Narodni Gospodar
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno.	A Sklep urejevanja B. in 20. vsakega meseca. — Kokopisi se ne
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; s vračajo. — Cene insevatom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 li.	t	večkratno insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 216.	V Ljubljani, 10. julija 1904.	Poštno-hran. št. 861.846
ZADRUGA s
Vsaka zvezina zadruga sprejema v smislu § 49. naših novih pravil 2 iztisa ,,Narodnega Gospodarja11 brezplačno.
Posojilnice raifajzenovke —
in pridobniuski davek.
V „Slov. zadrugi11 čitamo sledečo razsodbo e. kr. upravnega sodišča:
Št. 2457 ex 1904 G. s.
V imenu Nj. Veličanstva cesarja!
Za pravo je spoznalo c. kr. upravno sodišče pod predsedništvom
c. kr. senatnega predsednika dr. viteza Pollacka, v navzočnosti svetovalcev c. kr. upravnega sodišča dr. barona Schenka, dr. Formaneka, Malniča in dr. Frischa ter zapisnikarja c. kr. avskultanta barona Glaserja v zadevi pritožbe okrajne posojilnice v Krškem zoper odlok c. kr. finančne direkcije v Ljubljani z dne 28. julija 1903, št. 12.873 radi pridobninskega davka v letih 1902 in 1903 — po dne 11. marca 1904 izvršeni javni ustni obravnavi, ko sta se zaslišala govor poročevalca in razložba c. kr. finančnega
svetovalca Bugno, ki je zastopal udeleženo gosposko:
Izpodbijani odlok se kot v zakonu neutemeljen razveljavi. Razlogi razsodbe so:
C. kr. finančno ravnateljstvo na Kranjskem ni z odlokom z dne 28. julija 1903 št. 12.873 ugodilo pritožbi okrajne posojilnice v Krškem zoper njej za leto 1902 in 1903 po II. poglavju osebno-davčnega zakona predpisani pri-dobninski davek, oziroma zoper zabranitev oprostitve pridobnine po § 84, lit. e) omenjenega zakona,
Podlistek.
Friderik Viljem Raiffeisen.
(Nadaljevanje.)
Ad 2. Omejena okrožja. Delokrog rajfajzenovk naj je omejen na majhna okrožja, ki naj imajo k večjemu 2000—4000 prebivalcev; — premajhnih okrožij, recimo pod 700 prebivalcev, pa ne moremo odobravati.
Ta omejitev, ki dodeli pojedini rajfajzenovki za delokrog najbolje jedno faro, včasih samo tudi jedno vas, ima to veliko prednost, da se poznajo vsi člani posojilnice med seboj in vejo pri vsakem, kakšno ima premoženje, kako živi, kakov je njegov značaj — vidijo
si jeden drugemu takorekoč v žep — ter ravno vsled tega lahko spoznajo, koliko kredita je vreden, koliko kredita se mu sme dati.
Na ta način najložje nadzorujejo odborniki, člani in poroki dolžnike in se preprečijo zgube.
In ker se ne gleda samo na premoženje prošnjika, temveč tudi zelo na njegov značaj, na njegovo življenje, lahko najdejo pomoč tudi revneji.
Na Laškem se je razvil ravno za reveže poseben način posoje-vanja i. s. „posojila na častno besedo11 (prestiti sull’ onore); taka posojila dajejo se popolnoma revnim ljudem, ki morajo imeti stalno delo in morajo biti na dobrem
glasu posebno glede pridnosti in poštenosti.
Krog rajfajzenovke zbirajo se vsi samostalni, pošteni prebivalci njenega okrožja k skupnemu delovanju, rajfajzenovka združi je na ta način, rekli bi, v jedno samo družino
Mala okrožja imajo še neko prednost; radi priprostih družabnih odnošajev na deželi omogočijo in dopuščajo primeroma priprosto knjigovodstvo in priprosto poslovanje, za koje je sposoben vsakdo, ki ima bister um, praktičen vpogled in dobro voljo, če tudi je dovršil le samo domačo vaško univerzo, in če mu ni vse popolnoma jasno, pa najde zmirom poduk in
-— 194 -
ker delitev remuneracij udora načelstva in nadzorstva ni niti po pravilih, niti po pogodbi utemeljena dolžnost in se po daveno-pravnem stališču ne more smatrati za upravni izdatek, marveč za razdelitev dobička. Opravilno in premoženjsko delovanje pritožujoče se zadruge ne odgovarja popolnoma zahtevam zakona z dne 1. junija 1889 ; kajti ne zadošča se točki d) § 1. navedenega zakona, po kateri se morajo prebitki izročiti rezervnemu fondu.
V pritožbi, vloženi pri tukajšnjemu sodišču, se pa ugovarja, da odgovarjajo zadružna pravila popolnoma zakonu od 1. junija 1889, torej je pritožujoča se okrajna posojilnica kot Iteiffeisenovka oproščena po § 84 lit. e) davčnega zakona pridobnine.
Ta zakonito jamčena oprostitev pridobnine se ne sme kratiti, četudi se letne nagrade odbornikom in nadzornikom za njih trud iz tekočih dohodkov posojilnice delijo, nad čemer se je davčna oblast spodti-kala, kar pa ni zoper zakon in zadružna pravila.
Upravno sodišče je to pritožbo pripoznalo za utemeljeno iz sledečih razlogov:
Vsled vpisa v zadružni register pri c. kr. okrožnem sodišču v Ru-
navodila pri zvezi in njenih revizorjih, ki posojilnico skoraj vsako leto vsaj enkrat obiščejo.
Ad 3. Daljši posojilni roki.
Tu povdarjamo, da „daljši posojilni roki“ niso odmerjeni na 10, 20, 30 let ali pa na celo večnost, temveč imajo le kot znak rajfaj-zenovk označiti razliko napram roku meničnih posojil — so to raj navadno daljši, kot 6 mesecev.
Posojilni roki naj se določijo za osobni kredit na ^2, 1, 2, 3, k večjemu na 4 leta — do te skrajne meje dopušča zakon z dne 11. junija 1904 d. z. št. 111 — daljši roki naj se dovolijo le za hipotekarna posojila, koja pa rajfaj-zenovke itak le redko dajejo.
dolfovem od 23. maja 1900 št. 64 imajo pravila te okrajne posojilnice neomejeno zavezo in se njen delokrog razteza na 5 občin sodnijskega okraja krškega (§ 1), zadružni delež je 24 K in se ne obrestuje (§ 6), posojuje se samo zadružnim udom (§ 7), izdajanje menic je izključeno (§ 8), posojilna obrestna mera ne presega s postranskimi pristojbinami vred hranilne obrestne mere za 11/2°/o (§ 11) in čisti dobiček se deva v rezervni fond (§ 14).
Pravila pritožujoče sc posojilnice odgovarjajo torej brez dvoma zahtevam § 1. zakona od 1. junija 1898, kar tudi davčna oblast ne odreka.
Ta oblast tudi vsebine pravil ne jemlje za povod, ampak dejansko upravljanje zadruge, da se brani oprostitve pridobnine.
Toda iz § 84 lit. e) davčnega zakona se razvidi, da nastopi davčna oprostitev pri posojilnicah že takrat, kadar njih pravila odgovarjajo § 1. zakona 1. junija 1889, pri čemur glasom besedila zakona ne pride v poštev, ali se uprava teh društev vrši tudi dejansko po pravilih.
Razumeti se pač utegne, da je zakon za pogoj oprostitve hotel postaviti izpolnjevanje pravil in grozil z izgubo oprostitve, ako dejanska uprava ne odgovarja zahtevam zakona od 1. junija 1889.
Upravno sodišče je pa preudarilo, da § 84 davčnega zakona veže oprostitev pridobnine na gotove pogoje, ako že ta ne nastopi vsled gotovih zakonitih predpisov (lit. a,) c) in odstavek 2), ker je davčna oprostitev odvisna od tega, da ali opravilno poslovanje podjetja odgovarja dejansko gotovim zahtevam (lit. d), f)), ali da imajo društva, zadruge, fondi po vsebini svojih pravil nalogo, delovati v določeno skupno korist (lit. b), e).
Z ozirom na različnost v tek-stiranju posameznih odstavkov § 84 davčnega zakona in z ozirom na okoliščine, da izrecno poudarja drugo zakonsko določilo, po katerem se olajšava dovoli, ako odgovarja ne samo statut, ampak
tudi dejansko poslovanje zahtevam zakona (§ 85 davč. zakona), ni moglo upravno sodišče, navedeno določilo § 84, lit. e) davčnega zakona po njegovem besedilu drugače razlagati in je moralo torej izpodbijani odlok kot v zakonu neutemeljen razveljaviti, ne da bi pretresalo vprašanje, ali znabiti dejansko poslovanje pritožujoče se zadruge ne odgovarja pravilom in obenem zahtevam zakona od 1. junija 1889.
Dunaj 11. marca 1904.
Pollak.	G laser.
V uvodu k tej razsodbi piše „Slov. Zadruga11:
Posojilnicam Raifajzenovkam ni treba predložiti napovedi za pridobnino, kakor govori odlok c. kr. finančnega ministerstva z dne 23. maja 1898 št. 54.421 (reete 25.421).
Več posojilnic se je ravnalo po tem, ni se jim pripetilo, da bi se jim kljubu temu, da so v smislu § 84 al. e) zakona z dne 21. oktora 1896 d. z. št. 220 pridobninskega davka popolnoma proste, vendar le predpisala pridobnina.
To bridko skušnjo doživela je Okrajna posojilnica v Krškem, ki je po svojem ustroju popolnoma Raifajzenovka in so se ji tudi priznale pristojbinske olajšave.
Ni pa vpoštevala gori navedenega odloka c. kr. finančnega ministerstva, temveč je podala napoved za pridobnino in pridobnina se ji je na podlagi te napovedi res predpisala.
Ker je ravnatelj okrajne posojilnice v Krškem stari posojilni-čar gospod Lapajne, ob enem ravnatelj „Slovenske centralne poso-jilnice11 v Krškem, ki hoče imeti tudi revizijsko pravico, se nehote čudimo, da ni vpošteval prej navedenega odloka c. kr. finančnega ministerstva, na kojega smo mi naše članice večkrat vspešno opozorili.
Vsekako pa je razsodba upravnega sodišča, ki jo je izvojevala okrajna posojilnica v Krškem, jako
važna, ker je zelo razbistrila pojme v posojilnicah raifajznovkah, kar posebno razvidimo iz epiloga, ki ga je dala „Slov. Zad.“ k razsodbi: Priobčena razsodba upravnega sodišča v zadevi pridobili ne „Okrajne posojilnice v Krškem11 je velikega pomena za vse Kaiffeisenske posojilnice, t. j. tiste denarne zadruge, katere se opirajo poleg zadružnega zakona še na zakon od 1. junija 1889. Veliko veljavo Raifteisenskim posojilnicam daje, kakor znano, to, da imajo dva privilegija: prvi je ta, da rabijo le enojni menični kolek pri zadolžnicah, katero pravico jim finančna direkcija pripozua; drugi je ta, da so po davčnem zakonu oproščene pridobnine.
