teto III.» itev. 124. v Cellu. loreR due 25. oktobra 1921. retain ilitm i ittiiilL Bgfnl "~~^ /IrtVlttSJ^^^^^^v. ^A0*^^^ ^HV ^BBHP i«i«*„ /s^yAM&t. '& dblasi za vsak mm «favale K 150 - pM^IIl'W 3 Par " K 1>2° Ixhaja vsak lorek, četrtak In loboto. UrednlitTO Strossmajerjeva ul. St 1, Lnadstr. Telefon St. 53. UpraVBlitTO Strossmajerjeva ul. St. 1. prttličje. Telefon St. 65 Račun kr. poStnega cekovnega urada St 1O066. Hova pulitiiiiii Karli HMrp. Pr ihod Karla v Šopronj - Dvolična Igra madžarskt vlade. — Pro- test velike antante.— Za malo antanto Karlov povratek — catus belli. Jugoslovenske čete gredo na madžarsko mejo.— V Avstrlji se prlpravljajo na odpor.— Italija in FrancIJa v zvezl z Madžari in Karlom? HabsburSki slabič in alkoholik, raz- kralj Karl, je uprizoril novo pustolov- seino. Pri'loinil ie svečano dano besedo in nenadoma zoflet prišel na Madžarsko, da zasedc prestol. Tokrat jc. prise! skup- no i ženo Cito. Izjavlja, da sc tokrat no pokori niti ukazu madžarske vlade ntti kakih tujih oblasti in da sc nc umakm več iz Madžarske. Z inadžarskimi hon- vedi hoee iz Madžarske udariti na Du- naj in na cesarskem gradu bi naj zopet zaplaipolala njegova zastava. ObnoviTi hoče staro cosarsko slavo Habsbur- govcev. Karl in Madžari ogrožajo zopet ev- ropski mir. Zakaj nobena srednjeevrop- xka država razun Madžarske ne more pripustiti, da se kršijo mednarodne po- - trebovali niti sankeije za svoje sklepc. Prihodnje leto že pričakujemo volitev v sreske (okrajne) odbore in oblastne sa- bore. ' Kar se tiče samouprave, je torej naša stranka storila glavne ko- rake za nj-^no realizacijo, med tem ko kriče opozicijonalci povsod, da ho^eino samoupravo uničiti. sami p* nič pozitlv- nega ne storijo. Striček Vanja. Čehov je ruski pisatelj iz devet- najstega stoletja in sicer v letih, ki so imcla za sabo v ravno minoli poeziji boj za pravice onih, ki so ječali v materijalnem in duSevnem robstvu. Borba je bila brezuspešna in beseda, ki je imela v petdesetih, Sestdesetih in sedemdesetih letih še nekoliko pra- vice, se je morala skrivati. Kajti nihi- lizem je bil nehal govoriti samo z be- sedo in se je jel posluževati dejanj. Vrstili so se atentati in njih glavna žrtev je bil Aleksander II. Novi car je bil energičen mož in tema v literaturi si ie morala hočeš nočeš poiskatl dru- gih potov. Pesimizem se ie zagrizel vanjo. ^opet so vstali pesniki, ki so obu- pavali nad vsem - hamletske narave. Na,veCji med njim; je bil Cehov. Nfijboh ruski med njimi in sicer tako intenzivno ruski, da je postal obüe- CloveSki, kajti v svoiem najnotrai- nejSem bistvu je ilovek enak Cloveku narod narodu. »Cisto tako kakor na- liči življenje v tako izreeno norveSkih lbsenovih dramah onemu vvseh «eliko- mestnih predmestjih celotne Evrope, tako so te tako izrazito ruske drame del življenja v vseh veleposestnih gra- dičih Evrope,« pravi Shaw. Čehov kakor Gorki nam ne sli- kata v toliko narodnega in stanovskega miljeja, kakor intelektuelnega. Dolgo- časie in obupanie, to je najpoglavit- nejSa in v bistvu edina čustvena nota Čehovih junakov, ki ne žive, temveč ie životarijo. V takšno dolgočasje in leno živo- tarenje svojih ljudi nas povede Čehov takoj s prvimi prizori svojega Strička Vanje. Seveda tudi to dolgočasje ni brez latentnih sil, ki se pa izprožijo le redkokdaj. Nevihta sledi le mučni sopari. A te nevihte Čehovega sveta so za njegove ljudi brez haska. Živ- Ijenje se jim razburka za nekaj tre- notkov, a jih ne vrže na drugi prod, valovi so jih pač ponesli tja proti drugi obali, a izvrgli so jih zopet na prej- šnjo. In staro življenje, polno dolgo- 2asja, obupavanja in brezplodnega dela — životarenje se prične. Vse svoie življenje je žrtvoval Vanja učenjaSki slavi svojega svaka Sretrjakovega. Trudil se je zanj, gospodaril na po- sestvu njegove hčerke Sonje, da mu omogoCi brezskrbno življenje in mu lajSa njegovo znanstveno pot. Sonja mu je zvesto pomagala. »Nisva jedla zastonj tvojega kruhs, oče!« In zakaj vse to, zakaj je žrtvoval svoje želje po življenju, ki bi ga bilo poneslo tja, kamor bi se mogel pospeti s svojimi talenti ? Za oni dan, ko končno ta start vpokojeni profesor, ki ni pomenil zna- nosti nič, pride z novico, da misli po- sestvo prodati. Vse svoje živlienje je Vanja zapravil za prazen nil. In zdaj naj se odpove domu, ki je mogel ži- votariti in se vzdržati na trdnih nogah le zato, ker ga ie prežel on s svojo živo mučeniSko krvjo?! Ne! To ga požene- v obup. Zblaznel bi. Za re* volver zgrabi, da bi ubil ubijalca svoje življenjske sreče. Ali to je že osoda teh v brezplodnost zakletih, da tudi smrt odmaje z glavo, ko jo kličejo na pomoč. Ne zadene. A da bi bilo našlo vsaj njegovo Ijubeče sree utehe. Jelena Andrejevna, profesorjeva so- proga, ljubi drugega — Ostrova, zdrav- nika. Tudi Srebrjakdv, Jelena in Ostrov in Sonja, vsak izmed njih doživi vihar v svoji duSi, vihar, ki \<\\ za ure dvigne iz dolgočasja in životarenja, a gre za njih življenjsko pot brez haska mimo. Srebrjakov ne more prodati posestva, preko Vanje ne more; Jelena ljubi Ostrova in se mu vrie celo za trenotek v objem, ali v gozd.no hišico, kjer bi se združila v veliki ljubezni, mu ne sled*, strga se mu iz objetja, da se kot zvesta soproga vrne s profesorjem v velemesto; Ostrovo ljubezensko hre- penenje ostane tako neuteSeno in ostane mu še nadalje le fantom — fantaziranje o gozdovih, ki jih bo on obvaroval pred sekiro; Sonja, ki ljubi Ostrova, je bila v veliki srefi vzdrhtela za tre- notke v zavesti svoje ljubezni do Ostrova — doživela je veliko