KRONIKA	All
Šolar nasilen do zaposlene v šoli str. 11
■o
-r<"> im
-t-■r-
INTERVJU —
Pilot
Matevž
Lenarčič:
Človeštvo
deluje na
principu
džungle
str. 26-27
St. 20 / Leto 71 / Celje, 19. maj 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Nosači v belih hlačah
Takšen je naslov naše reportaže o vrhunski konjeniški prireditvi na Lopati, ki jo je zmotilo, a ne skazilo vreme. Pa so za delo poprijeli tekmovalci in dokazali, da so v sicer elitnem športu vseeno iz krvi in mesa. Tudi preskakovanje ovir je sodilo v Mesec športa v Celju in v čas, ko je znano, da so si celjski in velenjski nogometaši zagotovili obstanek v 1. SNL ter da se šentjurski in slatinski košarkarji letos ne bodo borili za naslov prvaka. str. 31
AKCIJA
str. 36
AKTUALNO
Ponovno »ne« za Jakoba
str. 2-3
CELJE -
Občina kupila del blagovnice Teko str. 6
POLZELA
Kamnolom razburja krajane str. 7
NASA TEMA
Odvzemi otrok - dvorezen
meč str. 12-13
KULTURA
40 let Plesnega foruma Celje str. 14
ZA ZDRAVJE
Klopi so tu
str. 35
Foto: SHERPA
Napolnite svoj hladilnik brezplačno!
Poiščite kupon in sodelujte v akciji radio ce|ie Do polnega vozička brez mosnjička! novi tednik
2
AKTUALNO
UVODNIK
Kaj šteje?
Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK
Mlada mama in žena Tanja je zbolela. Rak je že zelo napredoval. O večni zaobljubi ljubezni v bolniški sobi na ljubljanskem onkološkem inštitutu smo pisali, tik preden je boj z rakom izgubila in za seboj pustila veliko praznino. In bolečino. Naša novinarka, ki je zgodbo spremljala, se je priključila skupini prostovoljcev, ki so organizirali dobrodelni koncert in zbirali sredstva za lažje preživetje družine, moža in dveh otrok. Pomoč sta ponudila tudi naš fotograf in oblikovalka. Naša medijska hiša je ponudila medijsko sponzorstvo. To je tisto, kar šteje. Pripravljenost pomagati in nič pričakovati v zahvalo.
To nedeljo bo po celi državi akcija Tečem, da pomagam. Tudi v Celju. Izkupiček bo namenjen zgodnji obravnavi slepih otrok. V Laškem bo prav tako to nedeljo dobrodelni tek, ki ga organizira Društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju Vesele nogice. Velika skupina prostovoljcev bo združila moči za dober namen. Za zbiranje finančnih sredstev pomoči potrebnim. Tudi to je tisto, kar šteje.
Dečka Jakoba, ki z odločno starševsko pomočjo premika meje mogočega, bralci že tudi poznate. Po operaciji v Ameriki hodi in v gibalnem smislu vedno bolj dohiteva sovrstnike.
Ker je država pomoč pri financiranju operacij zavrnila, češ da bi lahko zdravniško pomoč poiskali v Evropi, so starši z dobrodelnimi akcijami in pozivi k doniranju uspeli zbrati dovolj sredstev. Povsem logično je, da skušamo poiskati najboljšo možnost, ko gre za zdravje, tudi če je ta na drugi strani sveta. Jakoba novembra čaka nov poseg. Država je spet rekla ne. Ljudje bomo spet rekli da. Pomagajmo! To je tisto, kar šteje.
Očitno je, da se odgovorni na mnogih položajih v sistemu države in z njim povezanih ustanovah še kako dobro zavedajo, da smo ljudje, ko gre za zdravje, pripravljeni pomagati. Zdravje je tista temeljna vrednota, pri kateri se lahko kaj kmalu vse konča. Zato smo bolj čustveni, bolj prizadeti, bolj novica o bolezni potrka na vest. Kot bi se odgovorni zanašali na to. Seveda to ni prav. Ampak hvala bogu, da smo vsaj »majhni in navadni« ljudje še vedno ljudje. Da stopimo skupaj in pomagamo. To šteje.
Te dni je po svetovnem spletu, kjer med neusahljivo reko informacij najdeš največje neumnosti in kdaj tudi kakšno modrost, zaokrožila pomenljiva misel o tem, med čem ljudje po svetu izbirajo: »Evropa: Iphone ali Samsung? Afrika: voda ali kruh? Sirija: življenje ali smrt?« Stopnjevanje je očitno. Medtem ko smo na stari celini dobesedno »polni« vsega, je ključno vprašanje Afričana, kaj dati v usta. Na vojnem območju pa gre za tisto osnovno, za življenje.
Pomagati in nič pričakovati v zahvalo
Ponovno »ne« za
Kljub uspešni prvi operaciji v ZDA slovenska stroka metode ne priznava, posledično tudi zavarovalnica ne krije nadaljnjih stroškov zdravljenja
radio celie
Šestletni Jakob po operaciji pri dr. Paleyju na Floridi doma igra nogomet, a da bi hodil povsem normalno, potrebuje novo operacijo. Datum zanjo že ima, operiran bo novembra. Družina je pri zdravstveni zavarovalnici vložila novo prošnjo za odobritev zdravljenja v tujini. Odgovor je enak prejšnjemu. Jakobu zdravljenje na florid-skem inštitutu ne pripada. Prave obrazložitve ni, zgolj to, da zavarovalnica ne krije nadstandarda. Družina, odločena, da malemu junaku omogoči najboljše, se podaja v nov boj zbiranja denarja.
O takrat pet in pol let starem navihanem Jakobu, ki se je rodil s hudo okvaro nogice, za katero domači zdravniki niso našli rešitve, smo v Novem tedniku že pisali. Pospremili smo njegov odhod na Florido in se veselili uspehov, ki jih je dnevno beležil ob podpori tamkajšnjega zdravstvenega osebja in družine. Že takrat je bilo jasno, da bo mali junak v roku enega leta moral ponovno na operacijo in da bo naslednja rehabilitacija daljša. A kot je družini zagotovil ameriški ortopedski strokovnjak - uspešna. Že takrat se je pogumna mamica Anita Krumpak Zupan zavedala, da jih bo do nove operacije vodila trnova pot, polna birokratskih preprek in tudi slovenske zavisti. A se ni vdala.
Pred približno dvema mesecema, natančneje 14. marca, je družina na zavarovalnico naslovila novo prošnjo za odobritev zdravljenja v tujini, natančneje na Floridi, in sicer na inštitutu, kjer so dali Jakobu in vsem članom družine upanje, da bo fant lahko normalno hodil. »Prva operacija je bila izjemno uspešna in zdravljenje ob vseh fizioterapijah, ki jih ima Jakob, poteka izredno
Jakob in Ažbe bosta to jesen skupaj, z ramo ob rami, kot vselej prestopila tudi šolski prag. Dva meseca bosta z rumeno rutico ponosno hodila v šolo, nato bosta vlogo učiteljev prevzela starša. Šolala ju bosta sama in ob vrnitvi v domovino bosta fanta z izpiti končala prvi razred. »Na srečo se zelo rada učita. Ažbe je zelo dober v matematiki, Jakobu izjemno ležijo jeziki,« pripoveduje mamica. Oba pa ostajata navdušena gasilca in nogometaša.
dobro. Celo nekoliko bolje od pričakovanj. Tako je povsem jasno, da želimo, da bi Jakoba tudi jeseni, ko bo potreboval novo operacijo, kjer mu bodo odstranili trenutne vsadke in opravili posebne zunanje pritrditve, operiral isti človek. Kirurg, ki ve, kaj dela, in za svoje delo tudi odgovarja,« je prepričana Krumpak Zupanova.
Polna dva meseca je komisija potrebovala, da je primer preučila in nato zadnji dan glede na predviden zakonski rok družini sporočila, da Jakob do tovrstnega zdravljenja v tujini ni upravičen.
Obrazložitev stroke ostaja enaka
Kot so sporočili iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), »je bilo v
konkretnem primeru ključno, da je ZZZS 21. 4. 2016 prejel strokovno medicinsko mnenje konzilija treh zdravnikov Ortopedske klinike UKC Ljubljana, da se zdravljenje težke oblike prirojene deformacije desne stegnenice, za kar je potrebno več operativnih posegov, tako da zdravljenje predvidoma traja do konca rasti, zagotovi pri najbližjem izvajalcu v tujini, in sicer v Orthopädisches Spital Speising, na Dunaju v Avstriji ali Aschau v Nemčiji«. Ob tem je Damjan Kos, predstavnik zavarovalnice, poudaril, da je ZZZS v postopku dolžan takšno mnenje upoštevati. Prav takšno mnenje so Zupanovi dobili že lani ob prvi zavrnitvi prošnje za kritje stroškov zdravljenja na inštitutu dr. Paleyja. Zaradi tega Krumpak Zupanova meni, da stroka tokrat ni
upoštevala glavnih dejstev, ki so se v zadnjem letu spremenila. In sicer da je Jakob uspešno prestal zahtevno operacijo v ZDA, da je ta več kot uspela, da fant dnevno napreduje, da ima gibljiv kolk in da kost raste.
Kdo odloča in kdo odloči?
Za pojasnilo smo prosili tudi odgovorne na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, od koder so v skopem sporočilu potrdili, da je zavarovalnica zahtevala njihovo mnenje. In glede na njihove izkušnje sta najbolj primerni že omenjeni ustanovi v Avstriji in Nemčiji, s katerima ima ljubljanska ortopedska klinika tudi strokovne stike, so še navedli v odgovoru. Zapisali so še: »Napotitev v določen center (izven EU) je v pristoj-
ČETRTEK	rem	SOBOTA	NEDELJA
			
mtn	m m	ШШП	DIES
PONEDELJEK	TORBI	SREDA	ČETRTEK
			
	□E	ашЕИ	
Misel tedna
Ne moremo narediti velikih stvari - le majhne stvari z veliko ljubezni.
(Mati Tereza)
Davčne blagajne učinkovite
Furs ugotavlja pozitivne učinke tudi pri zmanjševanju dela na črno
Po analizi prvega trimesečja Finančna uprava RS (Furs) ugotavlja, da je uvedba davčnih blagajn prinesla pozitivne učinke. Ti se kažejo v povečanju prijavljenega prometa blaga in storitev, vplačil davka na dodano vrednost (DDV) in večjem številu prijav fizičnih oseb v zavarovanje.
Samo uporabniki davčnih blagajn so od januarja do marca letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem vplačali za 13,7 milijona evrov več davka na dodano
vrednost, kar je 4,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Za 4,8 milijona evrov več se je v državni blagajni nabralo vplačanih prispevkov in dohodnine.
Celoten promet uporabnikov davčnih blagajn, ki so zavezanci za DDV, se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 293,3 milijona evrov (5,7 odstotka).
Kot navajajajo v Fursu, je zgovoren tudi podatek, da so v dejavnosti gostinstva, kjer doslej ni bilo davčnih blagajn, mali zavezanci vplačali za 20
odstotkov več DDV kot v enakem obdobju lani.
Manj dela na črno
Furs s pomočjo podatkov v okviru poslovanja z davčnimi blagajnami nadzira tudi delo in zaposlovanje na črno. Na
tem področju Furs zaznava pozitivne učinke uvedbe davčnih blagajn, saj so se povečali vplačila prispevkov za socialno varnost ter akontacije davka od dohodkov iz zaposlitve.
V prvih štirih mesecih tega leta je bilo tako pri zavezan-
Do sredine maja je več kot 54.035 davčnih zavezancev prevzelo 72.522 digitalnih potrdil za uporabo sistema davčnega potrjevanja računov. Račune je preko davčnih blagajn potrdilo 46.527 zavezancev, pri čemer podatki kažejo, da se zavezanci še vedno vključujejo v sistem. Do sredine maja so zavezanci davčno potrdili že več kot 346 milijonov računov.
AKTUALNO
3
Jakoba
nosti ZZZS, ki mora poznati tudi prakso drugih evropskih zavarovalnic v takšnih in podobnih primerih.« Ob tem Kos pravi: »ZZZS odločitev o napotitvi na zdravljenje v tujino iz razloga izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji sprejme predvsem na podlagi mnenja pristojne klinike, ki po zakonu predstavlja vrh posamezne medicinske stroke.« Ob tem podajanju žogice na eno in drugo stran se človek upravičeno vpraša, kdo odloča in kdo je pristojen, da sprejme končno odločitev.
Delno kritje ni mogoče
Jakobova družina se je zavedala, da ji zavarovalnica ne more kriti vseh stroškov, ki jih bo zdravljenje na drugi strani Atlantika prineslo. Starša sta se že ob vložitvi prošnje zavedala, da bo pred odhodom v Ameriko treba zbrati še kar nekaj denarja za večmesečno bivanje onstran luže. Zato so prosili za kritje stroškov ope-
Skupaj za Jakobove sanje
Uporabniki mobilnih storitev Telekoma, Izimo-bila, Debitela, Tušmobila in Simobila lahko pošljejo SMS-sporočilo s ključno besedo JAKOB ali JAKOBS na številko 1919, s čimer bodo prispevali en evro ali pet evrov za Jakobovo operacijo.
Denar lahko nakažete na TRR društva Slatna stopimo skup SI56 6100 0000 7878 978, Delavska hranilnica ali na Jakobov TRR SI56 03163 1000515541, SKB banka, Jakob Zupan, Cerovec pod Bočem 20b, 3250 Rogaška Slatina.
racije. »Po predračunu, ki smo ga dobili, stanejo dve operaciji, vsi pregledi in vse fizioterapije, predvidene v osmih mesecih, 160 tisoč evrov. Poleg tega bomo za stanovanje in bivanje rabili še kakšnih 40 tisočakov,« Anita sešteva stroške. Na to, da jim ne bi uspelo zbrati denarja, niti ne pomisli. »Ljudje nas še niso razočarali,« pravi.
O možnosti delnega kritja stroškov smo vprašali tudi ZZZS, kjer pravijo, da v primeru pozitivnega mnenja krijejo vse stroške zdravljenja v tujini, prevoz in stroške spremstva enega starša. »Delno kritje ni mogoče - pravica obstaja in v tem primeru se povrnejo vsi stroški ali ne obstaja in se v upravnem postopku, ki ga vodi ZZZS, izda zavrnilna odločba.«
Čeprav Aniti za čas spremstva ne pripada bolniški sta-lež, še vedno upa, da bi ji vsaj na to prošnjo odgovorili pritrdilno. Ker so v družini odločeni, da bodo to težavo odpravili skupaj, in ker je prav Jakobov brat dvojček Ažbe njegova
največja opora in motivator, bosta starša, ki sta zaposlena na policiji, za čas zdravljenja zamrznila delovno razmerje. »Z bolniško bi plačali stroške, ki bodo ob odsotnosti nastajali doma, in seveda tudi obroke kredita,« razmišlja Anita.
V ZDA tri
operacije, v Evropi vsaj sedem
»Način dela in odnos, ki ga gradijo na floridskem inštitutu, sta povsem drugačna, kot smo ju navajeni v Sloveniji,« pripoveduje Jakobova mamica. Poleg tega zdravljenje v Ameriki predvideva zgolj še tri operacije, medtem ko bi jih moral Jakob v Evropi prestati vsaj še sedem. »V Ameriki namreč kite podaljšujejo sočasno, pri tem si pomagajo z botoksom. Na Dunaju bi bili zgolj za podaljševanje kosti potrebni trije operativni posegi. Pri čemer bi imel Jakob po operacijah v Evropi negibljiv kolk.« Zupanovi točne cene zdravljenja v Evropi sicer ne poznajo, pavšalne ocene, ki so jih prejeli, pa kažejo, da bi posamezna operacija stala približno 20 tisoč evrov. Če vemo, da bi jih Jakobpotreboval vsajsedem, je to že 140 tisoč evrov. To pa je že skoraj toliko, kolikor bo
Jakob in Ažbe sta to pomlad veliko kolesarila.
družina odštela za naslednja učinkovita posega na Floridi.
Fanta, ki že ves čas spremljata boj staršev s slovenskimi birokratskimi mlini, ponavadi poskrbita, da v družini ni slabe volje. Tudi ko je najtežje. Tako je Jakob ob prejemu pošte povzel mamine besede, ki jih je ujel v času čakanja: »No, glavno, da smo dobili pošto, da se ne bomo več živcirali.« Ažbe pa je mamico tolažil: »Ne se se-kirat, saj imam jaz dinarčke v denarnici.«
Jakob svojega ortopeda v Sloveniji zdaj nima. Ker mora v času zdravljenja večkrat na slikanje in magnetne resonance, je družina napotnico za te preglede poslala v izolsko Valdoltro. »V Ljubljano nikakor ne gremo nikoli več,« je prepričana mamica, ki je za svojega sina pripravljena iti tudi na konec sveta.
Je prišlo do napake, ki so jo želeli prikriti?
Z najvidnejšimi predstavniki otroške ortopedije v Ljubljani Krumpak Zupanovi že vse od začetka niso mogli najti skupnega jezika. Sprva sojimsleposlediliin verjeli, da vedo, kako karseda dobro pomagati njihovemu malemu Jakobu. Tako je Jakoba, čeprav naj bi bil poseg po pregledu z magnetnoresonanco odsvetovan, prvi operiral priznan slovenski ortoped, tudi vodja otroškega oddelka. »Po operaciji je povedal, da Jakob nima ne vratu ne glavice hrustanca,« se spominja Anita. A kasneje se je izkazalo, da se vse to skriva v Jakobovem drobnem telesu, a da je hrustanec, naj-verjetnejetudi zaradioperaci-je, močno poškodovan. »Na srečo smo to še pravočasno odkrili in tako se bo lahko ta deformacijaskorajvcelotiod-pravila,«praviAnita.Obtem se sprašuje, kako je lahko tako izkušeninpriznankirurgmed operacijo spregledal tisto, kar je drug,tudislovenskiortoped, videl na slikah in pregledih z magnetno resonanco. Tudi te odgovore je odločena poiskati.
LEA KOMERIČKI Foto: arhiv NT (SHERPA)
OB ROBU
LEA KOMERIČKI
Biti in ostati zdrav
To je vse, kar bi si moral človek resnično želeti. Tisti, ki nam je za zdaj dano, da skozi življenje korakamo bolj ali manj zdravo, z občasnimi prehladnimi obolenji, se premalokrat zavedamo, kaj v resnici imamo.
Že borba odraslega bolnika s slovenskim zbirokratiziranim in s skorumpiranim zdravstvenim sistemom je težka. Še težje je, ko se morajo z zdravstvenimi mlini na veter boriti starši bolnih otrok. Starši, ki ne želijo nič drugega kot to, da bi otroku omogočili karseda dobro zdravljenje in posledično normalno življenje.
Sprašujem se, ali je res tako zelo nenavadno, da želi mati za svojega otroka najboljše, ker bi mu tako prikrajšala nešteto bolečin in operativnih posegov. Ali je res tako nenavadno, da starši v tem internetnem času sami iščejo rešitve, druga mnenja, se izobražujejo in raziskujejo? Ali je res greh slovenskemu strokovnjaku reči, da se morda moti? Da njegova rešitev ni ena in edina in da obstaja na zemeljski obli še nekdo, ki lahko poseg opravi drugače? Manj boleče in bolj uspešno? Jasno, tudi dražje. Ampak ali ima človeško življenje res tako nizko ceno? Kdo postavlja ceno mojega, vašega življenja? Kdo postavlja ceno življenja naših otrok?
Zavarovalnica je tista, ki lahko določeno zdravljenje plača ali ne. Stroka je tista, ki o smiselnosti zdravljenja odloča. Nihče ne želi samostojno nositi odgovornosti. Jasno. Bistveno lažje je težo odgovornosti prenesti na drugega.
Ob vsem tem se že nekaj časa sprašujem tudi, ali je Slovencem res tako težko priznati, da so se zmotili. Človek, ki dela, dela tudi napake. Te so sestavni del našega vsakdana. Res je, ene napake imajo lahko bistveno bolj tragične in boleče posledice kot druge. Ampak zaradi tega jih ni treba prikrivati in zanikati. Brez tega jih bo bistveno laže sprejeti.
Že nekaj časa je prinas dejstvo, da se lahko majhen človek zanese le še na sebi enakega, malega človeka. Tako iz leta v leto spremljamo več dobrodelnihprireditev, s pomočjo katerih pwsamvenШ zbirajo denar bodisi za osnovne potrebe bodisi za zdravljenje v tujini. Evro ali dva manj na računu se posamezniku ne poznata, nekomu pa lahko to ipiimeniali iiioiišiživljenje. Dobrodehwst nam na srečo ni tuja. Ampak ali je tovrstno reševanje stisk in problemov res naše edino upanje? Srčno upam, da ne.
cih, ki uporabljajo davčne blagajne, v zavarovanje na novo prijavljenih več kot 22 tisoč oseb pri 9.361 delodajalcih, od tega je več kot 9 tisoč na novo prijavljenih oseb, ki izdajajo račune (blagajniki). V Fursu ocenjujejo, da se je v javne blagajne zaradi tega v prvih mesecih leta nateklo za 7 milijonov evrov več denarja, kar potrjuje tudi stanje javno finančnih prihodkov.
Vlada je sicer v proračunu za letos predvidela za 75 milijonov evrov dodatnih prihodkov zaradi učinkov uvedbe davčnih blagajn. Finančni minister Dušan Mramor je ob začetku majskega zasedanja državnega zbora izrazil zadovoljstvo nad rezultati uvedbe davčnih blagajn in ob tem poudaril, da je zakon dosegel svoj namen.
Še naprej zahteve za izjeme
Ob tem, ko je na eni strani finančno ministrstvo zadovoljno z učinki, se krepijo zahteve nekaterih zavezancev po spremembi zakonodaje. Nevladne organizacije in društva si prizadevajo, da bi s spremembo zakona o davčnem potrjevanju računov pri uporabi davčnih blagajn izvzeli tiste zavezance, ki ustvarijo manj kot deset tisoč evrov letnega prihodka. Pobudo za to so Olimpijski komite Slovenije, Planinska zveza Slovenije in Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij pred dnevi naslovili na poslance vladajoče Stranke modernega centra. Po podatkih Ajpesa naj bi bilo kar dve tretjini društev, ki ustvarijo manj
kot deset tisoč evrov letnega prihodka.
Uporabadavčnih blagajn se aneV drugem rdi sprrna todišolam, kiizvajejedo-
brodelne dejavnosti na različnih sejmih. Za prodajo iz delgov,lujihgč end naae-gija vami v loleV,so aamreč prav tako zavezani davčne-
mu potrjevanju računov. V teh ustanovah tako prihaja no ebčodov, ko senamesto daizgojanjeračunovza poa-dane izdelke, sstopnine in
druge storitve odločajo za prostovoljne prispevke. Kar jeposvojespetsiva ekonomija.
ROBERT GORJANC
Neto vplačila
+13,7 min EUR (t 4,9%)
Prispevki in dohodnina (blagajniki)
+Р,П mit EUR
□DV
€T
Neto vplačila DDV po obračunih (goatinatvo)
+ 1,8 min EUR (t 18,5%)

Nove prijave v zavarovanje
22.705 fipidvid nsmU
Dobave (promet) po obračunih
+293,3 mit EUR (t 5.7%)
Nove prijave v zavarovanje (blagajniki)
9.nen fipidvid nsmU
4
GOSPODARSTVO
Kamnolom končno pred prodajo?
Letos že četrta dražba kamnoloma v Veliki Pirešici - Dosedanjo prodajo spremljali mnogi zapleti
Na predlog stečajne upraviteljice CM Celje Milene Sisinger je sodišče izdalo sklep o prodaji kamnoloma v Veliki Pirešici. To bo že četrti poskus prodaje in kot upa upraviteljica, tudi zadnji. »Zapletov tokrat ne bi smelo biti, saj jih je že do zdaj bilo dovolj,« pravi Sisingerjeva. Kdaj bo razpisala dražbo, na kateri bo izklicna cena za kamnolom 7,5 milijona evrov, se še ni odločila. Predvidoma naj bi bila dražba julija ali septembra.
Prodaja 48 hektarjev velikega kompleksa se vleče že skoraj tri leta, razlog za to pa ni le čakanje morebitnih kupcev na nižjo ceno, ampak tudi nekaj birokratskih zapletov.
Milena Sisinger je kamnolom v Veliki Pirešici, katerega vrednost je predstavljala več kot polovico ocenjene stečajne mase CM Celje, prvič prodajala na dražbi leta 2013. Izklicna cena je bila takrat malo več kot 15 milijonov evrov, vendar zanimanja za nakup ni bilo.
Brez pravic rudarjenja
Po drugi, prav tako neuspešni dražbi, na kateri je izklicna cena padla na 9 milijonov evrov, se je prodaja zapletla. Razlog je bilo različno razumevanje zakonodaje. V skladu z zakonom naj bi namreč družbi, ki ima tudi kamnolom, leto po njenem stečaju
prenehalo dovoljenje za opravljanje rudarskih del. Prav to se je zgodilo tudi kamnolomu v Veliki Pirešici. Stečajna upraviteljica Milena Sisinger je s stečajnimi upravitelji, ki so imeli podobne težave, ter ob podpori gospodarske zbornice poskušala vse, da bi zaplet rešila, vendar so bila, vsaj na začetku, vsa prizadevanja zaman. Konec februarja 2014 je prispela odločba, s katero je inšpekcija za energetiko in rudarstvo v Veliki Pirešici prepovedala vsa rudarska dela. Podjetje Ecobeton iz Latkove vasi, ki je kamnolom najelo kmalu po stečaju CM Celje, je zato lahko le še predelovalo zaloge. Zato je napovedalo, da bo kamnolom zapustilo, zaradi česar bi nastala velika škoda. A se je zaplet rešil v korist lastnikov kamnolomov, saj je država vsem, tudi podjetju CM Celje, morala vrniti
Kamnolom v Veliki Pirešici naj bi letos končno dobil novega lastnika.
rudarske pravice. Prodaja kamnoloma v Veliki Pirešici se je lahko spet začela.
Ahac NG odkupil terjatve Banke Koper
Stečajna upraviteljica se je odločila za nezavezujoče zbiranje ponudb in na tej osno-
vi je za tretjo dražbo določila novo, zelo znižano izklicno ceno. Znašala je 1,7 milijona evrov, vendar se trije ločitveni upniki s takšno ceno niso strinjali. Sisingerjeva je zato pripravila predlog za novo dražbo, ki pa je na potrditev sodišča čakal skoraj pol leta. Tokrat je bila za zaplet
kriva Banka Koper, ki je hotela vedeti, kaj je na območju kompleksa v Veliki Pirešici sploh naprodaj in kolikšen del kupnine bo dobila. Sodišče je pozvala, naj poskrbi za dopolnjeno cenitev s pravilnim seznamom parcel, iz katere bo razvidna vrednost posameznega deleža. Sodi-
šče mnenja Banke Koper, ki je medtem vse svoje terjatve do CM Celje prodala družbi Ahac NG, ni upoštevalo. Pojasnilo je, da se kamnolom prodaja kot celota in ne po posameznih parcelah, kolikšen delež bo dobila banka oziroma Ahac NG, pa bo jasno takrat, ko bo kamnolom prodan. Kot je znano, se je družba Ahac NG v lasti Romana Moškotevca, ki je že pred časom kupil vse delnice Voca, hčerinskega podjetja CM Celje, potegovala tudi za nakup asfaltne baze v Veliki Pirešici, a jo je zaradi višje ponujene cene prehitel celjski Remont.
Nova izklicna cena 7,5 milijona
Na novi dražbi bo izklicna cena za kamnolom 7,5 milijona evrov. Kdaj bo dražba, stečajna upraviteljica še ne more natančno napovedati. Dejala je, da jo bo razpisala še letos, če ne v začetku julija, pa zagotovo v septembru. Sicer pa mora najprej sklep sodišča o prodaji postati pravnomočen.