Glede bistvenih lastnosti Raift-eisenovk je pa vladalo mnenje, ki pa ni v zakonih utemeljeno, da morajo pri njih odborniki in nadzorniki brezplačno delati in da nič darovati ne smejo. — Ko je davčna oblast odmerjala pridobnino krški Okrajni posojilnici, jej sicer slednjega, t. j. daril ni očitala, pač pa to, da daje nagrade, češ, daješ jih od čistega dobička, kateri bi moral popolnoma iti v rezervo. — In naložila jej je vsled tega pridobnino, od katere jo je še-le upravno sodišče oprostilo, ker ni dajala nagrad od Čistega dobička, ampak iz tekočih dohodkov.
Kaj sledi iz tega?
Naše staro navodilo!
Slovenske posojilnice naj bodo večinoma Raiffeisenovke; pri njih naj deluje veliko oseb (odbornikov, nadzornikov), in ne ena sama oseba (blagajnik, tajnik, računar) ki ni niti odbornik, niti nadzornik. Vsaka delujoča oseba naj bo po zasluženju plačana primerno z ozirom na vspehe, dobičke, ki jih zavod dela.
Kajti ako je pri zavodu ena sama oseba plačana, bode običajno tudi ona sama delala, delala dobro ali pa tudi ne dobro, ker znabiti niti dovolj nadzorovana, ne od neplačanih odbornikov in ne od preglednikov. Ako se eni sami osebi
vse zaupa, utegne ta zaupanje zlorabiti.
Drug nasvet je, da naj tudi slovenske Raiffeisenovke darujejo kaj v narodne in dobrodelne namene ; kajti do zdaj nismo opazili, da bi se bile v tej zadevi odlikovale.
Zakoni in zadružna pravila niso in niso bili na potu ne nagradam, ne darilom, kakor se je do sedaj napačno mislilo.
In mi dostavljamo:
Slovenske posojilnice naj bodo raifajznovke; vsaka fara — ali večja občina — naj bi imela svojo raifajznovko, — kjer je še ni, naj se ustanovi. In tudi tega ne bomo slovenskim raifajznovkam nikdar odsvetovali, da naj darujejo kaj v narodne in dobrodelne namene n. p. za Ciril-Metodo družbo, dijaške kuhinje, slov. visokošolce itd.
A v prvi vrsti pa morajo slovenske raifajznovke spolnovati svoj glavni namen, ki je, koristiti slovenskemu kmetu s cenim osob-n i m kreditom in s pospeševanjem varčevanja.
O mlekarskem zadružništvu.
(Konec.*)
Najvažnejše prednosti zadružnega izkoriščanja mleka so:
1.	) finejše blago, bodisi mleko za razpošiljanje samo, ki se preje skrbno precedi in shladi,
2.	) prihrani se mnogo dela v domačiji,
3.	) dobi se iz mleka več izdelkov, putra ali sira in ti se tudi za mnogo višjo ceno spravijo v denar,
4.	) prihrani se posneto mleko za dom,
5.	) pri mleku se vedno bolj varčuje, kjer je mlekarna, ali z drugo besedo, z mlekom se ne ravna več tako, kot svinja z mehom, ker vsak liter predstavlja določeno število vinarjev, vsaj 10.
6.	) zboljša se tudi živinoreja, krmitev i. t. d.
*) Začetek v št. 11 na strani 163.
7.) pospešuje se čut skupnosti.
Na Danskem je bilo 1. 1900 in 1901 približno 1230, na Nemškem 1. 1903: 2543, na Ogrskem
1.	1901: 376, v Avstriji 1. 1902: 1639 mlekarskih zadrug, od katerih jih pride več nego 2/3 (1150) na Tirolsko in Predarlberško, in in ija (490)' na vse druge krono-vine. Statistike zasebnih mlekarnic doslej še nimamo, a se pripravlja.
Približno se je predelalo leta 1902 v avstr, mlekarskih zadrugah okoli 230,000.090 litrov mleka.
Postavna podlaga za mlek. zadruge je zakon o gospodarskih in pridobitnih zadrugah z dne 9. apr. 1873 in oni, ki zadeva postavno revizijo gospodarskih in pridobitnih zadrug z dne 10. junija 1903.
Zakon iz 1. 1873 potrebuje preosnove; kmetijske gospodarske zadruge so zrasle višje preko tega zakona, ki se ozira bolj na zgolj denarna podjetja.
Zakonska predloga iz 1. 1897 čaka rešitve. Toda ta v mnogih važnih točkah ne odgovarja več dejanskim razmeram, tako da je potreba, da jo zadružne zveze in osrednji kmetijski zastopi znova pregledajo in popravijo. V tej spremenjeni predlogi bo morala biti obsežena zlasti nujnost sodelovanja udov, načela poslovanja, važnost registracije, podelitev rekurzne pravice zadružnim zvezam, ureditev poroštva in druge važne določbe.
V pravilih mora biti zapopa-deno vse, kar zadeva upravo trgovskega poslovanja, poduk o postavnih določbah, pravice in dolžnosti udov. V njih ne sme biti nikakih posameznih določb, katerih sprememba bi imela za posledice spremembo pravil samih. Vse take določbe spadajo v poslovnik. Skoro povsodi se čujejo pritožbe, kako malo da je pri ljudeh zadružnega duha; to pomanjkanje se kaže ali v tem, da se članovi za nobeno stvar nič ne zanimajo ne, ali pa hlepenje po osebnem dobičku, v katerem so pripravljeni zanemarjati korist za-
druge ali pa jo celo oškodovati, drugi zopet zanašajo v zadruge osebne razpore ali si prizadevajo se vsakega poroštva popolnoma oprostiti, mnogokrat tudi prav brez potrebe sitnarijo ali motijo načelstvo pri njegovih poslih. Večkratna strokovna in knjižna revizija, večkraten temeljit poduk o namenu zadruge, o pravicah in dolžnostih udov, zlasti v prvih letih, izdajanje poljudnih spisov o zadružništvu, zadružni poduk na kmetijskih šolah, vse to so sredstva, da se vzbudi in poživi za-družniško mišljenje in delovanje mej našim ljudstvom.
Najboljša šola je seveda slednjič le še zadruga sama. Pravila morajo biti taka, da je kolikor mogoče preprečeno, da bi se kdo izogibal zadružnim dolžnostim. Pravočasna centralizacija zadrug, enotno vodstvo zadružnega delovanja po poklicanih osrednjih faktorjih, nastavitev inštruktorjev in določitev primernih predpogojev za podporo od strani države in deželnih zastopov, vse to bi silno veliko prispevalo k zdravemu razvoju zadružništva. A to so pota, ki se ne dado vzeti z naskokom, treba vztrajnega dela, ki se zaveda svojega smotra.
V osiguranje množine mleka mora priti v pravila nujnost dodavanja mleka in vsaki zadrugi naj se prepusti nek določen okoliš, da se s tem zabrani konkurenca prekupcev in naprava konkurenčnih mlekarn, dalje mora biti obrok, v katerem more dobiti odstopivši ud nazaj svoj delež in se oprostiti poroštva kolikor moč dolg, deleži morajo biti višji, dobiček naj se razdeli po množini dodanega mleka.
Z ustanovitvijo hladilnih postaj, smetanskih postaj, z znižanjem cen za prevažanje mleka po železnicah se večja množina mleka enega okoliša pozneje lahko predela v eni sami osrednji mlekarni (centrali).
Deleži naj se določijo ali po številu krav ali pa po številu množine mleka, smetane, putra. Navadno je število deležev v eni roki omejeno (15).
Delež naj bo primerno stroškom celotne naprave precej visok. Da se olajša plačevanje, naj se dovoli plačevanje na obroke, vplačani deleži naj se obrestujejo (4°/o), deli zneska, ki ga ima član ob mesecu dobiti za mleko, naj se porabijo za plaćanje ostanka.
V Avstriji imamo zadružne deleže v višini od 1 do 2000 K. Pri 303 mlekarnah znaša delež poprečno 43'7 K.
Pravica glasovanja se odmeri po številu zadr. deležev in pri važnejših zadevah naj se voli z listki.
Država in dežela zahtevata v raznih deželah, da zadruga določen del celih stroškov pokrije z lastnimi sredstvi (na Češkem 30°/o, na Gor. Avstrijskem 50°/o.
Poroštvo je ali omejeno ali neomejeno. Imamo pa tudi proste zadruge, ki ne temelje na zakonu od 9. apr. 1873. V 250 slučajih je imelo 180 zadrug omejeno, 50 neomejeno poroštvo in 24 je bilo prostih zadrug.
Omejeno poroštvo znaša dva-petkratni znesek zadružnih deležev. Pri visokih deležih zadostuje 2 do Skratni poroštvo.
Zadružni deleži in vsota poroštva morata znašati skupaj toliko, da so ž njima pokriti vsi stroški naprave in da se more na njo dobiti še dovolj kredita za poslovanje.
Majhni zadružni deleži in visoko poroštvo je kaj dvomljive vrednosti. Upanje, da se bo dalo deleže zvišati pozneje, da bo pristopilo več udov, upanje velikega čistega dobička je le prevečkrat goljufive. Nikoli ne smemo z namenom, pridobiti prav veliko udov, njihove denarstvene obveznosti preveč olajšati.
Omejeno poroštvo se pri mlekarskih zadrugah vedno bolj udo-
mačuje, opominja pač k previdnemu poslovanju, a za posledico ima žal le prevečkrat prezgodnjo likvidacijo.
Možnost odpovedati posamezne deleže pri zadrugi z omejenim poroštvom bi morala biti praviloma po možnosti omejena.
Ozir kredita, revizije, oziroma tudi prodaje blaga in nakupa potrebnih materijalij so mlekarske zadruge priklopljene zadružnim zvezam.
Bajfajzenove posojilnice so važne podpore gospodarskih in pridobitnih zadrug.
C. kr. poljedelsko ministersvo dovoljuje pod gotovini pogoji mlekarskim zadrugam podporo v gotovem denarji v višini 4 do 50°/o celotnih stroškov, izjemoma tudi brezobrestna posojila.
Želeti bi bilo višjih, nizko obrestovanih posojil na dolge obroke.
Leta 1902 je imelo 1340 mle-karen ročno delo, 62 jih je delalo na paro, 70 s parnimi turbinami, elektriko ali vodno močjo, 154 je bilo mlečnih postaj (mlečnih nabiralnikov).
Večina avstr, zadrug se peča s sirarstvom (planinske dežele). Po številu naj bližje stoje mlekarne z omejenim delom (putrarne z vračanjem posnetega mleka) in slednjič nahajamo v večini večjih mest in v mnogih obrtnih krajih mestne mlekarne.
Mlekarne z omejenim delom se vedno bolj širijo, ker so najenostavnejše in najcenejše in ker vračajo kmetijstvu važne postranske redilne snovi. Unovčenje posnetega mleka pri reji prašičev in in pitanji prašičev, pri reji mlade goveje živine, je velikem precej enako obrtnemu izkoriščanju tega produkta (2—3 vin.). Nikakor ne priporočamo, poslovanje precej spočetka preveč zamotati in vse, karkoli se sliši ali bere ali vidi, takoj posneti.
Stroški stavbe in naprave so različni po načinu in obsegu poslovanja, po stroških za stavbeni
prostor, za nabavo vode, po cenah stavbenega materijala itd.
Na 1000 kg v letu 1902. predelanega mleka, so znašali celotni stroški (stavba in notranja ureditev) :
Pri 3 velikih mestnih mlekarnah: 76-2, 102, 169 K.
Pri 7 mlekarnah z omejenim delom: 2P6, 23, 38, 40, 58, 72, 74 K.
Pri 6 ročnih mlekarnah; 23, 30, 39, 44, 80, 94 K.