razoCa- ranje in zopet bo kakor proSIa leta sedela ob večerih za pisalno mizo in s stričkom Vanjo pregledovala in ure- jevala gospodarske knjige. Profesor Srebrjakov in njegova žena, ki sta bila s svojim prihodom in bivanjem vzvalovila to pusto življenje na deželi, odpotuieta in vsem ostane — razočaranje, puSCoba in uteha v delu, a v delu brez haska za njih pravo notranie Življenje. Krčevtto, gorele in strastno pre- vpiti krik svoje bolestne duSe z lepo laijo in vseeno trpeti, to jim o»tan«.. Stran 2. iNOVA rOBAt V delu je sluibena pragmatika, kutero je straitku obljubila nradništvn. Ta /akon naj izenači iiuzboljša maten- jalni položaj našega uradništva, tnu da »noralieno jakost. ki bo sanirala tudi Ža- lostne razmere. ki vladajo mcd činovni- stvom \ nekaterih delih domoviiic. Pro- ickt jc ixdelan; nas prijatelj poslancc Reisner jc prvi strokovnjak v tein vpra- šanju tcr jc tudi pri tem velikem detti vodihia in merodajna oseba. On ni sam. ttmvtv jc reprezentant inogočnega TV- mokratskega kluba. Upamo. da bo čim- piei pod streho činovniški /akon za ce- l(i državo. V celi Kvropi opazujete. da parla- inentarizeni ne fnnkcijonira dobro: raz- prave se povsod zavlačujejo, sklepi Te polagoma dozorevajo. ljudstvo pa godr- nja. Teinu smo skušali priti v okom t zakonodajnim odborom /.a dobo 5 let. Ki prcdstavlja nekak mail parlament, ter je izvršil že mnogo koristnega dela. Naš parlament tone v malenkostnih de- batah. Vzrok je njega razcepljenost. Pol- no je malih strank, ki le govorijo. pa nič nc delajo. Lek proti temu zju jc v raztfe- litvi inoči na velikc stranke. To je važno tiJdi za upravo. Največja nesreča je bifa v zadnjih letih za Jugoslavijo. da so se ministri menjavali od mescca do mese- c-i. Samo železniško mhiistrstvo je dose- daj že enajstkrat menjalo svojega mim- sira. Tako noben minister ni imeJ prilikc se uživiti v svoj posel. Temu se izogne- mo samo, če pridejo na vlado močne stranke, ki morajo več let neprestano voditi dr- žavo. Težko je zahtevati danes od veli- kih strank. ki se morajo na vsc strani boriti proti demagogiji, da napravijo kaK | nesimpatičen korak n. pr. na finančnem polju. Naš finančni minister Kumanudi je izvršil junaški čin, da je potrojil zemlji- ški davek v Srbiji. Taki primeri so redici. Po mojem prepričanju je patrijotiena dolžnost, delati v državi na to. da se kr*.1, pijo velike stranke. Zato smo že preu volitvijo obžaiovali. da se je ustanovila Narodnosocijalna stranka. Njuna poslan- ca sta popolnoma pasivna postavka -¦ narodnem političnem življenju. Za agita- cijo doma mandat ni potreben. Koalicija raed demokraH in radikale! trdno. stoji. Ne bo se zruSUa, kakor si delajo vedno upanje naši nasprotniki. tz katerih govori samo pobožna želja. Dr- žavni interes ne pripušča razkola. Res so sicer sem in tia spori. mi trpimo mno- gokrat, ker gredo pogreški radikalce»- na naš rovaš. Toda vsaka nada na Pro- tičevo akeijo je prazna. Protič je odigral, ker so vsi njegovi poizkusi, pripeljatf•* pozieijo v parlament, ostali brezuspešnv. Na površje tudi ne bo prise! noben predlog za revizüo ustave. Pri koalieijah vedno vsaka stran neVaj | plača. Zato mora vsaka velika stranka gledati in stremeti za tein. da postane v državi sploh veeina. In ravnn Tadi teü sc je pricelo delo velike reorganizaeije naše stranke v w'tii državi. Organizacija stranke se mora izvršiti v globino. Stranka trdno stoji. V Cnii gori je kniečkn prebivai- stvo prešlo v našo stranko. ki k doblla pri zadnjih obeinskih volitvali dve tret- iini mandatov. V Banovini je dobro izpe- Ijal strankino organizaciio poslanec Mi- lan Pribičevič. V hrvatskih inestih fma- mo miadino. starejša generaeija se lovi §t- za starimi plemenskimi frazami. Vf- deti pa je, da se bliža konec Radičeve •tepubüke«. Kmetje in meščani si It mencajf) oči in spregledujejo. V Srbiji stojimo sijajno in naše poziciie so sc Hiatno ojadile. V Slovenjji smo izvršili mnogo. | kar smo na zadnjem zboru zaupnikov o- bljubili. Obljubili smo občinske voHtve in izvršene so. Volitve so prenovile oti- cmske odbore. Zanimivo ie. da se v kmečkih občinali skorai povsod spora- 7innevaio dobro. četudi skoraj nikjer nima ena stranka zadostnc večine. Dru- zače pa je v mestih. Zaradi tega je naSa stranka dosegla. da se uvede v večjih mestih drugačen način razdelitve man- da tov. Izvedli smo tudi preosnovo vl&iega iolskega sveta in preprecili v njem klerikalno straho- \'Iado. Za vzpostavitev reda in spošto- viinja države smo veliko storili. Zato so nas naši nasprotniki krstili za policajde- n'.okratc. Iz tega kricania nasprotnikov s: ne storimo nic in iaz rečem samo. da jc v Slovcuiji prod liujskaeem še prc- iiialo trcla roka. Zakoni dajejo mnoRo svobode in inožnosti za njeno zlorabü. Dobro bi bilo. da se prime bolj trdno ouo Oasopisje, ki vsaik dan rujo proti državi. (ßiirno pritrjevanje. Klicl: Sramota. isa smejo biti Domoljubi, Straže. Avtouo- misti!) Ja/ sein že itak raznpit za reak- I cijönarca in se ne bojim povedati odkri- to. da je treba posvečati vee pozornosti pisanju opozicijonalnili listov. Ysak dan nam prorokujejo naši o- po/icijonalci propad. da nas kmalu sploli več ne bo. Iz klerikalnih listov lahko vt- dite. da ravno nas Sinatra klerikalizem za edino resnega in opasnega sovražnlka. Mi stojimo trdno in kljub vsem težavani napredujemo, globoko prepričani, da bo tudi nied slovenskim deloni nasega ua- roda demokratska idtja zinagovita. Na- sa stranka je tudi na nepolitičnem polju storila mnogo. Potrebne so marsikje 5.' reformc in veC