe v organizaciji proizvodnje in tudi v osnovnih sredstvih. Nič čudnega pa ni. če se proizvajalci le tetko od'o~iio. da bodo temeVito predel-li 'n spremenili »svoio tovarno«. sa: so navezani nan:o. pa na.’ bo že dobra ali s’aba. zastarela ali sodobna. Toda treba jim je pomarm'-. jim p-krsn-ti vse pozitivne pos'ed'ce delitve dela. poslovno tehničnega sodelovania. plačani v skupne znanslvcno ro-ztsko-rs'ne ustanove ver gospodarskih organizacij itd. In še na nic. če gospoda-skr organizacije ne. preselijo svojih strojev. jih zamenjano s sorodnimi podjetji in jih tako pravilno razmestiio. Ker pa ir stroi le neuporaben kup železa. če na ne uprnvlin kva?i*i-cirani proizvain'ee. bi mornli mnrsi':ie nre*e'i's *nd’ ljudi. To ni n-norost-' toda če h-dr> proirvn nlci videH. da bodo po'em ustva-i': — -n tudi za-služili — reč s tem pa sc iim ho obč.-ifnn ž''irn'a fi"'-lirn iska raven, sr bodo od-ločov-r ->avnr” na v*r :ikror>*> v kor'st bo'i H oro-nimcUi nože m-o'"} 'odn.tr Toda- r-l tem ie treb- nroim-ara'ce.m r)0— nrf—tj V dobrim' in t.O- — '-mi r-riini, s teh ' »trpi do'nrj-j pomagati — ’*» *- ne vmešavati. B. Kovač Kakor pričakujejo, bodo letos zgradili v Jugoslaviji 1200 km novih cest, kar je približno toliko kot lansko leto. Razen zadnjih odsekov avtoceste Bratstva in enotnosti bodo s sredstvi federacije nadaljevali tudi gradnjo Jadranske magistrale, ceste Mo-star-Sarajevo-Tuzla in Niš-Pirot-Dimitrovgrad. Razen tega bodo iz istih sredstev gradili tudi nekatere manjše dele pomembnih cestnih zvez. Na avtocesti Bratstva in enotnosti bodo končali odsek med Osipaonico in Beogradom, del ceste skozi De-mir Kapijo in priključek proti Skopju. S temi deli bo avtocesta zgrajena v dolžini 1100 km. Na Jadranski magistrali bodo končali odsek med Šibenikom in Rogoznico. dolg približno 35 km, s čemer bo asfaltni trak povezal Reko z Omišem pri Splitu. V Cmi gori bodo gradili cesto od Petrovca na Mora do Bara in končali cesto Ti-tograd-Kolašin. Na Kosmetu bodo s sodobno cesto povezali Prištino in Lipljanj. Na Hrvatskem bodo razen tega modernizirali z republiškimi sredstvi ceste Zagreb-Ptuj. Plitvička jezera-Senj in Plitvička jezera-Gospič. Iz republiških sredstev bodo modernizirali tudi posamezne ceste v ostalih republikah. Dež ovira setev v Vojvodini Novi Sad, 24. marca. (Tanjug) — Zaradi zadnjega deževja so v Vojvodini začasno prenehali z obsežnimi pomladanskimi kmetijskimi deli. Več velikih kmetijskih gospodarstev v Sremu in Bački, ki so prva začela jesensko setev je doslej zasejalo' š sladkorno repo in še nekaterim drugimi kmetijskimi kulturami o-koli tisoč hektarov površin. V pokrajinski gospodarski zbornici v Novem Sadu poudarjajo, da bo treba za uspešno in pravočasno setev na 1.000.000 ha kmetijskih površin dobro organizirati in razdeliti delo. Vsem velikim kmetijskim gospodarstvom so priporočali delo V več izmenah. Slabo vreme ovira tudi kmetijska dela na Kosmetu. Tanjug poroča iz Prištine, da so se Priština in drugi kraji na Kosmetu zjutraj prebudili v snegu. Vesti JESENIŠKI -OLIMPIJSKI KROGI« - V žični valjarni jeseniške železarne zvaljajo vsak dan 180 do 200 ton raznih žic: nizkoogljičnih. visokoogljičnih in nizkolegiranih, od debeline 5,5 do 12 mm. Iz valjarne potuje žica v žičarno. kjer jo vlečejo na tanjše premere. Najtanjša žica. ki jo napravijo v žičarni, ima premer komaj 0,14 mm. Na sliki: Kolobarji žice na poti med žično valjarno in žičarno.- Foto: E. Selhaus Sestavljen je nov vozni red Navadne tarife za nekatere brzovlake Izboljšanj; preskrbe Ljubljane Preskrba mest in industrij- . zadnji čas do bistvenih spre-skih središč v ljubljanskem i memb. Trgovska podjetja na o* ra.iu je v glavnem urejena | drobno so se priključila in zadnje čase ni bilo motenj I dvem velikim preskrbovalnim pri oskrbovanju potrošnikov I organizacijam — »Trgobladu« z osnovnimi živili kot so j in »Sadju-zeleniavi«. Ta zdru-meso, mleko, kruh in moka i žitev bo nedvomno ugodno Znova pa je treba ugotoviti, j vplivala na izboljšanje rgov i da tudi letošnjo zimo preskrba s sadjem in zelenjavo ni bila urejena, čeprav ni prišlo do tako občutnih motenj kot lani. Trgovine so bile zelo nestalno založene z južnim sadjem. Večkrat je manjkala tudi zelenjava, kadar pa je bila, so potrošniki grajali izredno visoke cene le-te. Tudi kislega zelja ni bilo dovolj, čeprav obstajajo možnosti, da bi ga imeli v Ljubljani in industrijskih središčih dovolj za vso zimo. V organizaciji trgovine s sadjem in zelenjavo v ljubljanskem okraju je prišlo Ljubljana, 23. marca. Nov železniški vozni red je že sestavljen. Veljati bo začel ob poinoči med soboto in nedeijo od 25..na 26..maj. Poglavitna novost v novem voznem redu je skrajšanje potovalnega časa od Ljubljane proti Sežani. Postojni in Reki zaradi elektrifikacije pro-! ge do Ljubljane. Z novim j tarifa. | voznim redom pa bodo uved-! li tudi spremenjene tarife za 1 nekatere brzoviake, ki lani niso bili dovolj frekventi-rani. Potniki bodo za vožnjo z nekaterimi brzovlaki plačali prav toliko kot za vožnjo z navadnim potniškim vlakom. Znižana tarifa bo veljala za vlak »Adria express«, ki bo po novem voznem redu odhaja z ljubljanske posta- ljančanom, ki se žele kopati v Opatiji m okolici Reke. Tisti, ki jim bo ta vlak preran, se bodo lahko odpeljali proti Reki z odcepom vlaka »Jugoslavija express«, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 7. uri in 35 minut in bo prišel na Reko po deseti uri. Tudi za ta vlak bo veljala potniška ne s sadjem in zelenjavo. Vendar obstajajo še vedno problemi, kako sodobneje o-premiti tovrstno trgovino in j ie ob 4. uri in 45 minut. Na se še tesneje povezati s kme- --- *-- tijskimi organizacijami, ki pridelujejo sadje in zelenjavo, čeprav sklepanje pog 'db med proizvajalci in trgovino ugodno poteka. Vse te pro-bieme bodo obravnavali v ponedeljek na širšem posvetovanju o preskrbi mest in industrijskih središč, ki ga ie sklical svet za blagovni promet pri ObLO Ljubljana. Predlog za znižanje cene piva Beograd, 24. marca (Tan- i združenja pivovarske industrije je dal nekaj predlogov, ki naj bi omogočili zni. žanje cen piva. Tako naj bi poslej plačevali zvezni prometni davek za pivo samo proizvajalci in ne več tudi gostinci. Hkrati obstaja tudi predlog, po katerem naj bi znašal maksimalni občinski davek na pivo 12»/,. jug) — Jugoslavija sodi med dežele, kjer popijejo najmanj piva. Vsak Jugoslovan popije povprečno na leto 10 litrov piva, ali desetkrat manj kot ljudje v drugih evropskih deželah. Tako majhno potrošnjo pripisujejo v pivovarniški industriji tudi previsokim cenam piva v trgovinah in go- • stilnah. Na posvetovanju o pivovarski industriji, ki je bilo v Beogradu, so povedali, da prodajajo pivovarne liter piva (v sodih) po 64 din, v steklenicah pa liter po 81 din, medtem ko prodajajo pivo v steklenicah v trgovinah po preko 140 din liter, v gostilnah pa po preko 220 din. Upravni odbor poslovnega Reko pa bo pripeljal ob 7 uri zjutraj. S tem vlakom bo ustreženo mnogim Ljub- Na relaciji Ljubljana - Split — na tej progi je vlak v sezoni vedno popolnoma zaseden — bo v letošnji sezoni vključen v železniško kompozicijo tudi spalnik. Spalnik do letošnjega leta ni bil priključen. Proga od Zagreba do Splita čez Liko je namreč »*ežka«. Vlak za Split bo odhajal z ljubljanske železniške postaje ob 16 uri in 50 minut, v Split, pa bo prihajal ob 7. zjutraj, tako da bodo potniki lahko »ujeli« še vse ladje. »Simpion express«, ki vozi od Pariza do Zagreba, bo ietos ustavljal tudi v Trbovljah, Zidanem mostu, Sevnici. Vidmu-Krškem in v Brežicah. Z ljubljanske postaje bo odhajal ob 16. uri in 6 minut, v Brežice pa bo pripeljal ob 17. uri in 56 minut. Tako bo potnikom, ki se mude v Ljubljani, omogočeno, da bodo odhajali iz Ljubljane približno uro in j pol pozneje, kot če bi se peljali s potniškim vlakom, ki bo odhajal iz Ljubljane Proizvodnjo usmerja tržišče Letošnji izvoz Ni>voteksa petkrat večji od lanskega Prilogojevanje proizvodnje ne samo domačemu, temveč tudi tujemu tržišču. Nenehno naraščanje proizvodnje in storilnosti v podjetju ie v nemajhni meri zasluga delitve osebnega dohodka po učinku. Oskrba s surovinami je letos znatno boljša kot v pričetku lanskega leta. Za okoli 40 odstotkov za letos predvidenega izvoza ima podjetje že sklenjene pogodbe. Kadar kontrola v NOVO- Lani je podjetje prvič TEKSU ugotovi neustrezno uspelo prodati del svoje pro- kakovost blaga, ima to odmev do slehernega delovnega mesta v ‘ proizvodnji. Odkrivanje vzrokov slabše ka- nekaj minut po dragi uri. kovosti je stvar vseh zapo-Tudi za ta vlak' bo veljala | slenih. Kakovost izdelkov je potniška tarifa. i razen količine in višine stro- Viak na relaciji Dunaj— Ljubljana — Reka bo vozil po novem voznem redu ne samo ob sobotah, temveč škov proizvodnje eden od elementov nagrajevanja. V tem je prav gotovo osnova, da so lani presegli proizvod- vsak dan. Veljala bo potni- j ^ načrt, oziroma dohodek ška tarifa. Na Reko bo pri-pal.jal ob 7. url; tako bodo potniki irrteli takoj zvezo z vsemi ladjami. Pomladansko dognojevanje pšenice Izposojanje dušičnih gnojil med kmetijskimi organizacijami Letošnja posebno huda zima ie povzročila na jesenskih posevkih mnogo škode, zato je pomladansko dognoievanje z dušičnimi gnojili še bolj potrebno kot druga leta. Ker umetnih gnojil ni dovolj oziroma jih kmetijske organizacije prejemajo z zakasnitvijo, jih je treba načrtno uporabljati tamkaj, kjer bodo najbolj koristila. 2057 doktoratov Beograd, 24. marca (Tanjug) — Od 1945. leta do 1962. leta je doktoriralo pri nas 2057 ljudi ali 114 letno. Te najnovejše podatke objavlja Jugoslovanski pregled. V Sloveniji je v tem obdobju doktoriralo 217 o-seb. * V celjskem okraju so pri ogledu pšeničnih posevkov ugotovili, da jih je okrog 80 odstotkov slabih, a 10 do 15 odstotkov celo tako siabih, da jih kaže preorati in posejati jarino. Dognojevanje pše-ničnin posevkov je torej zelo nujno. Družbena posestva in kmetijske zadruge pa so od 6300 ton dušičiuh umetnih gnojil, naročenih pred meseci, prejele do začetka marca le 904 tone, v teh dnen do konca marca pa po zagoto-vilih in dispozicijah prejmejo še 1700 ton. V celoti vzeto za ves okraj je to sicer dovolj za najnujnejše potrebe za dognojevanje pšenice na lastnih posestvih in v proizvodnem sodelovanju z zasebnimi kmetovalci — za nato moči ugotoviti, katero sorto naj bi priporočali za prihodnje. J- Petek za dobrih deset odstotkov, načrt poslovnih stroškov pa dosegli le z 92.4 odstotki. Razen tega se je razmerje med prvo, drugo in tretjo kvaliteto izboljšalo v korist prve kvalitete. Proizvodnost v tovarni se je tako povečala, da so glede tega v primerjavi z drugimi sorodnimi podjetji v državi na prvem mestu. Temu ustrezno so se zvišali tudi osebni dohodki kolektiva in so za 11 odstotkov višji kot je povprečje za vol-narsko tekstilno industrijo v državi. izvodnje na tujih trgih. Pri tem so si poleg ostalega pridobili tudi izkušnje glede zahtev tujega trga. Medtem ko je na domačem trgu predvsem povpraševanje po težjih volnenih izdelkih, je na zunanjem trgu ravno obratno. Zlasti tržišča v azijskih državah zahtevajo predvsem lahko blago z dodatkom sintetičnih vlaken. Letošnji izvoz podjetja bo, kot predvidevajo, petkrat večji kot je bil dosežen lani. Predvidoma bodo prodali na tuja tržišča okoli 73.000 kvadratnih metrov blaga. Za več kot 40 odstotkov te količine imajo pogodbe sklenjene. V podjetju sodijd, ašT'še bo tudi na notranjem tržišču potrošnja tekstilnega blaga usmerjala na čedalje večjo porabo sintetike. Zato zamišljajo nadaljnjo razširitev proizvodnje predvsem na proizvodnjo tkanin z dodatkom sintniičnlh vlrken. Tako usmeritev jim. kot povedano. nalagajo tudi izvozne možnosti oziroma pogoji tujih tržišč. Letos bodo gradili pri obratu v Novem mestu nove dodatne proizvodne prostore, namenjene predvsem predilnici sintetičnih vlaken. Da imajo v NOVO-TEKSU posluh za modne in druge zahteve tržišča, izpričujejo prazna skladišča gotovih izdelkov ter sklenjene pogodbe za prodajo tekoče proizvodnje. Ob zaključku lanskega leta so imeli na zalogi .7-dnevno proizvodnjo, medtem ko je povprečje zalog te vrste blaga v FLRJ 3-mesečna proizvodnja. Pohvalno je. da pri vseh naporih za povečanje proizvodnje in prilagojevanje zahtevam domačega in tujega trga ne pozabljajo na ljudi. Pravkar dokončujejo 38 družinskih stanovanj in nekaj punskih, namenjenih članom kolektiva. Za nadaljnje povečanje proizvodnih prostorov je delavski svet odobril 70 milijonov • dinarjev, ki jih bodo porabili v letošnjem letu. Perspektivni program podjetja predvideva, da bo proizvodnja v letu 1965 dosegla vrednost šest in pol milijard dinarjev in temu cilju se postopoma tudi približujejo. P. Romanič Le tretjina podjetij izpolnjuje plan 00 SZDL C«l|e o gibanju gospodarstva v prvih dveh mesecih CELJE. 