Mi zahtevamo:
Nikakih potratnih stavb, dobre stroje, a ne preveč. Mleko se plačuje po meri ali teži samo ali pa sc določi in vpošteva ob enem tudi tolšča.
Ko se mleko prevzema, ga je treba strogo preskusiti. Ako kak ud prinese večkrat pomanjkljivo mleko, je potreba preskusiti mleko naravnost v hlevu dotičnega člana, ako se pride na sled goljufiji, ga treba izključiti. Do določevanja tolšče od strani mlekarničnih uslužbencev imajo udje večkrat nezaupanje, zato se zelo priporoča določevanje tolšče na neodvisnem mestu.
Čistega izkupička je v mlekarni za Ikg mleka po 8—13 vin. pri omejenem delu, 10—14 vin. pri mlečnih nabiralnikih, 13*5 do 18 v. za 1 A# v mestnih mlekarnah.
Mlekarne, ki izdelujejo tolsti sir, iztržijo po 12 do 14 v. Upravni troški znašajo O1? do P5 v. pri omejenem delu, 4 ‘do 8 v. pri mestnih mlekarnah. Ti stroški se zelo zmanjšajo, ako se pomnoži količina mleka, n. pr. od V28 v. pri 950.000 kg mleka padejo na 0‘86 v. pri 1,338.580 %, na 0’65 v. pri 2,871.925 kg.
Režija se zmanjša s postranskim zaslužkom, drobilnik za žito, prodaja jajec itd.
Pri ustanovitvi mlekarske zadruge pride v prvi vrsti v poštev potreba. Potreba je mlekarne gotovo takrat, kadar smemo z gotovostjo pričakovati, da bodo dohodki pokrivali stroške. Naj lepše
bi bilo, ko bi imeli same mlekarne po 1000—2000 litrov mleka na dan; pri takih mlekarnah je dobiček zadružnega dela osiguran. A velikokrat krajne razmere in pota dopuščajo samo ustanovitev mnogih majhnih mlekaren, ki so gotovo boljše od nobenih, ako je potreba zato.
Ustanovitelji zadrug naj študirajo druge zadruge in naj se posvetujejo z nepristranskimi strokovnjaki (oziroma se naj obračajo na Zadružne zveze).
Pri izbiranju prostora se je ozirati samo na pripravnost, tudi je treba paziti na lahko dobavo vode (6 do Škrat več vode nego znaša dnevna množina mleka).
Denarni promet.
Na tekoči račun so nam vposlali sledeči zavodi:
Jesenice, h. i. p.		(25. 6.)	K	2000-—
Škocijan, „	n n	n	n	2000'—
Gorje,	n n	r>	n	2000--
Preska,	„	n n	n	,	202 —
Trnovo, ' „	» »	(26.6.)	a	1000- -
Tržič,	„	n *	H	n	1000-—
P. Gradec, „	ff n	11	»	400-
Fara pri K., „	n »	„	n	354 50
Tomaj, „	v »		n	1000-—
Jesenice, „	n n	(27.6.)	,	2000'—
B. Bistrica, „	n n	n	a	1847'—
Rečica, Ij. „	n n	n	1>	8000'—
Vipava, „	n n	n	n	8000 —
1) »	» »	ii	n	4000" —
Pulj, ister.	D	n	n	12000 —
B. Bistrica, ,	M D		n	760'—
Škofjal Ij. „	» n		*	1000"—
Št. lij p. T.	„		))	1000'—
Cerklje, „	D n	(29. 6.)	11	1200 —
Tomišelj, „	" n	*	n	1400 —
Višnjagor.,,	» ft	(30.6.)	n	3000 —
Tržič,	” »	(2. 7.)	1)	1800-—
Zagradec, „	» n	n	»	3000 —
Čatež,	,	y) n	H	n	1200 —
Vrhnika, „	* „	v	n	2000"—
Borovnica, „	n	n	n	15001—
Semič,	„	» n		n	3000'—
Št. Rupert, „	n »		*	3000'—
Starigrad, dr. z. št.		i z. ,	a	4000'—
Rova,	h. i. p.		a	n	3500 —
Dobrepolje,	»	a	n	6500"—
Krka,	„	y> d	n	n	2400'—
S. Križ p. L. „	n n	(3. 7.)	»	2000’—
Škocijan, „	n n	n	n	1200'-
B. Bistrica, „	» n	»		126V—
Toplice, h. i. p.	(3. 7.)	K	400 —
Loškipot., „ „ „	n	n	1000 —
Trebelno, „ „ „	H	H	7800'—
Knežak, „ „ „	n	9	3600--
Šturije,	„ „ „	n	n	1400 —
hb	n y> n	,		3000-—
B. Bistrica, „ „ „			5330 —
Bilje, k. dr.	„	„	1)	25 —
Selce,	» » .	(4- 7.)	H	1500-—
Mengeš, „ „ „	1)	„	3300-—
Rečica, „ „ „	11	11	5500-—
Črnivrh, „ „ „	n		3500"—
Vipava, „ „ „	n		10000-—
Z. Tuhinj, „ . „	H	w	2500 —
Ribnica, „ „ „	9	9	7000-—
Kanal, okr.	„	n	n	6000-—
Dobrepolje,	„	(5. 7.)	n	4000-—
Gorje,	„ „ „	H	n	5000-—
Tržič,	n	n	3000"—
Semič,	» n »	D	»	1500 —
Zagradec „ „ „	9	n	1500 —
Laško,	„ „ „	>1	n	1000 —
Borovnica,, „ „	V	n	3000 —
hh	» » n	(6.7.)	n	1000 —
Vrhnika, , „ „	9	n	2000 —
Šebrelje, šted. „	H	n	548-72
Beram.dr. zašt. iz.	n	n	400"—
Mokronog, okr. p.	n	9	2000-—
Staraloka, h. i. p.	n	n	3000"—
Toplice, „ „ ,	9	n	400 —
Gorica cent. pos.	ii	n	20000--
S. Križ, p. L.h. i. p.	„		400•—
Ljubno, „ „ „	v	n	14000-—
Št.Juro.j.ž.„ , ,	11	,,	4000"—
Vipava,	„ , ,			164910
Šmart. p. L „ „ ,			1000-—
Struge,	„ „ „	(7-7.)	V	000 —
Višnjagora, „ , „	„	n	1000 —
Žiri,	n	9	3000 —
Št. Jur p. K. „		n	1000-—
Preddvor, „ „ ,	„		1300 —
Jesenice, „ „ „	11		4000"—
Preska,	„ , „	9	n	173"—
Horjul,	„ „ „	n	9	1500"—
Vipava, „ „ „	„	n	6000"—
Horjul,	, „ ,	*	9	IOS'26
Semič,	* n »		H	1000-—
Gorica cent. pos.		9	16000-—
»	<i	n	9	H	9000'—
Tirnice, h. i. p.	11	11	700 —
Krka,	„ „ „	11	„	6000 —
P. Gradec, „ , ,	(8.7.)	))	1102 —
Selce,	» i n	11	n	3500"—
Srednjav., „ „ „	(9. 7.)	n	2000-—
Vipava, „ „ „	„	n	5000'—
Škocijan, „ „ „	v	n	1200 -
Z. Tuhinj, , „ ,	n	M	1000 —
Senožeče, „ „ „	„		1000--
Loškipot., „ „ „	n	n	1900-—
Gorje,	, „ „	n	n	3000"—
Preddvor, , „ „	9	n	200"—
Borovnica, „ „ „			1000 —
Denarni prometi in bilance.
Hranilnica in posojilnica na Gorah,
reg. zadruga z neomejeno zavezo, za drugo upravno leto 1903.
Člani: stanje začetkom leta 45, v upravnem letu prirastlo 15, odpadlo 0, stanje koncem leta 60.
Deleži: začetkom leta K 62'—, v upravnem letu prirastlo K 30, odpadlo KO, koncem lctaK92‘—; odpovedano: 0. Denarni promet: K 59.746 49.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži		30		Vzdignj. hran. vloge	4.939	96		Posojila		23.894	67	Deleži		92	
Hranilne vloge . .	14.953	64	Dana posojila .	. |	16 095	64		Inventar premični |	205	20	Hranilne vloge s ka-		
Vrnjena posojila	1.948	97	Tekoči račun . . .	1 000	—		Zaostale obr. posojil	61	56	pitaliz. obrestmi .	23.345	29
Tekoči račun.	. .	2.745	55	Obr. hr. vlog izplač. |	99	78		Vrednost tiskovin .j	280	—	Tekoči račun. . .	1.745	55
Plač. obr. od posojil	S73	38	,	,	» kapit	712	34		Delež pri „Zad. zv.11	1 000	—	Predplač. obr. posojil	237	34
Upr. in uradni prisp.	74	95	Obr. pos. povrnjene |	12	33		Izguba iz leta 1902	81	17	Cisti dobiček . . .	194	81
Pristopnine . . . |	21	—	Upr. in uradni stroški	43	29		Golov. 31. dec. 1903	92	39			
Got začetkom 1.1903	1 ,()41	20	Ren dav. in nep. pr.	4	64							
Vrnjeni nal. denar .	7.435	79	Obr. tekočega računa	10	91							
Obr. nalož. denarja	94	96	Naložen denar .	.	6.908	16							
			Gotov. 31. dec. 1903 |	92	39							
	29.919	44		29.919	44		U	25.614	99		25.614	99
												
Hranilnica in posojilnica v Preski,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za prvo upravno leto 1903. Začetek poslovanja: 29. nov. 1903. Člani: koncem 1.1902 —, v upravnem letu pristopilo 21, izstopilo 0, koncem leta 21.
Deleži: začetkom 1. 1903 K —, v upravnem letu prirastlo K 42, odpadlo KO; koncem leta K 42; odpovedano: 0, Denarni promet: K 7.225,46.
Prejemki (Debet) |	K	h	Izdatki (Kredit)		h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži	 Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Obresti nal. denarja Plač. obr. od posojil Upr. in uradni prisp. Pristopnine . . .	42 3.531 7 11 21	18 44 50	Dana posojila . . Naložen denar . . Obr. hranilnih vlog kapitalizovane Upr. inuradni stroški Gotov. 31. dec. 1903	400 3194 6 11	44 18 72 78		Posojila	 Naložen denar . . Gotov. 31. dec 1903	400 3.194	44 78	Deleži	 Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Predpl. obr. posojil Cisti dobiček . . .	42 3.531 9 12	18 89 15
1	3.613	12		3.613	12			3.595	22		3.595	22
												
Hranilnica in posojilnica v Smledniku,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za prvo upravno leto 1903.
Člani: stanje začetkom leta —, v upravnem letu prirastlo 18, odpadlo 0; koncem leta 18.
Deleži: začetkom leta K —, v upravnem letu prirastlo K 36, odpadlo K 0, koncem 1. K 36; odpovedano: 0. Denarni promet: K 36.474,75.