razvoja pri našem pro- svernem delu; potrebujenio veliko po- moei iz razumniških krogov. Borimo se za duše naših otrflk. za dijaštvo in zen- ski naraščaj. Klerikalizem je izgubil v politiki svojo odlocilno moč. zato gre tia dno, pridobiti si hoče miadino. NaSa. stranka vodi protiakcijo proti temu nn- padu klerikaliznu. Združiti se moramo še trdnejše v koncentričnem ognju, ki so ga na nas naperili vsi naši naspror- niki. Končno bo stal proti »am samo en nasprotnik: klerikalizem. Tu je velika zgodovinska naloga slovenske inteligen- ce in naše demokratske stranke, da va- ruje. da bi se klerikalizem razširil na Hrvatsko in nas Slovencc in Hrvate za- plete! v boj s Srbstvom. Zato polaga Ue- mokrats-ka stranka na nas toliko vaZ- nost, ker \ridi, da je naša nalo?a preprc- čiti to nevarnost. Pri nas je doina kritika delavcev v lastni stranki. Kritika ni skodljiva. samo osebe ne sme boleti. Toda včasih mora- mo rcči. da vidimo pri nas pezdir v lastnem očesu, bruna v očesu nasprotnika pa ne \itfl- mo. Klerikalci imajo v svoji stranki velt- ke težave, razlikc v misljenju so prwnjm veliko vecje. a vendar držijo strogo CH- sciplino. V tem oziru se od njih lahko kaj naučimo. Obilo kritike se je slišalo v zadnjew času radi naraščajoče draginje. Ne bom raapravljal o vzrokih draginje. Boj proti naši valuti. ki stoji tako tesno v zvezi z draginjo, je sistematični boj naših sovražnikov z vseh strani. Za vsem pa, kar je v naši državi slabega. vedno stoji Italija. ki se poslužuje v to svrho tujega kapitala. Le s skrajnlm varčevanjem se nam more posrečiti krr- ti deficit proračuna brez posojila- In v tem vidim najvažnejši korak tudi v tem vprašanju. Poslovati je pričela devizna centrala. Svoboda prometa z devizami in valutami je bila prišla prenaglo. Prt- čakujemo, da bo devizna centrala, kadar prične delati, znatno omilila valutno krl- zo. Draginje se z drakoničnimi nastopi proti eiiemu ali drugemu stanu ne pobi- je. Poskušali sino nekaj takega svoj cas. pa uspeha ni bilo. Razmere se bodo oz- dravile, ee se posreči napraviti v dt-viz- ni kupčiji red in dobiti zunanje posojilo. Zdržati moramo nekaj časa. da sovra- štvo takorekoč cele Kvrope proti nam preide. Laž je, da bi hotela uaša stranka žrtvovati kai na kulturnih napravah Siovenije. Cc bo treba kaj črtati v pro- računu. skusali homo Crtati drugod, cfa ohranimo postavke za naše kulturne za- vode. Radi osemurnega deiavnika smo prišli v spor s socijamimi demokra- ti. Toda prenapeti osemurni delavnik se mora odpraviti. Nikier se ne sme branttl delati onenui, ki hoee delati. Bolniške blagajne so se zlorabile od strani socf- jalnih demokratov. To bo nehalo. Strart- ka naj vzdrzuje svoje organizacije in se širi z lastnimi sredstvi- Dosegli smo, «a be obrtniški stan enako zastopan v za- varovalnici in bolniški blagajni kakor delavec. S te-m bo uprava postavljena na zdravo podlago. Delavstvu je treba posvetiti več pozornosti in ga navajati k temu. da nc \ erjanic slepo frazam po- litične agitacije. Naj dela vee strokovno in se ne pusti politično toliko zlorabljatt, |)a bo doscglo vee uspehov. I'rcdscdnik domokrutskc strauke g. Ljuba Havidovič. ki bi bil rad priSel danes nii'd nas, pa jc zadržan v Splllii. V'as. cenjeni prijatelji. pozdravlja in Vas vabi. da se v eim večiein številu ud1:?«.1- žite strankinetsa kongresa v Beogradu. ilne ^). oktobra. Nasi hratie nas žele vl- deti. V'itleti niorate tudi \ i naš Beogratf. videti se morate z nasiini srbskimi in lir- vatskimi prijatelji, se /. niimi razgovaf- jati in spoznati razmere. Y Beogrucfu bonio spoznali tudi veliko nioc demo- kratske ideje in njene iiositeljice, liuSe stranke. Crpali homo novih sil za no>r> delo! Delo za stranko nam ne sme biti težko ali celo nesinipn- tično. ivolitieno delo v parhimentarni c?r- žavi ne sme biti iiikomur zopenio. Ude- ležujte se torej dela /.a stranko v naj- voC'ji nieri, zavedajoč se, da s tem VTsIte patrijotieno dolžiiost zavednili jugoslo- venskih državljanov. (Živahno. dolj?o- traino odobravanje in ploskanje.) FRANJO CVETKO: Slovenski kmetovalci v Srbiji. (Dalle.) Obhajala so nas pri tem čustv«, nienda slicna onhn kralja-zrnagovalca, ki koraka na čelu armade v zavzeto me- ss o. Dospeli smo pred hotel, seznanili se brzo s seljaki in meščani. I niimi posedii za pogrnjene mize tor »rueali«. Okrep- čani po tečnih jedeh in pobudnih zdrav?- cali smo se peljali popoldne na kodjah ?n vozovih v vzhodni smcri na 1200 ha \\ je baje 7x na- cr't izdelan. toda vojna je preprečila u- vršitev. Iz prejsnje dobe je danes tain v obsegu velikega dvorišča in parka vjc velikih hlevov (kakor na Ljubicevti). kjer se vidi innogo lepih koni. goved. o- \ac, vrhtega je poseben oddelek z.;t pe- rotnin.irstvs). Na dolgern Wevskem po- slopjii so Nemci in Bolgari streho po- žgali; vsled nedostatnih gmotnih sred- stev v drž. blagajnah še danes stoji tarn golo zidovje. V veliki pojati stoje raz- lični kmetijski stroji. vse državiia last: vclikanski motorni plug, mlatilnik. se- jalniki in mnogo drugih. Da sejejo in pri- delujejo ogronmo množino pSonice. o tem pričajo orjaški kupi slarne. V parku pred gradičem, kjer stanuic držav.ii u- pravitelj tega razsežnega «imanja«. so postavili v obliki kvadrata klopi in stole ter nas pogostili. Ttikaj so se vršili pod milim ntrbom vpričo odličnili Srbov in seljakov pomembni govori. zlasti oni so- potnika L., v katerem it1 pohvalil srbskn kulturo kot samoniklo in izvirno. ustvar- jeno iz naroda, ki zasluži z ozirom na razne po neštetih vojnah povzročeiie