24. marca — Gospodarski rezultati, doseženi januarja in februarja v celjskem okraju so sicer ugodnejši kot v povprečju republiški. V tem razdobju so v primeri z januarjem in februarjem lani povečali fizični obseg proizvodnje za 11.6 ». ostali pa so za 5.6“° pod planskimi predvidevanji za prva letošnja meseca. To so ugotovili na včerajšnjem plenumu okrajnega odbora SZDL v Celju. Na plenumu so med drugim opozorili, da le tretjina podjetij izpolnjuje zastavljeni plan. Med temi so elektrarne, premogovniki, črna metalur- Koprska luka te dni V luki dne 22. marca: domače ladje — »JADRO«, xi razklada kakaovec, »OMIS«, ki razklada generalno blago v tranzitu, »DINARA«, ki razklada tobak ter ameriška ladja »ALCOA PARTNER«, ki razklada razsuto pšenico. Iz luke so izplule: 19. marca — domača ladja »OPATIJA«, ki je razložila južno sadje; 20. marca — domača ladja »VAREŠ«, ki je razložila kože in bombaževo seme, italijanska ladja »TERE-SITA«, ki je naložila les ter japonska ladja »TAHO MA-RU«, ki je razložila tunino. V luki pričakujejo: domače ladie — »KOSOVO«, »ČRNA GORA«, »PLATAK«. »BOKA« in »UČKA«, norveško ladjo »BARBARA BROVIG« ter italijanski ladji »MARIA COSULICH« in »VITTORIA«. gija, kemična in grafična industrija in usnjame. Kovinska podjetja, razen celjske tovarne emajlirane posode, po večini niso izpolnila proizvodnih planov prvih dveh mesecev. Pri njih je bil v povprečju dosežen plan s 87,3 'j, kar pa je za 18,7% več kot v istem obdobju lani . Vsi kolektivi, ki so v zaostanku, bodo morali zamujeno nadoknaditi v prihodnjih mesecih. Objektivnih razlogov za zaostajanje proizvodnje zdaj ni več. Izvozne naloge večina pod-jetf pravočasno izpolnjuje. Dinamika izvoza je celo nekoliko hitrejša kot so pričakovali. Tromesečni plan izvoza je bil konec februarja izpolnjen s 76.3% oziroma po vrednosti za 3 milijone 654.00 dolarjev. Splošno pomanjkanje u-metnih gnojil bi v celjskem okraju utegnilo povzročiti resne težave pri realizaciji sicer uspešno zastavljenih kooperacijskih pogodb. Po na jnovejših zagotovilih pa bodo v okraju potrebne koli- čine umetnih gnojil pravočasno na voljo. Na plenumu so med drugim opozorili na nujnost hitrejšega podružbljanja gozdarske proizvodnje, da bi lahko zagotovili neovirano oskrbo lesnih podjetij in papirnic s potrebno lesno maso. Prav tako so v razpravi poudarili nujnost uvajanja blažje davčne politike za storitveno obrt, tako družbenega kot zasebnega sektorja. F. K. Več turističnih informacij ob kvarnerski obali Reka, 24. marca (Tanjug) Te dni bodo začeli delovati štirje novi turistični informativni centri — v Crikve-nici, Opatiji, na Reki in na Rabu. Y Reke sporočajo, da bodo domači in tuji turisti letos bolje kot kdajkoli doslej informirani o prostih sobah, o ladijskem in ostalem prometu, izletih in možnostih za zabavo. Gostinska podjetja in turistična društva ob kvarnerski obali so izdala za to sezono pTeko 200.000 izvodov prospektov ih lepakov, To naše turistično področje ima letos na voljo okoli 50.000 postelj za turiste. april imajo obljubljenih še 1600 ton, ostanek pa prejmejo pozneje — če bi bilo to gnojilo ustrezno razdeljeno po gospodarskih organizacijah. Po sedanjih dispozicijah pa bodo nekatere kmetijske zadruge, kot v Krškem, Bre-steinici Sevnici in Kostanjevici, imele mnogo premalo dušičnih gnojil, nekatere pa tudi več, kot jih bodo v marcu potrebovale Agrotehnika, ki je dala dispozicije uvozniku umetnih gnojil, namreč ni vedeia, kakšne zaloge imajo posamezne kmetijske organizacije, niti kakšne so njihove najnujnejše potrebe. Tudi to težavo so v celjskem okraju že odpravili, če bodo le dobili obljubljena gnojila. Na posvetovanju zastopnikov kmetijskih gospodarskih organizacij, ki ga je sklicala gospodarska zbornica v Celju, so se domenili, da bosta tem zadrugam posodili 90 ton dušičnih umetnih gnojil kmetijski zadrugi v Celju in Žalcu, ki jih bosta prejeli več, kot jih v marcu nujno potrebujeta. Posojena gnojila jima bodo vrnili iz aprilske pošiljke. To posojilo gnojil bo prineslo dodatne prevozne stroške. Zadruge, ki bodo posojena gnojila dobile, pa pravijo, da bodo te stroške rade krile — čeprav bi z u-streznejšim razdeljevanjem gnojil lahko odpadli! — kajti če gnojil ne bi dobili, bi pri pridelku pšenice utrpeli še večjo škodo. V celjskem okraju pripravljajo tudi seminarje za vse kmetijske strokovne delavce na družbenih posestvih in pri kmetijskih zadrugah o dognojevanju pšenice in dragih ukrepih za odpravo oziroma zmanjšanje škode, ki jo je kmetijstvu povzročila nenavadno huda zima. Seminarje, ki bodo v prihodnjih dneh za po nekaj kmetijskih organizacij Skupaj, bo vodil kmetijski zavod v Celju. Huda zima je dala tudi povod za proučevanje, katere donosne sorte pšenice bolje prezimijo. Doslej so najbolj cenili sorto San pas tore, ki pa je v letošnji zimi v veliki meri odpovedala. Ko je sneg skopnel, najbolje kažejo posevki sorte Leonardo. Kmetijski zavod bo spremljal nadaljnji razvoj teh | posevkov vse do žetve, da bo Mnenje in kritika Še o krčenju gozdov na Sorškem polju Spričo predvidenih krčitev gozdov na Sorškem polju je v “Pismih bralcev« bilo objavljenih nekaj odklonilnih mnenj o tem problemu. Z objavo prispevka kmetijskega gospodarstva Sko/ia Loka. ki ga objavljamo v nadaljevanjih, pa osvetljujemo problematiko Sorškega polja tudi z druge plati. ■ ./ V S' r V rubriki »Pisma bralcev« sta bili doslej objavljeni dve pismi z vprašanji in pripombami glede predvidenih krčenj gozdov na Sorškem polju, prvo 6. februarja, ki ga j? pisal Ivan Bogataj iz Keteč, drugo pa 27. februarja s podpisom Jaka Bertoncelj, Reteče. Isto zadevo obravnava tudi članek prof. Cirila Jegliča, ki je bil objavljen v »Delu« 7. marca pod naslovom »Še premislimo, preden posekamo«. Uvodoma bi želeli poudariti, da bi nam bili zaradi vsestransko pravilne rešitve krčitve določene površine gozdov na Sorškem polju dobrodošli vsi dobronamerni predlogi in pripombe kot tudi objektivna kritika. Vendar moramo takoj ugotoviti, da objavljeni sestavki v glavnem niso imeli namena pomagati pri razčiščevanju problematike ter pri urejanju in vsklajevanju interesov kmetijstva, gozdarstva, turizma in rekreacije ter spomeniškega varstva in urbanizma. Večji del navedb in trditev, ki jih vsebujejo navedeni sestavki, ne temelji na dejanskem stanju in so jih člankarji uporabili zaradi načelnega nasprotovanja proti kakršnikoli krčitvi gozdov na Sorškem polju, ki so v glavnem last zasebnih lastnikov. Ni treba še posebej poudariti, da taka stališča brez objektivnih meril niso v skladu z interesi razvoja družbenega sektorja kmetijstva na Sorškem polju, kar je predvsem mogoče trditi za pismo s podpisom Jaka Bertoncelj, v katerem je večina trditev neresničnih in zlonamernih. Pisec tega pisma se zaradi tega tudi ni podpisal s svojim pravim imenom ter je uporabil izmišljeno ime, ker smo ugotovili, da človeka s tem ime- nom in priimkom ni v Re tečah. Na pismo Ivana Bogataja iz Reteč je že odgovoril ing. Ciglar iz sekretariata IS za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. Z njegovim odgovorom soglašamo in pripominjamo, da bomo pri izvajanju krčitev upoštevali koristi turizma na podlagi predhodnih sporazumov s predstavniki pristojnih turističnih organizacij ter zato na to pismo ne bi ponovno odgovarjali. Medtem pa pismo s podpisom Jaka Bertoncelj vsebuje toliko neresničnih trditev, da moramo odgovoriti na vsako posebej. Pisec trdi, da je od celotne površine mogoče samo kakih 20 % dobre zemlje in to v bližini vasi Gorenja vas, Godešič in Trata, kjer je mogoče oranje "do globine 20 cm; na ostalem Sorškem polju pa ni humusa niti za ped in zato zelo slabo uspevajo krmne rastline, pri čemer vsekakor istoveti humus z globino zemlje. Težko je govoriti o dobri zemlji v bližini navedenih vasi, ko že sam pisec navaja, da je tu mogoče oranje le do 20 cm globine. Dejansko so to plitva peščena tla na prodnati podlagi, ki so najbolj sposobna za pridelovanje krompirja, mani pa za žita m krmne rastline. Še bolj nemogoča in neutemeljena pa je njegova trditev, da na ostalem Sorškem poliu ni humusa niti za ped. Pri tem navaja tako imenovane Senožeti, kjer kose travo samo enkrat na leto. Po podatkih pedološke analize so tla v Ledinah globlja kot v bližini vasi Godešič in Reteče in jih je mogoče orati 35 do 50 cm globoko. Zčmlja je tam peščeno ilovnata, dobro zračna in dobro propustna ter na splošno boljša in bolj sposobna za vse kmetijske kulture oz. poljščine kot pa zemlja pri vaseh, razen mogoče za krompir. Krivda za to, da dobijo kmetje v Senožetih samo po eno košnjo sena letno, pa je v tem, da je ta zemlja do kraja izčrpana, ker nikdai ni bila pognojena. Zaradi oddaljenosti Senožeti in pomanjkanja hlevskega gnoja so ves gnoj porabili na bližnjih poljih. Zaradi istega vzroka tudi imajo tam travnike, sicer pa bi bile lahko na tej zemlji vsaj take njive kot so na zemlji v okolici Godešiča. Zato bi bilo za Senožeti bolj kot kjerkoli drugje na Sorškem polju potrebno z občinskim odlokom o jni-nimalnih agrotehničnih ukrepih predpisati obvezno gnojenje. Pisec dalje navaja, da je še danes videti mnogo pogozdenih parcel prejšnjih njiv. ki so zgovorno dejstvo. . da je kmet zato pogozdil njivo, ker mu je slabo rodila. Navaja še vrste drevja, ki rastejo v teh gozdovih. majhen podrast in rastlinski sestav stelie. vse kot dokaz slabe zemlje. Posamezne pogozdene parcele, k.ier so bile svoi čas njive, ležijo v glavnem ob strnjenih kompleksih gozdov ali znotraj teh tako. da že zaradi sence in pripeke niso mogli na njih kaj orida pridelati. Drugi vzrok, zaradi katerega so pogozdili te njive, je bil, da niso izvajali vseh potrebnih agrotehničnih ukrepov, predvsem, da bi razkisali zemljo, ki je na dobravskih tleh zelo kisla. Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka je že pred leti izkrčilo manjšo površino gozda ki je segal v obdelovalno zemljo in ga spremenilo v njivo. Z ustrezno obdelavo in z agromelioracijami je bilo to gozdno zemljišče v dveh letih usposobljeno za intenzivno in visoko produktivno kmetijsko proizvodnjo. Prvi dve leti je bil pridelek pšenice oziroma krompirja še slab, ker zaradi pomanjkanja težke mehanizacije ni bilo mogoče dobro obdelati zemlje, ki je bila polna dre- vesnih korenin in zemlja še ni bila dovolj kultivirana, predvsem pa še ni bila dovolj razkisana. Ze trptje leto pa je bila rast silažne koruze na izkrčeni površini bujnejša in tudi pridfe-lek je bil precej večji kot na ostalih njivah v kompleksu. Naslednje leto je bila posejana pšenica, ki je bila na krčevini kot na ostali površini povsem izenačena v rasti in v pridelku. Omenjene uspehe pri spreminjanju gozdnega zemljišča v njivsko površino smo navedli bolj podrobno zato, ker pisec članka in nekateri lastniki gozdov na tem področju trdijo, da za krčitev predvidena gozdna zemljišča niso sposobna za kmetijsko pro;zvodnjo in da so prav zaradi tega na tem zemljišču že od nekdaj gozdovi. Po našem mnenju je vzrok za to, da so gozdovi prav na globlji in težji dobravski zemlji, iskati v tem, da so imeli naši predniki v času ko se je odločalo. kier naj bo polje in kje naj bo gozd. še zelo primitivno orod.ie in lesene nluge, s katerimi ni bilo mogoče obdelovati težke zemlje. Drugi vzrok, mogoče glavni, pa bi bil v tem, da tedaj in še dolgo ootem n‘sn imeli gnojil, riti jim ni bil ooznan učinek apna na razkisanje tal. kar na ie na tem področju prvi nogoj za usposobitev zem-lie za uspešno kmeti isko proizvodnjo. V novejšem času bi seveda kmetje s sodobnejšimi sredstvi za obdelavo in melioracijo zemllišč lahko ta zemljišča sami spremenili v rodovitna nol.ia. niso pa na splošno imeli za to interesa, ker so to edini gozdovi, ki jih imajo in ki jih v glavnem izkoriščajo za oridobivsnie steli" za živino. Posameznik, ki je to poskušal, pa ni mogel z uspehom spremeniti svojega gozda v njivo zaradi negativnega vpliva ostalih »ordov okrov niegove izkr-čene in obde’ane parcele kot tiidi zaradi oomenik-1 i(ve iz.v"dbe vseh potrebnih agrotehničnih ukrepov. Skupni razvojni program industrije aluminija. — V Gospodarski zbornici Hrvat-ske so se pretekli teden sestali predstavniki podjetij naše industrije aluminija, da se dogovore o skupnem programu razvoja te industrije. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki gospodarskih zbornic Slovenije ter Bosne in Hercegovine kakor tudi predstavniki zveznega zavoda in republiških zavodov za planiranje ter Jugoslovanske investicijske banke. Med posameznimi proizvajalci in predelovalci aluminija razvojni koncepti doslej niso bili enotni in so se deloma križali, kar je negativno vplivalo na razvoj celotne industrije aluminija. Na sestanku so sklenili, da bodo izdelali skupni program nadaljnjega razvoja in proučili možnosti integracije, skupnega nastopa na zunanjem trgu in združitve nekaterih^ služb za vso industrijo aluminija. V perspektivnem programu razvoja te industrije, ki bo vključen v sedemletni plan, bodo upoštevali predvsem možnosti racionalne proizvodnje glinice in aluminija na temelju svetovnih cen. V Cač-ku so začeli izdelovati industrijske indukcijske peči. — Tovarna termoteb-ničnih naprav »Cer« v Cačku se je po daljših pripravah lotila proizvodnje električnih industrijskih peči brez jedra, kakršne uporabljajo v železarnah in livarnah in ki smo jih doslej uvažali. Gre za drage naprave, saj stane takšna peč srednje velikosti okrog 100.000 dolarjev. V sodelovanju z renomiranimi inozemskimi proizvajalci, s katerimi imajo pogodbe o dobavi in izmenjavi delov, bo tovarna že letos izdelala prvo serijo teh peči za domače naročnike. Pri tem bo okrog 70 odstotkov doma proizvedenih delov. Prihodnje leto pa bo delež uvoženih delov že zmanjšan na 13 odstotkov. ☆ Tudi ladjedelnica »Lošinj« gradi ladje za izvoz. — Te dni so predstavniki ladjedelnice »Lošinj« v Malem Lošinju sklenili s -predstavniki Gane pogodbo za gradnjo štirih železnih ribiških ladij, ki bodo opremljeni z dieselski-mi motorji po 280 konjskih moči iz Litostroja. Pred zaključkom pa so pogajanja za gradnjo nadaljnjih 12 takih ladij, prav tako za potrebe ribičev v Gani. 'k — • Povečan odkup zmne od zasebnih kmetov. — Po podatkih republiškega zavoda za statistiko je bil tudi letos v januarju razmeroma živahen odkup živine od zasebnih proizvajalcev. Dosegel je 1334 milijonov din, kar je za 42 odstotkov več kakor lani v januarju in za 90 odstotkov več kakor v predlanskem januarju. Vsega jc bilo odkupljeno 4576 ton klavne govedi (za 49 odstotkov več kakor lani), 773 ton klavnih telet (za 3 odstotke več) in 964 ton prašičev (za 9 odstotkov več). ☆ Sedemletni razvojni program Jugolinije. — Jugoslovanska linijska plovba na Reki je kljub slabim mednarodnim tržnim pogojem uspešno zaključila lansko poslovno leto, ko je s prevoznimi storitvami ustvarila 20.8 milijarde din, za 2 milijarde več kakor prejšnje leto, pri čemer je neto devizni dohodek dosegel 51 odstotkov bruto deviznega dohodka. Ta uspeh so dosegli z boljšim in ekono-mičnejšim poslovanjem ob likvidaciji nezdravega tekmovanja z drugimi domačimi podjetji v linijski plovbi. Sestavili so tudi sedemletni investicijski program, po katerem računajo, da bodo v tem času zgradili 15 novih predvsem linijskih ladij, pri čemer bodo predvidoma sami ustvarili okrog 30 milijard din investicijskih sredstev, kar bi omogočilo gradnjo kakih deset linijskih ladij. Iz registra gospodarskih organizacij. — Pri Skupnosti železniških podjetij v Ljubljani je vpisana razširitev poslovnega predmeta na u-pravljanje vseh poslov potovalnih agencij po lastnem turističnem transportnem biroju, pri čemer je šteto tudi opravljanje menjalne službe,. posredovanje pri preskrbi potnih listov in viz ter obmejnih in dragih dovolilnic za domače in tuje potnike in turiste, sodelovanje s potovalnimi agencijami, opravljanje prevoza potnikov in turistov z lastnimi in tujimi prevoznimi sredstvi, kakor tudi dajanje informacij o železniškem blagovnem prevozu. akviriranje prevozov za železnice v lokalnem in mednarodnem prometu, izdajanje železniških voznih redov ter založniška dejavnost za" propagando železniških transportnih in turističnih storitev. — Podjetje »Tranšped« za mednarodno špedicijo in transport v Beogradu je u-stanovilo podružnico v Kopru. — Pri obrtnem kovinarskem podjetju »Svit« v Rušah, ki se preimenuje v Kovinsko podjetje »Alchrom« je vpisana razširitev poslovnega predmeta za izdelovanje mlekarske opreme —• Pri podjetju »Obrtnik« za krojaštvo, uniforme in čevljarstvo v Ljubljani je vpisan novi direktor Milan Ko-stevc. Ponedeljek, 25. marca 1963 Voda odnaša spodnji del jezu PoslabSan položaj na žavojskem ježu NlS, 24. marca. (Tanjug). Na zavojskem jezu se je situacija spet poslabšala, ker je naglo odtekanje vode porušilo del kanala, ki so ga včeraj dogradili med podaljšanim in starim kanalom na levem bregu. Voda je začela ponovno odnašati spodnji del jezu. Strokovna komisija in štab za obrambo pred elementarnimi nesrečami sta se danes ob 13. uri odločila, naj se ljudje in celotna mehanizacija umaknejo z jezu. Struga, po kateri je odtekala voda, se je razširila na 6 m, ob 11,30 pa je bil preraz odtočnega curka 9. m. Armirane cevi, ki povezujejo stari in novi kanal, so poruše- Vprežni voz brez luči na cesti Ljubljana, 24. marca. — Na Zaloški cesti v naseliu Studenec je včeraj ponoči osebni avtomobil L-J-70-12 (voznik Aleksander Pakiž) trčil v vprežni voz. ki ga je brez luči proti Polju vodil Feliks Kočar. Voznik osebnega avtomobila je vprego opazil prepozno, da bi se lahko izogn i trčenju. ne, tako da voda ne teče več pp novem, podaljšanem kanalu, marveč pada na jez. Na tem mestu odteka približno 90% vode, ki priteče v kanal. Na mestu, kjer se spajata jez in stari kanal, se zemlja udira, erozija pa ruši tudi na drugih delih jezu. Danes ob 12. uri so izmerili globino jezera, ki zdaj po mišljenju inž. Milana Grujiča znaša 33 m 42 cm. k3T položaj še bolj ogroža. Tudi v štabu, ki ima svoj sedež v Pirotu in kjer so zbrani na posvetu vsi strokovnjaki, pravijo, da je stanje kritično. Ob II. uri so razposlali štabom v Temski, Crnoprištu, Staničehju. Bieli Pa’anki in v Nišu brzojavke z naslednjo vsebino: »Pod osebno odgovornostjo zagotoviti vse ukrepe, ki so bili predvideni za primer nevarnosti. Nih- če naj se ne giblje nem območju.