Prejemki (Debet) j	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Deleži		36		Vzdignjene hranilne		
Hranilne vloge . . Vrnjeni nal. denar .	14.022 3.844	81	vloge	 Delež pri „Gospodar.	1.420	
Obresti nal. denarja	235	38	zvezi" ....	200	—
Plač. obr. od posojil	74	51	Dana posojila .	.	3 580	—
Upr. in uradni prisp.	7	30	Naložen denar . .	12.386	85
Pristopnine . .	.	18		Inventar premični . Ustanovni stroški . Obr. hranilnih vlog izplačane . . Obresti hranil, vlog kapitalizovane Upr. in uradni stroški Gotov. 31 dec. 1903.	352 14 1 278 3 1	20 37 77 56 25
	18.238	—		18.238	—
1					
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva) 1	K	h
Posojila	 Naložen denar . . Inven pr. 10°/o odpis Delež pri „Gosp. zv.“ Gotov. 31. dec. 1903	3.580 8.542 316 200 1	85 98 25	Deleži	 Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Cisti dobiček . . .	36 12.602 2	81 27
	12.641	08		12.641	08
					
199 —
Istarska posujilnica u Puli i podružnica u Pazinu,
registrana zadruga na ograničeno jamčenje za trinajstu upravnu godinu 1903.
Zadrugara bilo je krajem godine 1902 1659; u Puli pristupilo ih je 103, odstupilo 23, u Pazinu pristupilo ih je 60, odstupilo 29; stanje koncem godine 1903 1770 sa uplaćenih zadr. dielova K 37.140; odpovedano 0.
Novčani promet: Matice u Puli K 1,223.932-19, podružnice u Pazinu K 1,369.173-61.
a) Matica u Puli.
Prejemhi (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva) "j	K	h
Gotovina u blagajni			Izplać. zadr. dielovi	540			Gotovina u blagajni			Zadružni dielovi	21.820	
1. januara 1903 .	11 151	18	Zajm. zadrugarima .	205 998	02		31. dec. 1903 . .	43.184	17	Štedionički uložci .	606.204	06
Pristupnina . . .	206	—	Šted. uložci povrać.	233 354	47		Ulož. kod dr. zavoda	38 469	32	Pasivni zajmovi . .	51.444	27
Primlj. zadr. dielovi	2 060	—	Interesi na štedion.				Vriednostni papiri .	5 724	40	Predplaćeni interesi	2.157	79
Povraćeni zajmovi od			uložke ....	25.996	—		Zajmovi kod zadrug.	530.558	41	Odpisane tražbine .	2.084	48
zadrugara . .	.	145 670	12	Pas. zajm. izplaćeni	28 012	73		Inventar pokretni .	1.078	65	lleservni fond .	.	12.882	87
Interesi zaost. i tek.	29 033	04	Interesi pas. zajmova	1.752	97		Vriednost nekretnina	36.870	03	Cisti dobitak . . .	1.366	78
Šted. uložci primljeni	322 197	25	Ulož. vlastiti kapitali	87.657	55		Zaostali interesi.	.	36 078	09			
Primlj. pas. zajmovi	17.45*	97	Za uzdrž. nekretnina	1.140	13		Predplać. interesi na					
Dignuti vlas. kapitali	102015	50	Dobava pokretnina .	510	36		pasivne zajmove .	19	61			
Prihod od inventara	2.629	48	Upravni troškovi	5.429	78		Povratljivi trošk. za					
Kamati vried. papira	233	94	Gotovina u blagajni				osnuće Raiffeisenica	3 574	96			
Povraćeni sudbeni i			31. decembra 1903	43 148	17		Zaost. povr. troškovi	2 438	61			
razni troškovi .	.	888	70										
	633.540	18		633 540	18		U	697 960	25	1 697.960		25
										II		
b) Podružnica u Pazinu.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Gotovina u blagajni 1. januara 1903 . Pristupnina .	.	. Zadružni dielovi Povrać poz. glavnice Inter. zaost. i tekući Interesi nedospjeli . štedionički uložci . Primlj. pas. zajmovi Dignuti vlastiti kap. Prihod od nekretnine Razni dohodci . .	5.745 120 1.200 78.162 16 587 1.494 263.518 18 734 298.441 2.384 2.702	85 50 58 59 84 20 44 42 11	Povrać. zadr. dielovi Zajmovi dani zadrug. Štedionički uložci . Interesi istih . . . Pas. zajm. povraćeni Interesi istih . . . Ulož. vlast, glavnice Dobava nekretnina . Za uzdržavanje nekretnina i porez . Dobava pokućstva . Upravni troškovi . Gotovina u blagajni 31 decembra 1903	580 146.954 55.678 14.613 89 647 1.350 313 502 51.165 805 237 5.546 9 009	41 35 27 78 19 76 5* 33 82 63 45
	689.091	53		689.091	53
					
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Gotovina u blagajni 31. decembra 1903 Zajm. kod zadrugara Inventar pokretni . Vriednost nekretnina Ulož. kod dr. zavoda Zaostali interesi kod dužnika .... Zaost. povr. troškovi Predplać. interesi na pasivne zajmove .	9.009 320.450 378 66.080 26.392 16.089 3.185 100	45 02 71 21 11 47 28	Zadružni dielovi Štedionički uložci . Pasivni zajmovi .	. Nedospjeli interesi . Reservni fond . . Saldo računa dobitka i gubitka . . .	15.320 410.638 6.000 1.494 7.187 1 045	01 59 65
n u	441.685	25		441.685	25
			1		
Kmetijska hranilnica in posojilnica v Starem trgu,
reg. zadruga z neomejeno zavezo, za osmo upravno leto 1903. člani; koncem 1. 1902 517, v 1. 1903 prirastlo 36, odpadli 3, koncem leta 550.
Deleži: stanje začetkom leta K 1.034, v upravnem letu prirastlo K 72, odpadlo K 6, koncem leta K 1.100; odpovedano: 2. Denarni promet: K 510.985-16.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	b		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži		72	_	Deleži		6			Posojila ....	255.943	78	Deleži		1.100	
Hranilne vloge .	.	190 483	—	Vzdignj. hran. vloge	88 527	22		Tekoči račun .	. .	186.352	58	Hranilne vloge s ka-		
Vrnjena posojila. .	46.392	24	Dana posojila. . .	57.875	—		Inven prem. in nepr.	401	60	pitalizov. obrestmi	434.758	24
Tekoči račun .	.	.	6 000	—	Tekoči račun. . .	103.500	—		Zaostale obr. posojil	4.041	29	Predp. obresti posojil	601	38
Plač. obr. od posojil	11.225	78	Obr. hranilnih vlog				Vrednost kolekov .	4	70	Neizplač. nagrada in		
Upr. in uradni prisp.	1.095	98	izplačane . .	.	1.055	34		Delež pri „Z. zvezi'	1.000	—	upr. 1902 . .	430	—
Pristopnine . .	.	36	—	Obresti hraniln. vlog				Delež pri „Lj. pos.“	4	—	Neizplač. nagrada in		
Gotov, začetkom leta	1.096	94	kapitalizovane.	.	3.177	85		Got. koncem 1. 1903	2.139	80	upr. 1903 .	400	
Zamudne obresti	144	14	Obr. pos. povrnjene	51	12					Neizp.upr. pros 1903	200	
Razni dohodki . .	16	40	Upr. in uradni stroški	44	03					Rezervni zaklad . .	9.389	07
			Rentni davek in ne-							Obresti rez. zaklada	422	50
			posr. pristojbine .	186	12					Cisti dobiček . . .	2 586	56
			Gotov. 31. dec. 1903	2.139	80							
	256.562	48		256.562	48		1 1 1 1	449 887	75		449.887	75
			II									
Hranilnica in posojilnica pri Sv. Kinigundi na Pohorju,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1903.
Člani: koncem leta 1902 63, v letu 1903 pristopilo 12, izstopil 0; koncem leta 75.
Deleži: začetkom leta K 750, v upravnem letu prirastlo K 120, odpadlo 0, koncem leta K 870; odpovedano; 0. Denarni promet: K 135.505-33.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Deleži		120		Vzdignj. bran. vloge	23.162	88
Hranilne vloge .	.	42 088	61	Dana posojila. .	.	21.452	88
Vrnjena posojila. .	7.169	19	Naložen denar .	.	19 583	74
Vrnjeni nal. denar .	13 821	51	Obr. hranilnih vlog		
Obr. nal. denarja .	97	75	izplačane . . .	111	18
Plač. obr. od posojil	2.249	58	Obr. hranilnih vlog		
Upr. in uradni pri sp.	161	27	kapitalizovane	2.366	46
Pristopnine . . .	11	—	Obresti posojil povr-		
Zamudne obresti	36	59	njene		5	39
Za odprod. tiskovine	24	36	Upr. in urad. stroški	193	34
Gotov, začetkom leta	2.463	41	Rentni davek in ne-		
			posr. pristojbina .	24	76
			Tiskovine in poštnine	161	43
			Delež pri „Z. zvezi1*	200	—
			Gotovina konec leta		
			1903		981	21
1 U	68 243	27		68.243	27
					
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posojila	 Inventar premični . Zaostale obr. posojil Delež pri „Z. zvezi" Naložen denar, °/o . Gotov. 31. dec. 1903	54.366 421 741 200 13 084 981	82 18 96 26 21	Deleži	 Hranilne vloge s ka-pitaliz. obrestmi . Pedpl. obr. posojil . Rezervni zaklad . . Obresti rez, zaklada čisti dobiček . .	.	870 67.997 149 649 29 100	05 02 62 03 71
	69.795	43		69.795	43
					
Posojilnica v Zatičini,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deveto upravno leto 1903.
Člani: stanje začetkom leta 71, v upravnem letu prirastlo 2, odpadlo 7, koncem leta 6G.
Deleži: začetkom leta K 830, v upravnem letu prirastlo K 20, odpadlo K 70, koncem leta K 780; odpovedano: 0. Denarni promet: K 61.590-57.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit) j	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži	 Hranilne vloge . Vrnjena posojila Vrnjeni nal. denar . Zamudne obresti Plač. obr. od posojil Upr. in uradni prisp. Pristopnine . . . Gotov, začetkom leta	20 21.145 7.256 1.000 90 2.472 72 5 1539	94 67 83 26 70 95	Deleži	 Vzdignjene hranilne vloge	 Vrnjena izposojila . Dana posojila .	. Obresti hranilu, vlog izplačane .	.	. Najemnina .	.	. Upr. in uradni stroški Dohodninski davek . Obresti deležev .	. Obresti od izposojil Gotovina 31. decembra 1903	.	.	.	70 18.813 3800 4 395 221 80 381 39 18 234 5.482	38 36 50 83 65 50 13		Posojila	 Naložen denar . . Inv. premič. z od p. Inventar nepremični Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin . Delež pri „Z zvezi* Delež pri „Lj. pos “ Gotov. 31. dec. 1903	42.287 1.838 321 200 647 100 1.000 4 5 482	96 01 46 13	Deleži	 Hranilne vloge s kapi tal iz. obrestmi . Izposojila .... Predplačane obresti posojil .... Obresti deležev .	. Rezervni zpklad . . Čisti dobiček .	.	.	780 30.093 19.500 243 207 216 838	30 93 83 98 52
	33.536	35		33.536	35			51.880	56		51.880	56
											1	
Kmetijsko društvo v Gorjah,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za šesto upravno leto 1903.
Člani: koncem leta 1902 182, v I. 1903 pristopil 1, izstopili 3; koncem leta 180 s vplačanimi deleži v znesku K .5429-50; odpovedano: 6.