o- vire polno priznanje. Kcr je bila Cirpriia ozir. DobriOevn takorekoč predzadnja točka našega po- tovanja. naredil je srovornik splošen lJreglcd ter naštel poglavitne vrlinc srli- skega naroda. ki smo jih opazovali *n Ctitili povsod. obviiein je izrckel hvaK) /a prisrene sprejeiuc. sprcmstva in pn- gostitve. % njegovo trditvijo. du smo Slovenei dobrsen del naše kulttire pri- vzeli od tuicev. da torci ni pristno naSti narodna. sc mnogi Slovenei niso >trinja- li. Razmisljiijnio sedaj doma. io-li L. imel prav ali ne! Meščani so šc poskrbeli za prav iu- knüeno veCerjo. dobrodušne mešeanfce pa so nas iznenadile s — tortami. Ako 5e dodamo k vseinti temu mchke nostelje. moramo reei. da smo doživeli povsod neprieakovaiio iugoslovensko gostoljirb- nost. a Cupriia je v tem dosegla rekord- Laskavo-iskreno hvulo je izrazil tovarts Neniec. Navsezgodaj sum še prihodnjc iutro pohiteli z vozovi v veliko tvornieo za steer (sladkor) ter si jo vsai površno n- glcdali od zinmi in znotraj. Zgradila jo ?? I. 10(19 neka česka banka. sedaj pripatfä ticki češko-srbski akcijski druzbi. To- vanra iuia velikanske pralnlce za slacl- korno peso in najtnodernejšc srrojc In kotle ter je eiia največjih v Rvropi. Ta dan ni bila v obratu. izdJuje lahko dnev- no do SO vagonov. letno du 10.00*) vault nov sladkorjal^Sladkorna pesa sc priUc. hiie v okolici Cuprije in okolici KruSevI ca- — Skoda, da si radi pičlega Casa ni- smo mogli ogledati starega monastlra (samostana) s kaludjeri v bližini Cupru je. ZnaCilno za naprcdno miSljenjc Cu. pi i.ianov je to, da so v mestu gostihif fi napisi »Sokol«. »Sloga«, »Ujedinjenje« \ dr. Ob .''»9. uri smo se 18. sjpt. poslovji'j od Ijubeznivih nieseanov in seljakov ter vstopili na vlak, ki nas je po tolikih prf. lopih dneh odpeljal proti Beogradu in _ doitiii. Mcd vožnjo iz Cuprije do Beograda mho še bili nepričakovano dvležni brat, ske jk'ostoljubnosti na postaji Lapovo. kjer se odcepi stranska proga v Kraxu- jevac. Tukaj nam je namreč predscdnifc občine poslal kar v vagon sira in mi ra- žujii celega pečenega »prasca«. ki na«i jc ta prcdpoldan izborno teknil. Zopef suio imeli priiožnost razgledovati se po plodni ravnini ob Moravi ter po lepo ob. delani Sumadiji. Prepevaje naše domačc narodne pesmi. smo si kratili čas, Vines pa jc včasih zadon^la tudi precej znana srbska ponarodela: »Tamo daleko, daleko od mora. tamo je sel» moje. tamo je Ijubav moja. Fiez otadžbirie ua Krfu zivini ja i opet klicern burno: 2lvela Srbijaf Tamo daleko, gde cveCu nema kraf. tamo su decu moja, tamo je pravi raj. Tamo daleko kraj Save. Hunava. tamo je varoš moja. tamo je Beograd!« (Konoc prih.) Iz narodne nkupSčine. Beograd, 2\. okt- V danasnii seii j: bil izvoljen predsednikom demokrat Jr. Ivan Ribar z 147 glasovi. Klerikalci in socijalisti so oddali prazne glasovnlce. Za podpredsednike so izvolieni radikal Marko Vujicti, m us lim an dr. Hrasnka in slovenski samostojni kmet Ivan UreS. Pa izvolitvi je imel dr. Ribar sledeči na- govoT: Gospodje poslanci! Vidovdan&ka i/- stava nam je otvorila široko delovno po- Ije. V tem zasedanju ima narodna skup- šeina dolžnost, izvršiti velike nal(»gc. Razen proračuna, o katerem moramo razpravljati, imanio tudi veliko naloRu scstiLviti poslovnik in nrediti vse zako- ne, ki so v zvezi z ustavo, kakor tudi zakone finaninega znaäaja. katerih nc bo mogoče odložiti. Vse te zakone homo morali nujno urediti, med njimi posebno \aznc zakone gospodarskega in social- nega značaja. Urediti iiam je zakone po smernicah naše ustave. Posebno pozor- nost boino morali posvetiti tudi zako- nom, ki bodo jamcili za mir in napredek naše države, zakone. ki se tiOcjo obrani- be proti našim zunanjira sovražnlkont. (Ploskanje.) fiospodje! Vi ste tisti, ki ?v»- ste tie samo reševali te zakone, ainpak tudi prei-llagali nove narodbe. Po poslov- i'.iku. katerega bo sestavila ta skupšči/ia v so.iiasju / ustavo. ima vsak poslant'C >\oie pravicc in dolžnosti. N'a.r vas oi'(>- zorim na tist: Ok*n ustave. ki d'dic vsu- keiini claim .skupščine pravico prcdla^ati zakonski načrt. Iniciativa je torej v rn- kaii \sakevrit posameznega poslana m /utorej sc nc bo tnogel nihec izmcJ va> piitoževati nad >labim deloni skupsciii«- Za nti>iodnost sivupiOine je od^ovor"-1 vSrt skupščma, oziroma vsak posla'iec p(»cbwj. Dela pa bomo imeli vclikf- ^ tem za>edanii;. Navdihniti mor?.mo sinv kc in as-.' s prepričanjem. da jc vidovdan- ska ustava v resnjci vama podiaga vsc- mu razvoju in napredku na gospodar- skein, socijalncni in splošna-kulturnctn polju iiašc uržave. (Ploskanje.) Zakonl. ki so tičejo orea:iizuwij'j in obrambc na- se države :r /.akon; finančnega, t."f'>l'°" darskcp in socljalncga znaiaia ««orajfl dati dokaz. da ;e naša država narodfl» država. (Odi»bravanje.» Par moramo vsej držav; edlnstvene zakone, s ^ bomo osvobodili novo o»voboier.i kra.x >tarih usiljenih zakonov in ustvarili raN" n(»pravn«>M \ Jržavi. Imejitio ved'.u» pred ojnii .