« Ljubljana, 24. marca — Število prometnih nesreč pp. časi, toda vztrajno narašča. Se posebej pa še je /ninuli teden povečalo število , po- £7 4-7 10 -A C9 s 7 o - j / / > /• / S / V -7 ' '— / f2e\ ST£VILQ \rro J he&i&c. 7T\L4Z7E -TJPOSKPPOVAN/ >POSKOPOV. )MRTw l~3 )MEPRAV1J.N4 PEŠCEV jPOŽMPA, '•V//i/7ENoej IŽ.>IL?EV4A/JE 'PEEPP/OST! 1.111 škodovanih oseb, saj je bilo pri 48 prometnih nesrečah laže ali huje poškodovanih kar 46 voznikov, sopotnikov in pešcev. Nesreče, pri katerih je bilo na vozilih in objektih za 6,5 milijona dinarjev škode, je povzročilo 26 voznikov motornih vozil, 10 pešcev, 5 kolesarjev, 4 mopedisti, tri nesreče pa so se pripetile zaradi objektivnih razlogov. Poleg glavnih vzrokov se je pet nesreč pripetilo zaradi nepravilne vožnje, vzroka za štiri prometne nesreče pa sta bila nepravilno prehitevanje in prekratka zavorna razdalja med vozi,'ii. .Dve nesreči sta biki zaradi tehnične okvare na vozilu in nesposobnosti voznika, obešanje otrok na voz in splašena živina pa sta bila vzroka za po eno prometno nesrečo. Nesreča, ki se je končala s smrtjo, se je pripetila na cesti II. reda v vasi Kozarje v nočf iz četrtka na petek. Osebni avtoipobil I znamke »F:at 60C« je s pre- ! veliko hitrostjo pripeljal v I blagi levi ovinek, kjer je bila ! cesta precej spolzka. »Fič- | ko«, v katerem so bili poleg voznika še trije sopotniki, je trčil v drog telefonske napeljave, nato pa se je odbil v ograjo na mostu. Eden izmed 1 sopotnikov je bil na mestu mrtev, voznik in ostala dva sopotnika pa so dobili hude telesne poškodbe. Največ nesreč v minulem tednu se je pripetilo na mestnih ulicah (17 nesreč). Na cestah I. reda je bilo 7 nesreč, na cesti II. reda pa 13. Voznik osebnega avtomobila zaspal med vožnjo Ljubljana, 24. marca. — Danes ponoči je na cesti I. reda v Trzinu pri hiši št. 82 osebni avtomobil LJ-77-66, ki ga je vozil Miloš Uršič, zapeljal s ceste in se zaletel v drevo. Uršič je vozil iz Ljubljane proti Celju in zaradi utrujenosti med vožnjo zaspal in tako zavozil s ceste. Pri nesreči se je voznik laže poškodoval, na osebnem avtomobilu pa je za 400.000 dinarjev škode. Pešci povzročili več nesreč Ljubljana, 24. marca. —Na avtomobilski cesti pri Beli cerkvi v bližini kilometrskega kamna št. 720 je včeraj zvečer osebni avtomobil TS-36401 (voznik italijanski državljan Viktor Macor iz Trsta) povozil Jožefo Cink >le. Osebni avtomobil je vozil iz Ljubljane proti Zagrebu, pri kilometrskem kamnu št. 720 pa je Jožefa Clnkole prečkala cesto, ne da bi se prepričala, če je ta prosta. Pritekla je tik pred osebni avtomobil, katerega voznik nesreče ni mogel več preprečiti. Ponesrečenim je kmalu po nesreči umrla, na osebnem avtomobilu pa je za približno 150.000 dinarjev škode. Iz Vrhnike proti Ljubljani je danes dopoldne vozil osebni avtomobil GO-23-42, vozn k Franc dr. Derganc. Ko je osebni avtomobil peljal sk :z; Brezovico pri Ljubljani, je v bližini hiše št. 96 nenadoma pritekel na cesto 6-letni otrok Franc Stele. Voznik osebnega avtamebila nesreče ni mogel preprečiti in je otroka zadel in zbil pj cestišču. Hudo poškodovanega (zlom desne roke in noge. pretres možganov in odrgnine po obrazu) so takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Na osebnem avtomobilu je za 10.000 dinarjev škode. Ilirska Bistrica, 24. marca. — V noči iz petka na soboto je na cesti II. reda pred gostilno »Zmaga« v Ilirski Bistrici tovorni avtomobil Lj-41-11 s prikolico 11-39-LJ (voznik Jurij Ivan) podrl vinjenega pešca Antona Gerbca iz Jasena pri Ilirski Bistrici. Tovornjak Je s sprednjim delom odbil pešca na pločnik, vendar je pešec le laže poškodovan. Umrla je ljubljena, skrbna, dobra mama, stara mama, sestra, tašča MARIJA KERIN bivša gostilničarka v' Podbočju Pogreb drage mame bo v torek, dne 26. marca 1963, ob 8. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Podbočju. Žalujoči: sin Karel, žena Angela, hči Viljemina, vnuka Karel in Marija, sestra Pavla Pisanski in ostalo sorodstvo. Podbočje, Brežjce, Kostanjevica, Malence, Ljubljana, dne -24. marca 1963. V globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je umrl Ciril Toman finančni direktor v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v torek. 26. marca 1963, ob 16. uri iz hiše žalosti v Moravčah. žalujoči: žena Pavla, hči Jelena por. Karo, brat Stanko, zet in vnuka. Ljubljana, Moravče, 24. marca 1963. Telefon dežurnega urednika: 20-646 Gledališče DRAMA Ponedeljek. 25. marca, ob 20. uri: Zupan: ČE DENAR PADE NA SKALO. Abonma Tš 1. (Razprodano.) Torek. 26. marca, ob IS.30: Zupan: ČE DENAR PADE NA SKALO. Abonma F, (Vstopnice so tudi v prodaji.) OPERA Torek, 26. marca, ob 19.30: W?«*-ner: LOHENGRIN. Gostovanje ljubljanske Opere v Zagrebu. Sreda. 27. marca, ob 19.30: Prokofjev: KAMNITI CVET. Balet. Abonma A. (Vstopnice so tudi v prodaji.) MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Torek. 26. marca, ob 20. uri: J. Žmavc: JUBILEJ. Abonma T3S, Ob 19.30: M. Steblik: TIGROV KOŽUH. Gostovanje v Mengšu. Koncerti RTV LJUBLJANA prireja v sredo. 27. marca, ob 20. uri v Veliki filharmonični dvorani »V. večer naših aranžerjev zabavne glasbe«. — Tokrat se nam bo predstavil Mojmir Sepe. Ntego-ve skladbe in priredbe bodo izvajali: Marjana Deržaj. Majda Sepe, Nino Robič in Lado Leskovar ter Zabavni in plesni orkester RTV Ljubljana in ansambel Mojmira Sepeta. Vstopnice po enotni ceni 100 din so v prodaji pri dnevni blagajni SF. RTV Ljubljana SPORED ZA PONEDEIJEK 4.00 do 8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) - a.05 Poje zbcr črnomorskih Kozakov. 8.25 Samo Vremšak: Simfonija (Orkester SF dirigira Bogo Leskovic). 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Glasba s to- in onstran Rena. 9.45 Iz Novega Sada so Tiam poslali pesmi narodnih manjšin AJP Vojvodine. 10.15 Odlomek iz 1. dejanja Rellini-jeve »Norme«. 10.35 Naš podlistek — J. Bisch: Onkraj reke smrti — I. 10.55 Vsak dan nova popevka. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 RKU — Ing. Srečko Pečar: Proizvodnja mleka na kombinatu Beograd. 12.15 Pojo in igrajo Dobri znanci. 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe. 13.15 Obvestila in zabav, na glasba. 13.30 Tri arije in zaključni prizor opere -»Don Juan«. 14.05 Baletni intermezzo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Plošča za ploščo. 15.40 Literarni sprehod — St. Zweig: Napoleon in Gronehy. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Obdobja slovenskega samospeva — 19. oddaja Ciril Pregelj — Danilo Bučar - Matija Tomc. 17.43 Pojo »The Crew Cuts« in kvintet Predraga Ivanoviča. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 1-8.10 Iz repertoarja orkestra Friedel Berlipp in Peter Pal-mer. 18.30 Poje KZRTVL. 18.45 Radijska univerza - Borut 2e-ne.r: Akvaristika. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 do 21.40 Skupni program jrt — studio Ljubljana, Simfonični, koncert orkestra RTV Ljubljana. dirigira Mladen Jagust, solist violinist Roman Toten-berg, posnetki matineje 3. mar- I ca 1963. v Ljubljani. — vmes ob 20.40 do 20.55 Kulturni globus. 21.40 Skladbe domačih avtorjev igra zabavni orkester RTV Ljubljana. 22.15 S popevkami okrog sveta. 22.50 Literarni nokturno. 23.05 Ples do polnoči. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. DRUGI PROGRAM 19.00 Napoved II. programa — poro-čila. 19.05 Napredujte v angleščini — 39. lekcija. 1.9.20 Re-cital sopranistke Ir m gard Seefried in pirnista Erika \Ver-ba na 13. Edinburškem mednarodnem festivalu. 19.55 Glasbena medigra. 20.00 Ne vse — j toda o vsakem nekaj. 20.30 Radijski dnevnik II. programa. 20.45 Zabavni omnibus. 22 00 do I 22.15 Napoved časa. poročiia. vremenska napoved in pregled sporeda II. programa za naslednji dan. TELEVIZIJA SPORED ZA PONEDELJEK Na kanalih 5, 6, 11 in 9 s pretvorniki 18.30 Poročila (Beograd) 18.35 »Princesa Katica« — zgodba za otroke iz serije Šuper-avto (Ljubljana) 19.00 »Deklica z rdečim glavni- | kom« — dokumetarni film ! v režiji J. Pogačnika (Ljubljana > 18.15 Mala TV univerza (Beograd) 19.30 TV obzornik (Ljubljana) 19.45 Ob zaključku mednarodnih smučarskih poletov v Planici — filmska reportaža (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik ((Beograd) 20.30 Tedenski športni pregled (Beograd) 20.45 »Pozdrav iz Bele krajine« — kulturna oddaja (Ljubljana) 21.10 D. Aubert: »Fra Diavolo« — TV priredba francoske komične opere (Zagreb) 23.10 Poročila (Zagreb) V torek, 27. marca; NI TELEVIZIJSKEGA SPOREDA Kino SPORED PONEDELJEK KINO UNION: amer. barv. film F.IO BRAVO. Režija: Hoivard Haivke. Igrata: John Wayne, Dean Martin. Tednik FN 12 samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15. 17.30 in 20. uri. Ob 10. uri matineja istega filma. Zadnjikrat! KINO KOMUNA: egipt. film AL-2IRKA D2AMILA. Režija: Jusef Cahine. Igrata: Ahmed Merhar, Zahrat El Ola. Tednik FN 12. Predstave ob 15, 17.30 in 20. uri. KINO SLOGA: dom. športni film IGRE PARTIZANA. Tednik. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. Zadnjikrat! KINO VIC: španski film GREH LJUBEZNI. Režija: Louis Ce- zar Amadori. Igra Šarita Mon-tiel. Tednik FN 12 samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.15. KINO ŠIŠKA: franc, film PO- SLANSTVO LEONA GAROSA. Režija: Marcello Pagliero. Igrata: Tatjana Samojlova, Leon Zi-trone. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 9. do 11. in od 14. ure dalje. KINO SAVA: amer. barvni film TONKA. Tednik FN 11. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 10. do 11. in od 14. ure dalje. KINO TRIGLAV, LJUBLJANA: italijanski barvni CS film KAR. TAGINA V PLAMENIH. Tednik Predstave ob 16., 18. in 20. uri Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Danes zadnjič. MLADINSKI KINO: jueos) film DRUŽINSKI DNEVNIK, ob 10 in 15. uri. Film za mladino od 12. ieta starosti dalje. KINO VEVČE: sovj. barvni film LOV ZA DOTO, ob 20. uri KINO DOM. KAMNIK: nemški CS tlim SPLETKA IN LJUBEZEN, ob 20. uri. KINO BLED: sovj. film N/ PO SLANO FI3MO, ob 17 m 20. uri. KINO »CENTER« — KRANJ: nemški film SATAN MAMI Z LJUBEZNIJO, ob 10 in 20. uri. KINO »STORŽIČ« — KRANJ: amer. barvni CS film STRELJANJE V DODCiE CITYJU, ob IS, 18 in 20. uri. KINO »RADIO« — JESENICE: amer. barvni film ČRNI NAREDNIK, ob 17 in 19. uri. KINO KOR. BELA: raški film ALI JE TO LJUBEZEN KINO DOM JLA, NOVO MESTO: ital. film VSE V ROK SLUŽBE. ob 18 in 20. uri. KINO »KKKA« — NOVO MESTO: amer. barvni film DOKTOR IN LJUBEZEN, ob 16 in 20. uri KINO »METROPOL« — CELJE: jtlgosl. CS film NEVARNA POT. ob 16, 13 in 20. uri. KINO »UNION« — CELJE: franc, barvni CS film NA TARČI, ob 16. 18 in 20. uri. KINO DELAVSKI DOM — TRBOVLJE: amer. barvni CS film ALAMO — I. del, ob 18. uri. KINO SVOBODA II, TRBOVLJE: franc, barvni CS film AFRODI TA. BOGINJA LJUBEZNI, ob 17 in 19. uri. KINO »DELAVSKI DOM« — ZAGORJE: nem. barvni film ČRNI BLISK, ob 17. uri. KINO SVOBODA II, HRASTNIK: jugoslov. film SREČALI SE BOMO ZVEČER, ob 19. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: sovj. barvni film LJUDJE NA MOSTU, ob 19.30. KINO »PARK« — M. SOBOTA: franc. CS film TAKSI ZA TOBRUK, ob 17.30 in 20. uri. KINO »SVOBODA«, ŠEMPETER: sovj. barvni film STARI IN MLADI, ob 20. uri. Mali oglasi POTNIŠKE AVTOMOBILE, teren ska voztia. avtobuse in kamione Kupuje za svoje komitente »AGENCIJA BEOGRAD«, Beo grad. Dositejeva 21-111, telefon 622-322 1S74.3 FANT gre pomagat po službi za stanovanje v bližini žal. Jaka A irtinčič, Jagnjcnica, Radeče. 2217-7 IZGUBLJEN rdeč zložljiv dežnik blizu Elektro inštituta. Vrnite proti nagradi. Riher, Rožna dolina, c. XVII-7a. 3336-8 AVTO DKW 3—6, karamboliran, prodam. Ogled: Povšetova 92, popoldne. 3331-3 ABSOLVENT Akademije za glasbo išče zasebno sobo do julija, plača vnaprej. — Ponudbe pod »Dobro plača«. 3254-6 DVA VZIDLJIVA štedilnika, levi in desni, prodam. Naslov: Viška 55. 3320-4 KLAVIR prodam. Ogled vsak dan od 9. do 11. ure. Konjec, Metelkova 3-1, Ljubljana. 3327-4 ABSOLVENT strojnik išče sobo, plača odlično. — Ponudbe pod »Resen«. 3322-6 PROSIM, da kolesarja, ki sta bila očividca prometne nesreče dne 25. jan. 1963, ob 20.30 na cesti Zbilje—Smlednik, pustita naslov. Vnaprej hvala! Ponudbe pod »Srečna vožnja«. 3319-8 ISCEM SOBO, grem tudi za sostanovalca. Ponudbe pod »Subotica«. 3218-6 SOBO iščem bliže središča; plačam dobro. Petar Cmomarkovid, tel. 21-467, od 8. do 14. ure. 3209-6 KOMFORTNO dvosobno stanovanje v Šiški zamenjamo za ena-ko ali večje kjerkoli. Pismene ponudbe pod »Vrt«. 3285-fi HRANO IN SOBO dam za dopoldansko ali izmenično pomoč pri dveh osebah. PollaK, Celovška 28c. 3289-6 SKORAJ NOV šivalni stroj Sin-ger-Tovota ra nožni pogon in na elektromotor prodam. Ogled od 11. do 16. ure. Zarnikova 6-IJ, levo. - 3297-4 ZA SOBO delam izmenično ali plačam. Ponudbe pod »Takoj«. 3299-6 SOBO. kakršnokoli, v bližini Rožne doline, išče pošteno dekle: v popoldanskih urah pomaga v gospodinjstvu. — Ponudbe ood »čimprej«. 3291-6 I.**CEM finančnega družabnika za kuranten artikel z vložbo približno 1.000.000 din. Tonudbe pod »Družabnik«. 3301-8 POTREBUJEM 350.000 din oosoji-la za štiri mesece. Ponudbe pod »Visoke obresti«. 3300-8 ZA POSOJILO 500.000 din za pet mesecev kot nagrado izdelam najsodobnejšo hidroizolacijo ravne strehe v aluminij foiiji do 100 kv. m. Ponudbe pod »Hidroizolacija«. 