Denarni promet: K 121.736 07.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Blag. preost. 1. 1902	773	52	Izplačani deleži . .	300			Vrednost blaga . .	18.166	84	Deleži		5.429	50
Vplačani deleži . .	20	50	Izdatki za blago .	.	55 097	47		Terjatve na blagu pri			Neizpl. obr. deležev	447	22
Vpisnina		2	—	Voznina ....	1.974	02		zadružnikih .	.	7.985	66	Izposojila ....	8.900	—
Prejemki za blago .	60.775	49	Užitnina ....	295	70		Vred. pr. inventarja	901	26	Dolg na blagu nezad.	11.992	17
Vrnjeni užiln. davek	9	23	Najemnina . . .	575	70		Delež pri „Gospod.			Rez. zaklad, °/o .	.	1.187	90
Vrnj. vožnja od želez	14	82	Neposr. pristojbina .	56	91		zvezi' ....	200	—	čisti dobiček .	.	.	676	02
			Upravni stroški .	.	1.246	52		Delež pri hranilnici	4	—			
			Obr. delež, in izpos.	634	19		Gotov, koncem leta					
			Gotov, konec 1. 1903	1.375	05		1903 		1.375	05			
1 ! 1	1 61.555	56		j 61555	56		1 ! u	28.632	81		28 632	81
r			1									
Kmetijsko društvo v Leskovici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za upravno leto 1903.
Člani: koncem 1. 1902 111, v upravnem letu pristopil 1, izstopil 1, koncem 1. 1903 111 s vplačanimi deleži v znesku K 1.035-41; odpovedano: 0.
Denarni promet: 38082.43.
Prejemki (Debet) |	*	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Blag. preost. 1. 1902	1.623	34	Izplačani deleži .	.	50	
Pristopnina . . .	2	—	Vrnjena izposojila .	800	—
Izposojila .	.	.	.	1.100	—	Izdatki za blago. .	17.036	36
Prejemki za blago .	16.361	81	Voznina		455	40
			Inventar premični .	20	64
			Neposr. prisojbina '	—	30
			Upravni stroški .	.	504	57
			Obresti del. in izpos	128	01
			Gotov, 31. dec. 1903	91	87
| 19.087		15		19.087	15
II					
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva) j	K	h
Vrednost blaga . .	4 385	66	Deleži		1.035	41
Terjatve na blagu pri			Neizpl. obr. deležev	117	09
zadružnikih •	•	•	786	30	Izposojila .	. . . |	2.700	—
Vred. neprem. inven.	387	43	Rezerv, zaklad in 0/o |	1.565	92
» prem. „	200	—	Čisti dobiček . . .	432	84
Gotov. 31. dec. 1903	91	87			
u	5.851	26		5.851	26
			•		
Perva mlekarska zadruga v Planini pri Cerknem,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za peto upravno leto 1903.
Člani: koncem leta 1902 50, v upravnem letu pristopilo 0, izstopila 2, koncem leta 48 s vplačanimi deleži v znesku K 616-—; odpovedano: 0.
Denarni promet: K 26.766‘69.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Blag. preost 1. 1902 Prejemki za blago . Prehodni .... Obresti nal. denarja 5”/o popust, na mleku Iz poštne hranilnice	482 10 597 130 29 397 1.811	67 43 73 92 94	Izplačani deleži .	. Izdatki za blago . . Voznina .	.	.	. Inventar premični . Neposr. pristojbina . Upravni stroški .	. Prehodni . . . . V poštno hranilnico Gotov. 31. dec. 1903	42 7.956 413 26 1.465 130 3.283 132	65 31 04 20 73 07 69
l 1 U	13.449	69		13.449	69
			r	H		
Imetje (Aktiva) 1 K		h	Dolgovi (Pasiva)	K | h	
Vrednost hlaga . . i Terjatve na blagu pri zadružnikih . . j Terjatve na blagu pri nezadružnikih .	. Vr. nepr. inventarja „ prem. Nal. denar pri c kr. poštni hranilnici . Obresti od tega .	. Gotov. 31. dec 1903	15 35 1.041 240 861 3130 42 132	94 94 58 79 56 03 69	Deleži .... Dolg na blagu zadruž „	„ najemnini „	„ plač. vslužb. Rezervni zaklad, °/o Čisti dobiček . . .	616 438 3 86 4.441 115	82 09 62
5.700		53		5.700	53
HT					
Mlekarska zadruga v Sorici,
regislrovana zadruga z omejeno zavezo, za četrto upravno leto 1903.
Člani: koncem 1.1902 31, v upravnem letu pristopilo 5, izstopili 3; koncem leta 33 s vplačanimi deleži v znesku K 4741—; odpovedano 0.
Denarni promet: K 17.941 98.
Prejemki (Debet)	n-	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Blag. preost. 1. 1902. Vplačani deleži . Pristopnine .	.	. Prejemki za blago . Prehodni .... Najemn. sob in vrta	675 30 40 8.026 40 165	49 11 40	Izplačani deleži .	. Izdatki za blago .	. Inventar nepremični Davki	 Upravni stroški .	. Obresti izposojil •	. Prehodni .... Naložen denar .	. Delež pri pos. v Sorici 	 Gotov, konec 1.1903	42 6.171 71 19 1.486 132 40 1.000 2 12	17 88 65 21 07 02		Vrednost blaga . . Terjatve na blagu pri nezadružnikih .	. Vr. nepr. inventarja Vr. prem. inventarja Naložen denar .	. Obresti nal. denarja Deleža pri posoj. na Češnjici in Sorici Gotov. 31. dec. 1903	40 606 2.643 1.371 1.000 10 4 12	34 11 49 02	Deleži	 Izposojila .... Dolg na blagu zadr. ,	.	,	nez Rezervni zaklad . , Cisti dobiček . . .	474 2.900 1.057 78 1 107 69	59 49 79 09
	8.977	—		8 977	—			5.686	96		5.686	96
							H II					
Pregled
denarnega prometa „Centralne blagajne* za mesec marc 1904.
Predmet	Vloge				Kredit			10	Denarni promet
	vloženo		vzdignjeno		izplačano		povrnjei		
	K	h	K	h	K	li	K	b	K
Stanje 29. feb 1904 . .	2,978.79«	41	—	—	2,973546	57	—	—	
V mesecu marcu 1904	281 058	25	208 751	70	103.715	83	69.796	44	
Skupaj . . .	3,259 854	ti«	—	—	3,077.262	40	—	—	3,779 323-28
Po odbitku		208.751	70	—	—	69.796	44	—	—	
Stanje 31. marca 1904	3,051.102	9«	—	—	3,007.465	96	—	—	
Kmetijsko berilo.
Vinogradništvo in vinarstvo.
Poučilo, kako je vinogradnikom ravnati s trtami, ki so bile po toči poškodovane.
Ker je ravnokar v nekaterih krajih naše dežele toča vinograde močno poškodovala, daje podpisani vinogradnikom sledeče navodilo, kako je s takimi titami ravnati.
Ako toča pobije, je pred vsem treba kakih 8 —10 dni počakati, da se po njej napravljena škoda v polni meri pokaže.
Potem je treba trte dobro pregledati in na naslednji način z ostrim nožem obrezati:
1.	Vsa močno ranjena ali zelo razkosarjena peresa je stran porezati.
2 Na šparonih ali napnjencih je pustiti samo one mladike, katere imajo še kaj ohranjenega grozdja na sebi, druge pa odrezati. Mladike z grozdjem se skrajšajo v toliko, kolikor je nujno potreba. Najbolje, ako ostanejo nad zadnjim grozdom še 3 do 4 peresa. Izrastle zapernice se zaščipujejo za prvim ali drugim listom.
3. One mladike, katere stoje na reznici (palcu ali ščapu), ter imajo dati les za napravo reznic ali šparonov v prihodnjem letu, je treba posebno skrbno obrezati in ohraniti, ker je drugače tudi trgatev prihodnjega leta izgubljena.
Ako so takim mladikam samo vršički odbiti, odrežemo le najbolj
poškodovan del istih, ter gledamo, da ostane na koncu kaka zapornica (zalistnik), katera takoj naprej raste in nadomestuje trti odbiti vršiček. Ostale zapernice za-ščipnemo za drugim peresom, ker morajo ta peresa na mesto odbitih glavnih peres, trtni les rediti.
Ako so pa te mladike tako pobite, da je le njih spodnji del ohranjen, jih moramo tako obrezati, kakor po navadi pri spo-mladnem obrezovanju, to je na palce (ali ščape) dveh do treh zdravih očes.
Ta očesa poženejo in dajo tak les, kakor na pr. letos na zeleno cepljene trte.
Vse druge, trti nepotrebne mladike odrežemo, da gre živež le v one, katere rabimo za prihodnje leto.
Ako pa toča še toliko mladik na trti ne pusti, da bi iz njih napravili reznice ali palčke, moramo shraniti in rediti kake dve do tri mladike, katere po navadi poženejo iz starega lesa.
4. Pri vsem tem delu moramo pa skrbeti za to, da tiste mladike, ki so na trti ostale, ohranimo zdrave, ter da njih les dobro dozori.
Treba je toraj vezati, kmalu in večkrat proti peronospori (z galico) škropiti in meseca septembra vsako mladiko za eno tretjino skrajšati.
Bohuslav Skalickv’,
c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko v Rudolfovem.
Živinoreja.
O pomanjkljivem in potratnem krmljenji.
Naš namen ne more biti, da bi govorili tukaj o pravilnem, ra-cijonelnem krmljenji na kemijsko-fiziološki podlagi; pač pa je naš smoter, pogovoriti se o nekaterih popolnoma domačih in priprostih, toda zelo važnih zadevali iz gospodarske prakse, ki se pogostoma zanemarjajo: vzroka temu imamo iskati večinoma v pomanjkljivem poznavanji življenskih pogojev naših domačih živalij, mnogokrat pa tudi v pomanjkanju razmišljevanja sploh.
Izobraženi kmetje govore o ohranjevalni in o proizvajalni krmi in priprosti — mnogokrat vsaki znanosti sovražni — mož v jerho-vini se temu smehlja in ima ta imena za učeno igračo. In vendar izvirajo naravnost iz prakse in se dajo tako velepraktično utemeljiti, da nam uide njihov pomen za kmetijstvo s silo v hlev.
Živalsko telo je v svoji notranjosti nekako perpetuum mobile, t. j. stroj, ki se giblje brez prestanka po leti kot po zimi, ki ne miruje ne po noči ne po dnevu. Pride pač tudi trenutek počitka, da: to je smrt; a ko ta nastopi, nimamo več pred seboj živali, marveč samo kepo mesa, ki se lahko koristno porabi ali pa tudi ne. Dokler žival živi, vršijo se v njej nam večinoma neopazna preosnav-Ijanja in pretvarjanja v telesu, kojih posledica je izguba snovi ali iztrebki. Vsako, še tako neznatno pregibanje se zgodi le na račun preosnove snovi in celo speča žival konsumira snovi iz svojega telesa. Zraven pridejo še razne izločevinc: iztrebki, prebavljavni sokovi, pot, izhlapevanje; dalje nadomeščanje porabljenih telesnih delov (dlake, luskine, parklji) in slednjič proizvajanje živalske toplote. Vse snovi in dele telesa, ki se pri tem porabijo, je treba s krmo z nova napraviti v telesu in del krme, ki se potrebuje za to, je
ravno vzdrževalna ali ohranje-valna krma. Se le iz one krme, ki se da živali nad potrebno krmo za ohranitev telesa, more žival kaj proizvesti, producirati, odtod ime proizvajalna, produktivna krma. Seveda ne smemo teh pojmov tako za las natanko ločevati, da bi mislili, do neke natančno določene meje sega vzdrževalna krma in precej na to pride do svoje pravice in veljave produktivna krma : Bog vari! Vzdrževalna in produktivna krma gresta tako lepo roko o roki, da ju je le težko ločiti in še to k večjemu z natančno mero in vago. Tudi pičlo krmljena krava daje še vedno po nekoliko mleka, toda zato postaja lažja na teži; tudi zelo tesno držana delavna živina vleče še vedno svoje breme naprej do neke stopinje, a pri tem hira in hujša; celo mlada živina utegne pri zanikrnem gospodarji rasti kviško na račun siceršnjega svojega stanja. Torej meje, ki bi jo lahko z noževo ojstrino zaznamovali, ni. Toda skušnja nas uči in dokazuje, da smemo pričakovati kako korist samo od dobro in pravilno rejene živine, torej pri krmi, ki presega samo vzdrževalno krmo. Živalsko truplo hoče pred vsem nadomestiti izgubljene svoje obstojine in še le krma, ki jo dobi čez to potrebo, predela v našo korist, bodisi v delo, meso, tolščobo, volno itd. Kajti tudi delo je živalski proizvod:	pri vsakem napenjanji
se porabi nekaj živalskih snovi, ki jih je treba nadomestiti s pomočjo krme.
