SploSne vestl. — Vesele prazniiki> ter srečno in veselo rM»vo leto! — želita urcdništvo in upruva »Učiteljs'kega Tovariša«. — Prihodnja številka »Učiteljskega To= variša« izdde šele po novem letu, ker jc širji sosvet na predlog blagajnika soglasno sklcnil, da prihodnji tedin zaradi praznika in iz teh« niških razlogov list ne izide. — Seja predsedistva in poverjenikov UJU v Vinkovcih. Kakor smo že javili v dncv« ncm rcdu se je vršila dnc 16. t. m. v Vinkovcih seja predscdstva !in povcrjenikov UJU. Zastopana so bila vsa poverjcništva izvzemši zagrebškega>. Navzoči so bili prcds. UJU tov. Petrovič, tajnik Milijevič, nadalje tov. Milan Popovič, tov. Kutlača im Lazare; vič. LjuMjansko poverjeništvo so zastopali tov. Amdrej Skulj, R. Mencin in Iv. Dimnik. Predsednik UJU tov. Petrovič je v svojem obšimcm poročilu podal slikc defo, iki ga jc izvršil Izvršni odbor. Dotaknil se je vpra* šanja org. listov, rcvizijc čin. zak., izplačila razlik, Slovanske 'Učiteljske Zveze, višjc ped. šole, Ferj. Sav. Učit., partizanskega pre* lPeščanja v Bosni in Hercegovini, amandma« nov za fin. zakon, projekta zakcina o na<rodnih šolah. — Razvila se je obširna debata glede poedinih točk, v tkatero so posegli vsl navzoči zDstopniki. Zastopniki ljubljanskega poverjcništva so branili stališče slovenskega učiteljstva, ki je nastoptfo proti demagos giji-ter za svoje specialnc zahteve z ozirom na razvoj svojega šolstva. Pkdirali so za okvirni zakon. Po izčrpani dcbati jc biia sprejeta resolucija, ki so jo predlagali člani ljubljanskega poverjeništva; katera zahteva vičje ozire na zahtevc poedinih pokrajin ter poscbcn piovdarek glede slabega materijainega stanja učiteljstviv, ki naj sc skuša iz* boljšati tudi s spccijalnim zakonom. — Sle* dila sc zanimiva podrobna poročik vseh po= verjenikov. Iz teh pcročil je 'fclila razvidna slika položaja in teženj učiteljstva v poedi* nih poverjeništvih. Zal slika ni bik popolna, kcr so manjkali zastopniki zagrebŠkega po* verjčništva. — Nato jc prišcl v ©bravnavo prcdlcg tov. A. Skale glede razstavc, ki naj bi jo priredilo UJU za 10-letnico organiza* cije. Prcdlog je bil sprejet, da se priredi raz= stava leta 1930., do tačas pa naj centrala in vsa poverjeništva izvrš; v&e priprave. — Obravnavalo <se je nadalje razmerje med UJU in Čin. Savezom. Čin. Savez zahtcva kot članarino od UJU 12.000 Din. Po daljši dcbati, in pojasnilih se je napravil sklep, da naj se priporoči poedinim poverjenU štvom vstop v pckrajinske čin. organizacije. Pcverjcništva naj se na to zedinijo, da na glavni skupščini Čin. Saveza1 izvolijo enega zastopnika centralc UJU v glavni odbor Čin. Saveza, Iker po pravilih UJU ne more biti direktno član Čin. Saveza. — Končno je pri= šla na razpravo celjska resolucija ter urc» ditev našc organizacijc na federativni pods lagi. Tov. Petrovič je podal sliko razvoja, /.m.enjal sejo girjega sosveta rc /ZJdanem mcstu ter očrtal historijat izdelave pravil. Vnela so jo obširna debata, v katcro so po= segli vsi zastopniki. Zastopniki ljubljanske* ga povc^eništva sq cdločno zasto.pali stali^ šče celjske resolucije, s© utemeljevali raz« loge, ki so vodili do tega sklepa ter so bra^ nili tezo federativme ureditve organizacije. Preds.cdnik je opozarjal na posledice čo bi prišk> d» s!krajnih konsDkvenc in kaj storiti. če ostala poverjcništva ne sprejmejo tega stališča. Zivstopniki ljubljanskega poverjeni^ štva so nato skicirala v glavnih linijah po« drobno izpeljavo nove organizačne osnovo ter utcmdjevali svoje stališče. Končno jo bil sprcjet sklep, da se dostavi celjska reso= lucij-a vsem poverjeništvom s kom.entarjem ljubljanskega poverjeništva, da se ostala po« verjeništva izrečejo o novem osnutku. — Oh sklepu so bile iznešene še nekatere podrob^ ne zahteve poedinih povcrjeništev. — tDcenjenje ulčiteljtetva osnovrnih In meščanskih šol. Po dopolnilnih odlokih mu nistrstva prosvete> O. N. br. 34 215 z dne 31. dLcem'bra 1926 in O. N. br. 82.741 z dne 9. novembra 1928 sc mora glasiti besedilo 1. 