>voio domovino in svoj'- J°*' žnosti do n;e in vsak naj po svojih "•*[ bališih zmožnostih priponiorc k uapi- ' ku dmve. (Odobravanie-) Vsak Jugoslovan mora biti član »Jugoslovanske Matlce« y.ev. 124. iWO V A DOB A« Stran 5. Politics» vesti. Akclja gospoda Stojina Protlča za iistvaritev opozicijskega :loka je končno padla v vodo. Naravno, saj so si nazori elementov, ki bi naj ta blok sestavili, tako razliCni, da je uspen aKcije nemogcč". Protič hoče revizljo ustave, Radič pa ustave sploh ne pri- znava in tudi noU revizije, ker privi, da je edino ustava, ki jo je on izdelal, zanj sp rejemljiva. On pa hoče medna- rodno pogodbo med plemenskima dr- žavama Srbov in Hrvatov. Dr. KoroSec zopet psuje Radiča, da ie sanja«, iz- dajalec i.t.d. in tudi s Protičem se v mnogem oziru ne sklada. Sedaj pa je priälo Se najhuje: poleg glavnega gla- sila radikalne stranke, »Samouprave«, j« Protičevo akcijo obsodilo tudi ostalo radikalno časopisje, predvsem »Tri- buna« in »Novosti«. ProtiC stoji s svo- jim iistom «Radikal« osamljen in nje- govi volilci mu na njegova pisma sploh ne odgovarjajo veC. Vsi ti listi vidijo v Protičevi akciji le cepljenje moti ra- dikalne stranke. Srbski narod je Protiču pokazal hrbet. Dr. Korolec za komunlite. Ime- nom klerikalnega kluba poslancev ie dr. KoroŠec predlagal, , naj se ukine II 18 zakona o zaSČiti državi, s ka- terim so razveljavljeni mandati komu- nističnih poslancev. Ali hose dr. Ko- roSec s komunisti napraviti opozici- jonalni blok? Habsburgovska propaganda na lfadlarskem. V nekem govoru v Pe- cnhy je ogrski min. pred. Bethlen iz- javll, da mora ogrski kralj (miSljen |e seveda Habsburgovec!), ki ga je viSja si-fa revolucije ob prevratu pognala iz dežele, takoj s spremembo razmer zopet začeti izvajati svojo oblast in dolžnost vlade, ki izvira iz ustave, Čelkosiovalka narodna akup- ščina je v seji 21. oktobra z vsemi čeSklmi proti glasovom Nemcev in ko- munistov izrekSa . novi dr. Beneševi stranki zaupnicq. V Gornjl Slez'Ji, kjer so imeli Nemci že dolgo pripravliene čete mo- narhistovskih oficirjev, so se vneli boji med Poljaki in Nemci. Konferenca v Portorose je radi Karlove nove pustolovSčine na Ma- džarskem odgodena. Vlada v Nemčljl je radi neuspeha v yprasanju Gor. Šlezije podala ostavko. V Berllnu so pri občinskih volit- vah dobili soc. demokrati 111, me- Sfanske stranke 114 mandatov. Iz Korotana. Cerkev na Koroikem germanl- zira. Župnija v Borovljah, srediSCu stov. Roža, je bila razpisana. Kompe- tirala sta dva Slovenca in en Nemec. Župnijo je dobii Nemec, da bo pomagal graditi nemSki most do Ljubelja. Tako ceiovSki škof deli pravico Slovencem v imenu svete cerkve! Aretiran Karlov agitator. Iz Ce- lovca poroiajo: Na ukaz dunajskega pottcijskega ravnateljstva je bil aretiran bivSi stotnik in veleposestnik vŽrelcu Artzner. Nabiral je prostovoljce za habsburžanake legije v Salaegerszegu na MadJarskem. Bii je s frankovci v stafni zvezi. Mariborske novice. Izplt za tevijarsko pomočnlco je nepravda v Mariboru 18-letna gospica Greti Plazovnik, hčerka čevljarja. To te prva Čevljarska pomočnica. Cene letoftnjemu vinakemu moStu so posamezni gostilntfarji navili od 23 že na 43 K. Občinsko sodišče je že več gostilničarjev postavilo pod ob- tožbo. Celjske novioe. Iz poštne sluzbe. ßrzojavni mojster Vck. Koncüja je premešfcn iz Celja v Oravograd, poduradnik Ant. Rom iz Ce- Jia v Novomesto, uradni sluga Josip Oo- lovrfciik iz Novega mesta v Celje. Popisovanje živine v Ceiju. Mestn! «•istratra/.Klaša:Dne7.nov.U.Sevr- s. ita »Cilaziji« ob Ljubljanski cestt toCno ob 8. unizmtraj popisovanje živine in o- flrege. Vsi posestniki kooj. mezg vo,ov iw bivolov, starih od 3 kt «aprej,^Z scstmki voz (težkih in osebnih) kaXor tudi vozarskih potrebščin z opremo ter iwtniki avtomobilov (osebnih in tovor- wh)-in motornih voz (motocikli s prrvo- *m) se pozivajo, da na zgoraj navede- ni dan in uro privedejo svojo živlno In vprego, vozove i opremo. kakor twli avtomobile in motornc vozove z vsemi pritiklinami pregledni kointeiji v svrho popisovanja. Vsi posestniki navodene živinc in vprege se pa tudi pozivajo v svrho raaporeditve, da prijavijo svojo Zivino in vprego ter avtomobile in rno- torne vozove mcstnemu magistratu soba Stcv. ? najkasneic do .11. oktobra t:- Vs;ikc/o, ki nc bi pravocasno prijavi! svojc živinc oz. vozove itd. mi priveilcl istc 7. noveinbra tl. pre^icdni komislji, bo moral pripisati vse posledicc, ki «a bodo zadele. samemu sebi. Zlatarski delavec Kager ni pobe^nil iz zaporov .tukaj.šnjega okrožnega soöi- šč;i. kakor smo yadnjic na podlagi na- |)ačntr infurmacije poročali. IVovi most Cez Savlnjo. Prejeli snio: Načrt, ki m je priporočal dopis iz občin- stva, da bi šel novi most iz Jurčičevc ulicw1 proti hribu, vzbudil je pomisleke. da bi cesta, ki bi šla od njejja .skozi park, dciala v njem nemir in veeni prah. Za- radi nemira riagiašuje eden nasih dopIS- nikov, da promet z vozovi čcz Breg, ki bi šel potem skozi rnestni vrt, ni živa- hen in da sicer v Ljubljani, v Mariboru in (iradcu vodijo voziie cestc skozi par- jkc in ob robu istih. tako ob blejskem in vrbskem jezeru in po Opatiji in Lovrah! in nikjer ne tožijo čez »večni prah« tu nemir. Za«mesto bi bilo pa fa dosti vrect- no, Co se odvrnejo vozovi in ž njinn prah iz sredine mesta. kjer sc bo pač po- licijski red moral spremeniti, da se ka- zimje stresanje brisač skozi okna, avto- mobili in kočijc pa dclajo celc oblake prahu po ulicah. Nenaden preokret v vremenu se K izvršil v nedeljo popoldne. Najprej jc padlo nekaj «Jcžja, nato pa ponoči sneg. ki je tudi še včeraj padal. Pri današnjili cenah obutvc* za prebivalstvp zelo nc- prijeten pozdrav. Nova avtomobilna zveza Celje- Vransko. Mud Celjem in Vraiiskim je tt- peljala neka privatna družba novo zvc- zo z diiem 19. tin. Vozi iz Vranskega oö (>.I5, pride v Celk ob 7.32, odhaja iz Ce- lj.i ob 12.30 in prkie na Vransko ob 13.30. Državnega investicijskdga posojila je podpisal policijski oddelek v Celju 28.800 K. Vlom in tatvina na celjskem kolo. dvoru. Due 20. tm. zvečer je bil aretiran 23-ltetni Ludvik Bajc iz Crnega vrha pri Idriji, ker