wNad 50 milijonov esperantistov ..." Da se resnica prav spozna... Gosp. O. Avsec. ta.in?k eso. kluba v Liubljani trdi v 19. števrlki »Učit: Tov.«, da se ceni danes preko 50 rriilijonov esperantistov. Taka armada pa zmore en sam tedemskj fist »Herdldo de Esperanto«! Pred nedolirim ie začel izhaiati dvakrat na teden. pa ie moral kmalu opustiti ta ooizkus. imel ie arotovo »preve^č« nardčnikov! Založnik Rudoli Mosse nabira že od leta 1906. subskribente na »Tutmonda literaturo«. do danes pa iih še ni nabral niti 10.000 reci deset tisoč! lz te«a se vidi. da šteie Esperanto svoie ipri- stase v kvadratih! To n.i šala. amipak istiina. ki io ie trd'il esperantist dr. A. Vosrt sam v odprtem uismu (ffl. »Weltsiprache Ido«. Nr. 3. 1926!) ter dostavil. da smatra vsakeea. ki le Simpatizira 7 ide.10 mCdnarodnega ieizika. že za esperantiista. Pnbližno tako: Francozi so naši prijatelii: Dotemtakem ie danes Slovencev za okroelo 50 miliionov več in Jutri...? Esperantska logfika! Tudi Radio že trobi Esp-o v svet. saimo ne vprašaite. kdo da pasluša! Ne le »Slovan« Zamenhof. marveč šp mtiosfi druei so si stekli. nevenlirviih zaslue: za popularizacijo ideie medlnarod- ne^a iezika. Izumitelii drueib idiomov. ki so izšli .pred 'in do Esn-u. in popravitelii Esp-a so seveda sami nevosliivci in sovraei Slovanstva! Je to prav ceneno borno orožie za — maso! Ido res nima »slovanske du!še«. ampak— 5e mora za nekaternilke žp. vsaka reč kako dulšo imeti — občečloveško; ipri Idu tudi ni prostora za 'katerSkoli šovinizem. Manika mu tudi »intema sveta iideia«. ki obstoia menda v tem. da se de.istva ipretiravaio in resnica ootvaria. »Svet« ie tudi Espo sam, o katereTn nihče np srnp slabo eovoritj ali sp ob nieea obreffavati! Zamenhof sam ie izdal »Fundatnento die Esperanto«. ^neikako sveto pismo esp-istov, čiear nauki so nedotakliiVi. Vse diši po verousta n o vli t e 1 i sk!i h z a p o v e d i h! Esperantisti se smatraio tudi za posebno naciio. ki aroii svoi imoerializem s tem. da so se opri.ieli ffesla. da stn^ po,stati mednarodinii jezik le Esp-o pa noben drusr idiom! Od tod tista eonia proti »Delegaciii« za uvedbo mednarodnesfa iezfka«. ki se ip »predrznila« pre'dlaeati reforme za Esp-o. EsperanDisti tudj prežiin na dnevno časopisie. da bi ne črihnilo besede o Idu. Sedai dovolite še nekai mriimerov, da vidimo »pavie perie«! Sl.- Starim. bolnim in uiboeim delavcem so prenovedati Prosiačiti. Espo: Al maliiunai malsanai kai malričai laboristoi oiii malr>er- mesis petadi. Ido: Al olda. malada e povra laboristi on interdiktis ^ mendilkar. Sl.: Ve li ona vse? Esp.: Ču šj soias čion? I.: Kad el savas omno? Sl.: Se li ono (za angleški »it«) nahafa povsod? E.: Cu d:ži trovidžas čie? (Fonetika!!) I.: Kad ol trovesas ommube? Sl.: Prej sem kuipoval vse takšno blaeo. ki p-a vidimo na tukaišniem tre:u. v inozemistvu. E.: Antaue mi ačetad^s1 čiuin tiain komercažoin kiuin rrni vidas sur či-tiea placo en eksterlando. I.: Antee me kompris omna tala vari. quin on vidas sur bika placo. en exterlando Sl. Danes se Rel.iem v Hoče. Ptui in Središoe. mtri pa v Celie im Zasrreb. E.: Hodiau nii veturas Hočon. Ptuion kai Srecfiiščon. sed mors:au Celjon kai Zaerrebon. I.: Cadie me vehas a Hoče. Ptui ed Središče. ma mor&e a Celie ed Zaereb. Nai zadostuieio te esnerantske »cvetke« iz vsakdanje konverzaciie! Koear mičeio »miliionli« (materializima ie dovoli!) in nada. da bo »blaeoelasmi« Espo kedai obče raiblien in gfovorjen celo od otrok in ^oriancev. nai se ea le navdušeno uci kdor pa cen: perfektnost in splošno .Dorabnost ;°zilka. bo ravnal driiffače. Obča i d e i a E&pa bo TOtovo ostala. pač dblika stareea oziiroma primitivnega Esp-a se bo predrueačila. ker zahteva to zakon — napredka! I. Kovačič.