0*1* stavka § 5. naredbe bivšega pioverjendštva za uk in bogočastje o usposobljenostnem oce» njenju učiteljstva na javnih ljudskih in me* ščanskih šolah v Slovoniji (gkj Fr. Finkovo zbirkic I., poglavje 49. na str. 52.) odslej ta? ko=k: § 5. 1. Predpisani redi so: »odlično« (4), »d©br.o« (3), i»zadostno« (2), »nezadosf no« (1); za vedenjc: »poip.clnoma pravilno« (4), »pravilno« (3), »manj pravilno (2), »ne= pravilno« (1), od ikatcrih velja ocena 1 (ena) za slabo v smislu predpisov uradniškega za= kona. Ocena za napredovamje naj sc i&znači samo s ipovprečnim rcdom. — Vršiloc dolž^ nosti prosv. inšpcktorja: Dr. Capuder 1. r. — Mazovo ročno računalo. Čital sem no= tico tov. A. Ostcrca in ocene, ki jih je pni= občil »Učit. T©variš« v svoji 18. številki. Sklicujem sc na svojo prakso in se< pop©l« noma solidariziram s tov. Ostercem. Čemu zopet novo- učilo, katerega ni treba. Otroci fia iahko uporabljajo dofna ikot učni pripo* moček, v šoli pa naj se p©služujcjo učil, ki so najenostavnejša in najcenejša. To so plo» ščice ali paličice, ki jih polaga ctrok na !klop. S polaganjcm tch učil zaposlujc otrok svoje nag. gibanj.o in ponazoruje razna štcvila, ki so množinc 'konkr. reči in jih shvača v en©tc. Pridobljcne pojme razvija z razniimi opera« cijami dalje, ko ploščice ali paličice de!i, šteje, odšteva ali množi. iPri tcm ima prcd scboj lc toliko cnot, kolikor jih zahteva rač. slučaj. (Pri Mazovcm učilu, kalkor sklepam iz s 1 ikl'. inserata, pa motijo vid onc pkiščicc, ^i za posam. rač. s!učaj.e niso potrebne). — Ploščice ali paličicc spreminja otroška do« mišljija v razne pTedmcte, ki smo jih izločili iz Vkupnega pouka. V teh vidi otrok svečicc, cukrčbe, čokoladne ploščice, ljudi, drevesa, dimnitarje, dimnike, stcklenice, cv.ctlice, parklje, angck, hožična drevesca itd. Vse to vzbuja nebroj vesdja in radcsti in ncbroj novc eneržije privre na dan, kd pospešujc uspeh v računstvu. Ali nam je potem še tre* ba novega, dragega učila. — Če velja gor= nje za prvi razred, tedaj navajam tudi za drugi razred kot najboljše učilo zopet plo» ščice (desetične in edničnt) in stoteme raz* predelnice. To so kartond, na katerih je na» tis^kanih po 100 majhnih krogov v skupinah po 10. V vsaki vrsti sta po dve desetici kro» gov. Te kroge p'0'kr'ivam© z za pokrivanje primerno izrezanimi krovnimi papirji. S po» močjo tcga učila lahko ponazorujem© vsc vrste račuiTOv. To učilo je poceni in vsak otrok j.;'. lahko prenaša z doma v šolo, ker je ima lah'ko v čitanki. — Poleg navedenih učil s^ olajšuje razvoj otroških si'l dn moči tudi s slikanjem rač. enot, z gnetenjem enot, s po« snemanjem raznih glas©v in šumov, s petjem, žvižganjem, z igro itd. Zaposliti je treba vse življens!ko toke in moči duše. Na svcj račun morejo priti razni tipi dojemanja,, kot aku= stikerji, vizualisti, motoriki in razni taki kompleksi. — Torej, ali ne zadostujejo na» vcdcna učila? Ali ne pcsrldujejo ta učila popolno jasncst zaznav in pr.edstav in n.e po> spešujcjo pravilen in zdrav