244
Narodno - gospodarske stvari.
Nekoliko vprašanj do kranjskih gosp. agentov
Greshamovih.
„Novice" so leta 1867. priporočale zavarovalnico Greshamovo, ko je svoje delovanje začela tudi na Slovenskem. Na to priporočilo je začel tadanji inšpektor pridno se po deželi naši okoli voziti in ljudi nagovarjati, da bi se na življenje zavarovali pri Greshamu, obetaje jim zlate gore, to je, silno mikavne dobičke. Pretekla so 3 leta in čas je prišel, da bodo obljubljeni dobički se delili družbenikom. Meseca novembra 1871. leta so jim prišla naznanila v roke, al popred tako obilno obetani dobički postali so skor piškave ničle! Ce bi treba bilo, doka-žemo to z živimi izgledi, kakor tudi to , k o 1 i k o je Gresham ljudem povrnil, ki so mu svojo polico nazaj prodali, in vendar ima ta zavarovalnica v svojih na pergamentu natisnjenih policah take postave natisnjene, ki jej na tanko določujejo dolžnost, ktero mora dopolniti, ako police od družbenikov nazaj kupuje. V policah, ki so dane zavarovancem na življenje, se v 2. člena 4. odstavku ber6 naslednje besede: „tarife za prodaj in za zameno polic morajo že naprej določene in vladi predložene biti; tudi je zavarovancem, ki svojo polico prodati ali pa zamenjati hočejo, dovoljen pregled omenjene tarife". Tudi jaz sem ponudil svojo polico Greshamu v prodaj, in naglo mi je došel odgovor, da za vplačanih 285 gold. 50 kr. in pa za 4 gold. 75 kr. dobička, tedaj za 290 gold. 25 kr. mi družba plača samo 199 gold., — tedaj družbi dobička ostane 90 gold. S tem odgovorom nisem bil zadovoljen; prosil sem tedaj družbo, naj mi pošlje tarife od c. k. vlade potrjene na pregled. Na to mi vodstvo Greshamovo odgovori po svojem reprezen-
tantu v Ljubljani s pismom od 19. junija 1872. L, da tarife so na Dunaj i pri sedežu družbinem, ondi jih dobim v pisarnici na pregled. Res prečuden odgovor! Po tem bi bil moral potovati na Dunaj, da bi si ogledal tarife! 23. junija zažugam vodstvu s tožbo, ako mi v 14 dneh ne odgovori zastran teh tarif, in 3. julija je vodstvo odgovorilo prav pohlevno, danima omenjenih tarif, da se je obrnilo zavoljo tega v London in da so jim iz Londona namesti tarif naznanili samo nekak ključ (S ch lu s sel) za prerajt prodanih polic. Ta „ključ" pa je tak, da družbi Greš-hamovi odpira lepe dobičke. Po tem ključu se naj-popred od celega zneska, kterega je zavarovanec družbi v preteklih letih plačal, odšteje 15 od sto in po tem odbitku se spet od ostalega še zneska odbije enoletna premija; le kar po tem dvojnem odbitku še ostane, to je cena za prodano polico. Vprašam zdaj: ali je pa to pravilno, ali je to postavno? Nikakor ne; vsaj družba sama potrjuje, da to ni tarifa, ampak da to je le ključ in da zato po ključu dela prerajt, ker tarif nima. Zakaj pa jih nima? To je eno važno vprašanje, drugo pa je to: kdo bo družbo prisilil, da naredi tarife in jih c. k. vladi predloži?
Na ta vprašanja odgovora pričakujejo mnogoteri zavarovanci Greshama po naši deželi. Stvar je tehtna in očitno pred svetom je treba razjasnila.
Eden izmed zavarovancev Greshamovih
v imenu več druži h.
Dostavek vrednistva. Ker se g. pisatelj sklicuje na „Novice", ki so priporočale Greshamovo društvo 1. 1867., treba, da nekoliko besedi tudi zdaj spregovorijo.
Krivda zadeva le opravnike (agente) take, ki nevestno ljudem zlate gradove obetajo zato, da le provizijo zaslužijo; potem pa asekurate, ki površno, dostikrat otročje zanikrno zavarovanja sklepajo na tisoče , a ne da bi stvar dobro, resno prevdarili, splošna pravila in druga pisma pazljivo prebrali.