3302-8 BELO KREDENCO prodam. Cena po dogovoru. Zadravec Matija, Ljubljana, Gradišče 14-1. 3306-4 ŽENSKO zlato zapestnico, izgubljeno na prireditvi Šport in glasba za mladino na GR, vrnite proti nagradi. Ponudbe pod »Izgubljena zapestnica«. 3307-8 FOTOAPARAT Kodak Retina TIIS prodam. Ponudbe pod oznako >105.000«. 3294-4 ITALIJANSKI otroški voziček — kombiniran, prodam. Ponudbe pod »Dobro obran iervr. 3293-4 TRGOVSKI ZASTOPNIK z lastnim avtomobilom in z dolgoletno prakso želi spremeniti službeno me«;to. najraje za Vojvodino in Srbijo. — Ponudbe pod »Agilen«. 3316-2 SOBO iščem kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Zagrebčanka«. 3313-6 SUHE jelove plohe in deske prodam ali zamenjam za gradbeni material. Ponudbe pod »Kvaliteta«. 3315-4 USLUŽBENKA išče sobo kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »ria-čam vnaprej«. 3314-6 Nenadoma nas je zapustila v 54. letu starosti Rabljena žena, mama, sestra, teta in tašča Terezija Rozman ROJ. LUZAR Na zadnji poti jo bomo pospremili v torek, dne 25. marca 1963, ob 17. uri na pokopališču v Dravljah. Do pogreba leži v mrliški vežici v Dravljah. Žalujoči: mož Ivan, sin Juli z ženo Anico in ostalo sorodstvo. Ljubljana. Velenje, Šentjernej, Novo mesto, Po dOigi in mučni bolezni je za vedno zaspala naša dobrotnica, sestra, teta in svakinja Marija Gerkman ROJ. VIRIJENT ^ Pogreb blage pokojnice bo v torek, 26. marca 1963, ob 16. uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: Franci, Ivanka, sestre Cilkah Fani, brat Jakob, nečaki in nečakinje ter ostali sorodniki. Ljubljana, Tuhinj, Črnuče, Vransko, Koper, Celje, Žalec, Slovenska Bistrica, Gladberg, 24. marca 1983. * 4- 4 i- •:: NK TS / '« PROSTORE s posteljnino o d do m o za počitnice na morju ekskurzijam, kolonijam in kolektivom. Za pojasnila pišite na naslov: Djački dom brodo-gradjevne škole — Rijeka, Ulica narodnog ustanka br. 12, p. p. 175. 2089 Nenadoma je umrl naš dolgoletni sodelavec in tovariš Jože Plankar A- aktivist in borec NOV od leta 1941. Pogreb bo v ponedeljek, 25. marca 1963 ob 16. uri na pokopališče Muljava. Kolektiv Komunalnega podjetja Ivančna gorica. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča in teta Frančiška Kržič BOJ. PIRC Pogreb bo v ponedeljek, dne 25. marca 1963, ob 16. uri v Kamniku. Žalujoči: hčere, sin, vnuka, vnuki* nje, pravnuki, snahi, zet in ostali sorodniki. Kamnik, 24. marca 1963. Za vedno nas je zapustil moj ljubljeni mož, i oče in stari oče Tone Zaviršek bivši gostilničar Pogreti bo v torek, 26. marca 1963 ob 16. uri iz hjše žalosti na Cikavi, na pokopališče šmarje-Sap. Žalujoči: žena Marija, sinova Lado in Ante z družino ter ostalo sorodstvo. Cikava, 24. marca 1963. Po dolgotrajni, mučni bolezni je dotrpel v 68. letu naš dragi sobrat P; Rupert Suhač OFM bivši definitor in gvardijan Pogreb bo 26. marca 1963 ob 10. dopoldne na Brezjah. Frančiškanska družina na Brezjah. •Ičsse ni takoj odgovoril. Vedel je za resnico, golo in neizpodbitno dejstvo: da. Toda nenadoma se mu je zdelo pomembno da ta občutek pojasni in razčleni, čeprav je bno vse, kar je v tem smislu spregovoril, prav tako resnica. »Poglej, ne vem, kaj naredi ljudi, da postanejo tako zli. Doraščal sem v mestni četrti, še slabši od tiste v kateri je živel mladi Griffin. In žiro a-n prav tako. Prav ničesar ne razumem o tem psihološkem krču, o katerem dandanes venomer pišejo. Verjamem, da je nekaj na tem. Vem pa tudi eno: dokler lopov, kakršen je Glenn Griffin, svobodno in varno leta naokoli, povrhu še z revolverjem v roki — toliko časa smo vsi drugi nesvobodni in v nevarnosti, prav vsi. Tako stoje stvari, slišiš? Tako je!« Nagnil se je čez mizo.’ »In zaradi tega boš nocoj spala v moji pisarni, na mojem pogradu. Ali pa v hotelu. Kateri ti je ljubši?« »Ljubši mi je zapor. Sovražim hotele, ne moremo si jih privoščiti in rada bi bila blizu tebe.« Jesse se je spet smehljal in vzel njeno roko v svojo. Boječe je preletela restavracijo. Toda Jesse je trdno zadržal njeno toko in videla je, kako se je zmračil smehljaj na njegovem ozkem obrazu. Seveda ni mogla vedeti, da se je njegova fantazija zaradi naključne zveze med pribori in strahom oklenila ene same podobe, ki je bila, čeprav ne v podrobnostih, povsem pristna. Jesse Webb si je zamišljal Glenna Griffina, kako naperja svoj revolver na preplašene, nedolžne l.iudi, in nihče ni vedel bolje kot Jesse Webb, da je bil Glenn Griffin tudi zmožen uporabiti orožje. Toda kje: če bi le vedel, kje ... Ko ne ni sedel tukaj in čakal, vtem ko ga ta podoba spremlja v različnih inačicah. XXX Dan Hilliard je buljil v orožje, ki ga ;e mladi mož tako ravnodušno držal v roki, In njegova zavest se je zdrznila od podob uničenja, ki so se pojavile že iz golega dej-stva, da je ta revolver v njegovi hiši. Prevzela ga je hromeča nemoč. Ce bi se pojavila policija, bi bilo tragično, če ne pride, bo nemara še slabše. »Zdaj prihaja mali s kolesom na dvorišče,« je poročal Robish iz svoje opazovalnice. »Ce mi dovolite, da se pogovorim z njim,« je naglo rekel Dan, »potem bi mu lahko vse razložil in ...« »Drži gobec!« je pridušeno rekel Glenn Griffin. Dan je lahko slišal, kako je gumijasto kolo skrabljalo na produ pri vhodu. »Toda če je povsod temno, se bo mali prestrašil. Saj vendar ne morete ...« Glerm Griffin je napravil dva nagla koraka in z bolečo silo porinil ustje cevi v Da-nov hrbet. Dan je zajel zrak, njegova roka se je močneje oprijela Eleanorinega ramena. Kljub temu je slišal prav razločno kratke, brezskrbne korake na verandi, od- piranje zadnjih vrat, droben klic začudenja in nenadnega strahu. Okamenel je. Kot da bi se ponorel samomorilski nagib pretakal skozi cev revolverja k Griffinu, tako se je še enkrat ustje cevi z vso silo zabodlo v njegova rebra. V kuhinji je bilo slišati boj. Prenesel se je v jed.lnico: Ralphov otroški glas se je mešal v direndaj. Nato je stal Ralphie v sobi, v krepkem objemu mladega moža, ki ga Dan še ni videl, vendar je v njem takoj prepoznal Glennovega brata »Pustite me!« je rekel Ralphie in se izvil možu iz rok. »Hank.« Glenn je zavihtel revolver malomarno ekrog sebe in ga naposled nameril na hodnik. »Prižgi luč na hodniku, spusti zavese v jedilnici in pojdi spet v kuhinjo.« Medtem ko je govoril, je stopil na hodnik, tako da ga ne bi mogel nihče videti s ceste. Kdor je zdaj hodil po Kesslerievem bulvarju z dela domov, je lahko videl Hilliar-do-ve v njihovi dnevni sobi. Majhne, vzravnane postave dečka, ki mu je bes namesto strahu žarel z obraza, seveda ne bi mogel videti. Prav tako ne Glenna Griffina, ti je sta! poleg dečka. »Kaj dela falot v naši kuhinji?« je vprašal Ralphie. »Vse v redu, Raphie,« je rekel Dan naglo, vendar se ni premaknil, čeprav ga je v no-gah zbodlo. Videl je, kako sta v dečkovih očeh rasla razumevanje in strah, ko so se njegove oči zazrle v kovinski blesk v Glen-novi roki. »Razložil ti bom, Ralphie.« Z neslutno naglico se je deček obrnil -n planil k vežnim vratom, kjer je ropotal s kljuko. »Samo mimo, mali,« je neprizadeto rekel Gienn. Zunaj pri vratih, kjer je še vedno pritiskal na kljuko, je začel Ralphie jokati. Potem je nanadoma, kakor je planil k vratom, opustil vsak poskus, da bi jih odprl. Zdelo se je, kot da se hoče obrniti in si jih še enkrat ogledati, toda kar se je potem zgodilo, je bilo tako nepričakovano in smešno, da je celo Glenn kot ohromel obstal od presenečenja, Ralphie je planil v dnevno so-bo mimo Dana, ki je iztegnil roko za njim, in dosegel nezaklenjena vrata verande. »Ralphie,« je zakričala Eleanor, vendar pridušeno, ker jo je strah davil za grlo. Dan je stekel za dečkom, toda preden ga Je dosegel, je planil iz delovne sobe Robish iil ga preklinjaje zagrabil. Glenn je utrnil luč v trenutku, ko se je pojavil Robish v dnevni sobi. Kar se je potem dogajalo, je bilo podobno pantomimi ali nememu filmu v mraku — mož, kivje premetavaj Ralpha, je dečka grabil za ramena in besno stresal. Za seboj je začutil Dan šum zavese, ki jo je Glenn v mraku zaprl na sprednjem oknu. Toda videl je samo glavo svojega sinčka; ki je padala sem in tja, in ramena moža, ki je stal pred Danom in mu obračal hrbet. BoNPAT^eV « , Sviridov je premočrten kakor ravnilo. Boj za loejno čistost inštituta votli topo kot kak bik. Dej-d?->stva!<< .**} mislite, ali ne bi našli študenta ali dveh, ki bi napisala: da, v predavanjih docenta Morozova je bilo opaziti kozmopolitske težnje In ko bi se znašel pred sodiščem, bi moral s težkim srcem izročiti katedro kakemu bedaku, ki bi spuščal v svet nevedneže. Tukaj koristim, to vem že nekaj let Ali mi ne boste ugovarjali?« »Ne.« »Človek mora ne glede na vse ostalo koristiti « »Igor Vitaljevič, zakaj in komu pridigate te predpisane resnice? Ali ste me poklicali zaradi tega — z vzgojiteljskim namenom? Kadar pokajo kosti, naj gre k vragu vse, tudi vaš modri molk. Vi pa me tu vpenjate v nekaj, kar je podobno problemu razumnega egoizma. To sem bral že v devetem razredu K vragu!« Morozov se mu je približal, se oprl z rokama ob rob mize in ga pogledal z žalostnimi sivimi očmi »Reci hočeš, čemu neki sem molčal?« je polglasno vprašal in ga pričel tikati. »Cernu?« * »Ne. To mi je jasno.« »Ne povsem. V taktičnem oziru je bil trenutek zelo jaz sem neko,ik° bolj izkušen kakor ti. Molčal sem torej zato, ker je ves boj še pred tabo. Čeprav ne vem, kako se bo kdnčal. Ce bi ne bil prikril očetove aretacije...« »Bil sem in bom tudi ostal prepričan, da oče ni kri V; Saj razumete, da bi bila prijava o očetovi aretaciji zame isto kakor priznanje, da sem ušivec.« »Vse to razumem. Toda dejstvo obstaja, kakor bi rekel Sviridov. Objektivno dejstvo. In zelo resno po-vr*™- Neusmiljeno. Le da je ves boj še pred tabo« Oba sta umolknila. Spet sta slišala, kako se dvigalo poganja mimo proti zgornjemu nadstropju. Butnila so neka vrata. »Pozno je že!« Je rekel Sergej in tudi samemu sebi nepričakovano prijel za kozarček s konjakom. »Na zdravje!« Za spoznanje se je nasmehnil, se takoj nato namrščil in z nezadržano izzivajočim glasom dejal* nISJf. 'vro?"6 V0m' ^ bom Prei a11 ^ej spet v partiji. Vključil sem se pač v nekam nesrečnem trenutku. Dvainštiridesetega leta pod Stalingradom.« »Cernu ,pozno‘?« je rekel Morozov, ki je prav tako Izpraznil kozarček, iz Sergejeve škatle je vzel še eno cigareto. »Ne razumem. Zakaj bi bilo pozno?« ' »Odhajam, Igor Vitaljevič,« je rekel Sergej in silovito stisnil kozarček, ki mu je tičal med prsti. »V življenje, kakor pravijo. No, odpravil se bom v kak velik premogokopni bazen .. . Tam mi bo koristilo tu- di to, kar ste mi predavali vi — rudarski stroji. Vaše petice bodo prišle v poštev. Ce me ne bodo vzeli k strojem, pojdem za navadnega delavca na površino — natovarjat premog. Bom videl...« »Kam pa?« ' »Zdaj še ne vem. Vseeno. V kakršenkoli rudnik. No, popijva še po en kozarček za to, Igor Vitalie-vič.« J Zvezde so sijale skozi prosojno zaveso. Ta prijetna soba v drugem nadstropju z umnimi knjigami na policah, z divanom, rokopisi, konjakom na mizi, ta pogovor z docentom Morozovim — zazdelo se mu je da se vse to nekako oddaljuje od njega. Za tesno sobico na Čistita prodih so bila druga mesta, ljudje in obrazi — ta hip' je bilo vse razločno, jasno, vse je bivalo in nekje bilo in sklep, da bo odpotoval’, se mu je zdel zelo trden. Za hip mu Je postalo laže »No, kaj bi, izpijva, Igor Vitaljevič, za to, ne pa za razumni egoizem!« Toda Morozova ni bilo ob njem. Zamišljeno je sedel k pisalni mizi, odrinil izpred sebe grmado knjig in rokopisov, spustil roke na ploskev in začel živčno naglo pisati. Potem Je spregovoril, ne da bi se obr-nil: »«j. Jaz pijem v mislili.« Sergej je držal kozarček v roki in ga pritiskal k mizici. Ni izpfl — gledal Je Morozova ki ni mogel razumeti, za kaj gre. Bilo je čudno: Morozov se je upognil kakor človek, ki je vajen delati za mizo. toda mogočna ramena in dolgi vrat niso ustrezali tej predstavi, bili so nekam rudarski in ne docentski Profesor Lukovski mu ni bil s svojo plemenito sivo glavo In s svojimi zalitimi, domačimi rokami prav nič podoben. »Poglej!« Je rekel Morozov, ki Je stopil proti njemu in oblizoval rob kuverte. »Poglej!« Trdo je pritisnil kuverto z dlanjo ob mizo in jo zalepil. »Moj nasvet: pojdi v Kazahstan,« je odsekano rekel Morozov. »Na .Prvega*. V Miltuk. Pismo izroči sekretarju rajkoma Gnezdilovu. Akimu Nikitiču. Tukaj je napisano vse: naslov in vse ostalo. Z Gnezdilovom sva delala sku-paj pet let. Da, bil sem pri njem glavni inženir Poidi! Cas bo prinesel vse na dan. Naučil pa se boš stvari, ki ti bodo koristile vse življenje. In še nekaj veš « Morozov je nerodno potegnil iz suknjiča denarnico m potegnil iz nje šop bankovcev. »Tole za orvo no-trebo ... Da, vidiš, tako ...« ^ »Tega ne potrebujem. Dovolj ga imam. Cernu neki mi vsi ponujajo denar?« »Izpijva, Serjoža, za to!« »No, pa dajva!« Počasi, opirajoč se ob ograjo, ogledujoč sleherno naslednjo stopnico, se je vzpenjal po stopnišču in se ustavil na hodniku pod znano zaprašeno žarnico. Vi- L6,., stare oguljene stene, nekaj časa čakal pred vra_“’ ,kak°r da si ne upa pritisniti na gumb zvonca — zdelo se mu je, da bo ob tem vse izginilo, propadlo se nekam pogreznilo: stene, poštni predal, žarnica v mrežastem okrovju, njeni koraki, udarjanje peta ob tla, njene vzdignjene obrvi in vprašujoči glas: »Si ti’« Nise mbgel sprijazniti s tem, da ga ne bo več semkaj, ni hotel verjeti, da se bo moral za dolgo ločiti od vsega tega. Vedel je: to Je najhujše, kar se mu lahko pripeti. Sergej je pritisnil na gumb za zvonec. Vrata so se odp,ria’ j511 Pa je še zmeraj pritiskal, ker ni mogel verjeti, da je ona tukaj. Nina je stala v predsobi. J° J® objel in zamižal. V nosnicah je začutil znam vonj po toplih laseh. »Kaj ti je? Kaj ti je?« »Rad te imam ... Nič drugega ... Nič drugega.. « »Serjoža, kaj se je zgodilo’« »Rad te imam,« je ponavljal tako nežno, da ga ie pri tem stiskalo v grlu. Stisnil jo Je k sebi in čutil kako se ji telo napenja. »Kaj se je zgodilo? Kaj je, Serjoža? Groza me je...« »Rad te imam, rad te imam! ...« »Kaj je, Serjoža, kaj je?« kak° S° ni8ni prsti na njegovem tilniku ^ . , ®° ga aaCele “Jene roke stiskati k sebi, ga božati m ljubkovati. ŠESTNAJSTO POGLAVJE Pism°* ki Je b»o bolj listič - večkrat prega-njeno zmečkano in umazano, brez žiga in znamke — je našel zjutraj v svoji poštni skrinjici. Ko ga je začel T Se s,.težavo Prebijal skozi vrstice nekam plsave' kl je bila napisana s kemičnim svinč-" , *a Je tu in tam raztrgal papir — še ni ver- jel, da je to očetovo pismo, da se mu je pisava tako neverjetno spremenila. Toda ko je prebral šibki poševni, k spodnjemu robu umazanega lista drseči’ niP ’ pomisIil> da bi za eno samo sreča- vse na svetu™’ “ t0’ ^ W g“ Videl vsaj enkrat. ^ »Dragi moj sin! Odpusti mi, če bo to, kar se je zgodilo z menoi odsevalo tudi v tvoji usodi, usodi Asje, v vajini ml* 1 „iLM f ro™1 -1"1’ da,Sem tebe* Asl° bi mamico zmerom i ’ ?>pJav mi 11 nisi nikdar mogel odpustiti njene smrti. In še marsičesa mi nisi mogel odpustiti po voj- Prvenstvo sveta z belo . M. marca. — I Svetovna namizno teniška federacija ITTF je na zadnjem zasedanju v Pekingu dodeJila -izvedbo prihodnjega svetovnega prvenstva leta 1965 Jugoslaviji s tem, da Jugoslavija na zasedanju ITTF v Pragi dne 9. in 14. aprila 1963 potrdi sprejem. NTZJ je pred dnevi ponudila izvedbo tega prvenstva ZTKS v Ljubljani, Iti je organizacijo načelno sprejela. Tako bo po vsej verjetnosti prvo svetovno prvenstvo v Jugoslaviji nasploh in v Ljubljani Se posebej v novo zgrajeni športni dvorani ing. Stanka Bloudka v aprilu 1965. Kros Martini v Bruslju Bruselj. 24. marca. Na V. kro-s-u —Miairtini« j e zmagal domačin Roelands. Zmagovalec je pretekel 10 km dolgo progo, v 30:01,1 mdmeoa Petnajst sekund za njim je prit—Ml na nuj poJjak n d tmtft pm 1* Mi Anglež North s 30:33,0, Četrti pa - Polj—t »T szkowlak a časom 30:41,0. Mo letošnjem mitingu Je nsaannOn 57 atletov. zastopniki ntpn ške demokratične btlke _ni-so nastopili, ker i ‘ " potnih dovoljenj od oblasti. Dva nova rekorda svetovna New Veric, 24. marca. Na velikem atletskem tekmovanju v Mem.phlsu > ............. »MM MIRO OMAN je mnogo boljši na manjših skakalnicah. Ljubljančanov. Rudar (T) 2:0 (1:0) Celje Trbovlje, 24. marca. V današnjem srečanju slovenske nogometne lige je moštvo domačega Rudarja premagalo Celje z 2:1 (1:0). Strelca: Halilagič v 23. in Opreš-nik v 60. min. Sodil Mrčun iz Ljubljane. Gledalcev 600. Rudar: Bantan, Marjanovič (Sve-glič), Pristov, Bosnič, Knaus, Breznikar, Kastelic, Halilagič, Kos, Pajer, Opresnik. Celje: Bencik, Hohnjec, Jager, Jošt, Mihelin, Herme, Letner, Ad-žič, Florjane, Marcius, Travner. Obe moštvi sta igrali brez posebnega prizadevanja, tako da je bila tekma nezanimiva. Rudar je imel več možnosti* toda zaradi neučinkovitega napada se je moral zadovoljiti le z omenjenim rezultatom. Tekma mladinskih moštev se je končala z zmago Rudarja — 5:2. 1 Isj »LOVEC NA DALJAVE« WOLFGANG HAPPLE iz Zahodne Nemčije se v Planici ni znašel tako kakor v domačem Oberstdorfu. IfPtt;*S* i FINEC KIRKKONEN je to pot že drugič sodeloval na planiški prireditvi, tokrat m.anj uspešno kakor pred leti. II. LIGA VZHOD Vardar 19 12 3 4 32:16 28 Radnički IB) 19 10 5 4 29:18 25 Trepča 19 8 6 5 31:24 22 Spartak 19 9 4 6 20:26 22 Sparta 19 9 4 6 20:26 22 Sutjeska 19 8 5 6 36:29 21 Srem 19 7 6 6 25:22 20 Bačka 19 8 3 8 33:30 19 Priština 19 6 6 7 30:30 18 Bcrac 19 5 8 6 23:24 18 Jedinstvo 19 5 7 7 22:28 17 Radnički fK) 19 6 4 9 32:33 16 Železničar 19 7 2 10 25:27 16 Proleter 19 4 7 8 18:22 15 Bududnost 19 3 7 9 19:23 13 Mačva 19 4 4 11 19:27 12 Dvanajst pravilnih Velež : Sloboda 1 Partizan : Zeljezničar 0 Dinamo : Vojvodina 1 Hajduk : Rijeka 2 Radnički : Bududnost o Novi Sad : Cr. zvezda 0 Sarajevo : Beograd 2 Subotica : Srem o Radnički : Spartak 1 Bačka : Proleter n Karlovac : Split 2 Čelik ; Trečnjevka 0 novo: HITRO IN BREZ KUHANJA PRIPRAVI elo le a v M II VSAK*«* Č»^ tOPlO *ti MiAONO £A0ipoke .ki OOBASV PREPRIČAJTESEČI/flPftfe o Kvaliteti Start rokometašev V XII. kolu republiške rokometne lige (zahod) so bili doseženi tile rezultati: OLIMPIJA : ŠENTVID 32:9 (14:8) SVOBODA : MLADOST 12:14 (6:4) SVOBODA : KRIM (ZAOSTALA TEKMA) 12:13 (11:4) AJDOVŠČINA : TRŽIČ 8:13 GORICA : SLOVAN 15:25 Dvanajst ur v Sebringu Sebring, 24. marca. Na veliki mednarodni avtomobilski dirki '■-Dvanajst ur v Sebringu« je zmagal angleški dirkač John Surtees s sovoznikom Scarfiot-tijem (Italija). Oba voznika sta z avtomobilom znamke »Ferrari« v 12 urah prevozila 209 krogov ali 1844 km in pri tem dosegla povprečno hitrost 144 kilometrov na uro. Na drugo mesto sta se uvrstila Belgijec Mairesse in Vacarella (Italija), na tretje pa Hill in Mehikanec Pedro Rodriguez. Oba para sta prav tako dirkala z avtomobili je ogledalo okoli 35.000 ljudi. 1 i :h 1. Tako sta ga obvezala In ga okrepčala a ttanjna. Aljoša je skašal stopiti na noge, pa se je sesedel na stol. Zdaj je v oba zavrtalo vprašanje, kam naj ga skrijeta. Bilo je jasno, da ranjenec sam ne more nikamor. Tonček je predlagal prvi: »Spraviva g* v hlev ali v seno!. Julki to ni bilo všeč. Bila je vznemirjena, vendar je razmišljala dosti bolj arelo. na Florjana! Ce bodo prigrmeli Nemci in tam najprej!« Tedaj je zunaj nekaj zaropotalo. Komaj sta utegnila ranjenca stisniti za vrata. Tonček je prhnil čez vežo, da M odprl, kajti ugotovila sta, da prihaja oče. Julka Je brisala po tleh krvave madeže, ven-opravila, ko it oče stopil v kuhinjo, Tonček je videl, da so po tleh še vedno krvavi madeži. Oče bo hotel vedeti, kaj to pomeni. Na mizi je zagledal nož. Naglo in neopazno je s prstom potegnil po rezilu, da ga je zapeklo ... Fužinar je spregovoril trdo: »Kaj gledata tako neumno! Že vesta, kako je s Florjanom?« Samo prikimala sta, oče pa je i do govoril naprej: »Prekleto! Da se je ukvarjal s takimi rečmi!: . JOŽE LANGUS: 120 m — Najdalje je od Jugoslovanov skakal v Planici eden izmed njenih veteranov Jeseničan Langus, toda skakal je izven konkurence kot poizkusni skakalec. OBA SREČNA — Zmagovalec planiških poletov Dieter Bockeloh se je, potem ko je skočil 121 m, presrečen objel s svojim trenerjem. POTRTOST - PE.TER ERŽEN, naš najuspešnejši tekmovalec drugega dne poletov je včeraj dvakrat padel in si zapravil dober plasma. LJUDSKI PLES POD SKAKALNICO - Pred začetkom včerajšnjega tekmovanja je skupina domačinov v narodnih nošah zaplesala nekaj valčkov in polk v starem slogu. POGLED ZA SKAKALCEM — Zanimiv posnetek na katerem je videz, da bo skakalec treščil na ravno dno. — Vsi foto posnetki iz Planice: Edi Selhaus in Miloš Svabič. 1 je vanj e s prve strani Planica 1963 nekoliko daljši zalet, saj sta le dva skakalca komaj dosegla kritično točko. Ker pa je sneg medtem že odjenjal, so bile dolžine prvih skakalcev podobne onim v prvih dveh serijah, dokler ni nad skakalnico poletel Bockeloh, ki je spretno, ujel nasproti veter in pristal pri najdaljši znamki današnjega dneva — 121 m. Ta skok je le še potrdil njegovo premoč in mu prinesel današnjo,etapno zmago, ki ga je skupaj s sobotnim izkupičkom povzdignila na prvo mesto tudi v končni razvrstitvi. Jugoslovanska ekipa je z dvojnim padcem Eržena izgubila za boljšo uvrstitev na koncu skakalca, ki bi se po včerajšnjem uspehu utegnil dobro plasirati, pa tudi sicer ekipa ni izpolnila pričakovanj. Vsi naši so skakali v lepem slogu To pa je bilo tudi vse, medtem ko so po daljinah opazno zaostajali tudi za povprečjem. S 101 m se je med domačimi skakalci pognal danes najdlje Marjan Pečar. Odlično urejena skakalnica je bila zlasti danes, ko v dolini skoraj ni bilo čutiti vetra, nemara le pripravna za dolge polete. Z odločitvami o dolžini zaleta stari Recknaglov rekord — 127 m — še zdaleč ni bil v nevarnosti. Po zadnjem poletu so dejali: Sepp Lichtenegger (Avstrija): »Zaradi forme, v kakršni sem, nisem pričakoval več.« Alfred Lesser fNDRi: »Zadovoljen sem zlasti z zadnjim dnevom.« | Koba čakadze (ZSSR): »Lepa skakalnica, lepo vreme, žal pa moji rezultati niso dosegli te ravni.« Peter Lesser (NDR): »Zadovoljen sem z doseženim mestom, ne pa tudi z znanjem, ki bi ga moral pokazati 40.000 gledalcem.« Rudolf Doubek (ČSSR): »S poleti sem zadovoljen, ne pa s svojimi.1 Moj čas še ni prišel. morda pa bo to že drugo leto.« Stefan Przybyla (Poljska): »Zeio sem zadovoljen, da sem te dni nekajkrat izboljšal dosedanji osebni rekord (97 m).« Giacomo Aimoni (Italija): »Veter mi je nekoliko nagajal pri zadnjih poletih. Slab vtis bom popravil drevi — s pristnim twistom.« Miro Oman (Jugoslavija): »Nisem zadovoljen. Skakal sem slabo!« nes odpotoval v Alžir. Minister bo po vesteh radia Bagdad predal alžirskemu pre-mieru Ahmedu Ben Beli poslanico predsednika Iraka A-refa. Po današnjem skupnem sestanku predsedniškega sveta in izvršnega sveta ZAR je član predsedniškega sveta Karnal Riiat izjavil, da v Kairu predvidevajo za konec prihodnjega tedna sestanek delegacij Sirije, Iraka in ZAR napoveduje sprem—nbe v organizacij( in metodah dela državne planske komisije ter prilago.eva* nju dela ministrstev do potreb konkretnega vedenja gospodarskih panog in proizvodnih enot. Po besedah prvega sekretarja CIC KP češkoslovaške pa so še pomembnejši ukrepi, ki so potrebni za spremembo načina in metode dela. No-vctny je za osnovno nalogo poudaril prehod z jalovega administriranja na konkretno vodenje, ki naj bi temeljilo na poznavanju problemov. V zvezi s. tem je napovedal tudi spremembe v kadrih na vodilnih 'mestih v ministrstvih, poudarjajoč, da je vi* čini vcdilnih ljudi, ki niso dobro delali, v bistvu manjkalo s: rokovno znanje. Poznavanje konkretnega po'oža-ja in problemov, o katerih so odločali. Dejal je še. da se bo zahteva po strokovnem znanju in pernsnju problemov uporabljala tudi v partijskem delu, kier je bilo po njegovih besedah precej formalizma in prazne posploše-nesti. Omenil je tudi položaj na področju kulture in umetnosti in pozdravil krepitev kon- i struktivne javne kr-tik’, opominjajoč pri tem. da ne bodo dovolili, da se pod firmo subjektivnih svobod prikradejo interesi in tendence kapitalistične družbe. Antonin Novctny je v govoru pedprl predlog KP Sovjetske zveze, ki ga je leta poslala komunlstlfin' partiji Kitajske glede sestanka predstavnikov dveh partij. vam jugovzhodne in zahodne Azije, ki niso zaveznice ZDA. Glede Afrike poročilo priporoča, naj ZDA. takoj, ko izpolnijo obveznosti do Nigerije, Tanganjike in Tunizije še naprej sodelujejo v programih multilateralne pomoči tem državam skupaj z državami zahodne Evrope. Za severno in severovzhodno Afriko je predvideno, da se nadaljuje ameriška pomoč v obliki kmetijskih presežkov in financiranja posebnih načrtov za razvoj. Kar zadeva Latinsko Ameriko, poročilo priporoča, naj ZDA »osredotočilo večino svoje pomoči na države, ki izvajajo listino, podpisano v Punta del Este leta 1961«. Poročilo dalje pravi, da niti eni evropski državi ni potrebna več vojaška in ekonomska nomoč, izvzem-ši Grčiji in Turčiji, vendar pod pogojem, da bodo sedanje obveznosti izpolnjene. Komisija sodi, da je v številnih primerih višina ekonomske in vojaške pomoči ZDA v zameno za vojaške baze pretirana in zato predlaga naj storijo vse, da se zmanjša nomoč tem državam, »zlasti pa Španiji in Portugalski, katerima dajejo ZDA več, kot znaša ustrezno nadomestilo«. Na koncu komisija izraža mnenje, da »breme po-mori neupravičeno oad° na ZDA« fn da industriaU zirane države zahodne Evrope morajo in morejo storiti več«. PLANIŠKI INTERVJU Bockeloh: Ne najdeni besed... »Ne najdem besed! To je moj največji uspeh doslej, ki ga pripisujem predvsem današnjim idealnim pogojem za palete. Mislim na lepo vreme in odlično pripravljeno skakalnico ter podporo simpatičnega občinstva. V Planico bom zmeraj rad prišel, saj mi je pomagala do svetovnega slovesa. Srečen sem, mut Recknagel je bil mnogo I med današnjimi odločilnimi redkobesednejš:: I skoki ohranil mimo kri. Zs m‘ uspelo zmagati še j z obema prvima skokoma si tretjič. Nisem več v pravi | je prejkone zagotovil prvo formi, ne prihajam več prav j mesto. Zato je v tretjem tvr-čez odskočno mizo. Ali sem j gal vse. Na odskočni mizi se razočaral vaše obo.nstvo?« j je odrinil tako močno kakor Skakalci NDR so na doslej ■ prej nikoli — z namenom trinajstih tednih smučarskih ; pač. da poruši Recknr.glov re-pcletov FIS pospravili sicer j kord (127 m). Namera mu ni šest končnih zmag (Reckni- j uspela, zato pa je prejel na- rekord letošnje pla-niške prireditve s 121 m. Jugoslovani med seboj Marjan Pečar: Predclg hrbet skakalnice in prekratko odskočišče Fred poletov začetkom današnjih j znajdem, ker prehitro pridem in v odmorih med ' v preglobok predklon, ko le- da, presrečen v tem trenut- j gel 5 in Werner Lesser 1), to- i grado ku te velike zmage.« Drugo- da še nikoli poprej niso tako plasirani Ditmar Klenim ,u- : prepričljivo obvladali kake di ni skrival kipečega vese- j prireditve kakor prav letos lja: »Zadovoljen sem, da 1 planiško: na prvih štirih me- seni iz dneva v dan tako u- , stih so skakalci njihove eki-činkovi-to stopnjeval zmcglji- pe. O trko prodornem uspehu vas ti in rezultate. Pred Pia- pred startom niso bili pre- nico nisem vedel, da sem »ro- pričanj niti sami, čeprav so jen letalec«. To mi'je razkri- j trdno racunri.i z nek V: rimi ! zrahljale živce, tako sem na la vaša edinstvena skakalni- ! boljšimi mesti in zmago v j porled izgubil še drugo meča«. j ekipni konkurenci za merno- j sto.« Dvakratni zmagovalec BIo- j rial inž. Stroka Bi-cu-:'--a po j Ostala dva med šestorico ;z udkove velike skakalnice Hel- razpisu uredništva »TT«. Ves zadihan in še male; solznih oči je takoj po najde' 'šem poletu izjavil za »Delo«: Mladi Veit Kurt: »Možnosti, posameznimi serijami smo nekatere naših mladih skakalcev povprašali, kako so zadovoljni z doseženim, in še o drugem. Dobro uro pred začetkom današnje zaključne prireditve so Zaje, Oman in Pečar na izteku ' »osemdesetke« s »srebrno« (mažo) mazali smuči in jih gladili s krpami. Najprej smo povprašali najstsrejšega med njuni, Mira Omana. — Kako si kai zadovoljen s samim seboj na tej ska- VRSTNI RED ZA MEMORIAL INŽ. ST. BLOUDKA 1. NDR 898.6, 2. Norveška 782.3, 3. ZRN 779,9, 4. ZSSR, 5. švedska, 6. Poljska, 7. Avstrija, 8. Jugoslavija (725.6), 9. Finska, 10. ČSSR. V generalnem vrstnem redu pa vodi: NDR pred ZRN, Avstrijo, Finsko, Jugoslavijo, Norveško, Italijo, Poljsko itd. NDR — soimenjaka — sta de-Vodja skakalcev NDR Paul jala takole- pa je Že Včeraj i " A,fred Lesser: »Mlad sem spremenil mnenje: j in neizkuSen. Zato Eem »Moji dečki se vsi pj vrsii ] prepozno — šele danes — drže odličip. Zato upam, da ugotovil, kako je treba skaka- Stavka Ulf Norberg (švedska): | ^ FrailCIJI »Srečen sem. da som spozna! dar j a še vedno daljši kot Planico in polete sploh. To je užitek!« Andrej Nahtigal (Jugoslavija): »še se bom moral učiti. Zato pa sem pravzaprav tudi prišel v Planico. Drugo leto bom spremenil slog. Skakal bom ,ribo\« Naes Haivor (Norveška). »S poleti sem zadovoljen, ne pa s svojimi.« Nikolaj šamov (ZSSR): »Dobro je bilo, enkratno, zadovoljen sem.« J. Dekleva Civilna izolacija mu predsedniku El Kudsiju in premiera El Azemu. Nacionalni svet sirske revolucije je po vesteh agencije MEN objavil tudi dekret, s katerim je generallajtnant Atas-si, glavni komandant sirske armade, imenovan za predsednika nacionalnega sveta revolucije. Z nekim drugim dekretom je svet določil svoje funkcije v sprejemanju zakonov. Agencija javlja, da bo zakonske dekrete podpisal nacionalni svet. kakor hitro jih odobri absolutna večina članov .sveta. Nacionalni svet ima prav tako pravico, da formira vlado in da sprejme ostavke posameznih članov ali vsega kabineta, vendar morata vsako odločitev odobriti dve tretjin: članov sveta. Po pisanju tiska v Damasku 50 jordanske oblasti v zadnjih treh dneh pbzaprle veliko število oficirjev in politikov, znanih po antiimperiaii-stičnih pobudah. Iraški minister za agrarno reformo Sadun Hamadi je da- Zahtevno tekmovanje veslačev v nekaterih drugih drža vah. Z metodami dela komisije strokovnjakov se j niso strinjale niti federacije nekaterih drugih vej v francoski nacionalizirani industriji, predvsem pa ne delavci v proizvodnji električne energije in plina, železničarji in nekateri drugi. V razgovorih, ki jih imajo danes rudarji in predstavniki rudniških uprav, bo imela pomembno mesto diskusija o tem, kako vlada namerava izplačati povečanje mezd. Sindikati zahtevajo, naj bi rudarji že od 1. aprila dobili 5 odstotkov medtem ko je vlada za 3 do 4-odstotno povečanje. Hkrati so predstavniki sindikatov v diskusiji poudarili tudi skrajšanje delovnega dne in uveljavitev četrtega neplačanega tedna za počitek rudarjev. V začetku stavke je vlada pristala na povečanje rudarskih mezd za vsega 2 odstotka. V povečanju na 8 odstotkov, kolikor zdaj predlagajo, vidijo sindikati plod usoešno organizirane stavke in vztrajnosti rudarje?, da za ceno osebnih odpovedi in težav vztrajajo pri svojih zahtevah. 500 miliionov '^^rlev mani V poročilu zahtevajo, nai ZDA ukinejo naj večji del vojaške pomoči drža- Zagrsb, 24. marca. Na konferenci Veslaške zveze Jugoslavije je bilo med drugim poudarjeno, da čaka naše veslače letos najtežja naloga v dvoboju Jugoslavija — Z. Nemčija — Avstrija (23. junija na Bledu) in evrepsko prvenstvo, ki bo od 15. do 18. avgusta v Kjobenhavnu. Med acmembnejše prireditve v letošnjem letu sodi tudi državno prvenstvo za mladince in in člane, ki bo od 20. do 21. julija v Šibeniku, ter mediteranske igre od 21. do 29. septembra v Napoliju. Na konferenci so izbrali nov izvršni odbor, k mu predseduje viceadmiral Ljubo Trata, zvezni kapetan pa je prof. Zeželj. Ekipno državno prvenstvo v »udu Novi Sad. 24. marca. Na VIII. prevenst vu Jugoslavije za ekipe je ekipa beograjskega Partizana v polfinalu premagala zagrebško Mladost 7:0. v polfinalnem dvoboiu oa je Tehnikar (Beograd) Maribor 25:10. V odmoru med polfinalnimi in ninalnimo ekipno borbo teče tudi prvenstvo države zr. posameznike. Izbrani so najboljši rokoborci Beograd, 24. marca. Na pozivnem prvenstvu Jugoslavije v rokoborbi je najboljšo far- Poraz Macmillanove stranke London. 2?. marca. (AP) — Na dodatnih volitvah v spodnji dom na področju doline Čolne v Yorkshireu je konservativna stranka premiera Macmillana doživela poraz. Vladni kandidat je zavzel tretje mesto za izvoljenim laburističnim kandidatom. in za liberalnim kandidatom, ki je po številu glasov na drugem mestu. Ta mandat je že prej pripadal laburistom, vendar so konservativci upali, da bodo prišli na drugo mesto z majhno razliko glasov. Laburistični kandidat je dobil nekaj nad 18.000, liberalni okrog 1,6.000, konservativni pa nekaj nad 6000 glasov. Volitve v dolini Čolne so imeli za nekakšen barometer za popularnost vlade in za njene možnosti, da zmaga na prihodnjih splošnih volitvah oktobra 1964. mo pokazal član Partizana Horvat, raz-ti njega pa sta se izkazala tudi Simič (Prol) In Martinovi« (55e!). V posameznih kategorijah so zmagali Vukov (mušja). Dora (bantamska). Ru-dakovič (peresna), Martinovi« (lahka). Horvat (velterska) in Simič (srednja), vtem ko sta v noh.ežki in tetki kategoriji nastopila .= amo dva tekmovalca — Bugr rčič in Citakovič. Po tekmovanju so določili repi ezentančno vrsto, ki bo odpotovala na turnejo po SZ: Vukov. Dora. Rudakovič, Martinovi«, Horvat. Simič. Bogovčič in Citakovič. na Poljsko pa pojdeta Diukič in Malovi«, za Romunijo pa so cdrejs-ni Dju-kič. Malovič. Tanasič in Stoikov. Kranjski kegljači slabi v Zagrebu Zagreb, 24. marca. V tretji tekmi kegljaškega dvoboja Hr-vatska : Slovenija je neprijetno presenetil Triglav iz. Kranja. ki je doslej vodil. Na tem tekmovanju sp kranjski kegljači n k . kegljišču Frolel-urja, ki je znan po mehki in tekoči r.tezi, na kateri običamo dosegajo izvrstne rezultate, pireeej zaostali in sc uvrstili komaj na osmo mesto, tako da so izgubili vse možnosti, da bi v končnem plasmaju zasedli prvo mesto. Rezultati na kegljišču Prole-terja: Varteks 5260. Lokomotiva (Reka) 5203. Triglav 5125 (Kordež 906). S kegljišča Grmoščioa: Tri-elav 4956 (Martelanc 892). Pio-niir (Novo mesto) 4892 (Legiša 859). Varteks 4860, Lokomotiva 4359. p. V zvezni boksarski ligi 10 klubov 'Beograd. J.4. marca. No -sestanku izvršnega odbora Boksarske zVr -X' Jugoslavije so skenili>, da bo v. zvezni boksarski jigj sodelovalo 10 namesto 8 kjubov, Ta sklep so sprejeli na predlog štirih klubov, ki *o nedavno sodelovali na kvalifi-kgčljriiiti- tekmovanjih. Vsa ta srečanja so se dosledno konča vala "z-neodločenimi Izidi, tako d.-t bj, moral: oba zadnia člana (sedmega :in osmega) določiti 7. žrebom.. Zb to ie IO ukren« pravilno in razširil ligo za idva nova člana. Obenem pa je ‘sklenil, da bo tekmovanje jrajalo namesto 12 — osemnajst'mesecev. V zvezni ligi bpdo sodelovali Metalac (Valjevo). Partizan. Crvena zvezda In Radnički (vsi Beograd). Rad ni č-.-ki (Niš). Radnički (Kragujevac). Dinamo (Pančevo), Metalac (Zagreb) in Borovo. Zvezno ligo bodo dopolnjevali takole: neposredno bosi* vstopil* prvak SrbiiV ih prvak zahodne lige (sodelujejo klubi . Iz HrVafeke. Slovenil*- m BiH).. Oimopdasiiranl klub zvezne lige pa- si bo moral priboriti pravico do nadFlinieea sodelovanja v kvalifikacijskih dvobojih a prvakoma Makedonije in Cm« goret se bodo izkazali kakor še nikoli poprej.« Napoved se je povsem uresničila dane.3. štiri prva mesta in ekipna zmaga za Bloudkov memorial je kar najlepša napotnica za te pogumne skakalce lovce na daljave. Zanimivo je bilo opazovati, kako so bi|i danes razpoloženi. Favorit štev. 1 Dieter Bockeloh našim bralcem smo ga predstavili že včeraj — je da zadnji dan morda 'le še i kalni prireditvi? Oman je ra premagam Bcckeloha, so mi j z očaran zmajal z glavo. — Nič kaj posebno, ne gre -;n ne gre mi tako, kakor sem pričakoval. Kar sram me je. ko komaj »pogledam« nad 30 metrov, na finski turneji pa sem na enakih skakalnicah nekajkrat preskočil 80-metrsko znamko. — In kako bo danes? — Ne gre, premalo smo vajeni velikih skakalnic, pa tudi naša na novo prirejena skakalnica ni najboljša. Vajen sem majhnih skakalnic s kratkim hrbtom in ravnejšo mizo. Na tej se prav zato ne ti na planiški skakalnici.« Peter Lesser: »Zadovoljen sem s skoki v Planici, toda ne z lastnimi. Kot svetovni rekorder bi moral pokazati več.« Skakalci NDR, letos najuspešnejša ekipa Planice 1963, šesterica smelih letalcev na smučeh je odnesla z Bleda toliko nagrad, da so jih komaj spravili v precej prostorne kovčke. REZULTATI DANAŠNJEGA DNE: 1. Bookeloh (NDR) 235,7 (113, 121); 2. Klemm (NDR) 226,7 (111, 116); 3.-4. Ktirth (NDR) 207,2 107, 102); 3.-4. Reoknagel (NDR) 207,2 (100, 109); 5. Przybyia (Po) 206,2 (105, 108); 6. A. Lesser (NDR) 203,6; (109, 100); 7. Brandzaeg (Nor.) 203,5 (100, Ul); 8. Matouš CSSR) 202,0 (106, 103); 9. Aimoni (Italija) 201.2 .(101, 101); 10. Happle (ZR Nemčija) 198,4 (106, 104); 11. Thoma (ZR Nemčija) 197,2 (96, 107); 12. Karlsson (Šved) 194,7 (97, 109); 13. Norberg (Šve,d) 193,7 (102, 98); 14.—15. Cakadze (ZSSR) 193,2 (97, 97); Samov 193,2 (99, 94); 16. Palčevski (ZSSR) 192.2 “(98, 99); 17. Schiffner (Av) 190,2 (100, 94); 18. Tirkkonen (Fi) 190,0 ( 90, 108); 19. P. Lesser (NDR) 187.2 (98, 105); 20. Miiller (Av) 185,7 ( 93, 101); 21. Naes (Nor) 185,2 (94, 99); 22. Pečar (J) 177,1 (89, 101); 23. Raška (CSSR) 177,2 (96, 101); 24. Heigenhau-ser (Av) 176,9 ( 85, 100); 25. Zajc (J) 176.8 (91, 961; 26. Sztolf (Po) 171,2 (86, 96); 27. Golser (Av) 167,3 (97, 110 p.); 28. Doubek (CSSR) 165,6 ( 87, 91); 29. Csavas (Mad) 160,2 (83, 87); 30. Jemc 160.0 (88, 88J; 31. Eržen (oba J) 159,3 (93 p., 100) 32. Uiniemi nad 8000 tujih državljanov. *' V dobi popolne Recknaglove vladavine v poletih so skakali vsi Vzhodni - Nemci, - razen Gjassa, . ki je zdaj trener v ‘Bolgariji, z ro--kami naprej. Med šestorico' letoš-\Djih planiških gpatov pa je bilo ■ Jfezmerje že 4:2 za ribji slog. To so Bockeloh, KUrth . in oba Les-kerja, z rokami naprej skačeta sa-mo le Rfcknagef in Klemm, ki sta sploh nerazdružna tovariša .t *. Happle letos ni bil v posebno dobri formi. Zelo pa si želi, da bi se popravil do prihodnje sezone, kot bodo spet poleti v Oberst-dorfu. Tam je skočil leta 1961 s padcem 145 m daleč in bi rad ponovil tak skok prihodnjo sezono. * Letošnjim planiškim poletom je je prisostvoval tudi predsednik komisije za skoke pri FIS, Norve žan Sigmund JEtUud. ki jei bil pred 34 leti svetovni prvak, nastopil pa je tudi v Planici. Tu je tudi znani nemški graditelj skakalnic inž Heini Klopfer, ki je tudi sam tekmoval v Planici. Zgradil je med drugim skakalnici v Oberstdorfu in Squaw Valleyu. ' ♦ ' • Veliko pozornost so zbudili smučarski filmi ameriškega proizvajalca Warena MUllerja. Prikazal je posnetke, ko J* snemal alpske smučarje v veliki hitrosti. To dela tako, da sd.^and .nagne globoko v predklon in retdoitafica smučarja ki pelje za njim/ fcdfed nogami. gr HA-.V V soboto se ‘je med zadnjo sanjo poletov neb6 nad planiško dolino pokrilo s temnimi oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Tuji in domači novinarji so spraševali Janeza Kerštgjpa, re*uha ska-kalnice in dolgoletnega sodelavca inž, Boudka, kakšno, bo vreme v nedeljo. Jane* Je samo zmajeval z glavo, ne da bi &dxozrl v nebo. — Bo, bo že, saj mora biti, po vsem tem, kolikor se nagarali .. • In res se tudi tokait ni zrno- Največ finalistov iz . Jadrana” Trtni kova (Lj) je na 100 m prosto plavala 1:09,4 Zagreb, 24. marca. Danes se je tukaj začelo III. državno plavalno prvenstvo v pokritem bazenu, ki se ga udeležujejo plavači in plavalke 16 ekip iz vse države. V dopoldanskem sporedu je bilo 9 kvalifikacijskih nastopov, v katerih so dosegli najboljše uspehe: Tomičič (Mladost) na 200 m prsno s časom 2:43,6 ter Trtnikova (Ljubljana) na 100 m prosto s časom 1:09.4. ’ medtem ko je v drugi skupini državna prvakinja Zajerjeva (Jug) plavala 1:10,8. Med udeleženci dopoldanskih nastopov so se plasirali v finale: na 100 m metuljček: Dermastia (Lj) 1:07,2, na 100 m hrbtno: Vrhovšek (Lj) 1:07.5, Jesenšek (Celuloza) 1:11 in Goršič (Lj) 1:11,4. Na 200 m mešano sta prišla v finale Vlado Brinovec (Triglav) 2:33,2 in Dermastia (Lj) 2:33,4. V ženski konkurenci so ljubljanske plavalke dosegle največii uspeh. Po vrednosti najboljši rezultat je dosegla Trtnikova na 100 m prosto 1:09,4, drugi rezultat po tem merilu pa Tominškova na 200 m prsno 3:05,2. Souvano-va je preplavala 100 m hrbtno v času 1:23,2 kar bi bil peti rezultat po vrednosti. V prvih devetih kvalifikacijskih startih so bili najbolj uspešni plavalci in plavalke splitskega Jadrana, saj se jih je 11 uvrstilo v finale, Honved : Real i 01:^6 Budimpešta, 24, marca. V prvi četrtfinalni tekmi za evropski košarkarski pokal je domači Honved premagal Real Madrid z rezultatom 101 : 96 (48 : 37). Mladost pa ima v finalu, ki bo drevi, 10 plavalcev. P. Novo na tujem LENINGRAD — Na atletskem mitingu v dvorani je skakalec Bolj sov preskočil 215 cm. 5 cm niže pa je skočil olimpijski zmagovalec Savlakadze. v skoku s palico je zmagal Blizan-oev s skokom 455 cm. v teku na 110 m z ovirami pa je bil prvi Konta rev s časom 13.9 sek. STUTTGART — Atletska ro puezentanca Zahodne Nemčije je premagala v dvorani zastopstvo Velike Britanije 92:58 (moški) oziroma 64:42 (ženske). MONTEVIDEO — Izb-rana enajsterica Urugvaja je premagala v tekmovanju za pokal Juan Pinto Duran moštvo Čila 3:2. G ANT — V kvalifikacijski tekmi za nastop na letošnjem evropskem košarkarskem prvenstvu je reprezentanca Nizozemske premagala Anglijo 97:35. GROSSGERAU - V tekmovanju za pokal evropskih prvakov je ženska košarkarska ekipa NTK iz Budimpešte v četrtfinalu premagala zastopnika Zahodne Nemčije Grossgerau 58:41. SAN JUAN - Na mednarodnem teniškem turnirju je v prvi polfinalni partiji Avstralec Emerson premagal ameriškega veterana Seixasa 6:2. 8:6. V drugem polfinalnem dvoboju je Spanec Santana odpravil Avstralca Hevvifrta 8:10, 6:5. 6:4. MILANO — Italijanska nogometna federacija j-e za nedoločen čas suspendirala sedem nogometašev- Napolija. ker so pved tekmami uživali dražite. Suspendirani so Argentinca Rosa in Tacchi ter Italijani Fraschini, Molino, Pontei; Ri-vellino in Tomeazzi. NI)RNBEr<5 — Nogometni prvak Zahddne Nemčije Ntirn-berg se je kvalificiral za polfinale tekmovanja za pokal' Evrope. V drugi tekmi ^e na domačem terenu premagal dansko enajsterico Odensee £:0 (3:0). V prv£m srečanju 'je Nurnbferg zmagal 1:0. LENINGRAD — Znani * sovjetski atlet Valerij Brumei je dosegel včeraj v nastopu v šesteroboju v dvorani v skoku v višino znamko 2.20 m. SAN SALVADOR — Nogometna reprezentanca Salvadorja je dobila tekmo z izbranim moštvom Nikaragve 6:1 (2:0). Najdorf in Reshewsky se vse manj posvečata turnirjem Znana velemojstra čmobelih polj Argentinec Najdorf in Američan Reshe\vsky. ki sta bila še pred leti najresnejša kandidata za svetovna prvaka, se v zadnjem času vse redkeje po-1 a vi ja ta na mednavodnih turnirjih. Sicer pa so tudi brez tega njuni rezultati samo ser.ca nekdanjih bleščečih uspehov. Kaže, da sta se ta dva šahovska prvaka dokončno odrekla poklicnemu šahu in rajši poiskala donosnejši poklic. Veliki Najdorf. ki se je nekoč udeleževal vseh važnejših mednarodnih turnirjev, se zdaj v Venezueli' ukvarja s prodajo japonskih« vaz. Reshe\v.sky. ki je slo-vel po visokih honorarjih za udeležbo na turnirjih, pa je postal zasl opni k neke zavarovalne družbe v New Yorku. VR£MG Vremenska slika: Od Azorov se-p reko srednje Evrope in Balkana razprostira področje; jfsokega zračnega pritiska. Ob njegovem severnem obrobju se pomikajo atlantske frontalne motnje preko Skandinavije na vzhod. Napoved za ponedeljek: Pretežno jasno. Najnižje nočne temperature bodo okoli —fi, v krajih s, snegom okoli —10, ftajvišje dnevne okoli t, na Primorskem okoli 13 stopinj C. ' ZUNANJA POLITIKA' Kmetijska šola v Podravljah brez pravice javnosti (Od našega dopisnika/ Celovec, 24. marca. — Le-cos obhaja desetletnico obstoja in snovanja slovenska kmetijska šola v Podravljah, ki je v teh letih posredovala strokovno znanje že lepemu številu kmečkega naraščaja med koroškimi Slovenci. Čeprav je to edina kmetijska šola na Koroškem s slovenskim učnim jezikom, pa ji pristojne oblasti še vedno niso priznale pravice javnosti in zato tudi ni deležna redne podpore s strani dežele in države, kakor jo prejemajo vse druge koroške kmetijske šole. Prošnjo za podelitev pravice javnosti je že leta 1956 vložila Slovenska kmečka zveza kot takratni lastnik po-draveljske šole, vendar je ležala ta prošnja dolga leta nerešena v kmetijskem ministrstvu na Dunaju, kjer so se je spomnili šele na intervencijo zunanjega ministra Kreiskega. katerega so predstavniki koroških Slovencev ob razgovoru o izvedbi 7. člena Državne pogodbe opozorili tudi na nezdravo stanje, da edina slovenska kmetijska šola na Koroškem ni deležna javne podpore, ker ji še ni bila podeljena pravica javnosti. Po tej intervenciji je kmetijsko ministrstvo pohitelo z odgovorom, v katerem je ugotovilo, da je podelitev pravice javnosti odvisna od določenih pogojev, katerih pa kmetijska šola v Podraoljah ne izpolnjuje. Ravnatelj podraveljske šole Inž. Einspieler, pri katerem smo se zanimali za podrobnosti, je pojasnil, da na šoli vse leto poučujejo izključno le učitelji, ki so avstrijski državljani in tudi učni načrt je v celoti prilagojen učnim načrtom drugih avstrijskih kmetijskih šol. Torej je šola že doslej izpolnjevala predpisane pogoje z eno samo izjemo, da učno osebje razen običajne strokovne kvalifikacije ni imelo posebnega spo sobnostnega izpita, ki je predviden za učitelje na Kmetijskih šolah. Medtem je bila izpolnjena tudi ta formalnost in slovensko šolsko društvo v Celovcu kot sedanji lastnik šole je te dni ponovno zaprosilo za podelitev pravice javnosti. V svc/ji prošnji na kmetijsko ministrstvo je opozorilo, da kmetijska šola v Podravljah zdaj izpolnjuje vse predpisane pogoje, ter izrazilo upanje, da bo dobila šola javno priznanje še letos, ko praznuje desetletnico obstoja in delovanja. Ob tej priložnosti sta se ravnatelj šole in tajnik Slovenske kmečke zveze zglasila tudi pri prezidentu koroške kmetijske zbornice, ki je zagotovil podporo in obljubil slovenski kmetijski šoli v Podravljah tudi drugo pomoč. j. k. Bolgarija: kmetijski center SEV Vendar pa hna v gospodarstvu prednost težka Hidvstrga Preiskava proti organizatorjem zborovanj Ankara, 24. marca (AFP) Turški minister za notranje zadeve je objavil sporočilo po katerem se nadaljuje preiskava proti organizatorjem zborovanj ob obisku bivšega turškega predsednika Dželala Bajar-ja v Ankari. V sporočilu poziva prebivalstvo, naj pomaga vladi ohraniti mir v državi. Predsednik turške vlade Ismet Inonii je sprejel šefa generalnega štaba in komandanta letalskih sil ter ministra za notranje zadeve in pravosodje. Menijo, da se bodo pogovarjali o manifestacijah, ki so bile v Ankari, ko so začasno izpustili iz zapora Dželala Bajarja. 78 procesay zaradi »podtalne dejavnosti« Po izjavi vojnega tožilca španske vojske je bilo v zadnjih šestih letih 78 procesov proti ljudem, ki so bili obtoženi »podtalne dejavnosti«, kar znese povprečno 13 procesov na leto. Vojni tožilec je to število imenoval »neznatno«. Zadnja zima najbolj mrzla Po podatkih ameriške meteorološke službe je bila zadnja zima v ZDA ena izmed najhladnejših, kar jih pomnijo. Hladnejše so bile leta 1899. 1905 1910, 1929 in 1936. Po teh podatkih sta bili najhladnejši zimi leta 1399 in 1936. Urednik aretiran Sklicujoč se na vest v časniku »Times of India«, poroča TASS, da so urednika glasila komunistične partije v glavnem mestu države Kerale Trivandru-mu zaprli in obsodili na mesec dni zapora. Urednik Anirutan je obtožen, da ni izpolnjeval »zakona o obrambi Indije«. Med vsemi vzhodnoevropskimi državami je Bolgarija najbolj izrazito agrarna dežela, saj se okrog 80 odst. prebivalstva ukvarja s poljedelstvom ali živinorejo. Prav zato so Bolgariji v sistemu mednarodne delitve dela znotraj Sveta za vzajemno ekonomsko pomoč dodelili mesto —poverjenika-« za kmetijstvo- To seveda ne pomeni, da bi Bolgarija morala postati nekakšna preskrbovalna baza s kmetijskimi proizvodi za članice SEV. Za kaj takega njeno kmetijstvo ni dovolj močno. Pač pa je v Sofiji sedež odbora SEV za kmetijstvo in bolgarsko glavnj mesto vse bolj postaja središče poskusov koordinirane kme tijske politike vzhodnoevropskih držav Čeprav bi glede na vse to pričakovali, da bodo vsaj v Bolgariji dali pri gospodarskem razvoju glavni poudarek kmetijstvu, temu vendar ni tako. Točneje povedano: do četrte petletke je tako bilo. Kmetijstvo je bilo ljubljenček bolgarskega gospodarstva. čeprav rezultati niso bili povsem v skladu s tem. Na osmem kongresu bolgarske KP je generalni sekretar Todor Živkov krivdo za slabe rezultate v kmetijstvu pripisal »subjektivizmu, sektaštvu in doktrinarskemu odnosu nasproti tej veji gospodarstva«. Krivci so Viko Cerven-kov in druščina. V četrti petletki (začela se je že 1961, ker so tretji petletni plan izpolnili že v treh letih), kmetijstvo ne bo več prva violina bolgarskega gospodarstva, ampak bo to mesto zavzela težka industrija, kar je — po besedah Živkova — bolj v skladu z »marksističnim naukom o prvenstvenem pomenu težke industrije kot osnove vsega narodnega gospodarstva«. Na kongresu Domovinske fronte, ki se je pravkar končal v Sofiji, so znova opozorili na potrebo po odločni akciji, da bi kmetijstvo lahko dajalo boljše rezultate. Glavni problemi so: namakanje, nizka proizvodnja, ki ne zadovoljuje potreb trga in industrije, pomanjkanje mesa (število živine je pod predvojnim), nizka storilnost dela v zadrugah, veliki proizvodni stroški, pomanjkanje strokovnjakov in ogromen uradniški aparat v zadrugah. Plan za letošnje leto predvideva, da se mora kmetijska proizvodnja glede na lanskoletno povečati za 17 %. Uresničitev tega pa je v precejšnji meri odvisna od namakalnih del, ki so zdaj v teku. Doslej so načrte za namakanje izpolnjevali le v začetku leta, pozneje pa je de- Konferenca UNESCO za Afriko UNESCO je sklical konferenco, na kateri bodo proučili vprašanje razvoja tiskovnih agencij v Afriki. Na konferenco so povabljeni predstavniki 33 afriških dežel in opazovalci iz največjih svetovnih tiskovnih agencij. Konferenca bo od 1. do 6. aprila. deva, da bodo do teta 1965 namakali te dva" milijona od skupno 5 milijonov obdelovalnih površin. V ta namen grade dva velika kanala, enega na jugu, ki bo zbiral vodo iz vseh pritokov Marice, drugega pa na severu, ki bo zbiral pritoke Donave. Za letos sta vlada in partija zadali nalogo, da je treba do 15. junija končati namakalna dela na novih 140.000 ha površin. Če bo ta plan izpolnjen, bodo v vsej državi namakali skupno 900.000 ha, kar je malo manj kot 20 % vse obdelane površine. V tesni zvezi z namakanjem so načrti za povečanje proizvodnje koruze, ki ji dajejo poseben pomen, ker od nje zavisi izboljšanje položaja v živinoreji. Letos bodo s koruzo posejali 800.000 ha. Hektarski prinosi koruze naj bi se v zadnjih dveh letih precej povečali. Leta 1961 je povprečje na hektar znašalo 2100 kg, leta 1962 5800 kg, letos pa naj bi se to povprečje dvignilo na 7000 kg. Glede na nove površine in povečane donose naj bi proizvodnja koruze letos v primeri z lanskoletno porasla za 50 %. Podobno kampanjo za večjo proizvodnjo so začeli tudi na drugih področjih, n. pr. za tobak, ki ga Bolgarija pridela letno okrog 100.000 ton in je največji pridelovalec te kulture v Evropi. Posebno važno za Bolgarijo je vinogradništvo. Zdaj izvaža preko 140.000 ton grozdja, od česar ima pomembne dohodke. Največja kupca bolgarskega vina in grozdja sta Poljska in Nemška demokratična republika. Na tem področju bi mogla igrati ve-l:ko vlogo pri preskrbovanju članic SEV, zato je Bolgarija tudi sprejela zavezo, da bo pridelala in izvozila čim več grozdja in vina. Zelo si prizadevajo, da bi povečali površine vinogradov. Pred vojno so ti zavzemali 136.000 ha, zdaj pa 185.000 ha, ob koncu perspektivnega plana leta 1980 pa naj bi zavzemali 315.000 ha. na katerih naj bi pridelali 220.000 ton grozdja. Obenem s povečanjem površin se trudijo tudi za izgradnjo modemih industrijskih objektov za predelavo grozdja. Mnenje drugih * n * * *. nevtralizem" , Clan vodstva Združene socialistične stranke Francije Claude Bourdet je v reviji -Tribune socialiste« objavil članek -Lažni nevtralizem«, v katerem obravnava zanimivo temo o deugaullovskih koncepcijah o —neodvisni Evropi« in o nevarnostih, ki bi jih taka Evropa pomenila. Članek posredujemo v celoti. nic od blagostanja, ki bi ga moral razdeliti delavcem, tako da dš tem drobtinicam s svojim propagandnim aparatom težo, ki je nimajo. Toda v de Gaullovih odnosih do Vzhoda lahko zapazimo variacije, ki so bite karak- I Ha glavo obrnjena »prisrčna zveza«: ENTENTE II CRDIALE t. t (Express g ....................................................... Morda bi kdo utegnil pomisliti, da se je mit de-gaullovskega »nevtralizma« preživel, potem ko je bil sklenjen francosko-nemški sporazum. potem ko so osvobodili da bomo stvari bolje razumeli. Os Rim—Berlin je bila tudi »neodvisna« od anglosaksonskega kapitalizma. Vendar ta os ni bila niti »nev-, tralistična« niti »neanga-Oberga in Knohena. potem ko žirana«. Nasprotno, njena Vsi ti načrti so seveda v veliki meri odvisni od strokovnjakov, za katere pravijo, da so odločno premalo angažirani v neposredni proizvodnji. Lani je v zadrugah delalo 3653 strokovnjakov, kar pa ni dovolj. Posebno poudarjajo, da jih je mnogo v mestih po raznih inštitutih, ministrstvih Zadnje vesti EGS in Latinska Amerika Meksiko, 24. marca. (Tanjug). — Predsednik Adolf o Lopez Mateos je danes odpotoval v Pariz, ki ga bo najprej obiskal na svoji poti po petih evropskih državah. Poročajo, da bo zahteval od držav članic EGS, naj bi prenehale z diskrimacijskimi ukrepi, ki jih izvajajo v zvezi s surovinami in drugimi proizvodi Mehike ter ostalih republik Latinske Amerike. V Mehiki trde, da bo nekaj podobnega zahteval tudi predsednik Brazilije Goulart, ko bo letos poleti obiskal Francijo. Predstavnik Mehike bo poleg Francije obiskal še dve državi EGS: Zahodno Nemčijo in Holandijo. Odnosi držav EGS z Mehiko in drugimi državami Latinske Amerike, ki že več ko leto dni zadajajo velike skrbi latinskoameriškim državnikom, bodo, kakor pravijo, eno od osnovnih področij pogovorov, ki jih bo imel Mateos v Parizu, Haagu in Bonnu. Hkrati z zahtevo, naj bi prenehali z diskriminacijskimi ukrepi, ki jih izvajajo do držav Latinske Amerike, bo predsednik Mateos predložil svojim sogovornikom, naj bi proučili možnosti, da bi prišlo do plodnejšega ekonomskega sodelovanja, brez omejitev in diskriminacije, v tem smislu tudi do večje trgovinske izmenjave ter do kreditne in tehnične pomoči. Prihod alžirske delegacije v ZAR KAIRO, 24. marc. — Alžirska delegacija, ki jo vodi minister obrambe polkovnik Hamari Bumedijem in v kateri so še zunanji minister Mohamed Kemisti, minister za delo Burna za, minister za vprašanja mladine Butafika in drugi, je danes popoldne prispela v Kairo. Agencija France Press poroča, da je možno, da bi alžirska delegacija sodelovala na bližnjem sestanku predstavnikov ZAR, j Sirije in Iraka, kot »opazovan lec ali kot polnopravni ude-I leženec pogajanj«. Iraški predstavniki v Kairu KAIRO, 24. marec (MEN) .Jutri bo prišla v Kairo delegacija iraške vlade na čelu s predsednikom El Bakrom. Delegacija bo nadaljevala pogovore o arabski federalni u-riji. Iraška vlada je izdelala predlog o ustanovitvi unije, ki ga bo predložila na pogajanjih v Kairu. Lakota in Fanedlova uspešna v Courmayeru Curmayer, 24. marca. Na mednarodnem študentovskem tekmovanju v tukajšnjem zimskošportnem centru je v slalomu zmagal Avstrijec Ko-stinger s časom 2:03,9 min. pred rojakom Kutschero 2:05,5 in Jugoslovanom Lakoto 2:06,4. V ženski konkurenci, prav tako v slalomu, je zmagala Francozinja Chatillard 1:26,4, pred Italijanko Barbieri 1:27,1, Avstrijko Thomo 1:27,4 in Jugoslovanko Kristo Fa-nedl 1:29,7. Mihalič peti na krosu »Pet mlinov« Milano, 24. marca. Na tradicionalnem krosu »5 mlinov« se je naš atletski veteran Mihalič uvrstil na peto mesto. Mihalič je pretekel 10 km dolgo progo v času 32:31,0 min. Ostali jugoslovanski tekmovalci so se uvrstili takole: Bogunovič na 11. M. Jovanovič na 29. in B. Jovanovič na 33. mesto. Novo na tujem Moskva — Na prvi tekmi na gostovanju po SZ je wa-terpolska reprezentanca Nizozemske izgubila srečanje z izbrano ekipo Moskve 2:4 (0:0, 0:1, 1:1, 1:2). lo na objektih zaspalo. Kriv- \ in celo po takih ustanovah, do za to valijo na premajhno ! ki s kmetijstvom nimajo no^ angažiranost organov oblasti, oenr neposredne zveze, med-nesohdn j poslovanje gradbe- tem ko jih na terenu vedno nih organizacij in strokovnja- bolj primanjkuje ke. Perspektivni plan predvi- j Janez stani- so prepovedali objavo inter vjuja s Hruščovom in po vrsti drugih podobnih epizod. Toda ta mit je trdoživ. Trdoživ je predvsem zato, ker ga drže pri življenju absurdne kampanje ameriškega tiska, britanska desnica in »atlanti-sti«, v Franciji pa fašisti; trdoživ je zato, ker služi mi-stifikaciji šefa francoske države, in nazadnje tudi zato, ker konec koncev ustreza želji mnogih Francozov, ki so sicer miroljubni, radi pa imajo uniformo, Francozov, ki so s čustvi sovražni Ameriki in ki ne vidijo prav nobene razlike med pravim nevtraliz-mom in politiko »evropske neodvisnosti«, ki bi jo de Gaulle rad ustvaril okrog osi Fariz—Bonn. Zato je zelo važno, da se stvari postavijo na pravo mesto, posebno v krogih nove levice, ki bi morala razblipiti dimne oblake okrog gauliiz-ma. Spomnimo se samo enega primera, ki se sicer moralno in politično razlikuje od današnjega položaja, ki pa bo omogočil, če pomislimo nanj, politika je bila za mir veliko bolj nevarna kot pa politika buržoaznih demokracij. Za »nevtralizem« ali »nean-gažiranost« je predvsem karakterističen njim cilj: težnja, da se najde možnost za popuščanje mednarodne napetosti. Neodvisnost sama po sebi še ni nujno faktor miru. Neodvisnost močnega gospodarskega bloka, v katerem imajo vojaški ali militaristični elementi prvorazredno vlogo, ima lahko prav nasproten učinek. Ne gre za to, da bi primerjali gaullizem in hitlerjan-stvo. Taka primerjava ne bi bila primerna iz dveh razlogov: ■ de Gaulle ni obsedenec, ki hoče vojno in svetovno prevlado: p* današnji kapitalizem lahko zaradi znatno povečane -pnpduktjsnosti -jpbdrži večj£ ael »pogače« za"'vodilni razred, ne da bi se mu bilo treba zaradi tega zatekati k policijski državi. Zadošča mu, da vsako leto razdeli delavskemu razredu nekaj drobti- ZA MODERNEJŠE METODE - Eden od važnih pogojev za izpolnitev načrtov o povečanju kmetijske proizvodnje v Bolgariji je tudi večja uporaba umetnih gnojil. Letos bo bolgarsko kmetijstvo dobilo 875J)00 ton umetnih gnojil. Največja tovrstna tovarna - in eden največjih industrijskih ob-lektov v Bolgariji sploh — je tovarna dušičnih gnoiil v Stari 7.a«nH je tovarna dušičnih gnojil v Stari Zagori. n>iiiiiiiNiiiiiHiiii!iiiiitiHniiiuiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiuiHM!iu!iii!iiiii!.riinHiimainR»uinigiiBnnHim8iHHuuiiHiiuiiiii iniiiiuiuuiiitiiniiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiifjii teristične