JANJA INTIHAR Foto: Arhiv NT (GrupA)
Prenizka cena za aparthotel
Družba za upravljanje terjatev bank, ki je največja upnica žalskega podjetja Caffe Tropic, ni dala soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe za aparthotel Natura. Razlog je prenizka cena.
Kot je znano, se je stečajna upraviteljica Caffe Tropica Lucija Klampfer po lanski neuspeli dražbi, na kateri je bila izklicna cena za hotel v bližini Nazarij malo manj kot milijon evrov, odločila za nezavezujoče zbiranje ponudb. Dobila je dve ponudbi. Odločila se je za ljubljansko družbo Sikom invest, ki je bila za hotel pripravljena plačati 200 tisoč evrov. Ker je ta znesek nižji od terjatve, ki jo ima zavarovano z ločitveno pravico na hotelu, Družba za upravljanje terjatev bank s prodajo ni soglašala. Brez njenega soglasja pa sklenitev prodajne pogodbe ni mogoča. In ker prodaji nasprotuje največja upnica, je soglasje k sklenitvi pogodbe zavrnilo tudi sodišče.
Slaba banka zdaj predlaga ponovno prodajo hotela na javni dražbi in izklicno ceno 478.500 evrov. Peter Klampfer iz pisarne stečajne upraviteljice je povedal, da so predlog z novimi pogoji prodaje že poslali sodišču. Kot je dejal, takšnega zapleta niso pričakovali, saj se jim je ponujenih 200 tisočakov zdelo dokaj realna cena za hotel, ki je že štiri leta zaprt. »Aparthotel nikoli ni posloval pozitivno, poleg tega je v tako slabem stanju, da bo tisti, ki ga bo kupil, moral vložiti vanj še nekaj sto tisoč evrov. Vprašanje je tudi, kaj bo z zgradbo takrat, ko nam jo bo končno uspelo prodati, saj jo že zdaj močno najeda vlaga,« še dodaja Klampfer, ki meni, da so v ozadju odločitev o prodaji aparthotela v Lačji vasi tudi zasebni interesi. Koga, ni želel povedati.	JI
Dobiček za milijon evrov
■ v ■ ■
niZjl
Cinkarna Celje je objavila rezultate poslovanja v prvem letošnjem četrtletju, ki so slabši kot v enakem lanskem obdobju.
V podjetju so zaradi zaostrenih razmer na svetovnem trgu pigmenta titanovega dioksida, ki je njihov glavni prodajni izdelek, takšne rezultate tudi pričakovali. Cinkarna je v prvem četrtletju ustvarila 40,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 7 odstotkov manj kot v lani. Skupna vrednost izvoza se je v primerjavi z lanskimi prvimi tremi meseci znižala za 9 odstotkov in je znašala 35 milijonov evrov. Čisti dobiček cinkarne je znašal 900 tisoč evrov, kar je za milijon evrov manj kot v lanskem prvem četrtletju.	JI
Thermana redno odplačuje dolgove
Laška Thermana redno poravnava vse obveznosti, ki jih ima do svojih finančnih upnikov, je razvidno iz poročila, ki ga je družba v skladu z insolventno zakonodajo poslala sodišču.
Potem ko je lani Družba za upravljanje terjatev bank velik del svojih terjatev pretvorila v kapital in postala njena skoraj 100-odstotna lastnica, so se obveznosti Thermane do finančnih upnikov znižale na 18,6 milijona evrov. Letos mora zdravilišče v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja odplačati 8,5 odstotka glavnice, kar znaša malo manj kot 1,6 milijona evrov. Obresti za prve tri mesece v višini 123 tisoč evrov je že poravnalo.
Thermana je lani poslovala dobro. Imela je malo več kot 170 tisoč nočitev. V primerjavi z letom 2014 se je število nočitev domačih gostov povečalo za odstotek, tujih gostov pa kar za 8 odstotkov. Družba je ustvarila 19,6 milijona evrov prihodkov, kar je za 6 odstotkov več kot leta 2014, čisti dobiček je znašal 762 tisoč evrov.
V letošnjem prvem četrtletju je Thermana čiste prihodke od prodaje, ki so znašali 5 milijonov, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 8 odstotkov. Ustvarila je malo manj kot 300 tisoč evrov čistega dobička, kar je več kot v lanskem prvem četrtletju in tudi več, kot je predvidela v načrtu finančnega prestrukturiranja.
JI
(V ENERGETIKA CELJE
Dogovor z bankami velja
Celjsko sodišče je potrdilo sporazum o finančnem prestrukturiranju Engrotuša, Tuš Holdinga in Tuš Nepremičnin. To pomeni, da dogovor, ki ga je celjski trgovec s konzorcijem bank upnic sklenil že januarja letos, končno velja.
V skladu z dogovorom o finančnem prestrukturiranju so se obveznosti Tuša do bank podaljšale do leta 2020. V tem času bodo družbe plačevale obresti in zmerni del glavnice ter dolg zmanjšale tudi z odprodajo premoženja.
Finančni dolg tretjega največjega trgovca v Sloveniji po nekaterih informacijah znaša 380 milijonov evrov, še dodatnih 120 milijonov evrov naj bi znašale obveznosti do dobaviteljev. Zaradi tako visokih dolgov marsikdo dvomi, da je načrt prestrukturiranja izvedljiv. Kako so Tuševe družbe poslovale lani, ni znano, saj so bili pred kratkim javno objavljeni šele podatki za leto 2014. Ti razkrivajo, da je Engrotuš, trgovski del skupine, ki naj bi iz svojega tekočega poslovanja odplačeval dolgove, predlani imel malo več kot 100 milijonov evrov izgube.
Čemu vse se bo moral Tuš po prodaji Tušmobila še odpovedati, ni znano. Po neuradnih informacijah naj bi kmalu prodal Planet Tuš v Kopru. Kupila naj bi ga Sparova nepremičninska družba.
JI
Prvi v državi po neto izgubi
Savinjska regija je lani ustvarila 9,8 odstotka prihodkov celotnega gospodarstva Slovenije in prispevala 9,6 odstotka čistega prihodka, doseženega na tujih trgih. Na območju regije deluje 9,5 odstotka vseh družb v Sloveniji, ki so lani zaposlovale 12,5 odstotka vseh zaposlenih v gospodarstvu.
Po teh kazalcih se Savinjska regija uvršča na tretje mesto v državi, za Osrednjeslovensko in Podravsko regijo. Na prvem mestu pa je po neto izgubi, to je razliki med čistim dobičkom in čisto izgubo. Medtem ko je deset od dvanajstih regij lani imelo neto dobiček in ga je večina v primerjavi z letom 2014 še povečala, je Savinjska regija neto izgubo poglobila. Predlani je imela za 207 milijonov evrov več izgube kot dobička, lani je bilo izgube več za 243 milijonov evrov. Za takšen slab rezultat sta kriva Teš in Premogovnik Velenje. Prvi je leto 2015 zaključil s 437 milijoni evrov čiste izgube, drugi pa s 66 milijoni evrov.
JI
GOSPODARSTVO
5
Boštjan Gorjup ponovno v Nazarje
Boštjan Gorjup
Boštjan Gorjup, nekdanji direktor gospodarjenja v BSH Hišni aparati Nazarje, se po dveh letih dela v centrali skupine v Nemčiji vrača na staro delovno mesto.
Novo-stari direktor je posle prevzel od svojega predhodnika Manfreda Koscha, ki je v Slovenijo prišel leta 2014, s 1.
majem letos pa bil imenovan za direktorja področja gospodarjenja v BSH Švica.
Boštjan Gorjup je zadnji dve leti opravljal funkcijo direktorja financ in kontrolinga za regijo Evropa v centrali skupine BSH v Münchnu. S preostalima članoma vodstva družbe BSH Hišni aparati Nazarje,
Wolframom von Ohainom (predsednik) in Petrom Eiser-mannom, je odgovoren tudi za poslovanje v prodajni regiji BSH Adriatic East, v katero sodijo še Romunija, Hrvaška, Srbija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Makedonija, Kosovo in Albanija.
RG
Z evropskim posojilom za inovacije
Evropska investicijska banka (EIB) je podjetju Gorenje odobrila posojilo v višini 50 milijonov evrov, ki ga mora vrniti v sedmih letih. Sredstva bodo v Gorenju uporabili za financiranje štiriletnega programa raziskav, razvoja in inovacij. V podjetju namreč želijo krepiti inovacije in razvijati nove gospodinjske aparate.
Posojilo Gorenju je le del 24 milijard evrov, ki jih bosta EIB in evropska komisija v naslednjih sedmih letih zagotovili evropskemu gospodarstvu za inovacije, raziskave in
razvoj. Podpredsednik EIB Laszlö Baranyay, odgovoren za poslovanje banke v srednjeevropskih državah, ki je bil poleg predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca in premierja Mira Cerarja prisoten pri podpisu pogodbe, je dodal, da bo posojilo prispevalo k prepo-trebni krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Franjo Bobinac je ob podpisu povedal, da želi Gorenje postati globalno podjetje in da je gonilo rasti razvoj premij-skih in inovativnih aparatov ter blagovnih znamk najvišjega razreda. »Pričakujemo, da se bo do leta 2020 njihova
prodaja podvojila in dosegla 30 odstotkov celotne prodaje skupine.« Posojilo EIB v Gorenju razumejo kot izraz zaupanja in podpore pri doseganju ambicioznih strateških ciljev in nadaljnjega razvoja Skupine Gorenje.
Proizvodnja pomivalnih strojev lastne blagovne znamke
Prav te dni so v Velenju začeli izdelovati prve pomivalne stroje pod blagovno znamko Gorenje in tako pomembno dopolnili svojo ponudbo velikih gospodinjskih aparatov. Pomivalne stroje so v Gorenju do zdaj izdelovali le pod premijsko blagovno znamko Asko,
Celjske mesnine bodo letos v širitev in posodobitev svoje proizvodnje v Celju vložile 6 milijonov evrov.
Do jeseni nova prizidka
Celjske mesnine so začele enega največjih naložbenih ciklov v zadnjih letih. V širitev in posodobitev svoje proizvodnje v Celju, na Krasu in v Gornji Radgoni bodo vložile 11 milijonov evrov.
Največ denarja, šest milijonov evrov, bo ostalo v Celju,
kjer so te dni že začeli graditi prizidka k obratoma za predelavo klobas in za pripravo svežega mesa. Direktor družbe Izidor Krivec je povedal, da bodo oba obrata tudi posodobili in ju opremili z novo tehnologijo. Naložbo naj bi končali septembra. V Lo-
kvah, kjer imajo pršutarno, bodo v nakup nove tehnologije in razširitev zmogljivosti za soljenje in sušenje pršutov vložili tri milijone evrov, dva milijona evrov pa jih bo stala širitev zmogljivosti za pridelavo srebrne penine v družbi Radgonske gorice. Po nakupu
za katero so pred dvema letoma proizvodnjo preselili s Švedske v Slovenijo. S koncem maja pa bodo iz tovarne v Velenju prihajali tudi pomivalni stroji znamke Gorenje. Do konca leta nameravajo tako izdelati okrog 40.000 aparatov ali približno 7.000 na mesec, nato pa proizvodnjo prihodnje leto podvojiti in še naprej povečevati, tako da bodo leta 2020 v Velenju izdelovali že po 300.000 pomivalnih aparatov na leto, polovico od tega pod lastno blagovno znamko. V projekt, ki vključuje novo avtomatizirano proizvodno linijo, so v podjetju vložili osem milijonov evrov.
BGO
kompleksa Kapelskih goric, ki so šle v stečaj, imajo namreč zdaj v Gornji Radgoni 100 hektarjev vinogradov oziroma četrtino več kot prej.
Nove naložbe so prinesle tudi nova delovna mesta. V Celju so že na novo zaposlili 30 ljudi, v Gornji Radgoni jih bodo zaposlili do deset, tri nove zaposlitve načrtujejo tudi v Pršutarni Lokev. V celotni skupini Celjske mesnine je zdaj zaposlenih že več kot 600 ljudi, od tega v Celju 400. Lani je skupina ustvarila približno 90 milijonov evrov prihodkov in 6 milijonov evrov čistega dobička, ki so ga v celoti namenili za nove naložbe.
Direktor Izidor Krivec tudi za letos napoveduje 5-odsto-tno rast prodaje in še večji delež izvoza, ki je lani znašal približno 30 odstotkov. »Rast prodaje na tujih trgih je višja kot na domačem, še zlasti na trgih zahodne Evrope, kjer smo zadnje čase uspešni tudi v Švici,« pravi Krivec. Še pred kratkim sta največja izvozna trga Celjskih mesnin predstavljali Hrvaška in Srbija. Hrvaška je sicer še vedno na prvem mestu, Srbijo pa sta prehiteli Avstrija in Nemčija.
JI, foto: SHERPA
Prihodnost v osebnih zavarovanjih
Zavarovalnica Adriatic Slovenica je lani zbrala 297 milijonov evrov premij, kar je nekoliko manj kot leto prej. Izplačilo škod se je povečalo na 213 milijonov evrov, čisti dobiček je znašal malo več kot 14 milijonov evrov.
Adriatic Slovenica, ki ima že več kot 600 tisoč zavarovancev in je po tržnem deležu druga največja zavarovalnica v Sloveniji, svojo prihodnost usmerja predvsem v razvoj osebnih zavarovanj, je povedal predsednik uprave Gabrijel Škof. Zato uvaja nove storitve, prilagojene potrebam posameznikov. Njeni letošnji novosti sta pokojninsko varčevanje in Center zdravje AS, v okviru katerega bo še ta mesec v Ljubljani odprla lastno ambulanto, ki ji bosta do konca leta sledili še ambulanti na Obali in Štajerskem.
V zavarovalnici, ki je lani podružnico ustanovila tudi na Hrvaškem, so z lanskim poslovanjem in z rezultati, ki jih dosegajo letos, zadovoljni. Dobro posluje tudi njihova poslovna enota Celje, ki svoje storitve trži v Savinjski regiji ter v Zasavju in Posavju. Direktor Srečko Dobelšek je povedal, da je celjska poslovna enota lani zbrala malo več kot 23 milijonov evrov premij in izplačala 16 milijonov evrov škod, letos v prvih treh mesecih je bilo zbranih premij 6 milijonov, izplačilo škod pa je znašalo malo manj kot 4 milijone evrov. Tudi v celjski enoti, ki zaposluje 70 ljudi in ima v trinajstih pogodbenih agencijah še 54 sodelavcev, najvišji delež premij predstavljajo premoženjska zavarovanj a, zlasti avtomobilska, sledita jim zdravstveno in življ enjsko zavarovanje.
JI
NOVO DELOVNO MESTO - INFORMATIK
Smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj. V uspešen tim bi radi pritegnili sodelavko ali sodelavca s podobnimi lastnostmi za naslednje delovno mesto:
INFORMATIK
Opis delovnega mesta:
-	podpora uporabnikom
-	urejanje omrežne infrastrukture
-	urejanje dokumentacije
-	skrb za IT-opremo
-	skrb za fizične in virtualne strežnike
-	arhiviranje podatkov
Zahtevano znanje/veščine:
-	poznavanje operacijskega sistema Windows
-	poznavanje omrežnih infrastruktur
-	poznavanje Windows strežnikov
-	aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
-	vozniški izpit B-kategorije
-	2 leti delovnih izkušenj
Zaželeno znanje:
-	poznavanje sistemov za arhiviranje
-	poznavanje sistemov za virtualizacijo
-	poznavanje VoIP tehnologij
-	poznavanje MS Lync
NUDIMO VAM:
- ustvarjalno delovno okolje - stimulativno plačilo
-	delo v dinamičnem kolektivu
-	delo v mednarodnem okolju
-	interno in eksterno izobraževanje (tudi v tujini)
Vaše prijave z dokazili pričakujemo v 7 dneh od dneva objave na naslov:
Novem Car Interior Design, d. o. o., Ložnica 53 a, 3310 Žalec
novi tednik
radio celje
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Celjska občina kupila del blagovnice Teko
Eno nadstropje namenjeno Inkubatorju Savinjske regije
CELJE - Mestna občina je v torek na dražbi po izklicni ceni 550 tisoč evrov kupila večji del stavbe nekdanje veleblagovnice Teko v Gubčevi ulici v središču Celja. Celjska občina je bila sicer edini ponudnik na dražbi.
Približno dvotretjinski delež stavbe je bil v lasti podjetja Family Shop iz Kopra, ki je pred dvema letoma na predlog Sberbanke šlo v stečaj. Tre-tjinski delež stavbe je v lasti podjetja Tuš Nepremičnine.
Stečajna upraviteljica Margarita Skorja je blagovnico, katere tržna vrednost je bila ocenjena na 1,8 milijona evrov, likvidacijska pa je znašala malo več kot 900 tisoč evrov, doslej poskušala prodati že dvakrat, a sta bili obe dražbi neuspešni. Glede na to, da je bila celjska občina edini dražitelj, izklicna cena očitno še ni bila dovolj nizka, da bi privabila več ponudnikov.
Občina računa na evropski denar
Kot je po dražbi povedal Sandi Sendelbah, vodja oddelka za finance in gospodarstvo v celjski občini, bo občina eno od dveh kupljenih nadstropij namenila za delovanje Inkubatorja Savinjske regije. Ta zdaj začasno deluje v stavbi v Gregorčičevi ulici 6, ki jo celjska občina po odkupu še dodatnih prostorov na tem mestu, ki še niso v njeni lasti, namerava nameniti za dodatno dejavnost Zdravstvenega doma
Celje. Prostori v drugem nadstropju blagovnice Teko naj bi bili namenjeni za različne dejavnosti v okviru spodbud za razvoj celjskega gospodarstva.
Denar za nakup poslovnih prostorov v blagovnici Teko je celjska občina zagotovila iz proračuna. Občina pri tem računa, da bo Inkubator Savinjske regije uspešen na razpisih za evropski in državni denar, namenjen za gradnjo podjetniške infrastrukture, s čimer bi nadomestila del vloženega denarja v nakup in pridobila tudi sredstva za opremo prostorov. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je napovedalo, da bo razpis za ureditev inkubatorjev in logi-
stičnih con objavljen aprila, a zaenkrat se to še ni zgodilo, čeprav naj bi se res kmalu.
»Občina ima sicer za te namene nekaj denarja v proračunu, a gre za sredstva za investicijsko vzdrževanje obstoječih poslovnih prostorov,« je še povedal Sendelbah.
Velika pridobitev za inkubator
»V stavbi, kjer trenutno delujemo, ne moremo sprejemati novih mladih podjetij, ki se želijo vključiti v inkubator, zato bodo novi prostori v blagovnici Teko za nas velika pridobitev,« je povedala Saša Lavrič, direktorica Inkubatorja Savinjske regije.
Vsak mesec beležijo veliko povpraševanje pri start-up podjetjih, prav tako se želijo širiti tudi podjetja, ki že zdaj delujejo v inkubatorju. Teh je skupno s pridruženimi podjetji, ki uporabljajo sejne sobe in drugo infrastrukturo ter se udeležujejo poslovnih dogodkov v inkubatorju, približno deset. Po mnenju Lavričeve bi se število inkubiranih podjetij v novih prostorih v blagovnici Teko lahko vsaj podvojilo.
Kot je še povedal Sendel-bah, naj bi se inkubator preselil v nove prostore v prvih mesecih prihodnjega leta.
JANJA INTIHAR ROBERT GORJANC Foto: RG
Predsednik RCCBC Bojan Cvelfar (levo) s predsednikom Rotary kluba Pančevo Borislavom Krstićem
Nagrade za odličnost kmalu razdeljene
CELJE - Rotary klub Celje Barbara Celjska je na 9. dobrodelnem plesu zbral 8 tisoč evrov. Del zbranega denarja bo namenil za letovanje otrok s Celjskega, največ pa za letošnje nagrade za odličnost nadarjenim in uspešnim mladim pri izobraževanju.
Tako bodo 2 tisoč evrov prispevali za enotedensko letovanje otrok s Celjskega v Mostu na Soči, 700 evrov za podporo mladi plesalki Plesnega foruma Celje in približno 5 tisoč evrov pa za letošnje nagrade za odličnost Barbare Celjske. Nagrade klub dodeljuje nadpovprečno uspešnim in nadarjenim učencem, dijakom, študentom ali skupinam mladih za študij oziroma strokovno izpopolnjevanje. Lani sta jo prejeli dijakinja Anamarija Založnik in študentka Sabrina Zavšek, letošnje prejemnike nagrade za odličnost Barbare Celjske pa bo klub razglasil junija.
Na dobrodelnem plesu Barbare Celjske so nastopili nadarjeni mladi umetniki, pevki Saša Fidler in Sabrina Zavšek, plesalke Plesnega foruma Celje, pianist Simon Dvoršak in violinist Andrej Gubenšek.
Predsednik kluba Bojan Cvelfar je s predsednikom Rotary kluba Pančevo Borislavom Krstićem, s katerim celjski Barbarini rotarijci sodelujejo že vrsto let, podpisal tudi listino o prijateljstvu.
RG, foto: arhiv RCCBC/Gregor Katič
Dražba ni privabila kupcev
ROGATEC - Dražbe, ki jo je občina pripravila za prodajo občinskega premoženja, se ni udeležil nihče. Poslovni prostor, dva stanovanjska objekta in eno nezazidano stavbno zemljišče tako niso dobili novih lastnikov.
Župan Martin Mikolič je pojasnil, da bo občina nadaljevala dražbe. Cene za stavbe ne bo nižala. Za poslovni prostor v rogaškem trgu še naprej pričakuje izklicno ceno 68 tisoč evrov, izklicni ceni stanovanj znašata 25 tisoč in 35 tisoč evrov. Izklicna cena nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je zdaj znašala 30 tisoč evrov, naj bi bila na naslednji dražbi nižja za 15 odstotkov. Spomnimo, da je občina pred časom na javni dražbi prodajala tudi nekdanjo občinsko stavbo. To je iz prodaje izvzela, saj želi v tamkajšnjih prostorih urediti enoto podjetniškega inkubatorja.
TS
www.simU|p:ST4
Prireditve Urbani gladiator se je minuli konec tedna v Celju udeležilo 69 ekip.
Urbani gladiatorji zavzeli Celje
Vabljeni:	_ .
Pon.-pet. 7.00-16.00 / Sob. 7.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00
CELJE - V okviru Meseca športa v Celju je bila minuli konec tedna prireditev Urbani gladiator - ekipni izziv Celjskih grofov. V knežjem mestu je bila prvič organizirana leta 2014, zdaj pa jo Športno društvo Slovenc izvaja po vsej Sloveniji.
Urbani gladiator je spektakel za športne in adrenalinske navdušence, ki iščejo več kot le običajne športne zvrsti. Svoje sposobnosti, spretnosti in veščine je v nedeljo preizkušalo 69 ekip. Novo-
dobnih gladiatorskih bojevnikov slabo vreme ni ustavilo.
Uvod v gladiatorsko druženje je bil sobotni Otroški mali urbani gladiator-ček, ki se ga je kljub jutranjemu nalivu in razmočenemu terenu udeležilo približno sto malih junakov, ki so premagovali ovire na poligonu v parku ob Mestni plaži.
Ob tekmovalno rekreativnih prireditvah so udeleženci Meseca športa v Celju lahko sodelovali tudi v plesu,
borilnih veščinah, aerobni vadbi, teku, nordijski hoji, plavanju, potapljanju, pohodništvu, gimnastiki in odbojki. Kmalu bosta na sporedu tudi supanje in konjeništvo.
V okviru meseca športa sta bili v minulem tednu tudi predavanji dr. Urške Bukovnik o doziranju vadbe, prehrani in nadzoru vnosa tekočin, ter dr. Katje Tomažin, ki je predstavila vadbo ravnotežja.
RG
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Delovanje kamnoloma Andraž razburja krajane
»V kamnolomu bomo izvajali le tisto, za kar bomo imeli stoodstotno podporo,« zatrjuje Predrag Šinik
POLZELA - Ker so se krajani Andraža nad Polzelo zbali, da bi lahko na območju današnjega kamnoloma kmalu zrasla sežigalnica odpadkov, so se organizirali v društvo in tako zahtevali, da se na tem območju prekine dovažanje industrijskih odpadkov iz drugih okolij. V podjetju Ekomineral, ki s kamnolomom upravlja, zatrjujejo, da o takšni investiciji niso nikoli razmišljali. So pa želeli postaviti kogeneraci-jo na biomaso, ki bi poleg električne proizvajala tudi toplotno energijo.
Zdrav trajnostni razvoj človeka in ob tem varovanje naravnega okolja sta življenjskega pomena za vsako družbo, so prepričani v novoustanovljenem društvu za varovanje narave Ložniško gričevje. Kot je pojasnil predsednik Srečko Rajh, so krajani do zdaj premalo aktivno sodelovali pri snovanju razvoja dejavnosti kamnoloma, ki vpliva na kakovost njihovih življenj. Posledično z njegovim delovanjem tudi niso bili seznanjeni, vsaj v zadostni meri ne.
Pred dnevi so tako sklicali zbor krajanov, na katerem so predstavili svoje videnje okolj-ske problematike, poslušali so tudi predstavitev in pojasnila direktorja Ekominerala Predraga Šinika, ki s kamnolomom upravlja od leta 1996.
Minerali da, asfalt ne
Podjetje Ekomineral ima za opravljanje vseh dejavnosti veljavna okoljevarstvena dovoljenja, ki jih je izdala agencija za okolje (Arso). Kljub temu se mora direktor Predrag Šinik otepati očitkov, da deluje v nasprotju z veljavnim občinskim prostorskim načrtom (OPN). Ta je bil sprejet leta 2003 in za delovanje kamnoloma predvideva zgolj tri dejavnosti, in sicer pridobivanje mineralne surovine iz kamnoloma, zbiranje,
sortiranje in predelavo odpadnega gradbenega materiala ter vzpostavitev centralnega zbirnega centra Občine Polzela za kosovne odpadke.
Kot pravi Rajh, tem dejavnostim krajani tudi danes ne nasprotujejo. So pa, kot je še povedal, odločno proti nadaljnjemu obratovanju asfaltne baze, ki je sicer v domeni avstrijskega podjetja Strabag. Še odločneje nasprotujejo predelavi metalurških odpadkov za pridobivanje črne žlindre kot sestavine asfaltnih zmesi. Povsem nesprejemljiva pa je za krajane vsakršna nadaljnja širitev dejavnosti zbiranja in predelave drugih odpadkov.
Ob tem predstavniki društva opozarjajo, da jim je bila leta 2006 asfaltna baza vsiljena, saj so brez soglasja krajanov postavili in aktivirali tehnološko opremo za izdelavo asfaltov. Upravnik kamnoloma, ki je svoje aktivnosti v zadnjih desetih letih predstavil tudi že občinskim svetnikom, je že predlagal popravek veljavnega OPN, v katerem bi bile natančneje opredeljene vse možne dejavnosti, kar so potrdili tudi v polzelski občini.
Opustitev bi odnesla številna delovna mesta
Šinik je prepričan, da se bodo s krajani uspeli dogovoriti in bodo kmalu našli skupen jezik. Kot zagotavlja, bodo v kamnolomu izvajali zgolj tiste dejavnosti, za katere bodo pridobili podporo. Pri tem je treba opozoriti, da bi imela opustitev posameznih dejavnosti tudi negativne posledice na delovanje družbe. Predvsem bi to vplivalo na zagotavljanje delovnih mest, saj bi, kot pojasnjuje Šinik, brez dela ostalo približno 70 odstotkov trenutno zaposlenih. Teh je v sistemu kamnoloma Andraž 35, neposredno je od delovanja kamnoloma odvisnih še približno sto ljudi.
Ena najbolj spornih dejavnosti, ki jo ta čas v kamnolomu Andraž izvaja podjetje Strabag, je proizvodnja asfaltnih mešanic. Krajani, ki so se pred dnevi udeležili zbora, so z večino zavrnili idejo o nadaljnjem obratovanju asfaltne baze, za katero so prepričani, da je na tem območju postavljena nezakonito.