Ker od živali, ki dobiva samo vzdrževalno krmo, ne moremo pričakovati nobene koristi, zato sledi iz tega za nas zelo enostaven nauk, da moramo krmiti čez potrebo — produktivna krma. Recimo, da imamo n. pr. deset krav in da jim zamoremo podajati iz kterega koli vzroka samo vzdrževalno krmo; pri tem seveda ne smemo računati na obilico mleka in ako dajo krave vendarle kaj mleka,
se zgodi to samo na stroške njihove telesne teže, krave shujšajo. Ker si damo kaj dopovedati, zato prodamo dve kravi in razdelimo krmo, ki nam preostaja mej ostalih 8 živali: za te krave je sedaj ta priklada produktivna klaja in mleka bo takoj več, iz te krme imamo torej resnično korist. Samo vzdrževalna krma je v gospodarstvu le redkokedaj na mestu: umestna bi bila samo pri vozni živini, ki stoji po zimi brez dela v hlevu in ki jo hočemo ohraniti do pomladi v enako dobrem stanu, kot je bila v jeseni. Ako se torej kmet vpraša, je-li naj redi menj živine z domačo krmo dobro in obilno, ali naj redi več živine z isto krmo pa pomanjkljivo, tedaj imamo samo eden pravilni odgovor: redi menj živine, pa dobro ali pa dokupi krme. Kteri teh zadnjih potov da je bolj pravilen, to je odvisno od krajevnih razmer. Posebno pri odreji mlade živine naj kmetovalec nikoli ne pozahi stare zgodbe, ki jo uči skušnja, da leži prihodnjost živali v prvem letu: kar se v prvem letu zamudi, se pozneje sploh ne more popraviti več ali pa le z velikimi denarnimi žrtvami. Mlada žival sicer še ni s prvim letom popolnoma doraščena, vendar pa mora glavna oblika v tem času že biti gotova. V gospodarstvu pač ne more biti drugače, da imamo pri živini večkrat izgube in ako je treba ob taki priliki poseči po nožu, tedaj se za dobro rejeno žival hitro dobi kupec ali pa vsaj kosec mesa za domačo hišo, dočim dobiš od suhega živinčeta samo kosti in kožo, kupca pa sploh ne.
Gospodarjem, ki krmo trosijo po nepotrebnem in na ta način zapravljajo, hočemo brati levite v prihodnjem listu.
Marijan St.
Splošno.
Spremembe pri brzojavu.
V Londonu vršila se je lansko leto mednarodna brzojavna konferenca, ki je sklenila več olajšav za brzojavni promet.
S 1. julijem 1904 postale so olajšave pravoveljavne in priobčujemo naslednje najvažnejše:
1.	Rabijo se sledeča dogovorjena znamenja; PCD = važno brzojavno potrdilo, J = po dnevu dostaviti, GP = naj na pošti ostane, GPR = naj na pošti ostane, priporočano.
2.	Interpunkcije, apostrofi in vezaji brzojavijo se le tedaj i s. brezplačno, če to odpošiljalec zahteva.
3.	Podpis na brzojavki ni ne-obhodno potreben.
4.	Na brzojavkah s plačanim odgovorom mora odpošiljalec na vsak način navesti število za odgovor plačanih besed. Za odgovor predplačano število besed ni omejeno. Za naprej se lahko plača odgovor tudi pri takih brzojavkah, ki se morajo pošiljati za naslovljencem.
5.	Ce se zahteva brzojavno potrdilo t. j. dan in ura dostave, se plača pristojbina za petbesedno brzojavko.
6.	Pozvedovati radi kake oddane brzojavke, zahtevati prepise itd. more se samo v prvih 8 mesecih po oddaji; reklamacije radi pristojbinskih preplačil dopustne so pa samo 5 mesecev po oddaji.
Hrani vse v dobrem stanu, ne zidaj brez potrebe.
Ako zboli žival v hlevu je treba takoj na to misliti, da se zopet ozdravi: treba jo je morda toplo odevati, varovati prepiha, paziti je treba pri krmljenji in napajanji in ako se bolezen še ne zgubi, kličemo živinozdravnika. Ako se za vse to ne brigamo, je žival vedno bolj bolna in slednjič pogine; sama od sebe se le redko kedaj ozdravi. Kakor pri živini
tako je pri vsaki reci kmečkega inventarja, ravno tako tudi s kmetijskimi stavbami. Ako pri lestvi zmanjka enega klina, treba je takoj novega vdeti, sicer se lestva vedno bolj kvari. Ako ne popraviš lemeža, ki se maje, tedaj je delo s plugom slabo, zgubi se dosti časa, pri tem se človek vedno jezi in naenkrat je treba poslati plug h kovaču, da ga korenito popravi. In tako je z vsemi drugimi predmeti, ki se nahajajo v gospodarstvu.
Kakor hitro opaziš na kakem predmetu kako napako, takoj jo popravi ali sam, ali pa pošlji stvar h kovaču, mizarju, ključavničarju ali drugemu rokodelcu v popravilo , drugače imaš neprestano škodo vsled rabe pomanjklivega orodja in drugič ti nastanejo slednjič mnogo večji stroški za popravo, če ne bo morda stvar sploh izgubila svoje rabnosti in je ne bo treba vreči mej staro šaro. Toda lastno popravljanje je večinoma borno krpanje, zato je najbolje, ako se obrneš ob taki priliki do dobrega rokodelca. Je li ta rokodelec s teboj kaj v rodu ali ne, po tem ne vprašaj. Ako tvoj bratranec Črnivec ne zna dobro podkovati, tedaj ženi svoje kljuse raje v sosednjo vas podkovat, mesto da bi pustil bratrancu, da konča kopito tvojemu konju.
Zato si dobro zapomni: To ni nikaka varčnost, ampak pravo pravcato zapravljanje, ako nimaš vsake reči v gospodarstvu v najboljšem stanju in ako ne napraviš takoj novega onega orodja, ki se ne da več popraviti.
Kmetijske stavbe so kapital, ki nič ne nese, to se pravi, ki ti ne da dohodka, kot ga dajejo n, pr. njive, vinogradi, živina itd., ob enem pa bi te stavbe vendarle imenovali rentabilno glavnico v toliko, ker daje družini stanovanje in shrambo vsemu, kar spada k gospodarstvu: živini, orodju, pridelkom itd.
Iz tega pa sledi, da se moramo v kmetijstvu izogibati vseh nepotrebnih in potratnih stavb; ob enem pa je tudi zelo malo ekonomsko, ako si ne postavimo nujno potrebnih stavb ali jih temeljito ne popravimo, kadar to zahteva zdravje domačinov ali varno shranjevanje pridelkov.
Zato pomni:
1.	nikar ne zidaj, dokler ni potreba, pač pa
2.	zidaj in popravljaj, kakor hitro je to potrebno, a potem
3.	zidaj kolikor moč priprosto, dobro in po ceni.
K točki 1. Nikari ne zidaj, dokler ni potreba. Kdor bi lahko obdeloval svojo kmetijo s kravami, a jo obdeluje s konji, ta škoduje sebi, pa tudi svojim konjem, ker nima zanje samo premalo dela, ampak tudi premalo krme.
In kdor ima dovolj prostora, pa hoče vendar še ravno tako imeniten kozolec dvojak (toplar), kot ga ima njegov sosed, ki premore sto oralov več sveta od njega — ta britko oškoduje svoj mošnjiček in nekega lepega dne mu bo zmanjkalo krme za njegova poslopja, t. j. denarja, da bi jih mogel držati v dobrem stanu. Koliko posestnikov je šlo že vsled brezumnega zidanja rakom žvižgat! „On se je zazidal", pravijo ljudje in oni, ki so ga preje zavidali, ga zdaj pomilujejo.
K točki 2. Zidaj in popravljaj, kadar je potreba! Popolnoma narobe varčnost — torej zapravljanje! je — ako se ne pomaga, kadar ima živina slabo poskrbljeno : ako stoji pretesno skupaj, ako so tla prestrma ali premokra, in je hlev vlažen, zaduhel, z ved n im prepihom, ostrim mrazom in žgočo vročino. Mesto žrtvovati nekaj goldinarjev se pusti stati živino tako skozi desetletja in zgublja stotake in tisočake vsled živinskih bolezni, zvrženja, premajhne množine mleka i. t. d. V strehi pri skednju je luknja, skozi katero vhaja dež in sneg. Predno se gospodar odloči
poslati po krovca je pokaženih veliko stotov slame in sena in del nadstrešja je tako preperel, da je treba več novih podbojev in gred za drag denar nadomestiti; z 10 goldinarji bi se bilo lahko prihranilo par sto škode. Samo zapravljanje !
K točki 3. Zidaj in popravljaj kolikor moč priprosto, dobro in po ceni! Vse kar ne služi gospodarskim namenom, ker je potratno ali nepraktično ali predrago, je zapravljanje.
Toda sama gola „krparija" je tudi zapravljivost in naj bo še tako po ceni. Kdor razbito šipo v hlevskem oknu nadomešča s cunjo — kdor maši luknjo, skozi katero prši in naletavajo snežinke v kaščo s prazno vrečo — kdor omahujoče zidovje skozi leta podpira s pod-pornjami, ta mora nekega lepega dne vendarle vse temeljito popraviti — toda takrat s toliko večjimi stroški, kolikor dalje se je obotavljal — in med tem časom je zavoljo svoje nemarnosti navadno vendarle škodo trpel in se lahko imenuje še srečnega, ako se mu med tem vse skupaj ne podere na kup in ne napravi grozovite nesreče.
Take krparijc so vedno najdražje in naj bi stale tudi še tako malo denarja. Kar malo stane, zato še ni po ceni, ampak ceno je le to, kar v razmeri s svojo dobroto stane malo denarja.
Pri vsaki večji stavbi si dajmo narediti naj preje proračun, ki ga če le mogoče v družbi kakega skušenega prijatelja temeljito preštudirajmo. Navadno se da pri tej preskušnji črtati še marsikaka postavka ali pa napraviti ceneje in tako se da doseči cilj, da se enostavno, dobro in po ceni zida. —
Fr. P.
Barometer v hišo!
Ali bo jutri dež? Ali bo lepo? Tako se vprašuje gospodar velikokrat po leti in se ozira pri tem kam se podijo oblaki. Noben stan,
— 205-
noben poklic ni od vremena tako zelo odvisen kot kmečki stan. Kaj čuda potem, ako stoletne pratike in stara vremenska pravila še danes igrajo tako važno vlogo v življenji vaških prebivalcev!
Znanost je že davno zavrgla napovedovanje vremena za več nego 24—48 ur naprej in se na podlagi mnogoštevilnih opazovanj na vseh krajih zemlje izrekla, da so zakoni, po kojih se ravna vreme, pregloboki, ozir. previsoki, da bi zamogli takoj in kaj gotovega izreči o njih ali vreme za tedne, mesece ali leta naprej napovedati.
V največ slučajih bi bil kmet zadovoljen, ako bi zamogel računati vsaj s pridobitvami vremeno-slovja, z določevanjem vremena 24 do 48 ur naprej. V večjih mestih objavljajo vsaki dan brzojavna in telefonska poročila vremenskih postaj, postavljajo vremenske hišice z barometri in drugim orodjem, da more meščan napraviti izlet s popolno varnostjo, da se mu ne zmoči svetli cilinder ali da se ne pokvari nova obleka milostljive gospe. V vaseh pa, kjer je blagor in gorje celega ljudstva, dostikrat odvisen od vremena, ne poznajo teh skrbi: „Kmet naj bere časopise, notri so vremenska poročila11, boš morebiti ugovarjal. Da, govoriti je lahko. (Je bi imel le kmet tudi še potrebnega „drobiža11, da bi si mogel naročiti dnevnik! In če bi tudi mogel to storiti, kdaj pa dobi list pri naših poštnih zvezah na deželi ? Ko je snopje na polji že pošteno namočeno, tedaj čita, da po teh in teh poročilih imamo pričakovati dežja.
Tudi tukaj tedaj kmetu ne kaže druzega nego „samopomoč11! Zato si kupite barometer, ako ga še ni v hiši! Poplačan je pri enem samem vozu sena ali žita, ki ga spravite zavoljo njega suhega pod streho. Seveda tudi barometer ni popolnoma nezmotljiv prerok, tudi ne more napovedati vremena za
celo leto naprej, kakor pratikar, toda ponajvečkrat zadostujejo kmetu njegove napovedi, posebno ako pazi na vse to, kar pravi znanost o barometru in kar lahko čita v fiziki od Mohorjeve družbe, pa tudi v vsakem boljšem Ijudsko-šolskem berilu. Povdarjati pa moramo, da mora biti barometer res dober, ne tak, da ga moraš še-le na okoli obrniti, da se dvigne živo srebro.
Morda je marsikak bralec pričakoval obširnega popisa o vrednosti in o rabi barometra. Toda takega nauka v obče v našem smislu niti ni mogoče podati. Treba je, da barometrovo stanje pridno opazuješ in marljivo primerjaš spremembe živega srebra z vsakokratnim vremenom. Potem boš sam od sebe spoznal, kako koristno in potrebno orodje v hiši da je barometer.	—o—
Narodnogospodarske drobtine.
Natiranje lesa z mlečnim cementom.
Posneto mleko, pinjenec in sveže, neposneto mleko se lahko porabi za napravo barve za nati-ranje (štrihanje) lesa, ki je zelo trpežna in po ceni in za skednje, šupe, lesene ograje zelo priporočljiva. Ne stane veliko več kot vapneni belež. Pri napravi je treba paziti, da se napravi naenkrat samo toliko beleža, kolikor se ga porabi dotični dan. Na 4 litre mleka se vzame D/a kg portland-cementa in zraven se pridene toliko beneške rdeče barve, da se dobi dobra barva. Vzame se pa lahko tudi kterakoli druga barva. V mleku plava barva, cement pa je težak in pade na dno, zato je treba zmes z lopato dobro premešati ; kajti dobrota tega beleža je odvisna od tega, da se napravi dobra cementna plast. Sest ur po mazanji je barva že trdna kot mesece stare oljnata barva in voda je ne more več izprati. Pri 10 let starih poslopjih, ki so bila na ta način barvana, je bil les še dobro
ohranjen. Učinek tega beleža je najbrže ta, da površino lesa tako-rekoč okameni. Neposneto mleko je boljše kot pinjenec ali posneto mleko, ker ima v sebi več olja (tolšče). Ako denemo v zmes mesto mleka vodo, potem se belež z lahka oddrgne in odmoči. Gotovo priporočanja vredna novost, ki jo velja poskusiti.
Sveže meso
je, to vsakdo ve, najbolj okusno in zdravo. A po leti v vročini se kmalu pokvari in zasmrdi, da postane ne le ostudno, ampak tudi nevarno. Da si meso, ako si ži-vinče doma zaklal, vsaj nekaj dni dobro ohraniš, vzemi iz telesa samo črevesa in dobrovje. Druge kose pa si reži ven le po potrebi. Ko si drobovje odstranil, umij znotra-njost zaklane živine z mrzlo vodo: potem natlači notri svežih kopriv, in vse truplo dobro ovij v kožo. Okrog še oveži zaradi muh snažno rjuho; potem pa zanesi vse skupaj na hladen prostor, v klet ali v studenec. Vsak dan odreži mesa, kolikor ga potrebuješ, in potem ravnaš, kakor prvikrat, — samo svežih kopriv ti je vselej treba. — Tudi s perutnino se mora slično delati, da ne zasmrdi.
Kako se kruh dalje časa ohrani?
Kmetice rade napečejo dosti kruha, da z njim potem shajajo po 14 ali še več dni. A počasi se kruh zelo posuši, ali pa začne plesneti, če je shranjen v vlažnih prostorih. Temu se v okom pride, ako se novo pečeni hlebi vtaknejo v malho (vrečo), v kateri je bila moka, in sicer tako, da leži zgornja skorja enega lileba na zgornji skorji drugega. Potem se vreča dobro zaveže in obesi v senčen zračen kraj. Tak kruh traja 4 do-6 tednov, in ostane okusen. Prej ko se ga rabi, se ga dobro skrtači in osnaži, ter še eno noč položi v hladno klet.
— 206 -
Vprašanja in odgovori.
“*J Vprašanje 30.: A. P. v Str. p. V.) Prosim, blagovolite mi odgovoriti na to-le vprašanje: Kako se meri go-sjtota kake reči. Meril bi rad gostoto bencina in prosim odgovora v prih. št. lista.
Odgovor 30.: Gostoto teles merimo z „areometrom", ki se imenuje tudi hidrostatična tehtnica ali gravi-meter. Njegova sestava temelji na hi-drostatičnem zakonu, da se vsako telo, ki plava na kaki tekočini, potopi tako globoko, da ima od dotičnega telesa izpodrinjena tekočina isto težo, kakor celo plavajoče telo. Iz tega sledi: Telo se potopi toliko globlje v kako tekočino, čim manjša je gostota ali čim redkejša je dotična tekočina. Po tem načelu sestavljene areometre imenujemo škalne areometre ali po domače gostomere z lestvico (Skalenareometer). Ta goslo-rner obstoji iz steklene cevke, ki je v spodnjem delu razširjena in se končuje z okroglo bulico, katera je obtežena z živim srebrom ali s svincem. Razdelitev cevke na stopinje (=°, grade) je zelo različna in zato imamo tudi za različne tekočine posebne gostomere, tako za špirit, sladkorno raztopino, solno raztopino, lug, kis, vino, mleko
i.	t. d. in tudi za bencin. Areometer za bencin dobite pri tvrdki „Alois Kreidl, Praga, Staro mesto, Husova tfida 241—1. in je treba zahtevati areometer za 0’600—0 750 sp. teže. Stane K 2'50. Ta areometer Vam gostoto naravnost pove in sicer ona številka na lestvici, do katere se go-stomer potopi. Navadno si natočimo tekočino, ki jo merimo, v precej visoko stekleno posodo in v njo spustimo gostomer, pri čemur lahko opazujemo, kako globoko se potopi. Natančneje ravnanje z bencinom nam ni znano, ker ga še nismo imeli prilike meriti. Morda Vam tvrdka da še kak tozadevni svet. Opozarjamo pa na to, da bencin naše gostote izhlapeva že pri toplini -|- 5° G tako močno in nasiti zrak tako zelo s paro, da se napravi eksplozivna zmes, ki se zelo rada vname. Varujte tedaj pri Vaših poskusih, da ne pride v dotični prostor kak ogenj, tudi smodka ali pipa ne.
Vprašanje 31.: (J. Pr. pri sv. T. v Sl. G.) Zanimam se za zajčjerejo, ker je meso tako drago, meneč, da bi utegnila rejja kuncev biti, dober postranski zaslužek. Blagovolite obelodaniti o tej panogi kmetijstva, če Vam je kaj znano, zlasti tudi, kje bi se dobilo dobre živali te vrste?
Odgovor 31.:	Pri	znani rodo-
vitnosti domačega zajca ni dvojbe, da bi se dalo s pravilno rejo prirediti precej mesa, ki se za moj del ne razlikuje veliko od piščancev, posebno še, če se meso pred kuho nekoliko namaka v mrzli vodi, da mu odvzame zadnje sledove nekega lastnega, neprijetnega duha po urinu.
Da pa navadni zajec, kot ga običajno videvamo po kmetih, ne zadostuje za rejo, da bi se izplačala, o tem ni dvomiti. Najimenitnejši nemški zajčjerejec in poznavalec kunčevega rodu, Oton Grunhaldt meni, da so najboljše vrste kuncev za pleme sledeče: 1. orjaški belgijski kunec, 2. ko-štrunovi kunec (lapin belier), 3. fian-derski kunec.
Orjaški belgijski kunec ima kožuh podoben divjemu zajcu, močni zadnji nogi, ušesa široka štrleča po konci. Tehta povprečno 5 kg, mnogokrat pa imajo starejše živali tudi po G—7 leg.
Koštrunovi kunec — takoimeno-vani zato, ker ima dolga, navzdol viseča ušesa, ki ga delajo podobnega koštrunu, ako ga ogledujemo od spredaj — je nekoliko krajšega trupla in tehta 4—5 kg. Koštrunovi kunec je poseben ljubček onih rejcev, kateri plemene kunce v prvi vrsti na dolgost ušes, ki je pri nekaterih kuncih dosegla že dolgost 70 cm. Toda taki športi niso za nas gospodarje, niso ekonomični.
Če tudi ste obe vrsti koristni in se odlikujete z znatno težo: vendar imate na drugi strani to napako, da sta le malo rodovitni. Zato so križali obe vrsti — i orjaškega belgijskega i koštrunovega kunca — z navadnim domačim kuncem; s tem so dosegli večjo žival od domače, boljše meso in obenem večjo rodovitnost, nego jo kažete imenovani 2 vrsti (belgijska in koštrunova). Iz tega križanja je izšel t. zv. orjaški lotarinški kunec, ki tehta 51/3-6 kg in ima meso izborne kakovosti. Samice so bolj rodovitne in dajejo redoma 8—10 mladičev. Hvalijo tega kunca tudi zato, ker je zadovoljen z vsako krmo in prenaša vse vremenske nezgode. Zato je dandanes na Nemškem lotarinški kunec najbolj priljubljen, najbolj razširjen in bi ga bilo zato za rejo najbolj priporočali.
Orjaški flanderski kunec ima visoko, stegnjeno telo, pokrito z nežnim, mehkim kožuhom sive barve. Držati se ima na suhem, snažnem kraju pri zmerni piči, ki pa mora biti suha in mekka; sveža zelena piča mu ne ugaja.
Samica skoti vsakikrat po 8 mla-
dičev, ki zlasti v prvih tednih tako hitro rasto, da so v petih mesecih, takrat ko je njihovo meso najbolj tečno, sposobni za pod nož oz. poleno.
(Na prodaj ima te vrste zajce, ki jih imenuje velike francoske, Ivan Kranjc v Št. liju, p. Velenje — Štajersko. Nadaljne vire morete zvedeti, ako pišete na „Spolck pro cho-vani drobneho zvifectva v Chrudim" ali na „Spolek pro chovani drobneho zvifectva v Pardubicich". Morda Vam tudi ustrežemo z naznanilom, da je izšla knjižica „Anleitung z ur praktischen Kaninchenzucht" od A. Poelcke-ja,
2.	izdaja, 34 strani s 6 sl. Dobite jo v Berlinu, Deutscher Verlag. Stane le GO vin. V njej je popisal pisatelj največ svoje lastne skušnje, zato Vam bo knjižica dobro došla.)
Vprašanje 32.: (Al. K. pri sv. L. p. sv. P. pri B.) Prosim naznanite mi, kako imamo mi mali posestniki ravnati z mlekom, ki imamo navadno po 2 ali 3 krave, navadno po 101 mleka na dan. Mleko se pri nas ne proda, ga navadno po stari navadi v latvicah kisamo in smetana je le malokedaj lepa, enkrat je pretoplo, drugič prehladno. Prosim sveta, ali se dobi kak Alfa Separator in ali mora biti namolzeno mleko posneto precej ali se sme počakati nekoliko ?
Odgovor 32.: Kdor se mora za vsakdanji kruh tako truditi kakor kmet, ni čuda, ako si išče prijatelja, ki bi mu olajšal delo in pomnožil njegov zaslužek. In glejte, tak prijatelj je za malega kmeta, kot ste Vi, ravno majhen posnemalnik. Separator ali posnemal-nik je stroj, ki posnema namolzeno mleko in sicer tako popolno urno, da ima v primeri s starim ravnanjem velikanske prednosti.
Zato nujno svetujemo onim, ki imajo po 3 ali več krav, da si nabavijo tak posnemalnik.
Stroškov se ni treba ustrašiti, v 10 mesecih je stroj plačan. Da ni pretirano, kar trdim, lahko spoznate iz tega:
1.	) dobite posneto mleko popolnoma sladko, kar pri dosedanjem ravnanji nikdar ni mogoče; to mleko ravno tako dobro zaleže v domačem gospodinjstvu, kakor tudi za prodajo, za napravo sira in za krmljenje prascev in telet.
2.	) se v stroju očisti mleko vse nesnage, s čimur kot hrana veliko pridobi.
3.	) lahko rabite mleko precej po posnetji, torej zelo kmalu po molži
n tako preprečite neugoden vpliv vr e-mena na mleko.
4.	) posname separator mleko tako ipopolno, da dobite 15—20°/o več putra, nego doslej, to je pri vsakih 100 litrih dobro kilo več.
5.	) dobite izvrsten, trpežen puter dobrega okusa, ki ima vedno 20 do GO vin. boljšo ceno od navadnega kmečkega.
Nedavno mi je rekel neki gospod: „Prepričan sem, da mora biti separator res dobra reč, zakaj kupil si ga je posestnik S. K., o kojem je znano, da je zelo trd za denar in da se preje desetkrat premisli predno izda krajcer."
Vam bi zelo svetoval, da se vzamete 2 ali 3 posestniki skupaj, pa bo vsaj 30 l mleka na dan. Tako pride na vsakega le majhna svota, tembolj, ker bi Vam svetoval obenem kupiti tudi dobro pinjo in majhen gnjetilnik, ki se privije na mizo, dasi ta zadnji ni neobhodno potreben. Vsi trije bi posnemali določeno uro, vsak svoje mleko in posneto takoj vzeli seboj; smetano pa naj bi v eni hiši primerno ohladili, umedli in poslali v poštnih zabojih po 5 kg naprej. Odjemalce bi si preskrbeli ali sami ali pa če bi naprosili Zvezo v Ljubljani, da bi Vam posredovala prodajo kot svojim članom. Kako treba z vsem ravnati, bi se najložje podučili, ako bi poslali enega svojih za par dnij v kako manjšo mlekarno.
Vprašate, kako ravnati z mlekom. Glavne točke so: Snaga, snaga in še enkrat snaga je prvi predpogoj vspeš-nega mlekarstva. Snažna gospodinja, snaga v hlevu, pri posodi, v mlečni omari. Če napravite separator, Vam je treba le malo posode, a ta je velika in vsa naj bo iz dobro počinjene železne pločevine. Tudi žehtar naj bo pločevinast. Poleg tega bi rabili še edno ali dve mlečni posodi (mlečno
stojalo) po 20 l in eno Švarcovo posodo za smetano po 15 Z vsebine. Sosedom v španoviji z Vami bi sme-tanske posode ne bilo potreba, ampak samo dve za mleko, sveže in posneto. Kar zadeva čas posnemanja, ravnamo pri nas doma tako. (Piše naš prijatelj, ki ima sam mal posnemalnik v hiši.) Po leti ob hudi vročini posnemamo vsaki dan opoldne, po zimi na dva do tri dni enkrat. Mleko je treba precej po molži spraviti iz hleva in ga postaviti v škaf z mrzlo vodo, da se ohladi in sicer v odprti posodi. K že ohlajenemu mleku od zjutraj ne smemo prilivati sveže namolzenega toplega mleka od opoldne ali zvečer, ampak treba ga je preje ohladiti, potem še le priliti ; to velja za slučaj, da naj ndeko še čaka na posnemanje eden ali dva dni. Kadar hočemo shlajeno mleko posnemati, ga najpreje segrejemo 30 do 35° C, zato je najbolje, da si kupite mlečni toplomer za 1 K, ki Vam pokaže toplino. Nato se posname. Paziti je treba, da se vrti stroj s pravo hitrostjo, ki je za Alfa-Viola-posnemalnik 60 vrtljajev v minuti. Navadno delamo pri separatorju puter iz sladke smetane, ker je ta finejši in dražji od onega iz kisle smetane. Naprava je zelo priprosta. Precej po posnemanji ohladi smetano v mrzli vodi in jo pusti stati največ 18 ur, v poletni vročini je še to preveč! Pri pinjenji je treba paziti na pravo toplino smetane, ki naj bo po leti 12° C, po zimi 15° C. Čim gostejša je smetana, toliko preje se umede, najbolje je posneti tako, da se vzame od 100 l mleka 12—14 l smetane proč, regulira se s posebnim smetanskim vijakom. Pri modernih pinjah (priporočam Vam malo Vikto-rija-pinjo) medemo 30—40 minut. Ko je umedeno, se puter še dobro pre-gnjete, lepo zmodelira in pošlje naprej. Najmanjši separator Alfa zistema do-
bite za 190 K, namreč Alfa-Viola. Če ga napravite, Vam ne bo žal.
Drug naš nasvet bi pa bil:
Ako imate v Vašem kraju že mlekarsko zadrugo, pristopite jej kot član — ako je še ni, bi si jo pa lahko ustanovili in damo vsa potrebna navodila mi.
Sicer pa: Bog daj srečo!
Priporoča se:
škodam in poškodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Ljubljanu, Medjatova hiša.
1000—1200 jablanovih debele
dobre vrste cepljene 2- 3 leta stare. Cena od 40- 60 vin. postaja Škofja Loka. — Marija Jenko, Lipca pri Škofji Loki.
»Kmetijsko društvo v Vipavi«
ima na prodaj še 3000 amer. ključev K, portalis za suho cepljenje sposobnih po 14 kron za tisoč, do 20.000 amer. ključev za bilfanje po 5 kron tisoč, 350 kom. cepljenih trt bel. burgundec in 400 komadov silvanca po 20 vin. kom. 221 6—5
20G 20—12
(c=~
Zahtevajte
v svoj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v zavojih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiucr ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov.
^	.y
	1	i
1	lili	
T	Kdo bi prodal jedno lepo	
1	mlado molzno kravo si-	JZ
	mendolske pasme?	1
T		
1		
Tale
težak prešič
zredi se le s pridajo
Barthelnovega klajnega apna
v enajstih mesecih. Melzer piše 9. decembra 1890: „Z od Vas dobljenim klajnim apnom dosegel sem v lastni reji pri jednajst mesecev starem mladiču navadne kmečke pasme flj^* spitano težo 250 kil.“
Barthelnovo klajne apno je najboljše in najcenejše sredstvo, da se žival obvaruje pred zlomljenjem kosti, hromostjo žrebet, telet in pujskov, za izrejo mladičev, zvišanje mleka, proti glodanju lesa, pitju gnojnice, za nesenje jajc pri kokoših itd. Popis in priznanja brezplačno.
IVI. I3avtliol «& Ooinp., Dunaj
X. Siccardsburggasse 44.
— 208
LO,
C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
*r blagajne
prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic
M. Adlersfliigel
založnik Raiffeisnovih posojilnic
Dunaj, I., Franz Josephs-Quai l\M
210 24-12
;CCCCC0OOQQQ0QOOJQQQa330(330Q30a00Q0330O
S
to
§
B
1
tentovane sprave za žveplanje trt
Jednostavno i duplo delajoč
ŠKROPILNICE PROTI ' PERONOSPORI TER VSE POTREBNE
VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi,
vIG.lEilERmilllMi
U. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ? Ceniki brezplačno.
212 20—11
Karol Kavšeka jMsIed.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in zaloga poljedelj. strojev
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
22;i x~4	priporočata:
Pristne amerikanske kosilne slroje,
stroje za preobračanje
in grabljenje
najboljše in najnovejše, kar se do sedaj dobi.
Novi motorji na bencin
amerikanskega in angleškega sistema, izdelki prve vrste za rokodelce in kmetijo.
Najnovejša vratila, mlatilnice, trijerje, čistilnice za žito in sploh vse stroje za poljedeljstvo.
Najboljše blago I	Nizke cenel
Slovenske cenike pošiljamo na zahtevo brezplačno!
Nad 360.000 v rabi!
Nad 600 prvih odlikovanj!
o
^4
o
r$
ti
^4
a»
■g
«3
ESI
O
>
e$
M
ti«
o
o
ti.
o
H«
Delniška družba Mfa-Separalor
Zaloga za južne dežele:
v Gradcu, Annenstrasse 26. 1 1
Prc5im berite!
pr05im berite!
218 12-4
Zadovoljno jfam potrdim, da so od $aše cenjene tvrdke za našo mlekarno postavljeni stroji, in mlekarske oprave sploh najboljše kakovosti in nas v vsaki svrhi popolnoma zadovoljujejo. <£ opravičenim ponosom se zato lahko sklicujete na tukajšno mlekarsko opravo, katera se gotovo lahko prišteva k najmodernejšim
delovršbam.	Spoštovanjem
Deželna mlekarna in šola ja sirarstvo
v Jarome rišu, Moravsko.
Kromeriž, dne 20. maja 1903.	(Anton (Liska, l. r. ravnatelj.
ti
ti
C/2
O
•ti
ti
►s
ti
•ti
o
tz*
o
ti-
CD
Izdajatelj: Zadružna Zveza v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Ivan Rožman, uradni vodja „Zadružne zveze“. — Tiaek Zadružne tiskarne v Ljubljani.