je vlornil na kolodvoru v dva vagona in je iz voza St. 27166 ukradel 3si pločevinastih cevi za eiektrično napelja- vo (iast Senčarja v St. Petru v Sav. do- Hni), iz voza 246% pa eno vrečo kave (last Iv. Senice v Šoštanju). Ko je hotel iz voza 27166 še odnesti 1 balo sutona (last konsumne zadruge v (jornjem Qra- du), ga jc zasačil nočni čuvaj Gretar. Balo sukna so našli še pod vagonom, cevi pri skladišeu «Sloge«. kavo pa Je zaneset v kavarno Evropa. kjer jo ?e hotel prodati, ees da jo ie vtihotapil iz Italije. Ker pa se ie natakarju zdda stvar sumljiva, jo je naznanil stražniku. Bajc sedi sedaj v zaporih okrožnega sodišča- Baje je tudi vojni ubežnik. Električni tok ubil konja. Včeraj 24. tm. zjutraj je ležalo in viselo po mestu vse polno pretrganih telesonskih žic. Na eno tako je stopil v Gosposki ulici kon^ nicstne občine, s katerim je hlapec p-- Ijal apno. Konja |e ubilo. Celibatarska cvetka. »Kadar se za- cnete spolno razvijati. kadar se v Vas zacno buditi ljubezen. takrat postanete največji lopovi!« Te nad vse krščansko- vzgojne besede je rabil gimnazijski pro- fesor verouka v Celju due 23. tm. pri šolski maši, kateri je prisostvovala tucri deca od 10—15 let. In to se naj imenuje Pädagog. vzRojitelj mladine?! Mestno gledališče v Celju. Gosiovanje mariborskega narodne- ga gledaHšča v Celju. Vzlic vsem »fcri- zam« mariborskega gledališča, ki so imele in imajo svoj izvor v najTazličnej- šrh drugih vzrokih in ne v nujni potrebi njih nastanka, je bilo vprašanje maribor- skega gtodališča kot kulturnega zavoda rešeno s trenotkotn, ko je po odhoau preišnjega ravnatelja vzlic vsem težko- čam, ki so se mu sta vile na pot, prevzel njegfa vodstvo g. Valo Bratina. Kmalu J? bilo angažirano potrebno in pri obstoje- čih denarnih močeh jfledališca mogoCe umetniSko osobje, lri se je zbralo sretlt avgusta k delu za tekočo sezono. To de- lo je tako ugodno prospevalo. da je bITa otvoritev inariborskeKa «ledaliSCa mw- ¦goca že sred septtmbra. ko se je izkaza- lo, da bo napeljava docela nove oderskc in drutfe gledaliSke razsvetljave dovr- 5SCHU Sele po tednih preko omenK'nega datiima. Med tern so se vrSile v gledali- sen dan na Jan vaje za dramo. opero In oporulo ter se je vrSil pouk v dramatlC- ni soli. Do danes je preštudiranih v cc- km osefii drainatičnih del in dvoje mu- zikalnih. Dramatična ^ola pripravlja svojo prvo javno produkcijo. Celjsko dramatično drustvo jc povabilo mari- borsko gledališče na xostovanje s »Strič- kom Vaiijo«. Uprava se ie temu povabi- lu radostno odzvala in se vr§i gostova- nje danes v torek dne 25. tm. ob 8. uri v mestnem gledaliSču. Dnevna kronika. Razsodba proti morilcu DraikovKa in sokrivcem bo izrečena jutri v sreoo ob devetih dopoldne. Novi IjuMJanski župan dr. Perič ie bil včeraj 24. tm. zaprisežen. 29. oktober se v smislu sklepa vla- de ne bo vee praznoval kot državni pra- znik. Za uradniške potro^ačke zadruge. Demokratski poslancc dr. Žerjav je st»- vil na fin. ministra zahtevo, naj takoj prične z izdajo kredita uradniškim po- trošačkim zadrugam r/. fonda, ki je zbran z odtegnitvu 5^ od draginjskih doklad nradnikom.. Razpig raznih del. Z rokom do 31. tin. so razpisana razna adaptacijska de- la pri okrajnem sodišču v Brežicah, so- dišču na Vranskcm, kmetijski soli na Cirmu. v moški kaznilniei v Mariboru ter realni gimnaziji v Novetn mestu. Pojas- nila dak oddelek IV b gradbene direk- cije v Ljubljani. gradbeno vodstvo < Brežicah ter okrožni gradbeni sekciji Maribor in Novo mesto. Sokolstvo. 2alec. Komtir je mar dobrobit naro- da. ta se ga spominja tudi ob veselih u- ricah. Narodno zavedna družba, zbrana ha gostovanju brata Verderberja s sc- stro Minko Šušteričevo, je zložila 220 K za »Zalskega Sokola«. Hvala iskrena darovateljem in vrli nabirateljici sestri Marici Pilih. 2alski Sokol. Dopisi. Konjice. Tu je umrla gospa Marija iPospišil, rodom Cehinja, mati konjiSkega lekarnarja in tašča okr. glavarja. Ljutoner. Umrl je, zadet od kapl. učitelj g. Fran Ceh, star 49 let. Iz Lo6 pri Konjlcah nam piše gostiT- niqar in mesar H. Walland: 1. da ni nik- dar metal Slovencev iz gostilne, ampaK je vedno strogo nepristransko postopa); 2. da ni na dan pred pogrebom kralja Petra v njegovi gostilni igrala ciganska godba, ker ji je orožniška patnilja že na vasi prepovedala nadaljno godbo; 3. tu- di se ni tisto noč v njegovi gostilni pop;- valo in hajlalo; 4. res pa je, da je 21. avg. 1921 v vrtnih prostorih njegove go- stilne bilo zbranih nekaj gostov, ki so zapcli nekaj nemških pesmi. u jim je on nadaljno petje prepovedal. Puščavnik z Yelke Kope nam piše: Ravno na predvečer obletnice našega poraza pri plebiscitu na Koroškem sem nastavil zopet svoj daljnogled i^daljno- sluh. Sem sicer trd gorjanc in sem že marsikaj žalostnega dočakal tekom svo- jega dolgega življenja, a prizor, ki se mi je nudil. me je naravnost pretr^sel. Vo- ditelji narodnih socijalistov v Sloven), gradcu in njih najnovejši pobratimi kle- rikalei ter nemčurski socijalisti so na- pravili svoj običajni nedeljski izlet v Verhnjak - Karničnikovo Si'Stilno v St. Jedcrti. To nedeljo tudi bržkone z name- nom, proslaviti našo nesrečo na Koro- škem. Nisem sicer gledal. kako in v ka- ko velikih množinah so unicevali Bacc- hove darove. Tudi bi moje jugosloven- sko sree gotovo še boli krvavelo, ko bi posluSal njih petje — ironizacijo dušev- nih nuik sosednjih slovenskih koroških trpinov; zanimal me jc Ie bolj prizar, ki se je dogodil v železniškem vozu, ko so vstnpili v vlak. Med njimi je bila poseb- nö glasna celovška