Pripombe k izdaji soglasja
V teh dneh se je iztekel rok za vložitev mnenj in pripomb k izdaji okoljevarstvenega soglasja za poseg obdelave odpadkov v kamnolomu Andraž. Nosilcu predvidenega posega ga podeljuje Arso. Nekaj pripomb in predlogov je v imenu društva podala tudi Zveza ekoloških gibanj Slovenije, ki Arso poziva, naj prosilcu ne izda dovoljenja za deponiranje in predelavo metalurških odpadkov na območju kamnoloma, naj ne izda dovoljenja za proizvodnjo asfaltnih mešanic, enako tudi ne okoljevarstvenega dovoljenja za vse tiste dejavnosti, ki prekoračujejo veljavno podlago zanj, pri čemer se sklicuje na Odlok o ureditvenem načrtu kamnoloma Andraž, ki ga je polzelski občinski svet sprejel junija 2003. Ob tem so v dokument zapisali še, da Ekomineral na območju kamnoloma že dlje časa kopiči metalurške odpadke, čeprav za to nima dovoljenj. Prav tako naj bi
brez verodostojnih pravnih podlag podjetje Ekomineral sklenilo pogodbo s podjetjem Strabag za proizvodnjo asfaltnih mešanic.
Zveza ekoloških društev Slovenije med drugim ministrstvo za okolje in prostor opozarja, da izvajalci del že zdaj kršijo vrsto usmeritev, zakonov, konvencij in celo ustavo.
Sežigalnica, ki to ni
Razprava, ki se je glede delovanja andraškega kamnoloma razvila v zadnjih dneh in tednih, sicer izhaja iz napačnega razumevanja predloga podjetnega Šinika. Ta je namreč predlagal, kot pravi, da bi na območju kamnoloma postavili kogeneracijsko napravo za predelavo odpadne lesne biomase, s čimer bi proizvajali tako električno kot toplotno energijo. »S tem bi prešli na zeleno energijo, saj bi postopno nadomestili petrokemijska goriva, ki jih uporabljamo za delovanje opreme,« pojasnjuje. Presežke
energije bi oddajali v omrežje. Toplotno energijo pa bi porabili za ogrevanje Podružnične osnovne šole Andraž in rastlinjake. »Rastlinjaki bi lahko bili odlična dodatna dejavnost,« je še prepričan Šinik.
Krajani in člani društva tega predloga niso razumeli tako. Prepričani so, da gre za pretvezo in da bi se prej ali slej zgodilo, da bi to postala sežigalnica nenevarnih odpadkov. Zaradi nasprotovanja je Šinik to idejo za zdaj opustil.
Je v ozadju boj za odškodnine?
Podjetje ima s 24 najbližjimi družinami sklenjene pogodbe o odškodninah. Kot je pojasnil direktor, so že pred leti pripravili model izplačevanja, in sicer tako, da od vsake proizvedene tone posamezni družini izplačajo dogovorjen znesek. »V zadnjih desetih letih je bil znesek na družino med 20 in 30 tisoč evri. Skupno smo v desetih letih za odškodnine namenili preko 500 tisoč evrov,« pove Šinik.
V novonastalem društvu opozarjajo, da podjetje prizadetim sosedom odškodnine v pogodbenem obsegu ni izplačevalo redno. »Odstopanja so znatna, dolg je od družine do družine različen in je prijavljen v postopek prisilne poravnave. Pri izbranem posamezniku znaša več kot 10 tisoč evrov.« Šinik na to odgovarja, da je dolg precej manjši in da ga podjetje poplačuje.
Ob tem nekateri krajani menijo, da bi bilo treba območje, kjer so prebivalci upravičeni do izplačila odškodnin, razširiti, predvsem jih moti, da je bila pri tem spregledana podružnična osnovna šola. A Šinik na to odgovarja, da je podjetje z različnimi donaci-jami in sponzorstvi do zdaj za celoten kraj in tudi šolo namenilo skupaj okoli 300 tisoč evrov.
Po vedno bolj uničeni cesti
Ne glede na vse je res, da se tako krajani kot uporabniki mimo kamnoloma vozijo po izjemno uničeni cesti. Vzdrževanje regionalne ceste Polzela-Velenje je sicer v pristojnosti države, ki pa za obnovo nima denarja. Da bi morala biti obnova omenjene ceste ena od prednostnih naložb, se za spremembo strinjajo vsi, tako upravnik kamnoloma kot krajani. Ti za slabo stanje delno krivijo tudi povečane dejavnosti v kamnolomu, zaradi česar je na tem delu tudi več težkega tovornega prometa.
Nekoliko ironično je, da je ravno asfaltna površina ceste, ki pelje neposredno mimo kamnoloma z asfaltno bazo povsem uničena. Šinik sicer pravi, da so izvajalci državi že pred časom ponudili roko in predlagali, da cesto uredijo, država pa bi nato obročno odplačevala stroške obnove. »Pri tem smo bili žal neuspešni.«
LEA KOMERIČKI Foto: GrupA
Dela pri Bovšah še letos?
VOJNIK - Občina pripravlja rešitev za odsek lokalne ceste pri Bovšah, kjer plazenje ogroža okoli pol kilometra te ceste. Gre za cesto Pristava-Marija Dobje v smeri proti Dramljam, kjer se zaradi plazenja pojavlja drsenje vozišča. Občina je zato objavila v preteklih dneh razpis za izvajalca.
Težave se pojavljajo že dalj časa, zato je odsek težko prevozen. Vsako deževje stanje le še poslabša. Občina si že dalj časa prizadeva, da bi ji država pomagala, saj znaša ocenjena vrednost sanacije in rekonstrukcije ceste okoli pol milijona evrov. Ministrstvo za okolje in prostor je občini denar za sofinanciranje že obljubilo. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi se sanacija začela septembra.	BJ
Knežje mesto gostilo ugledne literate
CELJE - Minulo soboto je mesto gostilo udeležence tradicionalnega mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu. Gre za priznane literate, člane združenja pisateljev, pesnikov in publicistov Slovenski center Pen.
Obisk uglednih literarnih imen so organizirali Mestna občina Celje, tamkajšnji pokrajinski muzej in glasbena šola, zavod Celeia, Hotel Evropa in Fit media. Prokurist Fit medie Jože Vol-fand je pojasnil, da so penovci knežje mesto obiskali na pobudo predsednika Evalda Flisarja, saj Celje vsako leto podeljuje Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji.
Volfand je dogodek ocenil kot zanimivo mednarodno kulturno literarno dogajanje in priložnost za srečanje s Flisarjem, Ifigenijo Simonovič, Marjanom Strojanom in s številnimi drugimi priznanimi avtorji.	TS
Pravi naslov za vaš sluh...
Težko sledite pogovoru, če je v ozadju hrup? Slišite, ampak težko razumete?
To je le nekaj znakov, ki lahko kažejo na težave s sluhom. Če ste na katerega od zgornjih vprašanj odgovorili pritrdilno, vas vabimo, da nas obiščete v Widexovih slušnih centrih v Celju ter Šempetru in brezplačno preverite svoj sluh.
Widexov slušni center CEUE, Linhartova 22, telefon 03 588 30 99. Odprto: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 8.00 do 15.00 ter torek od 11.00 do 18.00.
ŠEMPETER, Rimska 70, telefon 03 700 22 00. Odprto: ponedeljek, torek in petek od 8.00 do 15.00 ter sreda, četrtek od 10.00 do 17.00.
SLUŠNI APARATI - WIDEX d.o.o.
Ljubljana, Resljeva cesta 32, 01/234 57 00 www.widex.si, info@widex.si facebook.com/slušni aparati widex
PRISLUHNITE ŽIVLJENJU!
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Tečem, da pomagam
Letošnja akcija bo v nedeljo na Špici, kjer bodo zbrane prispevke namenili za projekt zgodnje obravnave slepih in slabovidnih otrok
Z lanske prireditve Tečem, da pomagam na Špici v Celju. Bi zmogli teči z zavezanimi očmi in se za trenutek vživeti v svet slepih? V nedeljo lahko poskusite. (Foto: Zdenko Podlesnik)
Katjuša Koprivnikar: »Videči se učimo s posnemanjem, to pa je slepim in slabovidnim otrokom odvzeto ... Ko se rodi slep otrok, ni bolan. Starši potrebujejo ob sebi strokovnjaka, ki jim bo pokazal in jih naučil, kako otroku pomagati pri razvoju ključnih področij. Prevečkrat ostanejo sami, ko se spoprimejo z invalidnostjo svojih otrok.«
CELJE - Na Špici bodo celjski lions klubi v nedeljo, 22. maja, ob 10. uri v okviru vseslovenske dobrodelne akcije Tečem, da pomagam pripravili prireditev, s katero bodo pomagali slepim in slabovidnim otrokom.
Gre za enega od skupnih projektov slovenskih lionsov, ki ga bodo letos pripravili tretjič. Iz vsakega od klubov, ki delujejo v Celju (lions klubi Celje, Mozaik in Keleia ter leo kluba Mavrica in Celjski vitezi), je v organizacijski ekipi eden od
članov, iz kluba Keleia je to Zdenko Podlesnik, ki je sicer koordinator še enega velikega skupnega projekta lionsov, to je projekt Viški hrane, in ki je že vrsto let aktiven tudi v kabinetu guvernerja distrikta 129.
Tek z zavezanimi očmi
»Lionizem je bil pred skoraj sto leti zasnovan na pomoči slepim, zato so tudi številne aktivnosti klubov usmerjene v to dobrodelno dejavnost,« pravi Podlesnik. Letošnja je še
posebej zahtevna, saj bodo na tovrstnih prireditvah po Sloveniji zbirali denar za izvedbo projekta celostne zgodnje obravnave za slepe in slabovidne otroke od rojstva do šestega leta. »Projekt je vreden sto tisoč evrov in zato je lions zveza kandidirala za sredstva tudi v ZDA, kjer imamo sedež. V Sloveniji moramo zbrati tretjino tega denarja, če želimo dobiti še preostanek,« pravi Podlesnik. S prostovoljnimi prispevki za prijavnino in sre-čelov bodo v nedeljo skušali organizatorji zbrati del potrebnega denarja. Na prireditvenem prostoru se bodo predstavili invalidski zavodi in društva, ki bodo obiskovalcem skušali približati svoj način življenja. Zadnjih nekaj metrov teka bo mogoče opraviti z zavezanimi očmi in s tem za trenutek podoživeti slepoto.
Dosegljivost za vse
Za kakšen projekt gre in zakaj je tako pomemben? Katjuša Koprivnikar, ravnateljica Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, pojasnjuje, da bi na ta način dobili sredstva za izvajanje dodatne strokovne pomoči za slepe in slabovidne otroke, ki ne hodijo v vrtec in so še v domačem varstvu. »Sistem zgodnje obravnave slepih in slabovidnih otrok pri nas še ni urejen. To so otroci, kjer se okvara vida hitro ugotovi in
večinoma ne potrebujejo zdravstvenih storitev. Potrebujejo pa starši in otroci pomoč pri učenju različnih spretnosti v najbolj zgodnjem obdobju,«
pojasnjuje ravnateljica. V zavodu so pred petimi leti začeli uvajati zgodnjo obravnavo teh otrok in ministrstvo za izobraževanje jim je odobrilo
delovno mesto strokovne delavke, ki skrbi za približno 70 otrok. Vendar bi bil ustreznejši način takšne obravnave, če bi lahko strokovna delavka prišla k otroku na dom. Poleg tega starši niso upravičeni do nobenih povračil pri prevozu otroka v Ljubljano in zato imajo težave zlasti družine, ki so bolj oddaljene. Tudi stalnost obiskov je pri tem težko zagotoviti.
Letošnja akcija Tečem, da pomagam je zato namenjena zbiranju denarja, da bi zgodnja obravnava postala dosegljiva vsakemu otroku in družini ne glede na to, kje živi.
TC
Pobudniki projekta želijo ustvariti pogoje za zgodnjo obravnavno predšolskih slepih in slabovidnih otrok v domačem okolju, zagotoviti ustrezne materialne pogoje za izvajanje programa (didaktični material in sobe za bivanje družine v času izvajanja strnjenih obravnav v zavodu) ter vplivati na sistemsko ureditev področja s sprejemom ustreznega zakona.
Lesk vsake medalje dolgo odseva v očeh
ŠENTJUR - Varstveno--delovni center Šentjur je prejšnjo soboto pripravil igre MATP za celjsko-ko-roško regijo. Tekmovanja v Osnovni šoli Blaža Kocena na Ponikvi se je udeležilo osem ekip s 25 tekmovalci.
MATP je okrajšava za Motor Activities Training Program in predstavlja športni program, prilagojen osebam s težjimi in težkimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Vadba zajema vsa glavna področja grobe in
finomotorike, bistveno pa prispeva k boljši telesni pripravljenosti, motoričnim spretnostim ter nenazadnje h krepitvi pozitivne samopo-dobe vključenih športnikov. Organizatorji so tekmovanje izvedli na sedmih postajah.
Tekmovalci so se pomerili v hoji po različnih podlagah in v hoji čez ovire, v metanju žoge na koš, razvrščanju po barvah, »lovljenju ribic«, udarjanju balonov, brcanju na gol in »sajenju rožic«. Prireditev so v uvodu pope-
strili mladi plesalci Plesnega vala Šentjur ter citrarka Tajda Krajnc. Za konec so se udeleženci poveselili še z zabavnimi igrami in s plesom.
Predsednik Športne zveze Šentjur Klemen Zdolšek je tekmovalcem za trud podelil medalje, direktor regijskega zavoda VDC Šentjur Leon
Štemberger pa priznanja. To je bil dan, ko je na Ponikvi od ponosa in veselja žarelo veliko malih sonc. Brez truda organizatorjev, številnih prostovoljcev in seveda pomoči donatorjev se to ne bi zgodilo. Velika zahvala nasmejanih src je ob koncu le pika na i.
StO
^ I	•	•	V	•	V» a • I • I	V I
S skupnimi močmi očistili Laško
V Laškem so pred nedavnim pripravili prvo skupno akcijo društev. V olepševalni akciji, ki so se ji pridružili člani iz več kot 20 društev in je bila izvedena s pomočjo Thermane, komunale, pivovarne, krajevne skupnosti, Stika in občine, so prostovoljci s skupnimi močmi očistili in uredili večje območje mestnega jedra Laškega.
Povabilu k udeležbi v prostovoljni olepševalni akciji so se številčno odzvali tudi Thermanini zaposleni s svojci in prijatelji. V okviru akcije je bilo zasajenih kar nekaj dreves. V Zdraviliškem parku je poleg Grajskih igral predsednica uprave Thermane Mojca Leskovar skupaj z zaposlenimi zasadila lipo.
Prav tako so udeleženci v okviru akcije uredili in olepšali vrt medovitih rastlin, pomembno in priljubljeno točko Zdraviliškega parka. Thermanini zaposleni so poskrbeli za čistočo zemljišč družbe, obrežja Rečice in poti od Mostu želja do »žegnanega« studenca. Thermana je za vse prostovoljce prispevala malico in karte za kopanje kot darilo za sodelovanje na dogodku, s katerim so poskrbeli za čistejše okolje in polepšali podobo Laškega.
Promocijsko besedilo
Z avtobusom na pot
CELJE - Izletnik je s pomočjo učencev iz III. osnovne šole Celje polepšal videz betonske ograje, ki obdaja območje njegovih garaž in delavnic. S tem je podjetje prispevalo tudi k poživitvi podobe Kersnikove ulice.
Učenci so porisali ograjo z motivi, povezanimi z avtobusi. V prihodnjih dneh bodo svoje poslikave dodali še dijaki likovne smeri Gimnazije Celje - Center.
Izletnik že sicer vsako leto sodeluje s šolami pri izdelavi novoletnih voščilnic, akcija, kot je bila tokratna, pa je pomembna tudi za promocijo prevažanja z javnimi prevoznimi sredstvi. Tega je v Celju premalo, pri čemer so za pogostejši in dostopnejši javni prevoz pomembni tudi ukrepi širše lokalne skupnosti.
TC
Foto: SHERPA
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Obudili spomine laških »knapov«
Sadovi triletnega raziskovanja zbrani na razstavi
Študentje etnologije in kulturne antropologije bodo svoje raziskovanje nadaljevali v prihodnjih letih. Želijo namreč zbrati čim več gradiva, dokler je spomin tistih, ki so delali v rudniku, še svež.
LAŠKO - V Muzeju Laško bo do konca maja na ogled razstava Jaz in naša. Razstava, ki govori o življenju in delu laških »knapov« in njihovih žena, je nastala po zaslugi že omenjenega muzeja, študentov etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter Rudarsko-etnološkega društva Brezno-Huda Jama.
Študenti etnologije in kulturne antropologije so več dni na območju nekdanjega Premogovnika Laško, v krajevnih skupnostih Rečica, Sedraž in Laško zbirali gradivo za raz-
stavo. Pri tem so jim pomagali nekdanji rudarji, njihove žene, a tudi drugi prebivalci. Sodelovanje med študenti in domačini traja sicer že nekaj let. Kustos Muzeja Laško Tomaž Majcen je pojasnil, da je 60 študentov rudarsko dediščino okolice mesta ob Savinji prvič raziskovalo že leta 2014. Nastalo je veliko zapisov in pojavila se je želja, da bi delo nadaljevali. Lani so obisk ponovili, sicer v nekoliko manjšem obsegu. Tokratna delavnica je bila organizirana pod mentorstvom dr. Jožeta Hudalesa.
Žene živele v skupnosti
Razstava je razdeljena na več sklopov, vsak od študentov je namreč raziskoval drugo temo rudarskega življenja. Med drugim so predstavili mitologijo o premogu in rudarjenju, tudi zgodbe o zmajih. »Zadnjega med njimi na Slovenskem naj bi namreč videli ravno na Govcah nad Laškim, preden je odletel kdove kam,« je pojasnil Majcen. En sklop je namenjen rudarjem in njihovim spominom na mladost, na
reševalne akcije rudarjev ... Poseben sklop so si na razstavi prislužile žene laških »knapov«. Slednje so rudarji imenovali »naša«. Medtem ko so bili možje v rudnikih, so njihove žene živele v skupnosti, delo so si delile, skupaj so pripravljale hrano, prale ... Po besedah sogovor-
nika je njihova skupnost živela kot velika družina.
Razstava prikazuje tudi obdobje, ki ga študentje imenujejo težka zgodovina rudnika. Gre za dogajanje po drugi svetovni vojni in odkritje grobišča Barbarin rov v Hudi Jami. Majcen je kot zanimivost razstave izpostavil tudi
prikaz, kako na rudarski poklic gledajo vnuki in pravnu-ki nekdanjih rudarjev. »Nekateri med njimi pravijo, da bi bili rudarji, vendar so jim na žalost rudnik zaprli. Tako da je konec razstave nekako žalosten.«
TINA STRMČNIK
Foto: Muzej Laško
Stavbo pošte v Celju krasi šest kipov. Pet je izvirnikov, eden je bil nadomeščen okoli leta 1960.
Kipi poštne palače v novi preobleki
Osvežena podoba starodavnih poštnih delavcev
CELJE - Pred dnevi so na streho poštne stavbe v Cankarjevi ulici namestili obnovljene kipe poštnih delavcev. Omenjeni kipi zgradbo krasijo že približno 120 let. Za njihovo obnovo in zahtevna gradbena dela je Pošta Slovenije namenila malo več kot 13 tisoč evrov.
Trinadstropno dvotraktno poštno palačo v Cankarjevi ulici, ki so jo po načrtih dunajske pisarne za poštne gradnje zgradili konec 19. stoletja, v letih 1897 in 1898, krasi šest kipov. Ti predstavljajo poštne delavce, pismonoše oziroma sle s tedanjo opremo in v oblačilih tistega časa. Med rednimi vzdrževalnimi deli strehe in pročelja pred tremi leti se je izkazalo, da kipi potrebujejo
obnovo. Pošta je za izvedbo del pripravila javni razpis in lani poskrbela za restavriranje kipov, pred dnevi pa za njihovo namestitev nazaj na streho. »Vesel sem, da naše podjetje sledi usmeritvam, ki so prijazne do naše preteklosti, s čimer edinstveni stavbi še naprej dajemo njeno veljavo in podobo,« je povedal vodja celjske poslovne enote Pošte Slovenije Cvetko Sršen.
V skladu s stroko
Na javnem razpisu sta bila za obnovo kipov izbrana dva restavratorja, ki sta svoje delo po besedah Sršena opravila na podlagi strokovnih podlag pristojnega zavoda za varovanje kulturne dediščine. Pošta se je pred obnovo povezala
tudi s pristojnim muzejem. Ponovna namestitev kipov na streho je predstavljala precejšen zalogaj. Terjala je zaprtje ulice, da so lahko tam postavili dvigalo in ustrezno poskrbeli za varnost izvajalcev del ter za varnost udeležencev v prometu. Čakali so tudi na ustrezne vremenske razmere. »Pozimi tega dela ne bi mogli opraviti, saj je takrat nevarnost zdrsov, zmrzali,« je pojasnil sogovornik. Dodal je, da so kipi na stavbo pričvr-ščeni tako, da bodo kljubovali vremenskim ujmam. In zagotovil, da bo Pošta Slovenije zanje tudi v prihodnje skrbela tako, da bodo lahko še naprej krasili zgradbo.
TS
Foto: SHERPA
Najvišje priznanje gasilcu
REČICA OB SAVINJI - Znani so prejemniki letošnjih občinskih priznanj. Odločitev o tem, kdo jih bo prejel, je bila sprejeta na zadnji seji občinskega sveta. Priznanja bodo podeljena na osrednji prireditvi občinskega praznika, ki ga Rečičani praznujejo 17. junija v spomin na podelitev trških pravic in ustanovitev nekdanjega kmetijskega društva.
Zlati grb občine, njeno najvišje letošnje priznanje, bo takrat prejel dolgoletni gasilec Franc Zvir iz PGD Rečica. Zvir se je v preteklosti posebej izkazal pri gradnji gasilskega doma. Občinski srebrni grb bo prejel še en gasilec, Ivan Prislan, in to predvsem za delo v društvu Grušovlje. Enega od dveh srebrnih grbov bo prejel Silvester Zdolšek, ki mu ga namenjajo za delo v različnih društvih in za prispevek k razvoju občine. Bronasti bo podeljen Bojanu Bidru, ki uspešno nadaljuje družinsko podjetniško zgodbo.
Ob občinskem prazniku bo podeljenih več županovih priznanj, ki so namenjena društvom za letošnje okrogle obletnice in najboljšim devetošolcem.
BJ
AYGOVA NAGRADNA FOTOGRAFIJA
Kje je ekipa Novega tednika in Radia Celje temeljito pregledala avtomobil Toyota Aygo?
a)	v AMZS delavnici
b)	v domači garaži	□ sem naročnik
c)	v garaži nakupovalnega središča	□ sem občasni bralec Novega tednika
Ime in priimek:
Naslov:
Telefonska številka:
novi tednik I radio celie
Obkrožite pravilni odgovor in nam ga do 23. maja pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanega nagrajenca bomo razglasili 26. maja in mu podarili brisalce Bosch. Nagrado podarja podjetje Carglass, Mariborska cesta 166, Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
10
IZ NAŠIH KRAJEV
Bo strelišče nadškofijsko?
Ljubljanska nadškofija zahteva vrnitev državnega strelišča v naravi
GORNJI GRAD - V občini rešujejo problem lastništva območja strelišča lovske družine, ki se je znašlo v denacionalizacij skem postopku. Nepremičnine so zaenkrat v državni lasti, vendar denacionalizacijska upravičenka zahteva njihovo vrnitev v naravi. Kot upravičenka se pojavlja ljubljanska nadškofija, ki je imela v Za-drečki dolini že v preteklosti obsežne gozdove.
Nadškofija je pripravljena, da bi nepremičnine lovski družini oddala v najem, vendar so želje občine drugačne. Občina seveda zagovarja domače interese, predvsem Lovske družine Gornji Grad. Ta ima celo dovoljenje za pripravo tekmovanj na državni ravni. V občinskih prostorskih listinah je to območje predvideno med drugim za športno in strelsko dejavnost. Tako občina želi, da bi to ob-
Območje Občine Gornji Grad je sicer vključeno v Škofijo Celje. V Gornjem Gradu je bila od 15. stoletja letna rezidenca ljubljanskih škofov, v kraju je tudi največja cerkev v Sloveniji, katedrala sv. Mohorja in Fortunata.
močje pripadlo njej ali lovski družini.
»Zakon o denacionalizaciji je povzročil tako reševanje nekaterih težav kot tudi nastanek nekaterih novih,« opozarja župan Stanko Ogradi na gornje-grajski zaplet s streliščem, ki je v bližini glavne ceste med občinskim središčem in Bočno. V reševanje problema strelišča je vključenih več strani, med njimi so občina, lovska družina, ljubljanska nadškofija, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, državno pravobranilstvo, upravna enota ... Stališče nad-škofije je, da bo v primeru, če se država lastništvu teh nepremičnin ne bo odrekla, vztrajala pri uveljavitvi zahtevka zaradi
nemožnosti njihove uporabe. To lahko pomeni seveda hude finančne posledice.
O problematiki so občinski svetniki razpravljali na svoji zadnji seji. »Pogajamo se, da bi dosegli rešitev po mirni poti in da ne bi prišlo do dodatnih zapletov,« pravi o reševanju problema župan. Zadnji sestanek je bil prejšnji teden. »Vsaka stran je predstavila svoje videnje, svoje težave in svoje mnenje,« je po sestanku povedal župan, ki je bil zato, ker pogajanja še niso končana, redkobeseden. Sestanka so se udeležili predstavniki občine, lovske družine in ljubljanske nadškofije.
BRANE JERANKO
Na območju gornjegrajskega strelišča je tudi lovski dom.
Gradbišče bloka v Podrožniku v Mozirju
Stanovanjski trg oživlja
MOZIRJE, NAZARJE - V dveh največjih središčih Zgornje Savinjske doline se čuti oživljanje stanovanjske gradnje. V Mozirju gradi investitor stanovanjski blok, v sosednjih Nazarjah začenja v tem mesecu drug vlagatelj novi del gradnje stanovanjskega kompleksa.
Prvi del bloka v Mozirju, ki nastaja v bližini Tuševega trgovskega središča, gradi kamniška družba SGP Graditelj. Graditelj je v Mozirju obenem vlagatelj, izvajalec in prodajalec. V prvem delu bo za prodajo na trgu za začetek na voljo 25 stanovanj. Na gradbišču v mozirskem Podrožniku je že veliko narejenega. Poleg gradbene konstrukcije je pripravljena tudi streha, mojstri izvajajo že strojno in električni napeljavo. Prvi del bloka naj bi bil končan do konca leta. Družba namerava začeti prodajo stanovanj, ki so namenjena prodaji na trgu, junija.
V Mozirju Kamničani
»Opazili smo poslovno priložnost in svojo dejavnost razširili z območij Domžal, Kamnika in Ljubljane na Mozirje,« je povedal o razlogih za gradnjo v Zgornji Savinjski dolini izvršni direktor razvojne službe kamniškega Graditelja Marjan Stele. »Pred nekaj leti je bilo stanje slabše, vendar se izboljšuje,« je komentiral o razmerah na stanovanjskem trgu. »Računamo, da je na področju Mozirja kar nekaj povpraševanja in da nam bo uspe-
lo stanovanja prodati v kratkem času,« je še povedal izvršni direktor.
Kamničani tako v upravni prestolnici Zgornje Savinjske doline udejanjajo projekt, ki ga prvotni vlagatelj zaradi finančnih težav ni uspel uresničiti. Gradbenik, ki ima polstoletno tradicijo, je ta projekt kupil in začel graditi konec oktobra. Še dva dela blokovske stavbe, to je dve lameli, naj bi začel graditi v prihodnjih letih.