Skoraj vsa društva imajo blizo enaka pravila, tarife, kombinacije in cene.
Pri skor vseh društvih je za podlago obrest (Zins-fuss) vzet 33/4, 4 do 4%,procent. Stareja društva imajo nižo podlago, novejša višo, — toraj je le majhen razloček v premijah. To velja za vse tiste tarife, po kterih se zavaruje na doživenje.
Kakor pri teh kombinacijah, je tudi enakost skoraj pri tarifah vseh društev, ki se glasijo na smrt.
Vsa društva imajo namreč glavno ceno na podlagi mrtvaških zapisnikov (Mortalitatstabellen) preračunjeno; in razlika med enim in drugim društvom je le sem ter tje in mala, kakor je bila ta ali una tabela, ktere se je računar poslužil, bolj natančna od druge, ali različna od druge. Razloček pa je, kakor se je reklo, jako majhen. Iz navedene enakosti sledi, da so si tudi pravila raznih društev do malega podobna. Zavarovalna društva so, kar se tiče tarif na doživenje (Erlebensfall) le hranilnice, in ne morejo druzega nič biti. Razlika je samo ime in pa kombinacije, ki vežejo. — Upravništvo pri društvih pa je gotovo draže kakor pri hranilnicah. V hranilnice prines6 ljudje sami denar, k zavarovanji jih morajo dragi popotniki z visokimi provizijami loviti in vabiti.
Vabljivo in koristno je za mnogo ljudi zavarovanje na doživenje zato, ker postanejo p risilj eni plačevati , ali v hranilnico asekurance zneske nositi, kar bi morda sicer opustili. — Kupovanje polic je omejeno, prvič: da se sploh prične še le potem, ko je polica 31etna, in drugič: da se ne kupujejo brezpogojno vsake vrste police. Gotovo je, da vsako društvo želi, da ne bi kupčij imelo, in se rado ogiba kupovanj a polic.
Ker pričujoča pritožba ne pov6 natanko, po kteri kombinaciji je bil zavarovanec zavarovan: ali samo na doživenje, ali tako, da kapital lehko testira, ako pred umrje, ko mine 15 let, ne more se reči, je li društvo vezano brezpogojno polico kupiti, in koliko za-njo dati bi po pravilih moralo.
Konečno moremo reči, da društvo „Gresham" ni slabeje in ne boljše od drugih. Drugače pa je o nekterih opravnikih (agentih) njegovih. Opravniki „Greshama" — to je res — so vabili zavarovance posebno s tem, da so asekuratom obetali jako visoke dobitke. Rekli so nekteri, da bodo dobitki drugih 3 let polovico ali % premije pokrili, in da na zadnja leta ne bo treba nič plačevati, da — še kapital bode narastel. — Na te li-manice se je mnogo asekuratov vjelo. Največi kontingent dali so duhovni — v trdni veri, da rodoljubni gospodje resnico govor6, da bode to, kar se obeta, tudi zgodilo se. Marsikter je prevzel veliko plačilo misleč, da prva tri leta bo že shajal, potem bo pa odlegel in posled prinesel bode mali vloženi denar velik kapital. — Po preteklih 3 letih pride razdel dobitka menda po 4 odstotke. Kdor je 300 gld. že plačal, dobil je 12 gld. To pa ni goljufija od strani društva, kajti zato, da je zavarovanec deležnik nekega dobička, plača le nekaj sol-dov več od onega, ki noče nič dobička, nego zavaruje sebe ali druzega prav navadno. Kolikošen dobiček se sme zahtevati ali pričakovati, ako se na ta račun kakih 13 do 20 soldov od 100 gld. kapitala na leto plačuje? Gotovo le taki vlogi primeren dobiček. To je sicer oči-vidno, a neskušeni ljudje tega ne opazijo, in predrzni „lovci provizije" zlo rabijo tarito na dobitke brezozirno na svojo in društveno čast in pa brezvestno. — Tako postopali pa neki niso samo možje „Greshama", temuč žalibog tudi drugi, in še zmirom se čujejo pritožbe take. Al temu se tudi ne bo preje v okom prišlo, dokler se ne bodo le popolnoma značaj ni in izurjeni ljudje najemali za toliko važne posle.
245