razvoj otro^ka? Držimo se torej teh navedenih in piiprostih učil in ne spodrivajmo jih, ko jiih še nism© povsod vpcljali. Mazova računala pa naj upc» rabljajo otroci, ki imajo denar, doma za na' daljnjc utrjcvanje učnc snovi. — Leo Pis brovec. — Odllkovanje predsednika UJU. Na predlog ministra socialne politikc je bil od* likovan z redom Sv. Save III. razreda pred* sednik UJU tov. Vlado K. Petrovič. — Sestanek ped. izobraževalnega krožka za Maribar in bližnjo okolico 12. t. m. v deški meščanslki šo!i }c vodil tov. nadzornik To» mažič. Navzočih 54. Tov. Vranc jc govoril o svojih hospitacijah na dunajskih csnovmih šolah, za kar je žel obče zahvalo. Precej ži* vahna dcbata je razčistila tudi stališče posa^ incznikov 'k vprašanju ref©rme šole. Nato je tov. Grčar podal n:kaj misli k načrtu no= vcga šolskega zakona. Za izhodiščc je vzel stari avstrijski zakon iz leta. 1869. in prva dva osnutka v Jugoslaviji. Nadaljevanje in dis^ku^ sija o tcm predmetu bo v sredo 19. t. m. isto* tam ob 16. uri. — Narodna galerija je praznovak 16. dccembra 1928 dcsetletnico svojega obstoja. »Raztresene svojc ude« je zbrala v prenov= ljcncm Narodnem domu, kjer je priredila sjalno streho za stvaritve likovne umetnosti. Slavnostnega zborovanja se je udeležila tudi naša organizaciju, ki jo j.e zastopal v odsot^ ncsti poverjenika tajnik tov. Kobal. UoitelJ^ stvo, ki se zanima za likovno umetnost, va^ bimo, da ob priliki poseti Narcdno galerijo. — Imenik učiteljstva iz Prhnorja. Z okrožnico štev. 245, z dne 24. oktobra t. 1. j« poverjeništvo ,UJU — Ljubljana dopos'a!o vscm prcdscdnikom učiteljskih društev pc* ziv, da dopošljcjo sezname vseh učiteljev(ic), ki s© prišli iz Primorju. Do danes je sezname poslalo le 16 .učitcljskih društev. Odsek za kontraktualoe nujno prosi, da pošljejo sezna= nre predscdstva za sledeča društva: Brežicc« Sevnica, Celjc, Gornjigrad, Kamni!k, Kozje, Krško, Konjicc, Dolnja Londava, Marihor (mesto), Maribcr (ckolica), Mežica, Ptuj, Ra» dovljica, Slov. Bistrica in Šoštanj. — Imenjovanje novega1 prosvetnega sves ta. Na predlog prosvetnega ministra je kralj p^cdpisa:! -ukaiz o «mcnovanju jiovega pto^ svctnega sveta, v katerem je samo en SIo* vcnec, in sicer prosvetni inspektor v Ljub= ljanii dr. Kard Capuder. — Poziv Učiteljskega doma v Ljubljani in Mariboru. Da mcremo kontrolirati letoš* nji uspch naše gospodarske akcije, prosimo šolsika upraviteljstva, da do novega leta spa* roče koliko- zvezkov in knjig lastne zaloge so naročild pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani, prijavijo naj zncske vseh dobav od Papiršefa v Mariboru, Ides=tinte v Knanju in naj vpoš« ljejo evidenčnc kupone, Jugo«!krede v Ljub^ ljani, in sioer na naslov šolskega upraviteTj"* stva v Cerkljah pri Kranju oziroma v Stu» denoih pri Marib©r.u. Rczultati se objavijo v »Učit. Toviarišu«. — LapajnesHren. — Vsem članom slovenjgraškega učiteljs skega društva! Med centralo UJU Beograd in pov. UJU Ljubljana so nastala radi en^ kratncga prispevka 5 Din k jug. dij. domu v Beogradu ostra nesporazumljenja, zato je širji isosvet pov. UJU Ljubljana dne.8. de* cembra 1928 na Zidanem mostu skknil, da mora vsak član UJU plačati gOTaj omenjeni znesek, da no kršimo discipline UJU. Gksom odborove seje gorenjega društva dne 16. de> cembra 1928 v Slovenjgradc.u se vsi člani po* zivajo, da plačajo ta prispevek k jug. dij. domu v Beogradu 1. januarja 1929 potom šol. uprav. tov.