Nemka. katere njen inož — pomožni pisarniški uradnik okr. glavarstva, torej v jngoslovenski držav- ni službi, v svojem večletnem zakonu nl mogel ali hotel niti ene slovenske bese- dice naučiti. kar bi bila njesrova prokleta I dolžnost. Zraven je bila Se druga slo- venjgraSka bržkone trda Nemka, katert teče. kakor se mi zdi. jcziček v slovenj- Kjaškein slovenskein narečiii znabiti Sc z manjSimi napakami, kakor pa v Svab- ščitii. Ž glasno nemško govorieo se je vsula družba v vagon, kjer sta sedela dva slovenjgraSka državna uradnika. l.atera poznam že dolgo kot zvesta pft- st.išii jugoslovenskih demokratskih n*- čei. vozeča se iz Prevalj. kjer sta si o- biiiala z drugimi prijatelji, ki so bili fa žalostni večer lanskega leta v plebls- citncni ozemlju, žalc spomine na nesreC- ni slovenski Korotan in na krivice, ki se dogajajo naSim ljudem tarn na KoroS- kem. Se pod vtisom razgovorov in spfl* minov iz Prevalj se oglasi eden teh go- spodov v dno srea razžaljen iz temltlt viigona: »Tukaj se govori slovenski«! Nato splošno zgražanje in razburjenje vse te »odlične« družbe nad to na do- mačih slovenskih tleh tako zelo »neume- stno« opazko, ker slične gotovo nikdar ne sliši slovensko uho nekdanje cone A. Vzeli so takoj svoji Ijubi fiemško gova- red družici v zaščito. dasi ta dva gospo. da vsled teme v vagonu vstopivših niti spoznaia nista in sta še le pozneje, ko se jiin je palilo pod nosom vžigalice, spo- znala svojc nove sopotnike. Najglas- nejši med njimi je bil g. P-, kateri se Je povzdignivši svoj močni glas. kar pent! ogorcenja. da se utegne nahajati v va- gonu kak Clovek, ki ne sliši rad nemšte govorice, zlasti pa še, če se predrzne bi- ti celo pristaš kake druge iim nevšečne stranke. 2alilo je ta dva gospoda to ob- našanje po mojem mnenju popolnoma opravičeno že radi dejstva, ker se vrste" dan za dnevom v slovenskem pod Av- strijo spadajočem Koroškem ozemlfu slučaji, ko koroški Slovenec nima na svoji lastni zemlji niti pravice nekazno- vano odpreti po slovenski svojih ust, kei ga v tern slučaju že dejansko v vagonu zasramujejo in celo pretepejo in potem vržejo na prihodnji postaji na cesto. 0- ba gospoda spoznavši da ie vstoprvSa družba v stadiju, v katerem je navaden zemljan nedostopen pametni besedi, all pa rnisleč. da so praznovali na svoj na- čin ta za Slovence tako žalosten pred- večer, ko gorijo na slovenskih koroSkfh vršacih kresovi in bobnijo streli, se om?- jita, prezrSi različne opazke, samo na kratek opomin glasnega g. P.. naj priza- nese sopotnikom s tako glasnim vpitjem in naj ne nadleguje njihovih uses ter mirno sedela na svojem mestu. Ali naj- lepše je prišlo še le pri izstopu na posta- ji. Tarn se zažene koj nemško govoreča gospa V. v enega izmed obeh gospodov. ki sta, upoštevajoč stanje družbe, kot zadnja izstopila, in vpije »Was haben sie gegen mich. ich bin eine Deutsche.« Go- spod se umakne ter pozove moža. na} vendat umiri svojo ženo, ker se pač n^ more pretepati z žensko osebo. A sprem- Ijajo ju na potu v mesto ves Cas glasne opazke nemške gospe. glasno vpitje g. P. strankarske vsebine in radovedna fz vlaka izstopivšii ali se izprehajajoča množica Slovenjgradčanov. Ta res diCni prizor se konča z besnimi zaleti gospe V. v jednega teh dveh gospodov, ki se komai ubrani udarcev divj^ z alkoholom prevžite gospe tako. da morata krenlti v drugo smer. §e ko jo mož potegne »a seboj, vpije: »Ich bin aus einer reTn deutschen Familie und kann deutsch sprechen, wo ich will.« Večina te druž- be se vsuje potem v ^ostilno h Karnič*- niku. kjer'se'je končalo to obletno slav- lje tudi s prepevanjem nemških pesmi *n z nemškim jodlanjem. ter z napovedjo polieijske ure od strani orožnika in tms stnega stražnika. Narodno gospodarstvo. Dobava stroiev in orodja. Državne protezne delavnice v Ljubljani nazna- njajo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebujejo: 1 veliki vrtal- ni stroj. 1 škarje za ploCevino, 1 vreteno za brus. 1 vreteno za polirni stroj, 1 vc-* liko nakovalo, 2 namizna nakovala In razno čevijarsko in bandažijsko orodje. Ponudbe je poslati čimprei upravitelj* stvom Državnih proteznih delavnic v Ljubljani. More se ponuditi tudi rabljene, a brezhibne stroje. Cene se morajo gla- siti franko Ljubljana. V zaščito Haie železne indiistrUe. Zastopniki železne industrije z Jesenfc in Celja so 18. tm. predložili ministru tr- govine in industrije, dr. Spahu, sporne- nico v zaščtto naše železne industrije. Strut • NOVA DOB A« Stev. 12^ II «Bistro*. kraditna in atavbana tafaigazoiii.zav. __ ft-ml!.. fraiarnova ul. 15 * «•¦JM Kvstrvnl saklai ltt.000 K. "LASTNI DOM" Sprajama hranilna vloaa in «w obpestuje pa gsmV o\ Jv itiri in pal ad ata I*1» o) Rentnino in invalidski davek plača zadruga, ne da bi ga vldgateljem zaračunala. 468-79 Hranllit* vlign 1,000.009 ( Zaprosili so tudi /a imervendjo ministra u socijaino politiko $>r. dr. Kukovca. Na- sa /clcziia industriia prccllasa uvedtx) obrainbneju uvo/ncxa carinsk-jxa t.iriia pruti inozemski konkurenci. Qospodinjski tečaji po dcžcli. V prvl Jobi lcto.šniih tcča.icv od 15, oktobra Jo HožiCa so priredo kmetijsko-sospodinj- ski ttvaii v slcdcčih krajili: v SlovensKl Histrici. \ Trbovl.iah. v Holcni v H.iTo- /iih. \ Ikltincili. v Hrasiovčah in v ßo- ivin.iski Heli- Novo šolsko leto na Vinarski in sa- djarski ^oli v Mariboni se je pričdo s 15. scpttiiibrom. Nanovo ie bilo sprejc- :ili -0 iičviiccv. Z dru^oLtniki 119) štcTc zavod 45 uOencev. Kmetijski učenci \i SrbiK1. Kmetijsko ministrstvo v Heogradu bo poslalo na ¦lašc 3 kmctiisko sole 6 srbskih mlad:B- wCv. tako da pridcta na vsako sold, na (inn. v !