V Nazarjah drugi blok
Živahneje postaja tudi v sosednjih Nazarjah, v gospodarskem središču Zgornje Savinjske doline. Tam je podjetje Gradiatim iz Šmartnega ob Paki zgradilo prvi blok leta 2012. V novem bloku je uspelo vseh petnajst stanovanj in poslovne prostore kljub divjanju splošne krize tudi prodati. Po štirih letih načrtuje podjetje gradnjo novega bloka, za katerega je pripravilo temeljno ploščo, komunalno infrastrukturo in inštalacijske vode že med gradnjo prvega bloka.
Gradiatim ima njegovo financiranje odobreno in namerava začeti gradnjo še v maju. »V novi stavbi bodo predvsem manjša stanovanja, prilagojena za starejše občane, in manjša stanovanja za mlade družine,« je povedal Peter Sevnik, direktor Gradiatima. Blok s tridesetimi stanovanji namerava dokončati marca prihodnje leto.
BRANE JERANKO
Z Zelenim valom junija na izlet
Oddaja Zeleni val, ki jo vodi in pripravlja Mateja Pod-jed, je na sporedu Radia Celje že devetnajsto leto. Prisluhnete ji lahko vsako sredo ob 11.15. Že tradicionalno bomo pripravili izlet v zeleno, ki se ga veselimo skupaj s štiridesetimi izžrebanimi potnicami in potniki. Izbrali jih bomo s pomočjo kuponov, ki jih bomo ta mesec objavljali v Novem tedniku. Javni žreb bo v začetku junija v studiu Radia Celje. Potniki se bodo v soboto, 11. junija odpravili na Celjsko kočo, še prej pa si bodo v Žalcu ogledali vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin.
Če torej želite na izlet, izpolnite kupon in nam ga pošljite na Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje.
Kupon št. 3
aU
Ime
«suhbj^
Priimek
Naslov
Telefonska številka
Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom.
Iskanje grobov s telefonom
VELENJE - Komunalno podjetje Velenje je na pokopališčih Podkraj in Škale posodobilo iskanje lokacij grobnih mest. Grob je mogoče najti na informacijski tabli ob vhodu na pokopališče, poleg tega je podatek mogoče pridobiti tudi s pomočjo pametnih telefonov in drugih mobilnih naprav.
Pokopališče Podkraj je veliko pokopališče, saj ima približno 4.500 grobnih mest. S pomočjo informacijskega portala in nove aplikacije je iskanje groba veliko lažje. Ko uporabnik v iskalnik odtipka priimek osebe, ki jo išče na pokopališču, se mu pot do iskanega grobnega mesta izriše na zaslonu. Pred dvema meseca so nadgradili sistem, saj je bila v času praznikov pri vstopni informacijski točki prevelika gneča. Bistvena novost, ki so jo uvedli na pokopališčih Podkraj in Ška-le, je, da so posamezne dele
pokopališča opremili s QR-ko-do. To pomeni, da lahko grob uporabniki poiščejo tudi s pomočjo svojega telefona in ne zgolj pri vhodni informacijski točki. »Ko iščemo zadetek, ki ga potrebujemo, se po novem ni več treba vračati na izhodiščno točko, ampak imamo iskalnik ves čas s sabo. Tako lahko poiščemo več grobnih mest brez vračanja na izhodišče,« je povedal vodja informatike v Komunalnem podjetju Velenje Andrej Trdin.
Velenjsko pokopališče je bilo eno prvih, ki je že leta 2011 namestilo zunanji zaslon na dotik za najrazličnejše informacije. Tam je mogoče najti tudi informacije o kamnosekih, pevcih in govornikih na pogrebih, kdo je dežuren na pokopališču. V času praznikov, predvsem v času okoli prvega novembra, je na tabli preko petsto zadetkov. »Dejstvo je, da prihajajo na pokopališče širši sorodni-
ki umrlega in ne vedo, kje je	še ni. Je pa mogoče vse infor-
pokopan, zato jim je tabla v	macije poiskati na tabli na
neizmerno pomoč,« je dodal	pokopališču Podkraj.
Andrej Trdin. Na pokopališču	BGO
Škale informacijskega portala	Foto: velenje.enmemoro.eu
KRONIKA
11
Šolar nasilen do zaposlene v šoli
Osnovna šola Vojnik. Foto: OŠ Vojnik
Policija je tožilstvo obvestila o petkovem primeru nasilja v Osnovni šoli Vojnik. Učenec, ki obiskuje šesti razred omenjene šole, je med odmorom odrinil zaposleno, tako da si je med padcem zlomila roko.
Dogodek se je zgodil v času krajšega odmora na hodniku. Zaposlena, ki sicer ni učiteljica, si je med padcem poleg roke poškodovala tudi glavo. Ravnateljica Osnovne šole Vojnik Olga Kovač je dejala, da so po obvestilu o tem ravnali v skladu s pravili in takoj obvestili starše šestošolca ter tudi policijo. Ta je obvestila center za socialno delo, na okrožno državno tožilstvo so kriminalisti že poslali poročilo »o negativnem ravnanju, ki ga je storil otrok«.
»Obžalujemo.«
Kovačeva obžaluje, da je do tega prišlo, gre namreč za prvi takšen odmeven dogodek v njihovi šoli. »Celo leto izvajamo številne preventivne aktivnosti, s katerimi učimo mlade o ničelni toleranci do nasilja. Zato ne samo da smo presenečeni nad dogodkom, ampak smo tudi zelo žalostni, da se je zgodilo kaj takega.«
Fant, ki obiskuje šesti razred, se je po dogodku vrnil v šolske klopi. So se pa poškodovani delavki njegovi starši že opravičili, prav tako jim tudi ni bilo vseeno zaradi dogodka, v katerega je bil vpleten. Kakšen bo ukrep zoper mladoletnika znotraj šolskega sistema, zaenkrat še ni znano. Lani naj bi se na našem
območju sicer zgodil podoben primer, ko naj bi učenec prav tako poškodoval roko eni od učiteljic, vendar naj bi se kasneje pokazalo, da se je ta »naključno« udarila ob mizo. Neuradno se govori o več podobnih dogodkih, ki se velikokrat »zakrijejo« ravno za domnevno nesrečnimi naključji.
Nasilje nad zaposlenimi ni od včeraj
Šola za ravnatelje, ki jo je z namenom izboljšanja vodenja šol pred leti ustanovila slovenska vlada, je pred časom izdelala projekt o nasilju v šolah, kjer so med zaposlenimi opravili tudi anketo o nasilju učencev nad učitelji. Kar 80 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da na delovnem mestu niso zaščiteni, čeprav jih je skoraj polovica povedala, da imajo v šolah varnostnike in videonadzor.
Pri zaznanih pojavnih oblikah vedenja je najbolj pogosto verbalno in psihično nasilje. Hujše oblike psihičnega nasilja, kot so grožnje, klevetanje, šikaniranje in izsiljevanje, doživlja deset odstotkov zaposlenih. Le 40 odstotkov učiteljev nikoli ni doživelo nobenega fizičnega napada. Z anketo med zaposlenimi so tako ugotovili, da varnostni ukrepi še ne zagotavljajo, da so delavci v šoli varni pred nasiljem. To naj bi se največkrat dogajalo tudi na hodnikih, v razredih, telovadnici in na tistih lokacijah, kjer je več oseb.
SŠol
Bo sodišče sprejelo Sumljiv paket ni bil nevaren
njuni priznanji krivde?
Hilda Tovšak in Branka Gabrijel ponovno na zatožni klopi
Nekdanja direktorica gradbenega velikana Vegrad Hilda Tovšak je priznala krivdo za kaznivi dejanji zlorabe uradnega položaja in oškodovanja upnikov. Enako je konec preteklega tedna storila tudi soobtožena, nekdanja direktorica kadrovskega in splošnega sektorja v Vegradu Branka Gabrijel. Nepravilnosti pri poslovanju naj bi storili pri spornem omogočanju kreditov znotraj mreže Vegradovih družb in s tem oškodovali podjetje za tri milijone evrov. Vendar zaenkrat še ni potrjeno, ali bo sodišče njuni priznanji tudi sprejelo. V tem primeru bi jima namreč sodišče izreklo nekoliko nižjo kazen kot v rednem sodnem postopku.
Svoj položaj v Vegradu naj bi izrabili za to, da sta dovolili omogočanje kreditov družbam, ki so bile podrejene Vegradu, za nakup delnic podjetja. To je bilo protipravno in škodljivo dejanje, je dejal višji tožilec Stanislav Pintar. S Tovšakovo je sporazum o priznanju krivde sklenil že oktobra lani, vendar se je zapletlo lani, saj je po takratnem predobrav-navnem naroku sledila izločitev sodnice, ki je takrat vodila postopek. Gabrijelova pa je krivdo priznala minuli teden. Tožilec jima očita tudi, da sta v času, ko je bil Vegrad že insolventen in je imel blokiran račun, na hčerinsko družbo Vemont prenesli ustanovni delež, nato pa na družbo pooblaščenko. S tem je bila stečajna masa Vegrada manjša, kar je posledično pomenilo oškodovanje upnikov. Pintar glede na njuni priznanji krivde za vsako posebej predlaga leto in šest mesecev zapora s preizkusno dobo petih let. Sodnica Mojca Turinek je danes v tem postopku, ko se je narok že začel, prejela tudi premoženj-
Hilda Tovšak s svojim odvetnikom Dušanom Tankom
skopravni zahtevek stečajne upraviteljice Vegrada v višini 1,6 milijona evrov, vendar je obramba obeh obtoženih zoper ta zahtevek vložila ugovor. Javnost je bila tudi nekaj časa izločena iz naroka, in sicer v delu, ko je sodnica zasliševala Tovšakovo. Kaj je razlog za izločitev javnosti, ostaja tajnost, šlo pa naj bi za osebne okoliščine Tovšakove. Obravnava je razpisana za 28. junija, ko bo znano, ali bo sodišče sprejelo priznanji obtoženih.
SŠol
Ostaja na vrhu
V soboto popoldne so celjski policisti ob stanovanjskem bloku v Čopovi ulici 25 v Celju našli paket s sumljivo vsebino. Tega so opazili tudi številni občani, ki so o najdbi tudi obvestili policijo. Kriminalisti so nato za ves promet zaprli del Čopove ulice med Ljubljansko cesto in zahodno celjsko obvoznico. Na kraju so bili tudi bombni tehniki, ki so paket razstrelili z vodnim curkom s pomočjo robota. Na srečo v njem ni bilo nič nevarnega. Policija še vedno preiskuje okoliščine najdbe.
Bombni tehniki so del specialne enote policije, ki sicer dela tudi na področju protiterori-stične varnosti. V tej ekipi so tudi najbolj izurjeni policisti, ki pri svojem delu tudi največ tvegajo. Lani so samo zaradi sumljivih paketov, kovčkov ali torb morali v Sloveniji posredovati dvanajstkrat. Velikokrat so bili paketi postavljeni tudi ob uradnih ustanovah. Celo v bolnišnici. V večini primerov gre za predmete, ki so pozabljeni ali puščeni z namenom, da jih nekdo kasneje prevzame.
Takšna posredovanja ne stanejo malo. Zaradi malomarnosti nekoga tako ne aktivirajo le bombnih tehnikov, ampak tudi ostale policiste, tudi gasilce. V Generalni policijski upravi so nam zato povedali, da je ravno zaradi sodelovanja različnih posameznikov neustrezno govoriti o stroških takšne akcije.	SŠol
Otrokovo stanje stabilno, čeprav ima hude poškodbe
Celjski kriminalisti še vedno preiskujejo dogajanje v trgovini z oblačili H&M v Citycentru, kjer se je v soboto okoli 14. ure zgodila huda nesreča otroka. Petletni deček je namreč padel s približno osmih metrov v globino v prazen prostor med tekočimi stopnicami in stekleno ograjo. Njegovo zdravstveno stanje naj bi bilo zdaj stabilno, dobil pa je hude poškodbe glave, zato še ni znano, kakšne bodo posledice.
Po padcu so ga s helikopterjem odpeljali na zdravljenje v Univerzitetni klinični center Maribor. V Citycentru so se po dogodku odzvali in zapisali, da ga obžalujejo ter da izražajo sočutje staršema ponesrečenega dečka. Vprašanje, kako komentirajo dogodek v trgovini, kjer se je nesreča zgodila, smo poslali tudi v podjetje H&M, vendar odgovora nismo dobili. Čeprav kriminalisti nadaljujejo preiskovanje okoliščin dogodka, dosedanje ugotovitve kažejo, da ne gre za odgovornost trgovine ali staršev. Zatem ko je bila trgovina dan po nesreči zaprta, je v začetku tega tedna začela ustaljeno delovati. Tudi tekoče stopnice.	SŠol
Nadzor nad kolesarji
Ti so za nesreče pogosto krivi tudi sami
Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič je v petek na izrednem kongresu sindikata v Zrečah dobil visoko podporo članov sindikata. Na kongresu so glasovali tudi o zaupnici Petroviču po aferi Koprivnikar pred meseci.
Policisti, večinoma vidnejši člani omenjenega sindikata, so se takrat po socialnem omrežju dogovarjali za načrtno ustavitev in prometni nadzor ministra za javno upravo Borisa Koprivni-karja. Zaradi te afere je vodstvo policije zoper Petroviča in še štiri policiste sprožilo postopek o izredni odpovedi, na kar so se policisti in Petrovič že pritožili. Petrovič po razkritju afere ni želel odstopiti, ampak je svoj mandat vezal na glasovanje o zaupnici. Če bo odpoved delovnega razmerja v policiji Petroviču tudi dokončna, je ta še vedno lahko predsednik sindikata policistov, saj je njegov ustanovni član. Petrovič je v zadnjih šestih mesecih, odkar policisti v Sloveniji stavkajo, eden glavnih pogajalcev na njihovi strani, vendar pogajanja z vlado zaenkrat ne kažejo, da bodo policisti prenehali stavkati, saj do zdaj z vlado še niso dosegli dogovora.	SŠol
Do konca meseca bo trajala vseslovenska preventivna akcija, ki bo usmerjena v izboljšanje prometne varnosti kolesarjev. Medtem ko je bilo leta 2011 v naši regiji v nesrečah udeleženih 128 kolesarjev, je ta številka lani narasla skoraj na 200. Statistika tako kaže, da je od vseh poškodovanih udeležencev v nesrečah celjske regije kar 12 odstotkov kolesarjev. Ti so najbolj ranljivi predvsem spomladi, ko se tudi začne kolesarska sezona. Sicer pa
kolesarka sezona pogosto traja tudi celo leto, predvsem zaradi mile zime, ko na cestah ni veliko snega.
Največ nesreč s kolesarji se je tudi na Celjskem zgodilo v naseljih, zato tako policija kot Javna agencija za varnost v prometu opozarjata, da so nujni učinkoviti ukrepi na lokalni ravni in povezovanje nacionalne in lokalne ravni na področju varnosti kolesarjev. Znano je namreč, da kolesarskih stez ni povsod in da je cestna infrastruktura v sla-
bem stanju, kar vpliva tudi na varnost kolesarjev. Med temi so najbolj ogroženi in ranljivi starejši od 54 let ter predvsem moški.
Najpogostejši vzroki za nesreče so še vedno neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil prednosti in nepravilna stran ter smer vožnje. Pogosto so povzročitelji kolesarji sami. To kaže na njihovo neustrezno ravnanje v prometu, ko pogosto izrazito tvegajo ali precenjujejo svoje sposobnosti.
SŠol
12
NAŠA TEMA
Odvzem
dvorezen meč
Najbolj rani ... otroka
V bistvu ne gre za odvzeme otrok. Gre za njihova življenja. Vse ostalo je dojemanje ljudi glede na tiste informacije, ki jih o posameznem primeru imajo. Informacije o pravih razlogih za odvzem in informacije o tem, kako življenjski, a tudi boleči so v resnici ti postopki. Tako za družine kot za centre za socialno delo, tudi za javnost. Te tri dejavnike enačimo s sistemom in državo, a vsi pozabljamo, da sistem in državo tvorimo - ljudje. In nekje na tej poti dojemanja vsakega primera posebej se zdi, kot da vsi pozabimo na otroka in vsak rešuje le ... sebe.
Začaran krog
Rešila bi ga lahko sprememba zakonodaje
Centri za socialno delo (CSD) so ponavadi tisti, ki so ob primerih odvzemov otrok najbolj negativno predstavljeni. Zavezani so molčečnosti zaradi zaščite osebnih podatkov ljudi, ki so v postopkih. Zato javnost, ki pogosto presodi prehitro, pravzaprav nikoli nima vseh podatkov, na podlagi katerih bi si lahko ustvarila objektiven pogled na kakšen primer. A tu je še druga zadeva, o kateri se ne govori pogosto, je pa še kako izrazitega pomena pri tako hudih odločitvah o odvzemih otrok
Stroka že vrsto let omenja nujnost spremembe zakonodaje, ki ureja tako drastične posege v družine, kot so odvzemi otrok. Medtem ko se je govorilo o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predvsem v zvezi z nedavnim referendumom, so številni pozabili na ključno stvar, ki bi lahko uredila težave, ki nastajajo pri ukrepih centra že na začetku, kadar se ta odloči za odvzem otroka.
Kje je sodišče?
»V ta postopek bi se moralo obvezno vključiti sodišče. To ne bi pomenilo, da je CSD izključen iz tega postopka. Pri odvzemih otroka gre za najstrožji poseg v roditeljske pravice in menimo, da bi moralo biti sodišče tista največja avtoriteta, ki lahko o tem odloča. CSD pa mora vseeno opraviti svoje naloge: dati mora svoje mnenje, družini svetovati, jo spremljati in delati z njo,«
Direktorica CSD Olga Bezenšek Lalič: »Seveda nas moti, da smo vedno tisti, ki so ob primerih odvzemov otrok, o katerih se v javnosti poroča, >dežurni krivci<. Ampak mi zaradi zakonodaje nimamo možnosti odgovora. Ves čas se moramo postavljati v neko >obrambno< držo, vendar javnosti ne moremo pokazati dokumentov, papirjev, številnih poročil, mnenj različnih ustanov, strokovnjakov, ki dokazujejo, zakaj je bila odločitev o odvzemu otroka sprejeta utemeljeno. Takšna odločitev nikoli ni stvar enega strokovnega delavca. Nikoli. Tu je celoten tim strokovnjakov, ki odloča, nato še strokovna komisija, tudi zunanji strokovnjaki. Nikoli ne odloča samo eden.«
razlaga direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalič. Ureditev, kakršna je zdaj, postavlja tako CSD in starše v popolnoma nelogičen položaj.
Ustanova, ki se vključi v svetovanje neke družine in ji skuša pomagati, se naenkrat z ukrepom o odvzemu otroka prelevi v ustanovo, ki na tak način družino »kaznuje«. Toda kljub temu je CSD še vedno dolžan družini pomagati. Kako bodo torej družine, ki jim CSD odvzame otroka, zaupale taisti ustanovi? Bi morali na ministrstvu razmišljati vendarle tudi o spremembah, da bi kdaj v prihodnosti to vlogo prevzelo sodišče?
Večina sodeluje
Javnost mora vedeti, da družine večinoma sodelujejo s CSD, še več, nekateri starši celo sami predlagajo rejništvo za svojega otroka, ker uvidijo, da starševski nalogi iz različnih razlogov niso kos. In četudi je malo primerov, ko se otroci iz začasnega rejništva vrnejo v primarno družino, Laličeva opozarja, da odvzem otroka ni vedno trajna rešitev. »Veliko staršev je vključenih v naše projektne skupine. Tudi
z rejniškimi družinami dobro sodelujejo in stiki z otroki so pogosti in kvalitetni,« navaja Bezenšek Laličeva.
Mnogokrat je bilo slišati, da so postopki CSD pogosto ne-življenjski, preveč uradniški. »Treba je razumeti, da tudi pri tako hudih odločitvah le-te temeljijo na tisti podlagi, ki jo je določila država. Mi nimamo popolnoma nobenih vzvodov, da bi starše prisilili, da sodelujejo z nami. Lahko se vključijo v socialno-varstvene storitve in to je prostovoljno. Lahko jim rečemo, da morajo odpeljati otroka k zdravniku, ne moremo pa jih prisiliti, da z neko strokovno pomočjo razrešijo svoje težave. Lahko jim le svetujemo, predlagamo psihologe, terapevte, ne moremo pa jim tega ukazati,« navaja sogovornica. Če bi to vlogo dobilo sodišče, bi morda marsikakšno težavo v družini tudi lažje rešili ... Kaj zakonodajalci še čakajo?
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
»Svojim sodelavcem moram zaupati. Ko pa slišim, da je kakšna stranka z delom kakšnega izmed njih nezadovoljna, imam možnost ukrepa. Pokličem ga na razgovor. Povem mu, zakaj in tudi, da je tak delavec pod drobnogledom pri svojem delu. Imam tudi možnost, da sem nato pri njegovih pogovorih s strankami tudi prisotna ali pa na njegovo mesto v nekem primeru postavim drugega strokovnega delavca.«
Center za socialno delo mora začeti spremljati družino takrat, ko zazna, da potrebuje pomoč pri izvrševanju starševske skrbi, če imajo otroci težave v šoli ali so težave v medsebojnih odnosih tako med starši kot med otroki. Družini mora takrat CSD ponuditi različne storitve, od vključitve v programe, v nevladne organizacije in druge javne službe, ki lahko družini ali posameznemu članu prav tako pomagajo. V kolikor CSD presodi, da pomoč ne zadošča ali pa da odrasli člani družine niso sposobni ali ne želijo spreminjati ter reševati svoje stiske in je ob tem otrok vedno bolj ogrožen, takrat se center odloči in zaščiti otroka.
V	zadevah odvzema otrok nikoli ne odloča en strokovni delavec, saj je odvzem otroka tudi za strokovne delavce zelo hud poseg v neko družino.
V	obravnavo otrok se vključujejo delavci različnih profilov. Če v posameznem centru za socialno delo ni psihologa, ga le-ta mora poiskati v mreži javnih služb, torej v šolstvu ali zdravstvu. Tudi rejniška družina je lahko velika pomoč matični družini, če jo ta tako tudi sprejme in ne odkloni sodelovanja.
»Izkušnja se odv vpije v meso in k
Psihoterapevtka Damjana Voglar: »Otroci drugače dojemajo svet!«
Je odvzem otroka družini res zadnja možnost? Ali bi se lahko v družini dalo urediti razmere tudi s pomočjo dobre psihoterapevtske pomoči? Kaj takšen ukrep naredi otroku in kako to vpliva na njegov osebni razvoj?
»Resnično upam, da je odvzem otroka res zadnja možnost in skrajni ukrep. Zagotovo se je s takšno družino v preteklosti že marsikaj dogajalo in je drastičen poseg vanjo že posledica nečesa,« je začela pogovor psihologinja in psihoterapevtka Damjana Voglar. A bolj kot drastičen ukrep vidi težavo, da psiho-socialna in psihoterapevtska pomoč, ki jo družine v stiski potrebujejo, ni zakonsko urejena. »Centri za socialno delo (CSD) imajo premalo ljudi oziroma imajo ljudi, ki niso vešči tega dela. Vse se odvija na področju svetovanja, a globljega ukvarjanja je premalo,« je bila jasna Voglarjeva.
Inteligenca srca
Če se pri odvzemih CSD poudarja predvsem zaščito otrokovih interesov, imajo lahko takšni skrajni ukrepi močne vplive na otrokovo življenje. Otroci so najranlji-vejša skupina, ki je premalo zaščitena. »Travme niso izvzete. Vedeti moramo, da
Psihologinja in psihoterapevtka Damjana Voglar
mlajši otroci, to je nekje do desetega leta, zelo drugače dojemajo svet. Ti otroci dojemajo svet preko inteligence srca. Karkoli se jim zgodi, gre takoj v njihovo podzavest, v srce, saj nimajo korekcije uma. Če se jim zgodi strašljiv dogodek, nimajo mehanizmov, s katerimi bi izravnavali stres, zato takšen dogodek popolnoma vsrkajo. Vpiše se jim v meso in kri,« poudarja sogovornica.
Otroku se tako poruši občutek varnosti, saj ostane brez oseb, ki so mu v prvih letih življenja prve nudile ob-
NAŠA TEMA
13
Bosta novorojenko dobila nazaj?
Starša si želita pomoč centra za socialno delo in sodelujeta v postopku, vendar se z dokončnim rejništvom ne bosta strinjala
i/zetim otrokom ;ri«
čutek varnosti. »Kadar pride do takšnih dogodkov, se otrokov osnovni svet poruši. To vpliva kasneje na manjšo samozavest, manjše samozau-panje, večjo dovzetnost za depresijo, anksioznost, paniko. V stresnih situacijah se takšne osebe popolnoma drugače in neprimerno odzivajo.«
Rušenje občutka varnosti
Pri zadnjem velenjskem primeru so uradniki otroka odpeljali iz vrtca. Veliko se je ugibalo, ali je bil to najboljši način. »Takšen način odvzema otroka seveda ni pravi. To je nekaj, kar še dodatno poruši občutek varnosti, saj se v otroški glavi nariše scenarij, da se mu lahko to zgodi kadarkoli. Mogoče otroci v tistem trenutku ne dojemajo tako dramatično, ker so okoli ljudje, ki skušajo pojasniti situacijo, ampak dolgoročno in podzavestno doživljajo kot dramo. To je neke vrste ugrabitev.«
Koliko se ob odvzemih otrok, ki so skrajni ukrepi za zaščito biopsihosocialnega zdravja vseh članov družine, razmišlja tudi o ostalih članih družine? »Vse je odvisno od tega, kako je družina delovala. Če so starši vsaj približno ozaveščeni in se identificirajo z vlogo starša, je takšen ukrep za njih kaplja čez rob, ki ljudi potisne v brezup. Izgubijo občutek varnosti, saj za njih takšen ukrep pomeni, da lahko nekdo pride in preprosto
naredi, kar ga je volja. Takšni starši bi lahko bili vodeni drugače. Ker je to travma za vse, je najprej treba izčrpati vse možnosti sodelovanja z družino. A tak drastičen ukrep je včasih nujen, saj določeni ljudje nikoli ne bodo dorasli svojim funkcijam.«
Z otrokom bi naj bilo v novi rejniški družini bolje. A Voglarjeva ni popolnoma prepričana v rejniški sistem. »Ko sem poklicno pot pred leti začela v OŠ Janka Kersnika Brdo pri Lukovici, je bilo rejništvo v številnih družinah oblika preživetja in kadar je tako, to ni dobro.« Nadaljuje, da sistem rejništva ni dodelan in da bi morali vzgajati tudi rejnike. »Ko se rejniki začnejo soočati z lastnostmi otrok, na katere niso pripravljeni, ne znajo in ne morejo pravilno reagirati. Res pa zadnja leta nimam stika z rejništvom. Upam, da je drugače,« je še dodala.
V tako skrajnih primerih se pomanjkljivosti bolj jasno pokažejo. Voglarjeva predlaga, da se v sistemu uredita celostna pomoč in skrb za družino. »Mislim, da ni dovolj, da je v takšne postopke vključen le center za socialno delo, ampak da so vključeni tudi različni terapevti, rejni-ške družine ter da skupaj naredijo načrt, kako preprečiti drastične ukrepe. A kot sem že omenila, treba je preurediti ves sistem.«
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Ena od zgodb o odvzemih otrok se je v začetku maja zgodila ravno v Celju. 34-le-tni mami in 37-letnemu očetu je namreč celjski center za socialno delo na podlagi začasne odločbe odvzel novorojenko. V rejništvo so jo odpeljali iz celjske porodnišnice 14 dni po rojstvu.
Starša sta se takoj po dogodku obrnila na naše uredništvo, skrušena in žalostna. »To ni prav, storila bova vse, da otroka dobiva nazaj,« sta nam dejala. Njuni imeni zaradi zaščite in varnosti osebnih podatkov hranimo v uredništvu. Center za socialno delo (CSD) se je za tako hud ukrep odločil zaradi »visoke stopnje ogroženosti otroka«. Do te ugotovitve naj bi CSD prišel na podlagi prijave, ki naj bi jo dobil tudi iz Splošne bolnišnice Celje, kjer je bila 34-letnica v porodnišnici.