(ici) blag. društva. — Odbor. — Prijateli našega lista pjiše: »Ne zdi se mi umestno pcnatiskovanje člaiikov »Našega Glasa«. Vsak .učiteljski zbor bi lahko naročii po cn izvod »Našega Glasa«, glasila Zveze državnih iniameščencev za SlovL;nijo. — Prejeli smo sledeči dOpis, ki ga obs javljamo tovarišem v vcdnost. Premeščen sem bi'l na prošnjo in po § 71. tkot upravltelj na šolo. Prevoz pohištva, urejevank stano^ vanja, spoznavanjc otrok, razmcr, urejeva* nje nekoliko popuščcnih šolskih administra= cij me jc stalo prcccj dcnarja, truda in dobrc volje. Ravno sem sc nekoliko usidral, ko mo iznenadi razpis mojega scdainjcga učnega mesta. Prcpričan sem, da sc vsled oddaljc« nosti kraja od železnice nc bo piotegovalo več učitcljev. Slučaj pa lahko nanesc, da mc pri kompetenci izpodrine popolnoma upra* vičljvvo starejši učitelj, kam se naj podam z podbino, ikje naj dobim stanovanje za štirl* člansko rodbino, kdo mi povrne ali vsaj po« sodd denar za zopebno selitev. — Tone Kre* gar, zač. šol. uprav. — Šolski upravitelji, poz©r! Lansko ieto jc razposlal Učiteljski dom v Ljubljani Ribi* čičeve »Igrice« na vse šolo v Sloveniji. Mnogl so storili svojo dolžn.ost in poslali 26 Din. Ostale prosimo, da to store takoj zaradi zaključka računov. — Učiteljski dom v Ljub= ljani. — Obavijest. Dne 4. februara 1929 i sli* jcdečih da-na održat če se ispiti za stalno namještenje u učiteljskoj službi pred ispit^ nim povjerenstvom za osposobljenje učite^ lja(ca) osn©vnih škola u Kastvu prema pro^ pisu, što je izdan narcdbom predašnje ze« maljske vladc u Zagrob.u od 4. apiila 1926, br. 28.756 ex 1915 (»Službeni Glasnik« 1916, str. 133.). Kandidati i kandidatkinje, koje kane praviti taj ispit, neka svoje prcpisno sastavljene i biljegovanc. Imolbenicouptrave službenim putem potpiisan.om ravnateljstvu šest nedelja prije označena ispitnog roka. —¦ U Kastvu, dnc 8. decembra 1928. — Ravna« teljstvo Ispitnog povjerenstva za osposobljes nje učitelja osnovnih škola — Učitelji — esperantisti. Da dobi espc= rantsko gibanje med učiteljstvom v vsej dr= žavi neki centcr, se je ustanovil v Mariboru »Klub učiteljev — esperantistov«. Je to de* lovno udruženjo brez pravil, iki naj pripravi tla bodoiči sekciji v ckvirju UJU. Poskdica okrožnice vsem učiteljskim društvom so šte« vilne prijaVe, ki prihajajo posebno iz srbskih učiteljskih društev. Vendar prosim©, da sc nam javijo tudi vsi slovenski tovariši(ice), ki so se že bavili z espcrantom ali imajo voljo, prhjčiti se svetovncmu pomožnemu jeziku. Naše gibanje rabi nujno delovnih sil že cias nes! Toda ikako bo šele jutri! Dobra' 'evi* denca pa j<v zato nujno potreblna. — Ker je esperanto sredstvo1 za mednarodno občeva* nje, posebno za medsebojno spoznavanje ln izbliževanje narodov, jo naš klub ukricnil po« trebno, da se o naših šolskih razmerah sliši tudi onstran meje. Vodstvo »Pcd. centralc v Mariboru« nam je obljubilo primerno člank.c, ki jih pošljemo o espcrantu v Francijo za TEPS (Tutmonda Esperantista Pedagogia Servo) ali v Nemčijo ia. »Int. Pedagogia Revuo«. Obratno pa bo treba preskrbeti tudi pri nas, da sc najvažnejši članki omenjenih listov priobčijo vsaj v izvkčku dcloma v »Učit. Tov.