>t. Jiir in v Maribor. po dva nčenea. Ccne velenjskemu premogu, objav- Hciic v predzadnji številki. ie trcba m- /umcti samoobsobi mntvno franko Vc- Wmc, ker bi sicer radi prevoznih in dru- ^rih «troškov za vsak krai morale b!ti špecijahio iiavedenc ceiie. To obeinsivu v poiasnilo. Prosveta. Cika Jova - Zmai: Malai in Malon in druss'c pesmi /a deco. Poslovenil Alojz Oradnik. Založba *Jus« v Ljubljaiii. — Ccna vezani kniigi 14 kron, po pošti I Aroni vec. — Naša mladinska literatura ;c nadvse revna. Zato moranio s hva- lunost.io sprejeti vsako mJadiiisko knji- ii(>. ki jo nani o priliki naklonijo sloveii- ski založniki. Z veseljem pa moranio konštatirati. da knjige Mala.i in Malon ni ntba prcsojati s tega stališča. ker v njtj so v vzorntm prevudu zbrani taki biseri. da bi so knjijia uvcl.iavila tudi pri prcobloženosti irga. Cika Jova je prl- znan mladinski pesnik, ki je po zbirki •Kalanvandarija* priljubljen tudi med Slovenci. Z zbirko pesmi »Malaj in Mta- lon* pa postanc goiovo najljubši pesnik slovenske mladine. Samo preberite nje- fcrcve pesmi ^Na Icdu«. »Račun brez krč- iiiitrja«. »Anka-Ciganka«. »Tinček - po- balinček* itd. in spoznali boste, da še niste brali z Wpa tako lepih pesmic. — Kakor je rečeno. prevod je izvrsten. saj Ka je oskrbel naš pesnik Gradnik. — Ker k poleg tega cena knjige zelo nizka in oprema lična. priporočamo knjigo vsem najtopleje! ^olska vodstva. stariši in ljubitelii mladine. obdarite svoj». otroke z neurnrjoami deli njih pesnika — Stri- ca Jove! — Knjiga se naroča pri založ- n:š:vu »Jug-, Ljubljana. Pred škofijo 21. Rzika za vilfe razredc srednMh sol. Spisal proiesor Jožef Reisner. Cena ve- zani knjigi K 144—. oziroma 36 din. Slovenska čitanka za druxt razred sredn^b šoL Sestavil višii šolski nadzor- nik Josip Wester. Cena vez. kniigi 6S K. ozir. 17 din. Milcinski Fran. Pravliice. Ii. natls. Cena vezani kn.iigi 48 K. po pošti 54 K. Zaiožnik L.Schwentner v LjuWjani. Ka- ko so se naši miadini .Milčinskega prav- l.iiee priljubile. je dokaz deistvo. da J« :zkl pravkar drugi natis. Upamo. da b*. de naše ljudsivo še naprej pridno segalo Po tej lepi mladinski knjižici. Razne vesti. Sestfetni igralec. Na Angleškem žl- vi šestJetni deček Jack Coegan, ki ]e znan kino - igralec. Deček je te dni skle- nil pogodbo z nekim kinematografskim podjetjem za letno plačo 10.000 tuntov. I 'ccek ie povedal angleskim reporter- jeiii. da ie kupil svoji materi avtomoWl in da hoče postati slaven kino-igralec. •oda s 15 letom stopi — v pokoj. ?adnja poročila. morajo ial izoatati, kar ja aneg potrgal t alas on- •ko zvezo z LjubljanOi Lastmc» in ^caiifen'ca. Zvema tiskarn« % Cclju (JrcKinik Vekosla« Spit dkr. Tisia I tin» tiskarna v Celju. Zahtevajmo v vseh gostllnah in kavarnah ratunske Uite CMDI Hazglas. Odda se služba uriinega ppadatajnika. Prosiki mora jo izkazati, da so prestali v?,e tri ju ridične izpite in da imajo primerno bodisi administrativ no, sodno. odvetniško ali slično juridiCno prakso. Nastavitev po dogovoru. ProSnje je vložiti do 10. 11. 1921.— Mestni magistrat celjski, 20. 10. 1921. Župan. Dr. Juro HRAŠOVEC- Mllll, podgane. ste« nlcelnlcnrkl ter ves mrčei mora pogtnitl, Ce se vporabljajo moja prciz- kuSenonajboljSain povsod hvaij«na sredstva. kakor: Za poUskc In Mine ml» 12 K, za podranc16 K, iCurke posebno moLna vrata Ž5 K, peiebno moina tlnkturaxa stenlce 15 K, ooKev. aioljev 10 in 20 K, praiek protl mrteaom 10 In 20 K, tinktura protl alem pri Uudeh 5 In 12 K, maiilo za ull pri II- vlnl 5 In 12 K, praiek xa u*i v oblekl In perllu 10 In 20 K, tinktnra protf mritsu na •adjn In zelenjadl (uni^evalec rtstlinj pra- Sek protl mravljam 10 in 20 K. Fosre- dovalci imajo popust. Pošilja po povzetju ZaiTod sa ekaporl M.janker, Lagreb 57, f>etrln|aba mica s. 556 42 Kupim večjo rnnožino suhih bukovih drv 1109 Fran jo KALAN, Celje. 2-2 liče ae stanovanje z eno ali dvema sobama. Sprejme se tudi meblovana soba. Ponudbe na L. Rogel, sodavitar, Celje, Kralja Petra 1110 cesta 41. 3-2 Proda ae nov kompleten elehlro motor pri L. Rogel, sodavifar, Celje, Kralja 1110 Petra c. 41. 4-2 VsakoiFStm tiskouine izvršuje v najmodernejSi izpeljavi CENB ZMBRNE! TR60VINA Calje, Kralja Perra o, • «e prlporoea sa • maogobrolal oblsk V lalogl vse nove to« kolike potreblilnel «U-OSI 8» IPO8TREŽBA TOČNA! Stavbeno In gaian« terljiko kleparstvo a\at. J»*ta aitl. Fi'anjo Oolžan Cell«, ttratla Petra ceat« $ M fttft*im wm. UA«Uve ˇMh*mtmlh •UTWftlk la gmlMtortJsktli toL atritj* I atnk, rv«aik«Vi »«pmvlU lstik, ••• •nvs ¦tr«l«Tt««T iU. Isvriiuv «•«¦*. Oh» uwn*.U isrtkumm i«U m fmrnM. Jedilni krompir krasne kakovosti samo na vagone se proda, Vprašatija se stavijo Konrad Iršič, Mislinje. Orehov, hruskov in češnjev les v steblih kakor tudi žagan kupi tovarna „Penkalau v Zagpebu. ?-i USNJE vseh vrst, po najnižji dnevni ceni dobite pri novi tvrdki Franjo Faganel Bosposha id. 2( Celje 1100 6-3 ,Svoji k svojim' velja še vedno! Rava taj ISoholodi Ralao Riž Olje linshi \i Halino« Sardine HoziRB JtauMji RoBjak Likerji Rom Hoka lilo. Velika zaloga navedenega blaga nam omogočuje da Vam posirežemo z dobro kvaliteto in nizko ceno. 16« 3-S-41 FRECE a PLnHUTB :-i CELJE, i-i Aleksandrova (kolodforska) u. 7. Eno minuto od kolodvora. Oglejte si manuf akturnc trgovino J. KUDISZ Celje - Gaberje št. 16, Dtspffli Tojasnlci prestoloauledBiU Iklsuto Priporočase vsem odjemalcem: na drobno in debalo. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago.