List 24.
Gospodarske stvari.
Razdelitev pašnikov in zložitva (Arrondirnng)
zemljišč.
(Konec.)
2. Soseske so v tej zadevi še cel6 malo , skoraj da nič storile, razun nekoliko skušenj z belim borovcem, in to se setvijo in sajenjem. Prvi način se ni ponesel, ker se ni prav sejalo, namreč pregloboko so zrnca prišla. Borovčevo zrno prej in gotovo uspešno kali, ako ga pred kakim dežjem po vrhu zemlje rahlo vržeš, dež ga nekoliko v zemljo zatepe, potem, predno kali, se nekako vzdigne, poči, in zemlja ga nazaj na-se potegne, ter vjamejo se korenjičice v zemljo, vin rastika je gotova. (To lastnost ima vsako seme). Ce boš pa borovčevo zrno preveč z zemljo zasul, bodeš malo ra-stik pričakal, kajti ono ima zemlje za tretji del palca nad seboj dovelj, in če je težka nerahlja zemljevina, še preveč. Kar je pa posajenih borovcev, ti so bolj hasnili, kamor so bili prav vsajeni. Dozdaj jih je kneza Porcia gozdni in grajščinski oskrbnik gosp. Filibert Pavlin v Brdih in v Lozi pri Senožečah največ uspešno zasadil, in tudi nasejal. Imel bo ta gospod prihodnjo jesen do 400.000 21etnih smrek in belih borovcev na prodaj.
Da so se soseske na Notranjskem posebno v seno-žeškem okraji obvarovanja gozdov resno poprijele, to je resnica, kajti one so tudi primorane to storite, in le Kake kljuke, ki rašči napoto delajo, iz borštov trebiti in veliko pomanjkanje drv trpeti, ako hočejo še kaj drevja sebi in svojim mlajšim pristradati, ker smo pri delitvi gozdov tako slabo oskrbljeni; obžalujemo pa sami sebe, ker smo se tako brezskrbno te važne stvari lotili, in vprašanje našega in naših zanamcev obstanka tako v en dan izročili, v očigled naloge grajščinskih zastopnikov, ktero so oni vestno na prid svojih gospodov rešili, in to s podporo osebe, ktera je bila prekasno odstranjena.
Sosedje planinskega, bistriškega in ložkega okraja prosite in trkajte brez nehanja, da se Vam gozd po vaših pravicah hitro deli, da ne dobite čez leto tistih delov gozda, kjer sedaj najbolj pridno sekira poje, namreč — golicave!
Čujte, kras se vam pred prag sili! Do razdelitve naj se vsako prodajilo drevja ustavi; če drugače ni mogoče, pomagajte grajščinam davke in varstvo gozda primerno plačati, in gozd vam bo to sam vse povrnil. Gozd je prvi pogoj našega obstanka. Prizadevajte si za hitro razdelitev, in Če ne more postojnska gozdna komisija s svojim priljudnim vodjem gosp. R. Hočevarjem (za nas je prekasno na to stopinjo dospel) te reči hitro dognati, česar v resnici ne more, naj se zbere toliko nejednostranskih mož,   kteri imajo pod vladinim
vodstvom prepire razsojevati, po tej razsodbi naj pa tudi več umetnikov gozdnih deli svet; saj se tacih učenjakov dobi več po deželi.
V Senožečah na sv. Elene dan.
Jož. Zelen.