«, deloma v »Popotniku«. Niikdo ne morj zanikati, da je to pozitivno delo v smislu »Mcdnarodne učit. fcderacije«. Druga dela slede po načrtu. Kdor nima vpogkda v živahno vrvenj^ v esp. svetu, nima pravega pojma o pomenu esperanta za učiteljstvo. Ker pri nas še ni upanja, da bd kakcr n. pr. na Švedskem, Baltiških državah, ČeSk.eim itd. učiteljske organizacije ali vlada nudila esp. tečajc za učitdjstvo, vabimo ponovn© agilne tovariše(ice), da se p©primejo lahkeiga študija esperanta. Ne pozabite javiti svoj naslov klubu, v roike Rud. Rakuša, državna trgovska akademija, Maribor. — Kdaj je plačilo javnih davščin veljav* no napram državi. Finančna ddlegacija ob= javlja uradno: Ker so se dogodili primeri, da so neopravičene osebo pobirale javne dav^ ščine izvem, prostorov davčnega urada (davč* ne uprave) ponavljam sledeči raziglas: iPlačas nje javniji davščin je za država lc tedaj ve= ljavno, če &ti izvrši ali v prostorih davčnega1 urada (davčne uprave) in to le proti pobot« nici lastnoročno podpisani od dveh uradni* kov, imenovanih v razglasu, iki jc nabit na vidnem mestu v vsakem davčnem uradu, ali pa na pošti s poštno položnico proti prie'jem= nemu potrdilu poštnega funkcijonarja. Gledc plačevanja javnih davščin v roke davčnega eksekutorja pa velja čl. 7. uredbc ministra za finance o postavljanju davčnih ekse;kutorjcv »Uradni list« z dne 8. januarja1 1921, št. 5/2 ex 1921, po kateri sme davčni eksckutor spre= jeti od enega dolžnika največ do 25 Din, to pa le proti priznanici i.z svojega bloka. Kdor bi se poslužil kakega1 drugega posrednika ali pa ne v mejah ;tu navedenih predpiosv, odgo« varja sam za posledice: nepravilno opravlje= ncga plačila napram državi. — Noiva literatura. U ciju medjunarodne inteleiktualne saradnje i lUimi&tničke 'razmene pickrenutai ja poeetkom ovog meseca jedna nova iknjiževna zajednica koja prvi put spaja jugoslav.enske literarnc snage sa najboljima imostr.ainstva. U redaikciji to zajednice i nje» nog mesečnog časopisa »Nova Literatura« saradjuju miedju ©stalima gg. prof. Albert Einstein, Graf Georg Aroo, prof. Ljuba Ba= bič, Henry Barbusse, A. Cezairec, režiser S. M. Eisenstein, Maxdm iGorki, Dr. Brank© Gavella, Alexandra Kollontay, Gecrgc Grosz, S. Galogaža, Panart Istrati, E. E. Kisch, Dragiša Mihajlovič, prof. Zdcinek Nejedly, Gerhart Pohl, Ervin Pisikator, Dragiša Vasič, A. Seraifimio-vič itd. Pored glavne redakcije u Btosradu pcistoje još u Parizu, Brislu, Pra« gu, Berlinu, Beču i Bulkurešti. iZajednica de izdavati uz saradnju gore navedcnih pisaca, naučnjiacka i umetnika najbolja de.la inter= nacionalne mlade litETature, a časopis če tre* tirati sva literarna i tkulturno aktuelna pita« nj.ai. Prospekt i obaveštenja daje r.edaikcija »Niolit« (Nova Literatura), Beograd, Cara Uroša ul. 15. Mioderna medicina se izogiblje zdravil. Tembolj pa upošteva pravilno prehrano. Od= lični zdravniki priporočajo zato redno uži.vanje 2IKE. Žika je na poseben način iz» delana kava iz rži. Učinkuje ugodno na živ» čevje in prebavila. Zato bi jo morali vsi nervozni, slabokrvni, posebno pa ©troci uživati vsak dan. Za prsznike pitana štajcrsk perutnina, razna divjačima, najfinejše svcže meso. Iz« bcrni narez'ki- in prvovrstne mesne delikatcsc. FR. SLAMIČ, velemesarija, Ljubljana, Go« sposvetska cesta 6. — Oglejte si moderno urejcno trgovino! — Gene nizke! — Tele* fon 29—73. Zanemarjen prehlad ima čcsto najslabše posledice. Kot staro — prciz^vušeno sredstvo proti kašlju, prchladu dihalnih organov, hris piavosti in zasluzinju so znane slkoro po vsem svetu Kaiserjeve prsne karamele in se dobijo sedaj v originalni kakovosti v lekarnah, drot gerijah in kjer so vidiii plakati. V lastnem interesu konzum>entov je, da izrecno zuhte* vajo originalno kakovost (cena 5 Din za vre* čico ali 12 Din za ploč. škatljo), ker se ha» hajajo v prometu nioiva pomarejanja, katera zdravju prej škodijo kot koristijo.