tudi za tretji rajh: od agresivnega antisovjetizma do dobrih odnosov. Proces je sicer ublažen, bolj razumen in manj nevaren, toda podobnost ostane. V skrajni posledici lahko tudi v tem procesu naletimo na enako neodgovornost, na enako brezbrižnost do miru, na enak okus za neodvisnost, katere cilj je moč, ne pa mir. V svetu, ki je občutljiv kot današnji, obstaja nevarnost, da izzove taka politika katastrofo. Toda nevarnost »tretjega bloka«, ki ga hoče ustanoviti de Gaulle, ni samo v brezbrižnosti de Gaulla do skupnih interesov človeštva. Ta človek se je sicer izgubil v sanjah o lastni veličini, je pa relativno liberalen in mu ni do nuklearnega samomora. Dokler bo prisoten on, igra mehanizma, ki ga je pomagal sam ustvariti, ne bo dosegla skrajno nevarne točke. Toda sestavni del tega mehanizma je tudi francosko-nem-ška zveza, ki vključuje vojaško sodelovanje. De Gaullu je potrebna moč Zahodne Nemčije, če hoče z avtoriteto govoriti o »tretjem vojaškem bloku«. • Adenauerjevi Nemčiji pa je potreben de Gaulle, ker je ta država, ki ni članica OZN, teoretično še vedno v vojnem stanju s polovico sveta in zato ne more terjati za svoje državnike prvega mesta na mednarodnem odru. Zahodno-nemški državniki se morajo posluževati posrednikov. De Gaulle bo ostal eden izmed teh posrednikov, dokler bo prevzemal nase in na svojo avtoriteto niz nemških zahtev; to pa ne bo oviralo Bonna, da se ne bi poslužil de Gaulla tudi za to, da bi »izsiljeval« Washington. De Gaulle ne mara Britanije v »svoji« Evropi zato, ker je Britanija gospodarsko in finančno vsaj tako močna kot Francija, če ne bolj, prav tako »spoštovana« in ima v svetu večji vpliv kot Francija. Ce bi Britanija bila del Evrope, bi bil de Gaulle samo »prvi med enakimi«, morda pa celo samo drugi; izgubil bi vse prednosti, ki jih namerava iztisniti iz svojih bilateralnih dogovorov z Zahodno Nemčijo. To je pravi in morda tudi edini razlog, da je proti vstopu Anglije v Skupno tržišče. Z argumentom, češ da je Britanija »preveč ameriška«, je prišel na dan prepozno. Razen tega pa ta argument nima velike teže, kajti odnosi med Bonnom in Washingto-j nom so vsaj tako prisrčni kot med Londonom in Wa-shingtonom. Ta argument je demantiral tudi novi zahod-nonemški obrambni minister dr. von Hassel, ki je izjavil, da Danska in švedska nikakor ne bi smeli v Skupno tržišče, četudi bi Britanija postala njegov član, ker bi potem Evropa tvegala, da pride pod »prevlado socialistov in nevtralistov«. Čeprav nismo tolikšni optimisti (ali pa pesimisti) kot dr. von Hassel, pa je na žalost povsem jasno, da pomeni glavno nevarnost Evropa, ki bi bila zreducirana na šestorico, zbrano okrog francosko-nem-škega militarizma in okrog francosko-nemških kartelov. Nobenega smisla nima, da bi pričakovali v mednarodni politiki od polkovnikov in generalov iz alžirske vojne več zdravega razuma kot od bivših oficirjev Wehrmachta, ki so vključeni v današnji Bun-deswehr; od francoskih bankirjev in mogotcev črne metalurgije ne moremo pričakovati več daljnovidnosti kot od Kruppa in njegovih kolegov. De Gaulle je danes preveč odvisen od nemške podpore, da bi lahko prevagal an-tisovjetizem zahodnonem-ških politikov, kajti antisov-jetizem je osnova in jamstvo za njihovo politično kariero. Nobenega dvoma sicer ni, da razširitev Evrope na Britance in Skandinavce sama po sebi ne bi še ničesar rešila, toda odnos sil bi se spremenil. Relativno močni in enotni delavski razredi bi se pridružili razcepljenima delavskima razredoma Francije in Italije ter dobro organiziranemu, toda popolnoma podrejenemu delavskemu razredu Nemčije. V takem okviru bi imel boj tudi upanje na uspeh. V okviru šestorice pa so ti upi veliko bolj bledi. Iz vseh teh vzrokov se je lani nacionalni svet Združene socialistične stranke Francije (PSU) z veliko večino izrekel za razširjeno Evropo, proti koncepciji degaullovske Evrope. Na žalost francoska levica ni dovolj skrbno proučila teh problemov in m uvidela, da so prav ti problemi odločilni za njeno bodočnost ter da degaullovska mistifikacija vpliva nanjo (to je na francosko levico) prav tako kot na vse ostale. Razširitev Evrope je na žalost veliko bolj odvisna od stališča petorice in od pritiska Kennedyja kot pa od zapoznele akcije levice. Ta Evropa, četudi bo razširjena, bo nosila obeležje svojih »ku-mov«. Toda to je manjše zlo. To pa je razlog več za to, da. vsa francoska levica, vse stranke, vključno KP Francije, vsi sindikati, sodelujejo v tem boju, ki se najprej tiče njih. CLAUDE BOURDET 67,5 milijonov dolarjev kredita Indiji Mednarodno združenje za razvoj (ena od vej Svetovne banke) je. $dobrilo Indiji kredit 67.5 milijona dolarjev za izpopolnitev železniškega prometa. Kredit bo porabljen pri uvozu opreme in materiala • in elektrifikaciji železnic v Indiji. Indija zdaj izpolnjuje plan razvoja železniškega prometa, ki bo zaključen 1966. leta. Sekou Toure opozoril trgovce Gvinejski predsednik Sekou Toure je opozoril trgovce, da bodo kaznovani, če bodo sabotirali odlok vlade o znižanju cen za 10 odst. Nekateri trgovci so zavestno zapirali trgovine, nekaj proizvodov pa je dobesedno izginilo s tržišča. Predsednik Toure je dejal, da bodo zasegli vse trgovine, katerih lastniki brez razloga zapirajo lokale. V tem primeru bodo trgovce tudi kaznovali, pri čemer ni izključena zaporna kazen. Vas v nevarnosti Okrog 1000 ljudi je moralo zapustiti vas San Martino in Pianfrancese v Toscani, ker je začela s pobočja polzeti zemlja. 2e od 1920. leta počasi polzi breg, na katerem je bila zgrajena ta vas. Ta proces, za katerega menijo, da je posledica bodisi geološke sestave tal bodisi eksploatacije bližnjih rudnikov, se je v zadnjem času pospešil. Kljub temu, da so zaradi premikanja tal začeli pokati zidovi hiš, se stari ljudje in ženske iz vasi San Martino že ves čas upirajo zapustiti svoja ognjišča. Rekvszicija kinodvoran v Alžlru Po Reuterjevih vesteh so sinoči alžirske oblasti zasegle devet kinematografov v mestu Alžiru, tako da se je število zaplenjenih kiematografov v vsej državi povzpelo na 22. Ta akcija, ki se je začela pred dvema dnevoma, sodi v kampanjo proti špekulaciji. Po nekaterih vesteh so kinematografe kupovali Alžirci od svojih prejšnjih oblastnikov Francozov, ki so po sklepih evianskih sporazumov zapustili Alžir. Ocmovf za študente iz dežel v razvoju Predsednik italijanske vlade Fanfani je nedavno pri univerzi v Sieni odprl dom za študente iz držav v razvoju. Gb tej priložnosti je poudaril, da je namen italijanskega prebivalstva in vlade podpirati gospodarski in socialni razvoj mladih svobodnih afriških narodov, ker sta narod in država prepričana, da tako ne izpolnjujeta samosvoje dolžnosti človečanske solidarnosti. temveč prispevata k oblikovanju boljšega sveta v miru in pravičnosti. Podobne domove za študente iz držav v razvoju so odprli tudi v Pa-viji in v Lecce. NIKOLAJEV IN POPOVIČ V BRAZILIJI. — SAO PAOLO. Sovjetska kozmonavta Nikolajev in Popovič sta pripotovala v brazilsko mesto Sao Paolo, kjer so odprli mednarodno razstavo aeronavtike in kozmonavti-ke. Meščani tega mesta so sovjetskima »kozmonavtski-ma dvojčkoma«, kakor ju radi nazivajo v svetu, priredili prisrčen sprejem. CIVILISTI BREZ STRELNEGA OROŽJA. — FORT LAMY. Ministrstvo za notranje zadeve čada je ukazalo, da morajo vsi, ki imajo strelno orožje, le-to izročiti oblastem do 31. marca. Republika čad je sprejela ta ukrep potem, ko so aretirali pet uglednih parlamentarnih voditeljev, ki so jih obtožili podtalne dejavnosti proti državnemu redu te afriške reepublike. Pa še to ATOMI IN WHISKY. Britanski Institut za atomska raziskovanja je poslal Kennedyju, Hruščovu, de Gaullu in Macmillanu po eno steklenico whiskyja, ki so ga obstreljevali z radioaktivnimi izotopi kobalta. Whisky je zaradi tega dobil zrelost in okus, ki ga lahko dosežejo le po dolgoletni vkletitvi in posebni negi. štirim državnikom je poslal institut tudi pismo s priporočilom, naj atomsko bombardiranje v bodoče omejijo na take in podobne miroljubne namene. iminiiinniHiii IlilltlllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllItlllllllllllllililllllllllllllllllillllllllPlIllllIlllllllllljllllllNiiilll.illlllllllltlllltlllllilllllltiilHillllllSIIIIIIIIIIII Podatkomani Nikar ne mislite, da je to tiskovna pomota. Ne, ne gre za narkomane, ampak prav za podatkomane. Sicer pa, pri natančnejšem premisleku se ni težko prepričati, da se razlika med tema malo spoštovanima strastema približuje — kot pravijo matematiki — ničli. Podatkomani so prav tako neprijetni za okolico, povsem zastrupljeni s svojim »konjičkom« in jih je — tako kot narkomane — skoraj nemogoče ozdraviti. Nanje ne delujejo ne injekcije kritik, ne obkladki kazni in niti hladen tuš resolucij in odločb. Ne ozirajo se ne na levo, ne na desno, ampak kar na lepem jim pade v glavo in — takoj s podatkom na dan! Prav nič jih ne moti, da podatek sploh ni potreben. Njim — podatkomanom —je potreben, še toliko bolj, ker je z njegovo pomočjo lažje vzbuditi vtis kipeče dejavnosti. Vidite, zato jih ni mogoče ganiti pa če bi jim drva sekal na glavi. Ti sedijo na svojih stolčkih kot pribiiti. Sedijo in brundajo: »Pa je le potreben!« ŠIROKE NARAVE Kolikokrat smo že trobili vsemu svetu: Pri vstopu v službo zadostuje osebna izkaznica in delovna knjižnica. Zadostuje! Toda ne! Zdaj tu, zdaj tam z zaprepaščenjem naletimo na personalce-podatkomane, katerih pokvarjeni značaj se ne zadovoljuje z malim. Recimo, na tistega, ki bi se želel zaposliti v tovarni sadnih sokov v Starorusku, to še zdaleč ni preprosta stvar. Predhodno mora overiti svojo osebnost z življenjepisom, karakteristikami in seveda, c povsod prisotnimi podatki hišne uprave. Skrb za visoke moralne kvalitete delavcev veje tudi iz prizadevanj voditeljev us-surijske tovarne šivalnih strojev. Od tistih, ki se hočejo tam zaposliti zahtevajo namreč potrjen prepis poročnih dokumentov. Na tihem sl menda mislijo: vas že po- znamo, koruznik!; sami križi so z vami. Povsem svojevrstno metodo za ugotovitev tega, ali delavec ustreza, so si izmislili podatkomani - tr-govinoi iz mesta Glazovo v Udmurtski ASSR. Od ljudi, ki jih najemajo za sortiranje čebule, zahtevajo razne podatke, med drugim tudi o sestavi družine. Zdaj imajo ti modrijani brezmadežen kriterij: recimo, da je družina tistega, ki se hoče' zaposlit) sestavljena samo iz očeta in otrok — v redu, lahko mu zaupamo prebiranje čebule. Morda pa pride na dan, da je zatajil taščo?! Stop! Izvolite, tam so vrata! Na maratonski razdalji Lažje je trikrat začeti, kot enkrat nehati. Nimamo namena, da bi si prilastili avtorstvo tega aforizma, ki se nam je tako nenadoma porodil v glavi. Njegovi pravi avtorji so tisti, ki so proceduro pri izstopu iz službe spremenili v trnovo pot. V mislih imamo listine, ki so za to potrebne; takoime-novane odpustnice. Oh. res — te odpustnice! Ce jih človek gleda in razmišlja o zgodovini njihovih kratkotrajnih padcev in blestečega poleta, bi utegnil pomisliti, da so prav one osnovana družbena blagostanja. Le poglejte prebrisane Sherlocke Holmese iz oddelkov za kadre, kako si, potem ko so odpustnice opremili z neverjetnim številom rubrik, pohotno manejo roke. Izvolite prosim — naj zdaj kdo poskusi samo z mezincem migniti! Kje neki! Takoj bi ga zadušila gora vprašanj. Poštenim ljudem povzročajo te lažno-skrbne odpustnice mnogo teških ur. Ce hočete obresti vse instance za takole odpustnico morate biti atlet — najmanj maratonski tekač. Sicer pa, poskusite na različnih krajih zbrati 16 podpisov, kolikor jih hočejo imeti v astrahanskem remontnem podjetju Urickij, ali 19, kot v rudniku št. 7 v Cemogor-sku, ali pa 21, kot v Vologod-skem tehnikumu za železniški promet. Ce pa hočete v krasnodarskem mehaničnem podjetju št. 3 zbrati 23 podpisov, kolikor jih morate imeti, če hočete oditi na dopust, boste verjetno za to porabili ves dopust. Ni težko uganiti, da taki nerazveseljivi »sprehodi« ne prispevajo mnogo k temu, da bi vaš značaj postal angelsko mil. Kako pa naj bi tudi postal, če pa morate na primer pri odhodu iz službe v rudniku v Artemu, z odpustnico »obiskati« še štiri knjižnice? V sirarni krasnodarskega sov-narhoza, kjer dela samo 169 ljudi, morate imeti na odpustnici podpise petih knjigovodij in šestih računovodij. No, to pa je že blaznenje po-daitkomanov! Očetje in sinovi Videti je, da je problem priporočil, ki je star kot zemlja, poln antagonizmov. Otroci stremijo v bodočnost, kot jim to pač sodi. nezreli očetje pa jih samo ovirajo in jim delajo težave. Ne verjamete? Poglejte. Vzemite, na primer, moskovske otroke. Kaj neki bi jih moglo ovirati pri — kot pravimo — neustavljivem poletu k učenosti in zanimivim poklicem? Rekli bi — nič. Toda — žal — ni tako. Izkazalo se je, da so tudi na tej svetli poti zapreke. In to ne kakršnekoli, ampak papirnate. Za vpis na gradbeno šolo št. 10, je treba imeti kar so- lidno zbirko šestih dokumentov. V šolske internate v sverdlovskem rajonu se je mogoče priboriti samo preko barikade iz devetih vsemogočih izkazov, karakteristik in podobnih dokumentov. Voditelje gradbene šole št. 25 pa je očitno mogoče prepričati šele, ko jim bodoči zidarji in kamnoseki, med množico drugih papirjev, prinesejo tudi potrdilo rajonskega psihiatra. Nalezljivemu vzgledu prestolničnih podatkomanov sledijo tudi pokrajinski — v Ivanovu, Belgorodu, Krasno-daru — kjer se posreči priti v otroški vrtec, internat ali glasbeno šolo samo takšnemu malčku, ki je do zob oborožen z desetino anket, priporočil in drugih dokumentov. Budni dedje kažejo posebno zanimanje za karakteristike otrok. To je tudi razumljivo: kdo vse se lahko pritihotapi v otroške jasli pod masko dojenčka?! In kdo ve. kakšna je znanstvena prtljaga in moralna fiziognomija bodočega učenca orvega razreda osnovne šole! Ne, ne, karkoli porečete — karakteristika je potrebna, da bi stvar popolnoma raz- jasnili. Na primer takšna, kot tista, ki jo je dala šola št. 644 v baumanskem rajonu v Moskvi učenki osmega razreda Larisi B.: »Res je predelala kurs osmega razreda in dosegla uspeh v vseh predmetih razen v algebri, geometriji, fiziki, nemščini, telovadbi in tehničnem risanju.« Pa vendar so potrebni! Ob koncu tegale feljtona moramo z zaskrbljenostjo priznati, da je imel Kozma Prut-kov prav: ni mogoče obseči neskončnega. Ne da se povedati o vseh anketofilih pa čeprav zaslužijo. Z eno besedo: v podjetjih in organizacijah ni čutiti pomanjkanja podatkomanov. Sedijo ti svamiki v svojih toplih foteljih, zbirajo nešte-vilne podatke in s samozadovoljnim smehljajem trdijo: »Pa vendar so potrebni!« In ker je tako, smo sklenili: potreben je vsakodne- ven, splošen, neprizanesljiv boj proti njim, proti tistim, ki v papirnatem ugodju kradejo ljudem čas in jim kvarijo dobro voljo. Naj se zgodi tak;o! Ja. Dimskoj »Krokodil«