Na CSD, kjer o osebnih podatkih in podrobnosti ne morejo govoriti, dodajajo: »Ko gre za skrb za življenje in zdravje otroka, sta opis zdravstvene obravnave in spremljanje odziva staršev na potrebe otroka v konkretnih situacijah zelo pomembna, saj so otroci absolutno življenjsko odvisni od drugih ljudi in njihove možnosti, da zaznajo njihove potrebe. Neodziv staršev na potrebe otroka pomeni za otroka življenjsko ogroženost.« Toda starša trdita, da otroka ne ogrožata in da v njuni družini ni nasilja, alkohola ali drog. »Pripravljena sva opraviti tudi vse teste, da bi dokazala, da nimava težav ne z drogami ne z alkoholom,« sta nam zagotovila.
Mamin šok
CSD v odločbi navaja tudi podatek, da mama po rojstvu otroka ni kazala dovolj skrbi za novorojenko, peti dan pa je zahtevala odpust iz bolnišnice skupaj z deklico. A to ni bilo mogoče, saj je otrok potreboval nego in zdravljenje. Mati naj bi bolnišnico brez novorojenke samovoljno zapustila, nato jo je v bolnišnico prihajala obiskovat. Na naše vprašanje, ali se je zavedala, da novorojenček potrebuje 24-urno skrb, je odgovorila, da je po porodu doživela izrazito duševno stisko in šok. Vendar, dodaja, to nikakor ne
pomeni, da za otroka ni želela skrbeti.
Center v odločbi navaja, da starša ob obisku socialnih delavk še nista imela vseh osnovnih potrebščin za nego otroka, toda 37-letni oče se z opažanji socialnih delavcev ne strinja in dodaja, da sta imela za malčico vse pripravljeno. Tako mama kot oče priznavata, da živita v težkih socialnih razmerah.
»Želiva pomoč!«
Od dne, ko sta se nam oglasila prvič, do danes sta bila najmanj dvakrat na CSD. »Kje je najina hči, nama niso povedali, so nama pa povedali, da je zanjo poskrbljeno dobro in da se dobro počuti. Dali so nama občutek, da bi jo lahko dobila nazaj. Z dokončnim rejništvom se nikakor ne bova strinjala. Želiva sodelovati v postopkih, tudi sama greva do socialnih delavk,« sta nam povedala. Priznavata, da zakonodaje ne poznata dobro in vesta, da je to lahko ovira. Hkrati se bojita, da sta se ujela v sistem, ki ne bi upošteval njune želje po vzgoji otroka in da bi ju presodili napačno na podlagi informacij, ki jih CSD dobi iz njune okolice.
»Imava občutek, kot da nama ne verjamejo. Življenje si gradiva, kot si lahko in po najinih zmožnostih. Če socialni delavci denimo verjamejo nekomu, ki naj bi slišal najin prepir, v resnici, pa je slišal prepir iz sosednjega stanovanja, ne najinega, je to krivično do naju. Želiva, da nama sistem pomaga in tudi verjame,« navajata. Na CSD dodajo, da imajo starši v postopku pravico in možnost dokazati svojo sposobnost in zanesljivost, da bi lahko poskrbeli za otrokove potrebe. In takšna možnost je zdaj dana tudi njima. »Hvaležna bova centru za socialno delo, če nama bo pomagal, da dobiva hčerko nazaj, ne pa da jo izgubiva. Da nama verjamejo, da se želiva potruditi hčerki dati najbolje,« sta še dodala.
SIMONA ŠOLINIČ
Začasna odločba o odvzemu otroka
pomeni začasni ukrep, s katerim CSD poseže v starševsko pravico, kadar ugotovi, da so otrokovo življenje, razvoj in zdravje ogroženi in je potrebna takojšnja izločitev otroka iz okolja, v katerem živi oziroma bi živel. »Razlogi za odvzem otroka so lahko pri starših, lahko pa gre za objektivne razloge. Namen ukrepa odvzema otroka je varovanje otrokovih koristi, zato ni potrebno, da gre pri razlogih, ki izvirajo iz staršev, za krivdno ravnanje ali opustitev dolžne skrbi staršev, če so odpovedali pri skrbi za otrokov razvoj. Otroka je možno odvzeti staršem že tedaj, če je otrokov razvoj pri starših samo ogrožen, in ni potrebno, da je nastala škoda v otrokovem razvoju,« pravijo na CSD Celje.
Ščitimo otroke ali zakone?
Slovenska ustava predvideva, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb - Znamo to brati človeško?
Pred meseci se je v Celju zgodil prav tako odvzem mladoletnega otroka, vendar je v tistem primeru šlo za ukrep zoper starša, ki sta zdravljena odvisnika od prepovedanih mamil. Tudi ta starša se s takšnim ukrepom nikakor nista strinjala in sta se na odločbo pritožila. Vsi postopki v tem primeru še niso končani, je pa otrok nastanjen v rejništvu pri starih starših. Na CSD Celje dodajajo, da zgolj poseganje staršev po psihoaktivnih substancah, če ni ogrožen razvoj otroka, še ni razlog za odvzem otroka. »Pogoj je, da se omenjene težave dokazano uspešno z določeno terapijo obvladujejo in strokovno nadzorujejo.«
Ko so odnosi znotraj družin skrhani do te mere, da je treba vanjo uradno poseči, se vsi sklicujejo na zakonodajo. Ta v teoriji dejansko tudi deluje. Kaj pa praksa? Na krovnem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo želeli preveriti, kakšna je njegova vloga pri reševanju najtežjih primerov in kako s centri za socialno delo sodeluje, kadar ti odločajo o odvzemu otrok. Na konkretna vprašanja smo prejeli precej splošne odgovore, ki v veliki meri temeljijo na citiranju zakonodaje.
Država zagotavlja oziroma naj bi vselej zagotavljala varstvo otrokom, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj. Tako veljaven Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa več vrst oblik varstva otrok, in sicer rejništvo, posvojitev ter skrbništvo za mladoletnike. Glavno besedo pri odločanju o tem, kaj je za
posameznega otroka najbolje, imajo po uradni dolžnosti centri za socialno delo, pojasnjujejo na ministrstvu. Čeprav so stiske družin in zlorabe v njih zelo različne in niti dva primera nista enaka, zakonodaja med njimi ne ločuje, enako ne ločuje med vrstami nasilja.
Kdo skrbi za sirote?
Kot so še pojasnili v pristojnem ministrstvu, v tovrstnih primerih center za socialno delo pri iskanju primerne nadomestne skrbi za otroka najprej preveri, ali bi bile otrokove koristi primerno zaščitene, če bi še naprej živel s sorodniki. V primeru, če to ni mogoče, otroka namestijo v drugo okolje. Pri tem ima center dve možnosti, otroka lahko namesti v rejniško družino, lahko pa se odloči, da je zanj najprimerneje, da se ga povsem umakne iz matičnega okolja, takrat ga odda v posvojitev.
LK
14
KULTURA
V
g 1 1	V	1 V g 1 1	|fl	■
Štirje večeri, štiri predstave in štiri generacije
Ob obletnici Plesnega foruma Celje
Maja Plesni forum Celje praznuje 40. obletnico uspešnega delovanja na področju sodobnega plesa, plesnega gledališča in kul-turno-umetniških prireditev. Ob tej slavnostni obletnici so se po mnogih letih zbrale različne generacije plesalcev, ki so svoje plesne poti začeli v Plesnem forumu Celje in kasneje svoje profesionalne poti nadaljevali večinoma v tujini.
Umetniška vodja in ustanoviteljica Plesnega foruma Celje Goga Stefanovič -Erjavec vsakih pet let naredi posebno slavje z namenom, da počasti vsa leta življenja Plesnega foruma Celje. »Letos sem se odločila za nov izziv. Odločila sem se, da bo predstavitev kar v našem forumu, saj je to naš dom, v katerem vsakodnevno delamo in ustvarjamo in v katerem zorijo generacije plesalcev. Ker imamo majhno dvorano, smo mo-
rali slavje razdeliti na štiri večere. Štirje večeri, štiri predstave, štiri generacije,« je razložila umetniška vodja letošnji spored slovesnih predstav. Štiri prireditve so poimenovali Na krilih plesa. Prve tri so bile že pretekli konec tedna.
Včeraj, Danes, Jutri
V petek se je v predstavi Danes predstavila današnja generacija mladih plesalcev, ki so plesno pot začeli pred desetimi leti in počasi že odhajajo iz Plesnega foruma. V soboto je bil večer namenjen generaciji, ki je plesala pred dvajsetimi in tridesetimi leti. »Čestitam si, da smo ponovno aktivirali generacije, ki so se prenehale ukvarjati s plesom. Zadnja dva meseca smo pridno vadili in komaj so čakali, da ponovno doživijo čarobni trenutek plesanja na odru.« V nedeljo je sledila prireditev, ki so jo poimeno-
Goga Stefanovič - Erjavec med svoji plesalci
vali Jutri in jo namenili generaciji, ki prihaja. Predstavile so se štiri otroške skupine, ki že nekaj časa plešejo. Mladi
plesalci so zaplesali odlomke iz najbolj uspešnih plesnih predstav preteklih let ustvarjanja Plesnega foruma Celje.
Zadnja slovesnost, četrta, bo 28. maja namenjena plesalcem, ki so se zapisali plesu poklicno, in plesalcem vete-
ranom, ki so Gogi Stefanovič - Erjavec stali ob strani pri njenih prvih projektih. Po slavnostni prireditvi bo predstavitev monografije Štirideset, ki je delo Andreje Cepuš in Nadje Škataro, obe sta bili nekoč plesalki Plesnega foruma Celje.
Goga Stefanovič - Erjavec, ki je iz Pulja v Celje prišla pred več desetletji, je v knežjem mestu s pomočjo Damirja Zlatarja Freya postavila plesne temelje. Plesne meje je premikala takrat in še vedno jih. Tudi zato, ker njo in njene plesalce še vedno druži predanost plesu. »Ples ti daje občutek, kot da si večno mlad. Ko plešem, se ne ukvarjam z leti. Na odru se počutim, kot da ni minilo že toliko let. Še vedno ostajata ista strast in predanost. Ko se zliješ z ritmom in samim s seboj, je to občutek brezčasnosti.«
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Collegium vocale z dvojnim Šests^ let od smrti zlatim sijem
Ane Celjske
Pevski zbor Collegium vocale Celje se je z mednarodnega tekmovanja Slovakia cantat 2016, ki je bilo med 21. in 24. aprilom v Bratislavi, vrnil z dvema zlatima priznanjema. Osvojil ju je v kategoriji komornih in mešanih zborov.
Collegium vocale Celje, ki ga vodi Bernarda Preložnik Kink, je bil ustanovljen leta 2011 - na temeljih predhodnika Komornega zbora Emanuel. Collegium vocale povezuje pevce različnih starosti in poklicev, ki živijo v Celju in njegovi okolici, cilji zbora pa so kakovostno delo na pevskem področju, napredek in sodelovanje na različnih koncertnih, festival-
skih, tekmovalnih in drugih dogodkih. Pohvali se lahko s številnimi uspehi - v letih 2011 in 2016 je zmagal na regijskih tekmovanjih, leta 2012 je prejel dve zlati plaketi na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Benetkah. Za njim so tudi gostovanja v Nemčiji, in sicer v letih 2012 in 2015.
Potrditev dosedanjega dela
Na tekmovanje v Bratislavo, na katerem je sodelovalo 20 zborov iz sedmih držav, so se člani celjskega zbora podali, saj je to velika motivacija tako za pevce kot tudi za zborovodkinjo. »Že-
limo si potrditve, da delamo kakovostno in da smo na pravi poti. Obenem se na tekmovanje vedno pripravljamo izredno zavzeto, disciplinirano in dosledno, kar zboru vedno znova prinaša napredek. Primerjanje z zbori iz tujine je zagotovo izredno zanimivo. Oditi na tekmovanje v tujino je za nas pomenilo tudi izlet in nekajdnevno prijetno druženje,« je pojasnila Bernarda Preložnik Kink. In dodala, da so vtisi s tekmovanja odlični, saj so bili pevci zelo zadovoljni tako z rezultatom kot tudi z vzdušjem, zlasti s tistim, ki je vladalo med njimi.
TS
Manj znana predstavnica rodbine Celjskih, Ana Celjska, se je v zgodovino vpisala kot prva predstavnica rodbine grofov Celjskih, ki se ji je po spletu naklonjenih okoliščin uspelo povzpeti do kraljevega položaja. Letos mineva šest-sto let od njene smrti, zato bo v Krakovu ta teden posebna slovesnost v njen spomin.
21. maja bo minilo šeststo let od smrti Ane Celjske, sestrič-ne bolj znane predstavnice celjske rodbine Barbare Celjske. Spomin bo obeležila tudi celjska delegacija, ki bo 20. maja postavila spominsko ploščo v krakovski katedrali na Poljskem. Začetek prireditve bo ob pol štirih popoldne, ko se bo petdeset oseb s Celjskega po mestu sprehodilo v srednjeveških opravah. Ob petih bo sveta maša, ki jo bo daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. Nato bo sledilo odprtje spominske plošče. Po tem dogodku bo v mestni hiši v Krakovu predstavitev publikacije o Ani Celjski, ki je izšla v slovenskem in poljskem jeziku, naslednji teden bo predstavitev monografije tudi v Celju. Velik prispevek je k monografiji prispevala Maja Lukanc, ki je Ano Celjsko raziskovala v diplomski nalogi. Njeno delo so v Pokrajinskem muzeju Celje združili z izsledki Rolande Fugger Germadnik. V projektu, ki ga pripravljajo že od lanskega oktobra, je sodelovalo veliko ljudi. Pobudnik projekta je bilo Turistično in kulturno društvo Celje, strokovno pomoč je nudil Pokrajinski muzej Celje. Pokroviteljica projekta je Mestna občina Celje, medtem ko sta častno pokroviteljstvo prevzela slovenski veleposlanik na Poljskem in krakovski župan. Sodelovala je tudi Škofija Celje.
BGO
Priporočamo
Collegium vocale Celje, ki se je z mednarodnega tekmovanja v Bratislavi vrnil z dvema zlatima priznanjema, bo 22. maja nastopil v Križevcih pri Ljutomeru, 11. junija pa bo na svojem letnem koncertu gostil priznani Mešani zbor Viva iz Brežic. Jeseni je vabljen na festival v Veszprem na Madžarskem, v Celju pa bo koncert priredil ob svoji petletnici. Na dogodku bodo pevci izvajali popularno glasbo v zborovski preobleki.
Večer šansonov in poezije
Leo kluba Mavrica Celje in Celjski vitezi vabita v sredo, 25. maja, ob 19.30 v Narodni dom Celje na dobrodelni večer šansonov, balad in poezije. Izkupiček od prodaje vstopnic bo namenjen dvema perspektivnima mladima dekletoma iz celjske regije.
V svet francoskega šansona, avtorskih skladb, balad in poezije bodo poslušalce popeljali Jure Ivanušič, Nana Mil-činski in pianist Joži Šalej. Z izkupičkom večera bosta leo kluba pomagala mladima dekletoma, perspektivni glasbenici Špeli Cehner in izjemni atletinji Karin Gošek, da bosta lahko še naprej razvijali svoja talenta. Voditelj prireditve bo mlad gledališki navdušenec in režiser Luka Marcen.
TS
KULTURA
15
»Če ne bi bilo Velenja, tega filma ne bi bilo«
Celjska premiera filmskega prvenca Mateja Nahtigala
V	Mestnem kinu Metropol je bila premiera filma Psi brezčasja, ki je posnet po knjižnem prvencu Zorana Brenčiča, pevca nekdanje velenjske skupine Res Nullius.
V	neodvisni produkciji posnet film Psi brezčasja je pristna noirovska kriminalka, v kateri se z iskanjem morilca istočasno razkrivajo različne plasti delovanja družbe. »Od vseh žanrov mi je film noir najbolj simpatičen, saj je zelo subtilen in večplasten, hkrati je kritika in parodija. Z njim lahko odlično poveš stvari o sistemu, življenju, družbi, ne da bi padel v farso ali kritiziranje. Verjetno je to srž noira, ki je tako simpatičen meni in gledalcem,« je povedal režiser filma Matej Nahtigal, ki se je z delom filmske ekipe udeležil premiere v Celju. »Ko sem bral knjigo, ki je napisana zelo filmsko, sem vedel, da bi iz nje lahko naredil še film,« je še dodal režiser.
Velenje s skritimi kotički
Glavni junak Rok Osterberg se po večletnem bivanju v tujini vrne v domače mesto, da bi raziskal hladnokrven umor svojega mlajšega brata Maksa. Korak za korakom spoznava mehanizme podkupljene moderne družbe. »Pri vsakem človeku rodni okoliš pusti trajne posledice. Tudi Velenje ima zaradi demografske speci-fike in svoje zgodovine posebno atmosfero, kar je vplivalo name in na Zorana Brenčiča, da sva lahko naredila takšno delo,« je povedal Nahtigal. Film so snemali v času žledo-
Filmska ekipa v Mestnem kinu Metropol: Primož Vrhovec, Matej Nahtigal, Tomi Matič in Blaž Setnikar
loma, februarja leta 2014, na določenih velenjskih lokacijah, ki so bile do zdaj filmsko neuporabljene. »Nisem želel čisto zimskega obdobja in nam jo je sneg na snemanju dobro zagodel, želel sem sivino in brezbarvnost, ki sta običajni v obdobju od novembra do februarja.«
Brez državnega denarja
Film so posneli brez denarja Slovenskega filmskega sklada. O proračunu filma je tako nemogoče govoriti. »Od Viba filma smo dobili tehnična sredstva, luči in kamere, ostalega financiranja ni bilo. Večina ljudi, ki se je pridružila snemanju filma,
»Nenasitni smo. Vsi, brez izjeme. Slab zadah vesolja, to smo mi. Najslabša šala največjega uma... Smo samo psi brezčasja, ki smo ga podedovali.« (odlomek iz filma)
je vedela, na kakšen način se dela in da delamo vse zaradi ljubezni do romana in filma. Pri tem je bilo veliko odrekanja, pomembno je bilo vedenje, da nekaterih honorarjev ne bo. Če ne bi bilo pomoči Velenja, tega filma ne bi bilo. S pomočjo Mestne občine Velenje, Mladinskega centra Velenje in nekaterih podjetij, ki so videla potencial, nam je ne-
Primož Vrhovec v filmu upodablja glavnega junaka. Zanj je bil to prvi nastop v celovečernem filmu. »Ko sem dobil vlogo, na avdicijo sem namreč prišel popolnoma naključno, sva se dobila z Matejem, ki me je navdušil s scenarijem in z načinom dela. Naslednja dva meseca smo bili ena velika razširjena družina.«
Potem ko so ustvarjalci
filma navdušili domače in tuje festivalsko občinstvo ter osvojili nagrado Združenja slovenskih filmskih kritikov, bo film Psi brez-časja mogoče videti tudi v slovenskih kinematografih. Po odzivih gledalcev je bilo mogoče čutiti, da je še prostor za filme, ki kdaj padejo iz »sistema«.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
kako uspelo zvoziti vse to.« Pomembno vlogo je imel tudi izvršni producent, prav tako Velenjčan Tomi Matič, ki je poleg denarja iskal tudi glavne igralce. »Relativno lahko je bilo dobiti velika igralska imena, saj nihče, ko je videl scenarij, ni rekel ne, ampak so vsi z veseljem pristopili k projektu.« V filmu imata pomembno vlogo Niko Goršič in Radko Polič.
Žirijo prepričala Sofia 13
Strokovno žirijo prvega festivala amaterskega filma, ki so ga minuli konec tedna gostili v Šmarju pri Jelšah, je najbolj prepričal film Sofia 13, ki ga je režiral Marko Samec.
Marko Samec je pod naslovom Sofia 13 pripravil kratek dokumentarni film o deklici s posebnimi potrebami in njeni mami. Sofia ima trisomijo 13 in je stara tri leta, kljub temu da kar 85 odstotkov otrok, rojenih s to boleznijo, umre v prvem mesecu življenja. Film o tej deklici išče nove meje ljubezni, ruši tabuje posebnega in nam neizogibno razpre, da je drugačnost darilo vsakdana in da je ljubezen tista točka, kjer smo vsi enaki. Direktor šmarske knjižnice in kulturnega doma Jože Čakš je povedal, da je film o Sofii žirijo prepričal s svojo tematiko, enako tudi z načinom snemanja, montaže, grafične obdelave. »Film je zmagal, saj je v celoti narejen kot izjemno dober in vrhunski filmski izdelek.«
Na prvi festival je 24 filmarjev iz vse države sicer prijavilo 34 filmov, izbirna komisija pa je 12 izdelkov umestila v tekmovalni program. Kot je še povedal Jože Čakš, bodo v Šmarju pri Jelšah takšen festival skušali organizirati tudi prihodnje leto. Vendar bo takrat na predlog predsednika strokovne žirije in priznanega režiserja Boštjana Vrhovca dogodek nosil naslov Festival neodvisnega filma. Pridevnik amaterski ima lahko namreč tudi nekoliko slabšalni pomen. Izdelke bo organizator prihodnje leto razvrstil v dve kategoriji, in sicer v kategorijo avtorjev osnovnošolcev in v kategorijo ustvarjalcev, starejših od 15 let.
TS
Z jubilejnega koncerta ob 80-letnici moškega pevskega zbora KUD Franceta Prešerna iz Vojnika
Osem desetletij prepevanja
VOJNIK - Moški pevski zbor Kul-turno-umetniškega društva Franceta Prešerna je v soboto praznoval 80 let delovanja. Na jubilejnem koncertu z naslovom Radi smo jih peli je predstavil skladbe, ki jih je prepeval največkrat in najraje.
Tradicija moškega zborovskega petja je zadnje obdobje na splošno manj živa, saj so bolj v ospredju ženski in mešani
pevski zbori. Zbor iz Vojnika ohranja moško zapeto pesem vse do današnjih dni in postaja celo številnejši. Najstarejši pevec zbora je star več kot osemdeset let, najmlajši je srednješolec.
Zbor KUD Franceta Prešerna redno nastopa med drugim na reviji Zapojmo skupaj v Celju in na manjši reviji pevskih zborov občin Vojnik in Dobrna, kjer se zbori predstavijo drug druge-
mu. Poleg tega pripravi vojniški moški zbor vsako leto pomladanski koncert in še en koncert v veselem decembru. Zborovodkinja zbora je že več kot dve desetletji Emilija Kladnik Sorčan.
Gosti jubilejnega koncerta so bili moška zbora s Frankolovega in iz Nove Cerkve ter ženski Obirski oktet z avstrijske Koroške.
BJ, foto: LEA SREŠ
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudDo
Oglašujte na tej strani: www.novitednik.si marketing@nt-rc.si
AMZS Center varne vožnje
ponos Vranskega
1. septembra 2008 je bil na Vranskem odprt AMZS Center varne vožnje. Kraj Vransko je v tem času postal prepoznaven v celotni Sloveniji predvsem zaradi avtomobilističnega vzdušja, ki ga lahko doživite v AMZS Centru varne vožnje. Tudi prebivalci Vranskega živijo s centrom, radi obiskujejo dogodke in so ponosni, da je v kraju najsodobnejši center za izvajanje vadbe varne vožnje v Sloveniji.
Program dodatnega usposabljanja za voznika začetnika, intenzivni tečaj za avto in motor, nadaljevalni tečaj, program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo (izbris kazenskih točk) so del ponudbe že dlje časa. Ponudba se je razširila še na programe za seniorje, dinamične navdušence in najmlajše udeležence v prometu. Vedno bolj se center uveljavlja pri podjetjih, za katera pripravlja »teambuildinge«, izobraževanja in tekmovanja v eko vožnji, orientacijska in bencinska doživetja, ter pri zdravstvenih domovih in gasilskih zvezah, ki za svoje odgovorno delovanje iščejo posebna znanja. Znanja, veščine, strokovnost in izkušnje so tisti, ki jih predajajo AMZS-inštruktorji varne vožnje, s pomočjo katerih je center postal prepoznaven in znan.
Za mlade
Med mladimi je najbolj obiskan program dodatnega usposabljanja za voznika začetnika, ki ga morajo opraviti vozniki, da podaljšajo veljavnost vozniškega dovoljenja do 21. leta oziroma dve leti po prvi pridobitvi vozniškega dovoljenja. Termini za programe so razpisani zelo pogosto,
izvajajo se v skupinah, vozniki začetniki pa Vransko zapustijo po zabavnem dnevu, a bogatejši z dragocenimi izkušnjami, ki jim služijo pri vsakodnevni vožnji.
Za motoriste
V zadnjem času sta se povečala povpraševanje in obisk motoristov. Še posebej veliko jih naredi ovinek v AMZS Center varne vožnje iz Savinjske regije, kar je dokaz, da Savinjčani skrbijo za prometno ozaveščenost in svojo pripravo na motoristično sezono. Ker dober glas seže v deveto vas, je ravno pohvala, ki jo prenesejo do svojih motorističnih navdušencev, tista, ki na Vransko privabi še veliko drugih voznikov iz cele Slovenije.
Dan odprtih vrat
Bralci ste AMZS Center varne vožnje že zagotovo obiskali na katerem od dogodkov predstavitve blagovnih znamk vozil, zavarovalnic ... ali pa na AMZS dnevu odprtih vrat. Ta bo letos 22. oktobra, ko bodo rumena vrata, ki vodijo do centra, na široko odprta vsem, ki bi radi spoznali poligon, celotno ponudbo in izvajalce, ki vsakodnevno zagotavljajo, da kandidati odidejo iz centra varnejši in bogatejši za neprecenljive izkušnje, ki lahko rešijo življenje.
Vsi lepo vabljeni v številne programe, tečaje varne vožnje ali zabavne bencinske dogodke, »teambuildinge«, ki so dobra popestritev, nadgradnja znanja in nujna osvežitev za vsakega voznika. Prepustite se izkušenim rokam AMZS-in-štruktorjev varne vožnje in jim zaupajte tako kot že mnogi.
Vljudno vabljeni!
»V vašem centru smo preživeli zelo prijeten dan, se prepričali o strokovnosti vaše ekipe in pridobili nove, koristne izkušnje.« Lek, d. d.
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN FARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
<Ptikk
MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013,3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
10% popust* ob nakupu -k Roreluijskihinsončmhočal
POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO

ČMLJrkl SER.VK FLIkCA
venbrviek 1, 4100 Uji
ilickiservisfHkca.
snyMi rd. огч
W/ROSERV/S
ALEŠ ŽOLNIR s.p
Cesta Talcev 2,3212 Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si
Znižujemo stroške tiskanja ^ Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav
IEN&Ö1
Nwarm
IL ' td:. m
\ DELOVNI Ш: fon. - pet.: odi, dirMurt; sofr.: o&ldxrty. urt
^OPBAUNKA
z{™. 1МВШ1ШШ
w
ŠPORT
17
Novi prvaki slavili v Celju in Velenju
Do obstanka »knapi« v Mariboru, »grofje« v Domžalah
Nogometaši Celja so po osamosvojitvi osemkrat igrali v finalu pokala NZS. Zmagali so enkrat, leta 2005 na svojem štadionu proti Gorici (1:0). V zadnjih petih letih so si četrtič priigrali finalni nastop. Lani je bil boljši Koper, prej pa dvakrat Maribor (0:1, 4:5). Morda lahko tehtnico prevesi zmagovalna miselnost trenerja Roberta Pevnika.
Slovenija ima nogometnega prvaka iz prestolnice. Olimpija je v zadnjih dveh krogih (preostane še eden) zlahka zmagala v Celju in s precej več truda v Velenju. V zadnjih dneh se je zvrstilo ogromno pretresov, zlasti izven igrišč.
Rudar je zapustil trener Jernej Javornik (bojda zaradi premočnih pritiskov vplivnih lobijev), na dan tekme Celje - Olimpija pa je izbruhnila afera glede tekme Maribor - Celje. Za časnik Dnevnik so jo deloma priznali v celjskem taboru - določenim igralcem in trenerju Celja naj bi Olimpija ponudila denarne nagrade za zmago v Ljudskem vrtu -, nakar je bil predsednik NK Celje v kasnejših izjavah precej nedorečen, po mnenju mnogih dvoumen. Iz Arene Petrol je sledila uradna izjava, v kateri je bilo v uvodu zapisano: »V NK Celje te trditve odločno zanikamo, saj nismo od ljubljanskega kluba prejeli nikakršne nagrade po naši zmagi v Mariboru. Prav tako nismo bili pred omenjeno tekmo v kontaktu z nikomer iz vodstva Olimpije, tako da na tem mestu jasno še enkrat poudarjamo, da so vsa namigovanja na to temo popolnoma neresnična. Tri točke, ki smo jih 27. februarja osvojili v Ljudskem vrtu, so bile in vedno bodo edina stimulacija, h kateri stremimo.«
Neprepoznavni z Olimpijo
Velenjčane je v Mariboru vodil Ramiz Smajlović.
Domov so se vrnili s senzacionalno zmago (2:3) in si priborili obstanek v 1. SNL, čeprav njihov vratar Radan ni obvladal nenevarne žoge in jo je izpustil na nogo domačemu napadalcu. Poskrbeli so za »zeleno veselico« na in pred celjskim štadionom. V Ljudskem vrtu so dvakrat izenačili (Ivan Knezović, Leon Črnčič),
Lestvica 1. SNL
OLIMPIJA	35 21 8 6	72	25 71
MARIBOR	351911 5	76	34 68
DOMŽALE	35 14 12 9	46	31 54
GORICA	35 14 7 14	45	47 49
CEUE	35 10 12 13	31	46 42
RUDAR	3511 816	34	51 41
ZAVRČ	35 9 13 13	32	40 40
KRŠKO	35 10 10 15	25	49 40
LUKA KOPER	35 10 7 18	39	54 37
KRKA	35 8 10 17	30	53 34
Članska liga Skalna klet v malem nogometu - rezultati 3. kroga: MK Caffe - Bar Pišek 7:5, Bumerang bar -Stil bar Nova vas 1:5, Šargi - Cinkarna 4:2, EPP - Mali Paris 2:4. Vseh 9 točk ima Stil bar. V veteranski ligi sta po štirih krogih na vrhu lestvice ekipi Klateži in Šargi.
Na Bonifiki se obeta ogorčen boj za pokalno lovoriko.
v 95. minuti pa je za zmago, za senzacijo, za obstanek v ligi poskrbel Nikola Tolimir.
Kapetan Celja Blaž Vrhovec je po porazu priznal: »Preslabo smo začeli tekmo. V seštevku smo bili preveč naivni, da bi lahko premagali Olimpijo.« Na srečo je bilo povsem drugače tri dni kasneje, v soboto na povsem razmočeni zelenici v Domžalah. V izdihljajih prvega dela, v 45. in 47. minuti je za 0:2 poskrbel Matej Podlogar (imenitna je bila asistenca mladega Nina Pungarška), v drugem polčasu pa je zmago ob igralcu več potrdil Lovre Čirjak.
Po obstanku na pokal
Stoto ligaško tekmo v celjskem dresu je odigral bočni branilec Tadej Vidmajer, ki je odlično predstavo kronal
z asistenco: »Pred nami je najpomembnejše dejanje sezone, pokalni finale, v katerem želimo naposled slaviti, kar nam v zadnjih letih žal ni uspevalo. Vemo, da slavje v pokalnem tekmovanju prinaša tudi nastope v Evropi, kar je zagotovo tudi ena izmed želja našega moštva. Vsekakor lahko zagotovim,
da se bomo v sredo fanatično borili za uresničitev naših dolgoletnih ciljev.« Še pred potjo v Koper, kjer bo tekmec sedaj zelo neugodni, besni Maribor, bo v soboto v Celju lokalni derbi, ki bo presodil, kdo bo ob koncu peti in šesti.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Celje (v Domžalah, 4-23-1): Kotnik - Vidmajer, Travner, Hadžič, Kle-menčič - Vrhovec, Mi-škić - Čirjak, Pungaršek, Pajač - Podlogar. Igrali so še Omoregie, Pišek, Kous.
Rudar (proti Olimpiji, 4-4-2): Čretnik - Jahić, Knezović, Džinič, Ka-šnik - M. Babić, Tolimir, Trifkovič, Črnčič - S. Ba-bić, Eterović. Igrala sta še Lotrič, Grgić.
NA KRATKO
Mihael in Adrian izjemno blizu
Almaty: Judoist celjskega Sankakuja Mihael Žgank je na svetovnem pokalu v Kazahstanu v kategoriji do 90 kg osvojil tretje mesto in obenem 120 točk v kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah. V četrtfinalu je moral priznati premoč Kitajcu Chengu. V repasažu je z iponom predčasno na hrbet položil Američana Browna, v borbi za bron pa še Kazahstanca Žakipova. V petek je bil Adrian Gomboc deveti v kategoriji do 66 kilogramov in tudi on je, tako kot Žgank, domala že potnik za Rio - ob Tini Trstenjak, Ani Velenšek in Rokiju Drakšiču.
Na vse ali nič
Liptovsky Mikulaš: Kajakaš celjskega Nivoja Martin Sra-botnik je na evropskem prvenstvu v slalomu na divjih vodah na Slovaškem obtičal v polfinalu. Proge se je 20-letni Celjan lotil v slogu na vse ali nič in pri tem zgrešil vrata ter zabeležil 38. dosežek. (DŠ)
Panorama
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 6. krog: Koper - Gorenje 29:30 (17.12); Smolnik 6; Šošta-rič 7, Kleč 4, Celje Pivovarna Laško - Ribnica 35:25 (16:12); Mlakar 9, Blagotin-šek 4; Skušek 5, 5. krog: Gorenje - Celje Pivovarna Laško 26:26 (10:17) Cehte 6, Kleč 5; Mlakar 7, Zarabec 5. Vrstni red: Gorenje 60, Celje 59, Maribor 41, Ribnica 37, Koper 35, Loka 31.
NOGOMET
1. SL, 35. krog: Domžale
-	Celje 0:3 (0:2); Podlogar (44, 45), Čirjak (78), Rudar
-	Olimpija 0:1 (0:0); Krona-veter (94-11 m), Krka - Maribor 1:3 (1:2), Zavrč - Krško 1:1 (0:1), Gorica - Koper 0:1 (0:1), 34. krog: Maribor - Rudar 2:3 (1:0); Sallalich (45), Mendy (78); Knezović (65), Črnčič (83), Tolimir (95), Celje - Olimpija 1:3 (1:2); Čirjak (21); Bajrić (3), Zajc (20), Kronaveter (47), Krško - Gorica 0:1 (0:2), Koper - Krka 2:3 (1:1), Domžale - Zavrč 0:0. (MiK)
Športni koledar
Petek, 20. 5.
KOŠARKA
1. SL, kvalifikacije za obstanek, 4. krog, Polzela: Hopsi - Sežana (20).
Sobota, 21. 5.
NOGOMET
1. SL, 36. krog: Celje - Rudar (16.55).
KOŠARKA
1. SL, 1. tekma polfinala končnice, Laško: Zlatorog -Union Olimpija (20).
ROKOMET
1. SL, 8. krog: Ribnica -Gorenje (18), Celje Pivovarna Laško - Maribor (19.30).
Ponedeljek, 23. 5.
KOŠARKA
1. SL, 2. tekma polfinala končnice, Ljubljana: Union Olimpija - Zlatorog (18).
Sreda, 25. 5.
NOGOMET
Pokal NZS, finale, Koper: Celje - Maribor (20.30).
18
ŠPORT
Kozorog rokometaš, novi zaščitni znak kluba
Prelomni trenutek v zgodovini celjskega rokometa
Celjani so sezono 1988/89 pod vodstvom novega trenerja Anteja Kostelića, očeta in trenerja bolj znanih alpskih smučarjev Janice in Ivice, pričeli rekordno -že šest let niso bili poraženi na prvenstveni tekmi v dvorani Golovec!
Tradicijo so ohranili tudi do konca leta 1989, v sezoni 1989/90 pa zaradi zakulisnih igric Istraturista iz Umaga z le dvema točkama zaostanka za njim osvojili drugo mesto v 2. zvezni ligi - sever. Pred začetkom spomladanskega dela sezone 1989/90 je klub s Kostelićem sporazumno prekinil pogodbo in za pol sezone ga je nadomestil Zdenko Zorko, nekdaj odličen vratar in član celjskega kluba v sezonah 1976/77 in 1978/79.
V letu 1990 so celjski rokometaši, tako kot leto poprej, osvojili naslov pokalnega zmagovalca Slovenije - tokrat že štirinajstič in zadnjič v bivši državi. V četrtfinalih jugoslovanskega pokala jih je obakrat izločil Zagreb.
Ker Aero ni več zmogel sodelovati kot glavni pokrovitelj, je klub 1. avgusta 1990 sklical razširjeni sestanek o prihodnosti celjskega rokometa. Po sprejetih dogovorih naj bi večji del (51 odstotkov) financiranja kluba prevzel YU-Stip pod vodstvom Naceta Krumpaka, 25 odstotkov ZTKO Celje, po 8 odstotkov pa delovne organizacije Aero, Zlatarna Celje in Pivovarna Laško. Klub naj bi se preimenoval
Tone Turnšek
v RK YU-Stip Celje, poleg tega pa naj bi ustanovili tudi mešano podjetje Rokomet Celje, d. o. o., z najširšo registracijo in osnovno nalogo financiranja celjskega rokometa. Vendar pa je pri dogovarjanju in usklajevanju z ostalimi potencialnimi sponzorji prišlo do nepredvidenega preobrata, ki ga lahko štejemo kot enega odločilnih trenutkov celjskega rokometa in vsekakor največji uspeh takratne uprave kluba!
Pivovarna postane generalni pokrovitelj
Na razgovoru v Pivovarni Laško (Andrej Šušterič, Vlado Privšek - Tone Turnšek, Jože Sadar) so se namreč dogovorili, da »pivovarji« v celoti prevzamejo financiranje kluba in tako postanejo glavni pokrovitelji. Klub se je preimenoval v RK Celje Pivovarna Laško.
Ekipa v sezoni 1989/90. Z leve stojijo Dani Novak (član IO), Andjelko Vuglać (pomočnik trenerja), Semiz Burkić, Goran Krka, Roman Pungartnik, Tomaž Jeršič, Aleš Anžič, Miran Šeško, Ante Kostelić (trener), Rado Petru (tehnični vodja) in Vlado Privšek (sekretar kluba), čepijo Admir Jašarević, Nino Menih, Silvio Ivandija, Vito Selčan, Tomaž Kleč, Igor Razgor in Boštjan Strašek.
EMDESET LET ROKOMETA
VCEUU IN SLOVENIJI
Znak RK Celje Pivovarna Laško
Tone Turnšek, tedanji direktor Pivovarne Laško: »Leta 1990 smo se v Pivovarni Laško odločili, da zaradi večje prepoznavnosti svoje blagovne znamke v Sloveniji in naši bivši državi Jugoslaviji finančno podpremo tudi
slovenski vrhunski šport. Odločali smo se med jeseniškimi hokejisti in celjskimi rokometaši ter na koncu izbrali slednje. Predvsem zaradi večje razširjenosti, popularnosti in kvalitete takratnega jugoslovanskega rokometa ter vedno boljših rezultatov Celjanov, ki so takrat nastopali po vsej bivši in za Pivovarno Laško tržno zanimivi Jugoslaviji. Posebno težo pri naši odločitvi je imelo še
dejstvo, da smo s tem želeli podpreti in razviti vrhunski šport tudi in predvsem v svojem lokalnem okolju. 17. septembra 1990 smo s takratnim vodstvom kluba (Andrej Šušterič in Vlado Privšek) podpisali dveletno pogodbo o generalnem pokroviteljstvu, ki smo jo nato obnavljali in zadržali vse do danes. Po moji oceni takšna naša odločitev ni pripomogla le k rešitvi kluba, ki je bil leta
1990 v hudi finančni stiski in je bil pod vprašajem obstoj, ampak je prispevala tudi k večji prepoznavnosti Pivovarne Laško na slovenskem in bivšem jugoslovanskem trgu. Kozorog rokometaš je v Sloveniji in Evropi kmalu postal pojem kakovostnega in dobro organiziranega kluba iz Celja.«
Naslednjič: Nesojena uvrstitev v 1. zvezno ligo
Foto: arhiv RK CPL
Mlajše deklice A vodi trenerka Tana Sutaj.
Nepozabni konec tedna Žalčank
Rokometašice Celja Celjskih mesnin so državno prvenstvo zaključile na četrtem mestu. Žalčanke in Velenjčanke so na lestvici nižje, le njihov medsebojni dvoboj je še preostal do konca letošnjega prvoligaškega tekmovanja.
Pred časom je bil preložen zaradi bolezni. Odigrale ga bodo v soboto v Žalcu. Med polčasom bodo predstavljena zelo uspešna dekleta kluba Zelene doline Žalec. Mlajše deklice A so državne prvakinje, kadetinje so osvojile drugo mesto, mlajše deklice B pa so bile na zaključnem turnirju v Ajdovščini tretje. Najboljši v državi so tudi kadeti Celja Pivovarne Laško.
DŠ, foto: TT
Z neverjetno hitrostjo
Marsikdo je pomislil, da se lahko morda že v soboto spremeni razmerje na vrhu lestvice med vodilnima rokometnima kluboma. In res ni veliko manjkalo, toda Gorenje ima še vedno točko naskoka.
Po remiju s Celjem je še drugič zapovrstjo zaostajalo za sedem golov, a se je v Kopru rešilo z zelo dobro igro v končnici in - tudi sodnikovo odločitvijo. Primorci so namreč zatresli mrežo za izenačenje, a po mnenju sodnika so to storili za hip prepozno. V kočljivem položaju je bil prav celjski sodnik. Toda Brstin Kavalar je v hipu razveljavil gol in si povišal kredibilnost.
Celjani so se pomerili z Ribnico in jo v Zlatorogu gladko odpravili. »Po derbiju so bili naši fantje >prazni<. Toda s pametno in z zelo dobro obrambo smo zasluženo visoko zmagali,« je povedal trener Branko Tamše in se ozrl na bitko v Rdeči dvorani: »Takoj sem si ogledal posnetek in ga analiziral, potem pa vse skupaj pospravil v predal. Liga se namreč nadaljuje z neverjetno hitrostjo (že včeraj tekma v Kopru, op. p.) in časa za razglabljanja enostavno ni. Vsekakor smo imeli v prvem polčasu vse niti v svojih rokah, v drugem delu pa nismo dobro reagirali na obrambo domačinov 5-1, zapravili smo nekaj metov iz ugodnih položajev, razigrali nasprotnega vratarja in Gorenje je to izkoristilo. Menim, da je bil v zadnjih sekundah storjen prekršek nad Margučem.«
Odkritje Branka Tamšeta in odkritje sezone je bržkone Jaka Malus, zunanji napadalec v celjskem dresu, ki je v soboto trikrat zatresel ribniško mrežo: »Definitivno so za mano lepi tedni, meseci. Kot otrok sem sanjal, da bom oblekel celjski članski dres. Na posoji v Slovenj Gradcu sem se izkazal in po vrnitvi živim zadnji mesec svoje sanje. Zelo sem vesel, trener verjame vame. V Velenju smo krepko popustili, a vendarle osvojili pomembno točko. Še vedno imamo pred seboj jasen cilj, osvojitev naslova državnega prvaka.«
DEAN ŠUSTER
ŠPORT
19
Laščani z Olimpijo za finalno vstopnico
Slatinčani in Šentjurčani že na počitnicah
Celjsko območje bo imelo v polfinalu končnice državnega prvenstva za košarkarje le enega predstavnika. Četrtfinalno oviro so preskočili le Laščani, Slatinčani in Šentjurčani pa so končali sezono.
Zlatorog je izločil škofjeloški LTH Castings. Na prvi tekmi je zmagal za 13 točk, v gosteh za tri. Tajfun in Rogaška sta proti Unionu Olimpiji in Heliosu v zmagah zaostajala, pred domačimi gledalci sta izenačila, na tretjih tekmah pa ostala praznih rok. V »finišu« sezone bomo torej pesti stiskali za Laščane, ki pravijo, da še niso rekli zadnje besede.
V	drugem polfinalu se bosta merila Krka in Helios Suns.
Previdnost ni bila odveč
Laški košarkarji so imeli vsaj na papirju najlažjega nasprotnika, a mladi Ško-fjeločani so se pokazali za neugodnega tekmeca. Zlatorog je na prvi tekmi visoko vodil, nato so se gostje nevarno približali. Previdnost pred drugo tekmo tako ni bila odveč. V Škofji Loki so gostitelji spet prikazali borbeno igro, ki pa pričakovano proti kakovostnejši zasedbi iz Laškega ni bila dovolj.
V	Treh lilijah sta Jamar Abrams (26) in Miha Vašl (25) skupno dosegla kar 51 točk. Nekaj dni kasneje jih je Abrams prispeval 24. »Zavedali smo se moči dobro vodene škofjeloške ekipe. Tudi na drugi tekmi nam je pretila, a smo predvsem z izkušnjami odločili srečanje. Takšne tekme so za favorite najtežje,« je dejal organizator igre Daniel Vujasinović. Laščani so, kot smo že kar nekajkrat omenili, svojo formo po prihodu trenerja Aleša Pipana pospešeno stopnjevali. »Veseli smo, da se vse skupaj tako odvija. Naš tihi cilj je bil sicer polfinale, a to je pozabljeno. Igralci in strokovni štab imamo še en tihi cilj,« je pristavil Vujasinović.
Znova
»pivovarski« derbi
Laščani se bodo zopersta-vili Olimpiji, s katero imajo v letošnji sezoni dobre izkušnje. Od štirih tekem so dobili obe pokalni in eno prvenstveno. Popotnica je torej zelo dobra. »Želeli smo v polfinale napredovati preko dveh tekem, kar nam je uspelo. Za dvoboj Tajfuna in Olimpije pa smo si želeli, da bi odločala tre-
tja tekma. In ravno to se je zgodilo, mi smo imeli več počitka. Olimpijo smo letos že trikrat >namazali<. Na nas je, da izkoristimo prednost domačega igrišča,« je dejal Vujasinović, ki ima sporočilo za privržence laške košarke. »Pozivam jih, da napolnijo dvorano, da nam stojijo ob strani in da nam na poti do novega uspeha dodatno pomagajo.« V soboto bo tekma v Laškem, v ponedeljek v Ljubljani, morebitna tretja pa v četrtek, 26. maja, spet v Treh lilijah.
Kaj bi bilo, če bi ...
Po naslovu državnih prvakov so Šentjurčani igrali v Jadranski ligi in Eurocupu. Tekem je bilo veliko, nabrali so si številne izkušnje. Vendar je tekmovanje na več »frontah« pustilo posledice. Ekipa je domače prvenstvo pričakala v negotovem stanju. Skozi ligo za prvaka je iskala pravo igro. In jo je našla tik pred četrtfinalom. Morda je prav to odločilo potnika v polfinale, saj Šentjurčani niso bili povsem pravi, manjkalo jim je tudi samozavesti. Na silo pač ne gre. Če bi Tajfun prvo tekmo v Stožicah proti Olimpiji zmagal, potem bi bilo lahko marsikaj drugače. Odločale so malenkosti. Zatem je Tajfun pred svojimi gledalci rutinirano zmagal. Tudi na tretji tekmi je pustil dober vtis. Ob polčasu je bilo izenačeno, v nadaljevanju pa so Ljubljančani pobegnili. V zadnjem delu tekme so se Šentjurčani, pri katerih se je poškodoval Domen Bratož, vrnili s serijo trojk, ki pa niso bile dovolj za preobrat.
Čas za premislek
Trener Dejan Mihevc je
bil v prostorih pred slačilni-cami dvorane Stožic ponosen na svoje košarkarje: »Če se ozrem nazaj, je za našo ekipo sezona, polna vzponov in padcev. Po zgodovinskem uspehu smo osvojili še superpokal. Posebej sem ponosen na fante, ker so po kar nekaj porazih pokazali pravi značaj in v končnici lige za prvaka ter v četrtfinalu znova igrali svojo igro. Žal smo bili na prvi stopnici izločilnih bojev za las prekratki, a tako je v športu.« V Šentjurju so v zadnjih dveh sezonah vsi živeli za košarko. Izjemni so bili navijači, ki so se podali praktično na vsako gostovanje. Tudi na tretji tekmi v Ljubljani so povsem pregla-
Zlatorog je svojo polfinalno nalogo rutinirano opravil in se nadeja, da bo preskočil še vsaj eno stopničko .
sili gostitelje. »So najboljši v Sloveniji. Posebna zahvala gre tudi mojemu strokovnemu štabu, brez katerega nam vse to zagotovo ne bi uspelo,« je zaključil Mihevc.
Nenaden padec
Tudi Slatinčani so sezono končali z grenkim priokusom. V prejšnji sezoni so zaigrali v velikem finalu, tokrat obstali že precej prej. Na prvi tekmi v Domžalah so nadzorovali tekmo in kazalo je, da bodo prišli do zmage, a je sledil šok. Gostitelji so si zmago v zadnjih treh minutah in pol zagotovili z delnim rezultatom 18:2! Slatinčani so pred domačimi gledalci brez večjih težav prišli do zmage za 12 točk, a kaj, ko je znova sledila pot v Domžale. Tam je prav posebno vzdušje in na odločilni tekmi Rogaški spet ni steklo po željah. Začetek je bil dober, potem pa varovanci trenerja Damjana Novakoviča niso več našli pravega recepta: »V prvi četrtini smo igrali fantastično, od takrat naprej pa je šlo vse le navzdol. Izgubili smo glavo in na igrišču delali nerazumljive napake. Ob tem smo imeli težave z osebnimi napakami, poškodoval se je tudi Davis. Sedaj je, kar je ...«
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Šoštanjska košarka na robu propada
Četrtfinale, 1. tekme: Zlatorog - LTH Castings 98:86; Abrams 26, Vašl 25; Abramo-vič 23, Union Olimpija - Tajfun 78:74; Lešić 28; Čebular 19, Parker 13, Helios Suns
-	Rogaška 68:63; Čakarun 18; Ferme 22, Davis 18. 2. tekme: LTH Castings - Zlatorog 74:77; Abramovič 22; Abrams 24, Vašl 12, Tajfun - Union Olimpija 81:71; Čebular 17, Bratož 14; Hrovat 13, Rogaška - Helios Suns 76:64; Ferme 18, Fon 15; Robertson 19. 3. tekmi: Union Olimpija - Tajfun 73:63; Lešić 18; Bolčina 15, Čebular 12, Helios Suns
-	Rogaška 74:58; Lelić 15; Ferme 11, Boban 10.
Pred desetimi leti je bil šoštanjski košarkarski klub četrti po kakovosti v Sloveniji, leta 2009 je bil celo podpr-vak pokalnega tekmovanja KZS. V sezono 2015/16 se je podal v slabem likvidnostnem stanju, upajoč, da bo članska ekipa premogla dovolj kakovosti za obstanek med prvoligaško druščino. Prepričljivo je zasedla dno lestvice in se poslovila od slovenske elite. Tradicija igranja košarke v Šoštanju je dolga skoraj sedem desetletij, zdaj pa je obstoj kluba ogrožen, saj je njegovo vodstvo sodišču predlagalo, naj uvede postopek poenostavljene prisilne poravnave.
Kot razkrivajo dokumenti, objavljeni na spletnih straneh Ajpesa, ima Košarkarski klub Elektra, ki je lani s pridobitno dejavnostjo in z dotacijami ter donacijami v svoji blagajni nabral 145 tisoč evrov, za malo manj kot 182 tisoč evrov kratkoročnih obveznosti. Od tega je 140 tisoč evrov dolžan dobaviteljem, 42 tisoč evrov pa članom. Na seznamu 66 upnikov so mnogi bivši igralci in trenerji, klub pa največ dolguje podjetju Andrejc, ki je sicer eden od njegovih pokroviteljev. Po neuradnih informacijah naj bi šoštanj-sko podjetje denar, gre za
Trener članske ekipe Duško Ma-ličević: »Fantom ne morem ničesar očitati, saj sem prepričan, da je vsak dal od sebe vse, kar je zmogel. Igranje v 1. SKL je za te mlade fante zagotovo velik korak v njihovem razvoju. Prepričan sem, da so vsi napredovali. V njihovi košarkarski karieri jih čaka še veliko lepih trenutkov in pa veliko odrekanja in treniranja. Zahvalil bi se igralcem, upravi, staršem in vsem, ki so pripomogli k temu, da smo ligo sploh odigrali do konca, kajti na začetku sezone seje to zdelo misija nemogoče.« (DS)
45 tisoč evrov, posodilo košarkarjem za premagovanje finančnih težav.
Po besedah zastopnika kluba Staneta Breznika je razlog za finančni propad kluba gospodarska kriza, ki jim je krepko zmanjšala sponzor-ska sredstva. Nekateri svojih sponzorskih obveznosti niso izpolnjevali v celoti ali so od pogodbe celo odstopili, še zlasti pa jih je prizadel nenadni odstop Teša, ki je bil dolga leta njihov generalni pokrovitelj. Klub se je novim finančnim razmeram poskušal prilagoditi, navaja Breznik, vendar je bil upad prihodkov tolikšen, da niso več mogli pokrivati stroškov delovanja kluba in tudi obveznosti do bivših igralcev in trenerjev. Dolgovi so se kopičili, zaradi tožb upnikov pa so se začele vrstiti izvršbe in blokade transakcijskega računa.
V klubu so prepričani, da bi z uspešno prisilno poravnavo lahko spet začeli normalno delovati. Svojim upnikom ponujajo 25-odstotno poplačilo terjatev, vendar ne v »enem kosu«. Denar bi jim namreč vračali pet let, in sicer vsako leto po petino zmanjšanega dolga. Prisilna poravnava šoštanjskega košarkarskega kluba pa bo uspela le, če jo bo podprlo najmanj 75 odstotkov upnikov.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv KK ELEKTRA
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
STROJI
PRODAM
PRODAM
SUZUKI R + 1,3 4 x 4, vsa oprema, 89.000 km, servisiran, nekaramboliran, prodam. Telefon 041 595-921. 1070 MOTOR Tomos, na pedala, 49 ccm, letnik 1970, prodam. Telefon 031 817-681.
1080
I
Ш
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
MOTORNO kolo Piaggio liberty, 200 ccm, 7.600 prevoženih km, prodam. Telefon 070 791-101.	1088
GOLF diesel, letnik 1992, 5 prestav, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 396-066.	1091
TOMOS avtomatik A3ML, prodam. Telefon 041 866-612.
KUPIM
1120
KUPIM
AVTO, od letnika 2000 naprej, lahko je poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 041 567-747.	1046
GLASBENA ŠOLA LAŠKORADEČE
VPIS V GLASBENO SOLO ZA SOLSKO LETO 2016/2017
Programi:
PLESNA PRIPRAVNICA I., II., III.,
letniki rojstva 2010, 2009, 2008
SODOBNI PLES, leto rojstva 2007 in starejši PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA, leto rojstva 2011 GLASBENA PRIPRAVNICA, leto rojstva 2010
PROGRAM GLASBA - INSTRUMENTALNI POUK:
priporočljiva starost od 7 let dalje
INFORMATIVNA DNEVA ZA STARŠE IN OTROKE:
- ENOTA RADEČE: ponedeljek, 23. 5. 2016 ob 17.00 - ENOTA LAŠKO: torek, 24. 5. 2016 ob 17.00
SPREJEMNI PREIZKUS ZA INSTRUMENTALNI POUK IN VPIS K OSTALIM PROGRAMOM BO V OBEH ENOTAH:
V ČETRTEK, 26. 5. 2016, ob 17.00 in
V PETEK, 27. 5. 2016, ob 17.00
Več informacij na spletni strani www.gsradece.si
VABLJENI!
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Univer-zal, Štore ali Tomo Vinkovič, letnik in model traktorja nista pomembna ter ostalo kmetijsko mehanizacijo, kupim. Telefon 031 562-809.	p
PRODAM
NOVO robotsko kosilnico Wiper Lizard 485, še zapakirano, prodam. Telefon 031 891-715.	1014
SEKULAR s priključki: žaga, obla, riba peso, lušči koruzo in šrota, prodam. Telefon (03) 5722-151. 1087 TRAKTORSKO kosilnico, bobnasto, SIP Roto 165 in pajka, 4 m širine, ugodno prodam. Telefon 041 815-081. 1124 BRUSILNI stroj za parket, brezhiben, prodam. Telefon 041 866-612. 1119 KOSILNICO bcs 127, ACME motor, brezhibno, prodam. Telefon 041 866-612.
1120
ŠEMPETER. Prodam takoj vseljivo manjšo hišo. V račun vzamem stanovanje. Energetska izkaznica D. Telefon 041 643-431, 031 493-944. 588 GRADBENO parcelo, veliko 1.500 m2, na lepi, sončni legi, prodam pod gradom v Celju. Telefon 041 263-497. 953 GRADBENO parcelo na lepi lokaciji prodam. Telefon 041 689-748. 10 8 3 V ŠENTVIDU pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 117 m2 stanovanjske površine, cela obnovljena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerna tudi za večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam. Telefon 041 560-539.	1092
VSE IZ INQXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: Q2/780 99 26 www.ramainox.si
MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčar, traktor, prikolico, obračalnik, pajek in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
822
V	ŠEMPETRU prodamo samostojno hišo na
lepi lokaciji, 1.256 m2 parcele, EIF, 171 kWh/m2. Telefon 031 754- 156.1094
V	KATASTRSKI občini Ponikva, kraj Grče, občina Žalec (nad Jajškim mlinom), prodam 8.195 m2 veliko posest: gozd, travnik in vinograd z gospodarskim poslopjem, elektriko, vodo v vikendu in lesenim pomožnim objektom. Cena 37.000 EUR. Telefon 040 897-979.
1095
M
lastrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
TRAKTOR, od 18 do 19 KM, od letnika 1970 naprej, lahko je poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 040 507-060.
1046
KUPIM
PARCELO v Celju, oziroma v neposredni bližini, za gradnjo enodružinske hiše, kupiva - do največ 15.000 EUR. Telefon 040 994-799 ali 040 238-700.
1096
STANOVANJE
PRODAM
MEŠČANSKO stanovanje, 88 m2, v centru, potrebna obnova, prodam. Telefon 040 170-756.
1118
ODDAM
APARTMA v Savudriji, za 3 do 4 in za 4 do 5 oseb, oddam. Informacije po telefonu 041 424-086.	p
V CENTRU Žalca oddamo v najem opremljeno enosobno stanovanje. Telefon 070 862-214.	1026
DVOSOBNO stanovanje, kompletno opremljeno, novejša oprema, Na otoku, vseljivo 1. 6. 2016, oddam. Cena po dogovoru. Telefon 041 379-280.1034
Zavarovalnica
I Maribor
V CELJU oddam delno opremljeno stanovanje, 50 m2, najemnina 220 EUR. Telefon 031 768-711. 1121 SOBO za eno osebo in opremleljeno stanovanje oddam. Telefon 041 650-737.
1112
DVOSOBNO stanovanje oddam. Cena najema po dogovoru. Telefon 051 424-303.
1126
PRODAM
BURSKE mladiče, stare 8 mesecev, kozla, starega eno leto in kapitalno kozo s tremi mladiči, prodam. Telefon 041
649-414.	Š 40
NEMŠKE ovčarje, stare 8 tednov, čistokrvne, brez dokumentov, prodam. Telefon 041 831-293.	1051
PUJSKE, težke od 60 do 130 kg, mesni tip, možna dostava, prodam. Telefon 041 455-732.	1054
PRAŠIČE, težke od 25 do 100 kg, mesni tip, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 041 655-528. 1054
PISALNE oziroma pisarniške mize in omare v Celju prodam. Telefon 031 887-723.	1056
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Zlatko Tibaot,
Babinci 49, Ljutomer, tel.: (02) 582-14-01.
PRODAM
PRAŠIČE domače vzreje za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061.	1044 BIKCE in telice, simentalce, težke od 170 do 250 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 233-599. 991 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p
BELE leghorn jarkice, ki nesejo rjava jajca, letna nesnost preko 300 jajc, v prodaji že na začetku nesnosti samo na farmi Roje pri Šempetru. Z vodilno evropsko selekcijsko firmo nam je uspelo vzrediti edinstveno nesnico, ki združuje maksimalne lastnosti rjave in leghorn kokoši. Prepričajte se z nakupom odlične nesnice na farmi Roje. Telefon (03) 700-1446.	1057
PRAŠIČE, od 30 do 250 kg ter breje svinje mladice, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130979.	p DVA telička, stara 10 in 12 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 1108
TELICO, brejo 7 mesecev, pašno, prodam ali menjam za manjše govedo. Telefon 041 794-332.	1077
BIKCA pasme sharole, težkega približno 250 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 375-625. 1079 TRI mesece brejo kozo, dobro mlekarico, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon (03) 4270-223.	1078
ZAJCE - samce in samice za razplod ali zakol, prodam. Telefon 031 217-481.
1122
3 JAGENJČKE solčavske pasme prodam.
Telefon 031 801-960. 1125 TELIČKE, 100 do 300 kg, prodam. Telefon 041 815-081.	1124
KRAVO, 750 kg, brejo v 5. mesecu, teličko, 200 kg in teličko staro 14 dni, prodam. Telefon 031 241-540. 1123 TELICO simentalko, brejo v 8. mesecu in mlado kozo z mladičem, prodam. Telefon 041 314-378. 1115
lio cel
TELICO simentalko, pašno, brejo 7 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 229-795. 1128 PAŠNO kravo s teletom in 2 bika simen-talca, 400 kg, prodam. Telefon 041 794-132.	1113
TELICO simentalko, težko 260 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5792174 in 031 422-606. 1111 MLADE, rjave kokoši nesnice prodam.
Telefon 031 509-687. 1109 BIKA simentalca, težkega 480 kg, prodam. Telefon 031 560-073. 1100 BIKCA simentalca, starega 7 tednov, težkega 120 kg, prodam. Telefon (03) 5763-258.	1101
TELICE po izbiri, težke od 250 do 550 kg, prodam. Telefon 031 709-823.1107 TELIČKO LS in SL/LIM, stari 6 mesecev in bikca SL/LIM, starega 7 mesecev, prodam. Telefon 041 794-301. p KRAVO s tretjim teletom prodam. Skupaj ali ločeno. Telefon (03) 5793-050, 041 763-039.	1136
DVE telici, 250 in 350 kg, in bikca limuzin, 250 kg, prodam. Telefon (03) 5739408, 070 302-808.	124
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. š 221 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 180 kg ter telice in krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520.
1036
C TJ
d) >
o
C
Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka:
Datum rojstva: Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Vse poti so večne, stare, vse gredo nasproti smrti. Vsem je na začetku rojstvo, vsak korak je večno nov. Vsak človek je zase svet,
čuden, svetel in lep kot zvezda na nebu ... (T. Pavček)
OSMRTNICA
Sporočava žalostno vest, da se je od nas poslovila draga
JOŽICA ŠTRUK
roj. 5. 6. 1946, stanujoča v Velenju.
Od nje se bodo poslovili v četrtek, 19. maja, na pokopališču v Celju, z raztrosom pepela ob 15.30, zato cvetje in sveče hvaležno odklanjajo.
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
Žalujoča: Vinko in Saša
Samo srce in duša vesta, kako boli, ko tebe, draga mama, več med nami ni.
ZAHVALA
Zapustila nas je naša draga
MARIJA TRUPI
iz Spodnje Rečice 133, pri Laškem (11. 10. 1932 -27. 4. 2016)
Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in cvetje.
Hvala tudi vsem tistim, ki ste jo v času njenega življenja obiskovali in si vzeli čas zanjo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala
Žalujoča hčerka Cvetka z družino
120/16
SENO v kockah, okolica Laškega, prodam. Telefon 031 801-960.
1125
PRODAM
OSTALO
VINO modra frankinja, belo, rdeče, odlično ocenjeno, ugodno prodamo. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p SENO in otavo v rinfuzi prodam. Telefon 031 317-714.	1127
MEŠANO belo in rdeče vino, možna je tudi dostava, prodam. Telefon 041 631-230, Edi.	1048
Poroke
Celje
Poročili so se: Iris LE-BREHT iz Lenarta in Davorin KRAČUN iz Celja, Urška KOPŠE in Bojan JAVORIČ, oba iz Malih Dol pri Vojni-ku, Barbara ŠAH in Marko TRŽAN, oba iz Štor.
Žalec
Poročili so se: Alenka
BUČAR in Aleksander HERGOLD, oba iz Latkove vasi, Romana PIRC iz Trbovelj in Marko MAGAŠ iz Zgornjih Grušovelj, Nina ŽURBI s Polzele in Matic KRISTAN iz Šentjurja.
Mozirje
Poročili so se: Nina JERAJ in Sandi LUGARIĆ, oba z Rečice ob Savinji, Mojca SLA-PNIK iz Rovta pod Menino
PRODAM
DVA komata za konja, 24 col, in »kšir« prodam. Telefon 031 733-965. 1043
DRVA, dolga v hlodih in kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346.	p
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
ANE SAMEC
rojene Rom (26. 6. 1929 - 1. 5. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, posebej družini Rom, za pomoč, izrečene besede tolažbe in sožalja. Hvala vsem za darovano
cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu Čonču za lepo opravljen obred, pogrebni službi Zagajšek, pevcem in pevskemu zboru s Teharij za odpete žalostinke in g. Franciju
Robanu za odigrano pesem. Hvala tudi vsem tistim, ki niso bili imenovani in vsem številnim, ki ste pospremili našo mamo na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
V 86. letu starosti je za vedno prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta, starega ata, pradedka, tasta, brata, strica in botra
VINKA ŽELEZNIKA
iz Strmce pri Laškem (7. 3. 1931 - 17. 4. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa pomagali in stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše, za potrebe cerkve sv. Krištofa in denarno pomoč. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju ZD Laško, prijaznim negovalkam Centra za pomoč na domu Laško, govorniku g. Matjažu Piklu za ganljive besede slovesa, uniformiranim rudarjem iz Rečice za izkazano zadnjo čast na njegovi zadnji poti, pevcem Oljka za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala gospodu župniku Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred in obiske na domu. Hvala tudi gospe Emi za vodenje petja pri maši, gospodu Janču za prinašanje obhajila in molitve na domu, praporščakom in pogrebni službi Komunale Laško za opravljene storitve. Zahvaljujemo se vsem sodelavkam in sodelavcem Demita in Fragmata Laško za izrečena sožalja in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči vsi njegovi
122/16
Zenitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
in Filip KOPUŠAR iz Primoža pri Ljubnem
Velenje
Poročili so se: Janja LESJAK iz Ljubljane in Gregor COTMAN iz Šenčurja, Bojana GAŠPARIČ iz Velenja in Janez POTOČNIK iz Gornjega Grada, Anja DOKL iz Velenja in David ŽNIDER iz Šoštanja, Andreja GOLEŽ iz Šoštanja in Tomaž GRUDEN iz Grosuplja.
Zlato poroko sta praznovala zakonca Marija in Martin REPNIK iz Velenja.
DESKE in plohe parjenega in neparjenega oreha, češnje, javorja, hruške, akacije, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346.	p
KOŠE za seno, različnih velikosti, kole za fižol in seno v kockah prodam. Telefon 051 351-032.	1110
STROJ za obdelavo lesa - »hoblmašino«, dolge kole za fižol, 20 bal prve in druge košnje in mlin na »pajkl« prodam. Telefon 031 755-899. 1115 PONY kolo, hladilnik, računalnik, gramofon, videorekorder, sesalec, štedilnik ... prodam. Telefon 051 424-303.
1126
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
Otl 420 tU* Ml 954 206
Aida d.0.0.. Prekopa 3, Vransko
RABLJENO camp prikolico Adria 3, registrirano, vozno, za 3 do 4 osebe, prodam. Okolica Žalca. Telefon 031 886-033.
1117
OBRAČALNI enojni plug, drobilec žita -»šrotar«, z električnim motorjem ali brez, vlečno kljuko za avto Renault Megane, nosilec za odbijač - nov in moped Tomos prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 858-725. 1098
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje, za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Aplenc Tone, s.p., Prekorje 29 a. Telefon 5415-011, 041 531-976. 116
novi tednik
Prazen dom je, gozd in dvorišče, zaman oko te naše išče. Sledi so povsod tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi
JOŽE KUDER
iz Lisc 23 d (2. 1. 1937 - 6. 5. 2016)
Ob tem žalostnem dogodku se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se lovski družini Hum za izkazano čast na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedu Vladu Ljubeku za vsestransko pomoč.
Žalujoči: žena Marija, hči Vesna in vnuk Denis s Tano
Le duša ve, kako boli, ko več te ni .
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, atija in starega ata
BORISLAVA STANOJEVIĆA
iz Imenega 83 (19. 8. 1934 - 4. 5. 2016)
se iskreno zahvaljujemo družini Prelić ter ostalim sosedom za neprecenljivo pomoč, prav tako sorodnikom, prijateljem in vsem ostalim, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli besede sožalja, darovali sveče in cvetje. Cenjenim sodelavcem družbe Frutarom Etol, d. o. o.
hvala za oporo in darovano cvetje. Zahvaliti se želimo vsem sodelujočim pri zadnjem slovesu; govorniku Jožetu Počivavšku, članom PGD Sela-Verače-Virštanj, patroma za lepo opravljen obred
ter pevcem in trobentaču za žalostinke. Hvala, ker nam stojite ob strani v najtežjih trenutkih.
Žalujoče žena Lojzka, hči Silva in vnukinja Polona
VEKING, d. o. o.,
Teharska cesta 54, Celje
razpisuje prosto delovno mesto:
KOMUNALNI DELAVEC NA POKOPALIŠČU - 2 delavca
Pogoji:
-	končana osnovna šola
-	delovne izkušnje na podobnih delih minimalno 3 leta
-	osebna urejenost, natančnost, zanesljivost, vestnost
-	delovno razmerje se sklepa za poln delovni čas
CVETLIČARKA/CVETLIČAR
Pogoji:
-	IV. stopnja šolske izobrazbe smer cvetličarski tehnik
-	osebna urejenost, natančnost, zanesljivost, komunikativnost
-	odgovornost za delo
-	najmanj 4 leta delovnih izkušenj v cvetličarski dejavnosti
-	znanje dela z računalnikom
-	delovno razmerje se sklepa za polovičen delovni čas Svoje ponudbe z življenjepisom pošljite v 8 dneh na naslov VEKING, d. o. o., Teharska cesta 54, 3000 Celje.
22
NAPOVEDNIK
radio celie
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 19. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev,
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	SIGALA FT. JOHN NEWMAN & NILE RÜDGERS -GIVE ME YOUR LOVE	(5)
2.	SIA - CHEAP THRILLS	(4)
3.	PINK - JUST LIKE FIRE (4)
4.	JUSTIN TIMBERLAKE -
CAN'T STOP THE FEELING! (1)
5.	MUMFORD & SONS AND BAABA MAAL - THERE WILL
BE TIME	(3)
6.	BEYONCE - SORRY	(1)
7.	ERA ISTREFI - BONBON (5)
8.	CALVIN HARRIS & RIHANNA -THIS IS WHAT YOU CAME FOR (2)
9.	THE CHAINSMOKERS FEAT. CHARLEE - INSIDE OUT (3)
10.	WEATHERS - I DON'T
WANNA KNOW	(2)
DOMAČA LESTVICA
1.	MANOUCHE - DOTAKN SE ME (4)
2.	NINA PUŠLAR - TO MI JE VŠEČ (2)
3.	VLADO KRESLIN - MOJI DNEVI (3)
4.	KLEMEN KLEMEN - LJUBEZEN (5)
5.	TABU - DO KOSTI	(6)
6.	SOPRANOS - ISTO IME (4)
7.	TRETJI KANU - NI PROSTORA (3)
8.	SITER - DOMA	(2)
9.	RADIO MONDO - VIKEND LJUBIMCA	(1)
10.	FARTY ANIMALS - TU IN ZDAJ (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
DAMI IM - SOUND OF SILENCE JAMALA - 1944
PREDLOGA ZA DOMAČO ANIKA HORVAT - NOČEM BIT SAMA ZALA SMOLNIKAR - DEKLICA ZALJUBLJENA
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Po slovensko s Katrco
1.	Franc Potočar s prijatelji: Najini vnučki
2.	Zaka' pa ne: Boš ob meni vse življenje
3.	Katrca: Zaman
4.	Event: To mi deli, miška mala
5.	Pok: Si težko me čakala
19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 20. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Aygo na obisku, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SOBOTA, 21. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 22. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Tajda Bosio, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 23. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po
domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Tajda Bosio, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 24. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 25. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
KINO
Spored od 19. 5. do 25. 5.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Angry Birds film - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.30
Angry Birds film - animirani, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 18.10 sobota, nedelja: 14.15, 16.15, 18.10
Houston, imamo problem - fantazijski, dokumentarni od četrtka do srede: 19.25 Izdajalec po naši meri - triler od četrtka do srede: 16.10, 18.20 Knjiga o džungli - pustolovski, 3D
sobota, nedelja: 13.40
Kung Fu Panda 3 - animirani,
sinh.
sobota, nedelja: 14.00
Materinski dan - romantična
komedija
četrtek: 21.20
od petka do srede: 20.10
Možje X: Apokalipsa - akcijski,
fantazijski
četrtek: 17.00, 20.10
petek, ponedeljek, torek, sreda:
17.15, 20.00
sobota, nedelja: 14.30, 17.15, 20.00
Možje X: Apokalipsa - akcijski, fantazijski, 3D
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.15, 21.00 petek, sobota: 18.15, 21.00, 22.35 Nadzor z neba - drama, vojni od četrtka do srede: 16.00 Planet samskih - romantični, komedija
od četrtka do srede: 21.15 Prava fanta - kriminalni, komedija
četrtek: 16.40, 19.00, 20.00 od petka do srede: 16.40, 19.00, 21.20
Psi brezčasja - kriminalni, drama
od četrtka do srede: 18.50, 20.50 Sosedi 2 - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50, 18.40, 20.40 petek: 16.50, 18.40, 20.40, 22.30 sobota: 14.50, 16.50, 18.40, 20.40, 22.30
nedelja: 14.50, 16.50, 18.40, 20.40
Stotnik Amerika: Državljanska vojna - akcijski, pustolovski od četrtka do srede: 20.30
Stotnik Amerika: Državljanska vojna - akcijski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 15.50 Zločinski um - akcijski, drama od četrtka do srede: 15.50 Zootropolis - animirani, družinski
sobota, nedelja: 14.20
IIICirO|M»l
ČETRTEK
20.00 Dheepan - drama PETEK
19.00 Psi brezčasja - kriminalna drama
21.00 Dheepan - drama SOBOTA
19.00 Ptice selivke - drama 21.00 Psi brezčasja - kriminalna drama NEDELJA
19.00 Ptice selivke - drama 21.00 Dheepan - drama SREDA
20.00 Z dvignjeno glavo - dra-
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Puščavska kraljica - zgodovinska biografska drama 20.30 Psi brezčasja - kriminal-ka, noir triler 22.15 Sosedi 2 - komedija SOBOTA
18.00 Houston, imamo problem
- igrano-dokumentarna fikcija
SEZNAM DOGODKOV MED 19. IN 26. MAJEM
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 19. maj, Fridina domača kuhinja ob 18. uri Predstavitev knjige in degustacija Fridinih dobrot
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 19- maj, Pravljična ura za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti
Predhodne prijave na 03 426 17 66
SOBOTA, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 21. maj, cART
ob 9. uri Sejem unikatnih in ročnih izdelkov
SOBOTA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
21. maj, Ruska pravljična urica ob 10. uri s Katarino Alič Čretnik
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 23. maj, Nova Zelandija ob 17.30 V okviru U3O predava Milenko Roš
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
25.	maj, Pravljica pri Mišku Knjižku ob 17. uri Za otroke od 3. leta dalje
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
26.	maj, Pravljična ura za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta dalje
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA
26. maj, Odprtje VI. bienalne predstavitve likovnih del ob 17. uri članic U3O pod vodstvom Manje Vadla
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA
26. maj, Vzroki množičnega pribežništva v EU ob 18. uri Bojana Pivk Križnar in Tomo Križnar
18.15 Gašper in Petra na safa-riju - družinska pustolovščina, sinh.
20.00 Sosedi 2 - komedija 22.15 Psi brezčasja - kriminal-ka, noir triler NEDELJA
16.00 Alvin in veverički: Velika avantura - animirana pustolovščina, sinh.
17.00 Gašper in Petra na safa-riju - družinska pustolovščina, sinh.
18.00 Sosedi 2 - komedija 20.00 Psi brezčasja - kriminal-ka, noir triler PONEDELJEK
17.30 Planet samskih - romantična komedija
20.00 Dheepan -kriminalka, drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 19. 5.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturno zgodovinska
20.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah
Presenečenje
komedija v treh dejanjih (v narečju) neznanega avtorja Kulturnega društva Zibika
20.00 eMCe plac Velenje_
Skupina Mamoo-ti
gledališki improvizacijski
zbirka
javno vodstvo po razstavi
11.00 Galerija Nika Ignjatiča
Celje_
Odprtje pregledne celoletne likovne ustvarjalnosti Osnovne šole Glazija Celje
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Manj je več: manj gonje za materialnostjo, več pozitivnih občutkov
predavanje Robija Špilerja in Tjaše Štruc
19.30 SLG Celje_
Gerhart Hauptmann: Rose Bernd
abonma Četrtek večerni
PETEK, 20. 5.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Hermanova vodna raziskovalnica
voden ogled po interaktivni razstavi Herman Lisjak vodi po vodi
10.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Huda mravljica
interaktivna plesna predstava za osnovne šole in izven
16.00 Vrt Savinje Laško
Kar sem na platno dal, sem v pesmi prebral ...
odprtje razstave s kulturnim programom; gostja Dušica Kunaver
19.00 Kulturni dom Dobrna
ob 70-letnici delovanja MPZ Kulturno-umetniškega društva Dobrna
jubilejni koncert
19.00 Kulturni dom Vojnik Staro za novo
komedija v izvedbi Borisa Kobala in Tina Vodopivca
19.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Dravinjska dolina poje, pleše in igra
XX
ma
NAPOVEDNIK
23
19.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici Letni koncert pevskih zborov OŠ Slivnica pri Celju
19.19 Mestna knjižnica Velenje Literarni večer s Svetlano Makarovič
z gostjo se bo pogovarjala Andreja Ažber
19.30 Narodni dom Celje
Vokalna skupina Cvet
letni koncert
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Trio
komedija Gledališča Koper; za torkov abonma in izven
20.00 Galerija AQ Celje_
Odprtje razstave ob 15. obletnici delovanja celjske zasedbe Multiball
odprtje bo pospremljeno s koncertom skupine
21.00 Celjski mladinski center
Battle of the bands
koncert najboljših lokalnih glasbenih skupin po predhodnem izboru strokovne žirije
21.00 Caffe Marko Zreče_
Stand up z Matjažem Javšnikom
21.00 Mestna knjižnica Velenje Zeliščarka
literarno-glasbeni recital v izvedbi Svetlane Makarovič in Aphre Tesla
SOBOTA, 21. 5.
9.30 Titov trg Velenje
Festival Sax & More (1. del)
koncert
10.00 in 17.00 SLG Celje Jan Malik: Žogica Marogica
Lutkovno gledališče Maribor; abonmajček
18.00 Dom sv. Jožefa Celje Jože Trošt: Oratorij v čast bl. Antonu Martinu Slomšku
koncert v počastitev 10. obletnice razglasitve celjske škofije
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Dramska igra: Ženitev
komedija v treh dejanjih v izvedbi Dramske skupine KD Šentvid pri Grobelnem
19.00 Galerija Velenje_
Festival Sax & More (2. del)
okoli sveta skozi zvok saksofona, koncert
19.30 SLG Celje_
Slawomir Mrožek: Policaji
Spomladanski gledališki trojček in izven
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Mešani planinski pevski zbor Žalec
koncert ob 20-letnici 20.00 Športna dvorana OŠ Prebold
Ob 90-letnici delovanja Pihalnega orkestra Prebold
slavnostni koncert
20.00 Gasilski dom Zibika Presenečenje
komedija v treh dejanjih (v narečju) neznanega avtorja Kulturnega društva
Zibika_
20.00 Ramna, Slivniško jezero
Tom Costo: Predstavitev knjige Korajžnice
spremljajoči program z glasbenimi gosti
20.00 Pri Domu kulture Velenje Festival Sax & More
Free Time Sax, koncert
NEDELJA, 22. 5.
11.00 do 19.00 Stari grad Celje
Živa zgodovina na Starem gradu
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
16.00 Kulturni dom Zreče Zreče pojo
nastop pevskih zborov, ki delujejo v Občini Zreče 18.00 Dom krajanov Grobelno Vesna poje in gode
nastop pevske zasedbe Rajske strune in godcev in MFS Lintvar
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Pesmi srca
KUD Bereginja; koncert za izven
19.00 Kulturni dom Škofja vas Večer originalne indijske glasbe v izvedbi treh Indijcev
19.00 Kulturni dom Vojnik Balerine, kurbe, vojakinje
komedija v izvedbi KUD Franceta Prešerna Vojnik, dramska sekcija
PONEDELJEK, 23. 5.
18.00 Narodni dom Celje
Mali godalni orkester Glasbene šole Celje
letni koncert
19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert treh zborov
nastopajo: Otroški in mladinski pevski zbor Glasbene šole Velenje in Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje
TOREK, 24. 5.
19.00 Kulturni dom Vojnik Balerine, kurbe, vojakinje
ponovitev komedije v izvedbi KUD Franceta Prešerna Vojnik, dramska sekcija
SREDA, 25. 5.
17.00 Osnovna šola Lava
Slavnostna akademija: Rastoča knjiga
slavnostni govornik: predsednik Državnega sveta RS, mag. Mitja Brvar 18.00 Dom kulture Velenje
Revija pevskih zborov Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje
19.00 Savinova hiša Žalec
Narava in vloga ženske
predavanje Zlatke Jambrovič 19.19 Mestna knjižnica Velenje Predstavitev zgodovine rocka
glasbeni večer
19.30 Dvorana pod celjskim
stropom v Pokrajinskem muzeju Celje
Vesperae musicae: kitarist Aljaž Cvirn in godalni kvartet Accademia
koncert
19.30 Glasbena šola Velenje
Po črnih in belih tipkah
letni koncert pianistov Glasbene šole Velenje
Teden ljubiteljske kulture
ČETRTEK, 19. 5.
18.00 Mestna knjižnica Velenje Razvoj vrtne umetnosti
predavanje krajinskih arhitektk Kaje Flis in Julijane Šumić
18.00 Osnovna šola Blaža Arniča Luče
Zabavna glasba
nastop otroških, mladinskih ter učiteljskih pevskih zborov Luče in Ljubno
Ostale prireditve
ČETRTEK, 19. 5.
10.00 Poš Prevorje
Delavnica slikanja na svilo - poslikava rut
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljična ura za najmlajše
za otroke do 3. leta starosti 11.00 Don Boskov center Celje Radi pišemo z roko
delavnica v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja
17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici diši
pravljična ura s Tanjo Pilih
19.00 Velenjski grad_
Javna vaja godbe veteranov UNI III
19.30 Narodni dom Celje
Klic pomladi
letni koncert MePZ Orfej Celje
19.30 Na Špici - Kajak kanu klub Nivo Celje
Celjska folklorna skupina
javna vaja
PETEK, 20. 5.
12.00 Mestno središče Celje
Fran razigran
festival uličnega gledališča celjskih osnovnih šol
17.00 Kulturni dom Mozirje Pikapolonček
območna revija vrtčevskih zborčkov Zgornje Savinjske doline
18.00 Velenjski grad_
Ljubezen je pesem
kulturni večer
19.00 Dom kulture Nazarje Ob 10. obletnici Harmonikarskega orkestra Primoža Zvira
koncert
SOBOTA, 21. 5.
10.30 Ploščad pred kinom Metropol
Iz naših src do vašega srca
koncert Ženskega pevskega zbora KUD Ljubečna
10.30 Dom kulture Velenje Volk in kozlički
premiera Lutkovnega gledališča Velenje 11.00 Mestno središče Celje Fran razigran
festival uličnega gledališča celjskih osnovnih šol
19.30 Celjska kulturnica
Kdor naš si, z nami poj!
jubilejni koncert ob 120-letnici Celjskega pevskega društva
NEDELJA, 22. 5.
18.00 Dom kulture Velenje Hajd u kolo ...
regijsko srečanje folklornih, pevskih in godčevskih skupin
19.30 Gledališče Zarja Celje Prekletstvo zelenih štumfov
mladinska komedija v izvedbi Gledališča Zarja Celje
19.00 Hmeljarski dom Šempeter
Ples kot ars vivendi
plesno-glasbena prireditev
RAZPNIMO
MAJ - SEPTEMBER 2016
3,2,1 START
SOBOTA, 21. MAJ, OB 9.00
ŠPORTNI CENTER ŽALEC
Športne aktivnosti za vse generacije, za družine posebne nagrade!
i i j
UW.ZKST - ŽALEC SI is
17.00 Knjižnica Šentjur
Čebelica leti, leti ...
pravljica in delavnica slikanja na panjske končnice
PETEK, 20. 5.
16.00 Dom sv. Jožefa Celje Dan odprtih vrat
druženje ob starih ljudskih običajih, glasbi in prigrizku
16.00 Dvorec Novo Celje Praznik vina
Društvo savinjskih vinogradnikov
17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Slavnostna akademija ob 110. obletnici delovanja Čebelarskega društva Šentjur
SOBOTA, 21. 5.
9.00 Športni center Žalec
Razpnimo jadra: 3, 2, 1 ... START
10.00 Knjižnica Laško
Plesno-pravljična urica s Špelo Medved
17.00 Okrepčevalnica Puncer Trnovlje
Energija za življenje
predava: Vita Zorko
20.00 Gasilski dom Drešinja vas Proslava ob 1000-letnici Drešinje vasi
PONEDELJEK, 23. 5.
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
pogovor vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med.
17.00 Mestna knjižnica Velenje
Naredimo si verižico
otroška ustvarjalna delavnica; vodi: Vesna Gaber Podhovnik
TOREK, 24. 5.
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Skrivnosti izza tančice (predavanje o petih iranskih ženskah)
predavanje Brede Stele
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Spitzbergi
potopisno predavanje Tomaža Žusta
19.00 Knjižnica Laško
Vpliv vremena na počutje ljudi
strokovno predavanje mag. Tanje Cegnar
SREDA, 25. 5.
9.30 Hiša Sadeži družbe Žalec
Krakov
potopisno predavanje Erne Kumperger
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Mojco; za otroke od 3. leta dalje
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic
namenjena otrokom od 3. leta dalje; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik
19.00 Osrednja knjižnica Celje, Levstikova dvorana
Med javnim in zasebnim: do kam gremo za novinarsko zgodbo?
novinarska debata; vodi: Metka Pirc
Dobrodelne prireditve
SREDA, 25. 5.
19.30 Narodni dom Celje
Večer šansonov in poezije
Nana Miličinski in Jure Ivanušič; prostovoljni prispevki so namenjeni za razvoj mladih talentov celjske regije
NEDELJA, 22. 5.
10.00 Na Špici Celje_
Tečem, da pomagam
dobrodelni tek v organizaciji lions klubov v Celju, prostovoljni prispevki so namenjeni projektu zgodnje obravnave slepih in slabovidnih otrok
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Srot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Rusko otroško kolo iz šestdesetih let ter Elanov leseni otroški skiro
Kolo potujoče šivilje, iz obdobja po prvi svetovni vojni. Ta primerek naj bi bil iz Ljubljane.
Skupina starodobnih kolesarjev z Dobrne. Sredi nje je, ob gasilskem kolesu ter v avstroogrski gasilski uniformi, domači zbiralec Peter Habe.
Kako so kolesarili v starih časih
Na Dobrni svojevrsten kolesarsko obarvan dogodek - Od najstarejših do najsodobnejših koles
Pomlad je tu ter z njo na cestah številna kolesa in kolesarji. »Dobrno želimo predstaviti tudi kot kolesarsko destinacijo,« pravi Marija Deu Vrečer, predsednica turističnega društva, ki je poskrbelo za zanimiv kolesarsko obarvan dogodek. Veliko nas seveda ne ve, kako različna kolesa so imeli naši predniki.
Da je kolesarska preteklost pestra, se je izkazalo med pomladnim cvetličnim sejmom. Dobrna je med sejmom predstavila svoje različne kolesarske plati, od preteklih
do najsodobnejših. Po otipljive spomine kolesarske zgodovine ni bilo treba daleč, saj ima dobrnski zbiralec starin Peter Habe nadvse zanimiva kolesa. Iz svoje zbirke različnih starin je v središče pripeljal devet sta-rodobnih koles. Tako je bilo mogoče videti celo različna obrtniška kolesa, avstroogrsko vojaško kolo s sabljo, gasilsko kolo, rusko otroško kolo, Elanov leseni otroški skiro ... Med obrtniškimi kolesi je bilo videti kolo potujoče šivilje in potujočega brusilca, ki je v starih časih od hiše do hiše ostril nože in
druge vse manj ostre predmete. Manjkal ni niti velociped, to je »bicikl« iz obdobja okoli leta 1870, z velikim kolesom spredaj ter majhnim zadaj.
Še več, na Dobrni imajo celo skupino sta-rodobnih kolesarjev, ki se je med prireditvijo odpeljala na vožnjo po tem turističnem kraju. Nekateri člani domačega kluba Krokar pa so predstavili najmodernejša kolesa. Skupina domačih otrok je predstavila vožnjo z monoko-lesi, to je na »biciklu« z enim samim kolesom.
BRANE JERANKO, foto: GrupA
Vojaško kolo avstroogrske vojske, ki ga je uporabljala še med prvo svetovno vojno. Pred krmilom je postavljena vojaška sablja.
II )IJF4
Ted ni ko ve Äzaodbe
Št. 20 / Leto 71 / Celje, 19. maj 2016
Planinski gladiatorji v dežju in mrazu
str. 28
V svoje srce vtisnila	Ste za beluše ali šparglje? Roki in Pika iz župnišča
ljudsko dediščino str. 30	str. 42	str. 43
26
INTERVJU
Človeštvo deluje na principu džungle
Pogovor s pilotom, alpinistom, fotografom in okoljevarstvenikom Matevžem Lenarčičem
Matevž Lenarčič se je konec aprila vrnil s poleta okoli sveta, kjer je z ultralahkim letalom opravil skupno 186 ur letenja. Pol milijona evrov vreden projekt je bil namenjen tudi merjenju koncentracij črnega ogljika. Dolgo sva se že pred tem dogovarjala za najin pogovor, tako dolgo, da je vmes odletel na 28-dnevno »potovanje« okoli sveta. A z novimi podatki in izkustvi je bil še toliko bolj zanimiv sogovornik. Nekdanji alpinist, robusten Zasavčan, ki si je dom našel ob drugi reki - živi namreč	..
na Rečici ob Savinji - je navdušil z jasnimi, premišljenimi in direktnimi odgovori. Vmes tudi s kakšno »knapovsko« kletvico. Za najin pogovor sva tako dolgo iskala primeren prostor, da sva na koncu našla vedno primerno slovensko prestolnico.
Projekt je trajal 28 dni. Koliko časa ste se pripravljali nanj?
Ker je šlo za logistično in finančno zelo zahteven projekt, si je bilo treba vzeti kar nekaj časa. Predvsem zaradi birokracije, ki Л se je v za- <ffl
letih zelo razmahnila. V vsakih državi je malce drugačna, a zahodna birokracija je postala zelo toga, bolj kot vzhodna, kjer se da z argumenti ali podkupninami nekaj narediti. ZDA in Kanada sta postali zelo neugodni državi. Drug problem je bilo načrtovanje poti zaradi same vsebine, to je merjenja črnega ogljika. Zato je bilo treba pri načrtovanju poti upoštevati vremenske pogoje, ki so na različnih delih sveta različni. Letalo je majhno in ne more leteti v vsakih pogojih in temu primerno je bilo treba načrtovati smer poleta.
Leteli ste tudi po 18 ur naenkrat. Kar je veliko, če moraš sedeti pri miru. Je bilo naporno?
Seveda je bilo naporno. Ampak tudi na potniškem letalu ni prijetno sedeti pri miru recimo 12 ur. A če imaš pred sabo cilj, da boš videl nove kraje, je veliko lažje. Če hočeš pre-leteti Atlantski ocean, veš, da imaš najmanj 18 ur letenja pred sabo in moraš to »oddelati«. Ni pa bilo dolgočasno, ker je bilo precej dela s kontrolo letenja, prečrpavanjem goriva iz enega rezervoarja v drugega. Prisotni so bili problemi z vremenom in treba je bilo iskati vedno nove možnosti.
Letos ste sodelovali z Andrejem Velkavr-hom. Kakšna je bila njegova naloga?
Andrej je vremenoslovec, ki teoretično obvlada tisto, kar mi letalci izkustveno. Njegov prispevek je bil kot »drugo mnenje« zdravnika. Dodatno je pojasnil določene vremenske
»Zdrava družba, v kateri bi želel živeti, junakov in poveličevanih zmagovalcev ne potrebuje, skrbi za zmeren, sonaraven razvoj in sorazmerno ugodno življenje vseh.«
»Vzgajani smo bili tako, da denar dela denar. Vendar vidimo, da tega ni, saj svetovna družba postaja vse bolj razslojena, to pa vodi v vedno nove napetosti, teroristično delovanje, kije v končni fazi tudi posledica globalne trgovine in ekonomske I ureditve.«
pojave, ki so bili zame življenjsko pomembni. Zelo pomembno je, da poznaš strokovno mnenje in se bolje odločiš.
Kateri bi bil najhujši vremenski pojav, ki bi vas lahko doletel? V letalstvu je precej neprijetnih pogojev. Smrtno nevarne so nevihte, saj nimaš treh sistemov kot na
r-^l^ potniškem letalu, da bi ugotovil, kje so. Imel sem samo en sistem za odkrivanje neviht in Domna Graufa, ki mi je od doma sporočal, če so težave. Če zapelješ v nevihtni oblak, si mrtev. Druga stvar pa so zaledenitve. Najbolj nevarne so temperature med štiri in minus 15 stopinj. V takšnih pogojih se v oblakih ali na področjih velike vlage na površini letala v nekaj minutah nabere nekaj centimetrov ledu, letalo
postane pretežko, neuravnoteženo in ne more več leteti. Potem je še slaba vidljivost zaradi onesnaženega zraka, megle in podobno.
Kako pa je recimo leteti nad Saharo in v vročini?
Včasih se nad puščavo, predvsem v lepih dnevih, zgradi zelo velik temperaturni gradient z zelo mrzlim zrakom na višini in zelo vročim pri tleh. Posledica so zelo močna dviganja in spuščanja zraka, ki jih navadno spremlja slaba vidljivost. V takšnem je letenje izjemno naporno, saj je treba leteti po inštrumentih in brez avtopilota.
Ali je bilo kakšno območje, za katerega ste vedeli od prejšnjih preletov, da je bolj nevarno od ostalih?
Lahko predvidevaš, da so bolj pogosto nevihte v ekvatorialnem pasu, ampak ni nujno. Lahko računaš, da bo nad puščavo bolj živahno. Vse je zelo nepredvidljivo in odvisno od trenutnih vremenskih razmer. Gotovo pa je nad oceani vsakič isti problem. Če tam odpove motor, je rezultat vedno enak.
Na poti ste merili koncentracijo črnega ogljika. Kako to poteka?
To je visokotehnološka naprava Aethalome-ter - prototip, ki je bil narejen posebej za ta projekt v podjetju Aerosol iz Ljubljane. Tehta okrog deset kilogramov, nameščen je v prtljažnem prostoru, zajem zraka pa je pod desnim krilom, dovolj daleč od izpušne cevi motorja.
Čeprav v Sloveniji mislimo, da živimo v čistem okolju, ste nam vi to predstavo malce spremenili. Po vašem mnenju živimo v kotlinah in dolinah v zelo onesnaženem okolju.
Onesnaženo je tudi izven kotlin, odvisno od trenutnih vremenskih pogojev. Najbolj onesnaženo je v zimskem in jesenskem času, saj zaradi inverzije vsa »svinjarija« ostane v dolinah. Lani jeseni, ko je bil izjemno visok zračni tlak (preko 1040 mb), so bile vse kotline zelo onesnažene tudi s trdimi delci, med njimi je bil črni ogljik, ki vpliva na zdravje ljudi in segrevanje planeta. Z zbiranjem novih podatkov o koncentracijah in razširjenosti postaja tudi politični problem.
Publicist Anton Komat nam je prav tako kot vi povedal, da segrevanje ozračja postaja bolj kot znanstveni politični problem.
Absolutno je tudi politični problem. Znanstveniki lahko ugotovijo obseg, izvor in rešitve, a politika mora te rešitve uveljaviti. Zato potrebujemo ozaveščeno javnost, da politike prisili v ukrepe za izboljšanje življenjskega okolja. Zelo pomemben posrednik v tem procesu so mediji. Kljub temu da najbrž nikoli ne bo znano, kolikšen del črnega ogljika v ozračju in posledično segrevanje planeta prispeva človeštvo s svojo agresivno ekonomijo in načinom življenja v primerjavi z naravnimi dogodki ali planetarnimi cikli, je izjemno pomembno, da rešujemo naš, antropogeni del onesnaženja. Živimo relativno kratek čas,
INTERVJU
27
tukaj in zdaj, planetarni cikli pa so zelo dolgi. Prispevek črnega ogljika po »naravni« poti v obliki vsakoletnih požarov v sibirski tajgi in na Aljaski, v Kanadi ali ob izbruhu vulkanov je ogromen, vendar se dogaja večinoma daleč od naseljenih predelov. Industrija, promet in individualna kurišča pa onesnažujejo naše neposredno okolje in znižujejo vsem nam kvaliteto življenja vsak dan.
Kaj boste počeli z rezultati meritev črnega ogljika?
Črni ogljik še nedolgo nazaj sploh ni bil okoljski in politični problem. Vsi so se ukvarjali z ogljikovim dioksidom. Toda h globalnemu segrevanju v veliki meri, od 30 do 40 odstotkov, prispeva črni ogljik. S temi kampanjami želimo zbrati dovolj podatkov za realnejši prikaz obsega tega problema in izdelavo natančnejših modelov, napovedi koncentracij in transporta na dolge razdalje. Na voljo so tudi satelitski posnetki in nekaj lokalnih meritev na Zemlji, vendar ni praktično nobenih podatkov o prisotnosti črnega ogljika na višinah med 1.500 in 4.000 metri, kjer lahko potuje na zelo dolge razdalje. Podjetje Aerosol pod vodstvom dr. Griše Močnika ima sedaj gotovo največjo bazo tovrstnih podatkov na svetu. Dokazati torej želimo, da je črni ogljik lokalni, regionalni in globalni problem. Tehnične rešitve obstajajo že danes in se ga da hitro odstraniti iz atmosfere, za razliko od ogljikovega dioksida, ki ostaja problem desetletij.
In kje so najbolj črne točke?
Zanimivo je bilo primerjati podatke iz leta 2012 in letošnje podatke. Vsa »umazanija«, ki smo jo opazili pred štirimi leti nad Indijo in se pojavi v ozračju vsako leto, se pomakne tudi nad Indijski ocean. Presenetljiv je bil Mehiški zaliv, kjer ni industrije, ampak so črpališča nafte. Zelo predvidljivo je bilo veliko črnega ogljika nad Padsko nižino.
Kakšno pa je vaše mnenje o različnih podnebnih sporazumih? Recimo o Kjot-skem protokolu ali o lansko leto podpisanem Pariškem podnebnem sporazumu?
Seveda so mogoči drobni pozitivni koraki, vendar je neumno pričakovati, da bo v svetu, kjer človeštvo na globalni ravni deluje na principu džungle (vsak proti vsakemu), kjer globalna trgovina v rokah nekaj ljudi oblikuje svetovno politiko in spodbuja vedno nove vojne, v svetu interesnih združenj in koncentriranja kapitala, da bo v takšnem okolju mogoč dogovor za izboljšanje življenjskega okolja večine, navadnih ljudi. Moje osebno mnenje je, da je vse skupaj predstava za javnost - volivce, da je to zgolj masovna prostitucija v dejanskem in prenesenem smislu, velike zgodbe pa se dogajajo v ozadju, kjer je okoljski problem absolutno nepomemben. Človeško družbo vodijo psihopati, ki jih lahko najdemo tudi pri nas na nekaterih vodilnih mestih v politiki in gospo-
darstvu, ti pa seveda nimajo razvite empatije do sočloveka, kaj šele do njegovega okolja. Omreženi so z lastnimi interesi, nenehnimi zmagami v utrjevanju svoje večvrednosti. Edino upanje so redki posamezniki, ki se borijo z mlini na veter in nam dajejo upanje. V tej luči so tudi podnebni sporazumi lahko koristni.
Kdaj se lahko kaj spremeni?
Mislim, da se nikoli ne bo. Civilizacije so se pojavile in so izumrle. Vprašanje je, kdaj se bo to zgodilo tudi nam. A ker živimo tukaj in zdaj in bi radi živeli v kvalitetnem okolju, skušamo naše življenje narediti znosno. V globalni ekonomski piramidi smo precej nizko, več ali manj upravljajo z nami, kot se jim zdi. Vprašati se moramo, kje je smisel našega življenja, kje najti osnovno zadovoljstvo. Ali res lahko smisel in zadovoljstvo zavarujemo z denarjem v bankah ali zavarovalnicah, kaj nam pomeni čisto okolje, kakšno je pravzaprav naše kvalitetno življenje. S takšnim zgledom spreminjamo svoje okolje in mogoče vplivamo tudi na tiste, ki verjamejo v materialni uspeh, družbeni vpliv, manipulacijo z ljudstvom, v naravni izbor med ljudmi, v svetovno ureditev na osnovi ekonomskih interesov brez krovnega pravnega reda, kjer na koncu šteje le dolžina puške.
Jasno je, da politiko sveta krojijo velike multinacionalke in da vlade držav niti nimajo moči.
To je jasno. Vlade so samo podpora kor-poracijam, dejansko moč pa imata denar in vojska.
Z Ivom Boscarolom ste bili dober par in prejšnjič ste leteli z njegovim letalom. Kako to, da ste zdaj leteli s slovaškim letalom?
Mogoče je bil vtis, da sva tako dober par, napačen. Večina je pričakovala in verjela, da je Pipistrel brezplačno prispeval letalo za odlično promocijo med poleti okrog sveta in Severnega tečaja v letih 2004, 2012, 2013 ali pa da sem njihov testni pilot. Prava slika je drugačna. Ti projekti so bili naša ideja, neodvisni od Pipistrela. Zaradi odličnih letalnih sposobnosti smo letalo pri Pipistrelu vedno kupili po normalnih cenah, brezplačno pa so izvedli vse potrebne
»Slovenci se moramo zavedati, da živimo privilegirano
življenje v izjemnem prostoru, da ta prostor, tudi če ga kupimo, ni naš, da smo le trenutni obiskovalci, ki moramo pospraviti za seboj.«
»Visoko v višavah spoznaš, da je tvoj obstoj odvisen še od česa drugega in ne samo od tvojih odločitev.«
modifikacije in nudili tehnično pomoč med poleti. Tokrat smo se odločili za slovaško letalo Dynamic WT9, ki ga izdelujejo v podjetju Aerospool v Prievidzi, ker je po letalnih sposobnostih podoben Pipistrelovemu Virusu-SW, je pa precej bolj udoben za dolge lete, se bolje obnaša v turbulencah in ima idealen prostor za vgradnjo Aethalo-metra. Dogovor z Aero-spoolom je bil podoben kot s Pipistrelom v preteklosti, le da je bil za nas finančno precej ugodnejši.
Ste velik kritik globalne trgovine. Ali je prinesla s sabo res same slabe stvari?
Ne vidim nobene prednosti, na videz sicer nižje cene so plod stiskanja delavcev na raven sužnjev, manipuliranja in laganja, trgovske marže pa so vedno višje, dobički se koncentrirajo na črnih računih in v davčnih oazah. Prevozi enakega izdelka po celem svetu so okoljsko in energetsko nesmiselni. Kažejo na to, da je nekaj hudo narobe. Vsako območje ima svoje geografske značilnosti, ki jih je mogoče lokalno izkoristiti in urediti v splošno korist, nemogoče je sprejemati družbeno-politične in ekonomske vzorce od drugod. Zahodni sistemi pod taktirko ZDA, ki se danes z orožjem vsiljujejo po celem svetu, lahko koristijo le peščici na račun kakovosti življenja vseh ostalih. Osebno ne poznam nobenega uspešnega podjetnika, ki bi bil moralno etično znosen.
Vendar ste podjetnik tudi vi?
Seveda sem, ta beseda je sicer zame žaljivka, ampak naše podjetje je zelo majhno in nima nobene potrebe po hitri rasti. Kakorkoli že gledamo na podjetništvo, uspevajo tisti, ki uspejo ustvariti večjo dodano vrednost, to pa lahko naredijo tako, da znižajo plače zaposlenim ali celo preselijo proizvodnjo v države, kjer je suženjstvo dovoljeno, pritisnejo na podizvajalce ali da čim bolje »nategnejo« kupca produkta ali storitve.
In potem svoje nemoralno dejanje potolažijo tako, da dajo več denarja v humanitarne namene.
Grozljivo. Kulturni in športni meceni pravzaprav »perejo« denar in lastno ime. To je njihovo poslanstvo. Če kupijo vrhunsko
umetnino po vrhunsko napihnjeni ceni, »perejo« denar, če podpirajo lokalno kulturno ali športno društvo, pa »perejo« svoje ime. Tisti, ki jih poznam, so daleč od tega, da bi podpirali kulturo ali šport z drugimi nameni.
Bill Gates je s svojimi dobrodelnimi ustanovami še daleč od tega, da bi bil svetu prijazna oseba.
Billu Gatesu bom verjel takrat, ko bo zapravil vse in bo tiho ter se ne bo hvalil s tem. Če Bill Gates ima, drugi nimajo. Tu ni druge filozofije. Sistem, ki omogoča takšno nenormalno koncentracijo kapitala, enostavno ni dober in ga je treba spremeniti.
Bolj zastrašujoče se mi zdi, da lahko nogometaš zasluži tako veliko denarja ...
Ali boksar, smučar, filmski igralec ... Ta družba je vzgojena tako, da se je treba boriti in zmagovati za vsako ceno. Bolno. Naša družba je bolna, ker potrebuje zmagovalce. Gladiatorji so bili vedno dobro plačani in se dobro hranijo z drobtinami sistema, kjer se »pere« denar. Športniki so le vrh tega, kar se dela za temi velikimi športnimi organizacijami.
Spet moje isto vprašanje. Kaj lahko naredimo?
Šport kot igra in umetnost kot ustvarjanje sta izjemno pomembna za zdravo družbo. Ko se to spremeni v »biznis«, ko se zaradi mafijskega »pranja« denarja poveličuje in nenormalno nagrajuje zmagovalce in izkorišča čustva ter nacionalno zavednost ljudstva, ki zapravi tudi svoje zadnje prihranke za ogled velikih tekem, prireditev, potem je to zaton kulture, športnega duha, zdrave družbe.
A naš svet potrebuje junake.
Očitno še vedno večina prebivalstva lahko osmisli svoje bivanje zgolj znotraj določene skupine ljudi, zato se radi zapirajo v nacionalne skupnosti, države, občine, v društva in skupine. Tu potrebujejo vedno nove junake, ki vse skupaj osmišljajo, dajejo zanos. Oblast v takšni družbi pa tudi potrebuje junake, da potegnejo za seboj zaslepljeno množico. »Man-tra« liberalnega sveta, da je lahko vsak junak, da je lahko vsak uspešen podjetnik, umetnik ali športnik, če le hoče, je velika iluzija in sredstvo za upravljanje z množico.
Z letala pa je naša Zemlja krasna.
Z letala je krasna, predvsem se vidi veliko praznega prostora, prijaznega za življenje vseh ljudi.
Nekje ste povedali, da ko letiš nad tem modrim planetom, se učiš ponižnosti in spoštovanja.
Visoko v višavah spoznaš, da je tvoj obstoj odvisen še od česa drugega in ne samo od tvojih odločitev. Občutek minljivosti daje zavedanje trenutka. Človek je dejansko zelo majhen in nepomemben in lahko zelo hitro izgine, če ne spoštuje narave in svojega okolja.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
28
REPORTAŽA
Planinski gladiatorji v dežju in mrazu
Brez zapletov kljub vremensko izrednim razmeram
Čeprav je zdaj veliko bolj zanimivo iskanje točk s pomočjo računalniške miške, se je pretekli konec tedna na Celjskem kljub nemogočim vremenskim razmeram tekmovanja za planinsko orientacijo udeležilo 73 ekip oziroma 300 tekmovalcev iz vse Slovenije. Dež in mraz jih nista odvrnila od planinske avanture. Kljub blatu do vratu in do kože premočenim oblačilom je bilo po pogovorih sodeč čutiti zgolj zadovoljstvo ob preseganju meja lastne zmogljivosti.
Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (Spot) konec preteklega tedna na območju Celja, Šentruper-ta nad Laškim in Gorice pri Slivnici je postavilo nove državne prvake. Sobotne dnevne in nočne tekme so se udeležili le tekmovalci v naj-
Zmagovalci Spota 2016 po kategorijah:
kategorija A (učenci do 6. razreda osnovne šole) PD Krka Novo mesto kategorija B (učenci od 7. do 9. razreda OŠ) PD Ruše kategorija C (srednješolci od 1. letnika do 18. leta) PD Polzela kategorija Č (mladi od 19. do 26. leta) PD Vransko
kategorija D (člani nad 27 let) PD Poljčane kategorija E (člani nad 40 let) PD Ptuj kategorija F (družine) PD Nazarje
kategorija G (manj zahtevna odprta kategorija) PD Gornja Radgona
Ne moreš biti zmagovalec, če ne prineseš še nekaj blata na cilj.
zahtevnejših kategorijah, na nedeljskem orientacijskem vrhuncu pa so se v Gorici pri Slivnici zbrali tudi tekmovalci v vseh ostalih kategorijah. Kulturni dom v kraju, osrednja točka srečevanj, se je v nedeljo spremenil v spreje-
mni prostor za utrujene, premočene, umazane planince, a tudi v prostor izmenjevanj izkušenj in novih simpatij. Ob vstopu v dvorano so tekmovalci dobili toplo malico in topel čaj, zlasti starejši planinci pa so najprej nujno
potrebovali »nekaj kratkega« za varovanje zdravja.
Zaradi posebnih vremenskih razmer je bilo tekmovanje eno od težjih, so si bili vsi enotni. »Del trase je potekal tudi po jeklenicah in klinih in treba je bilo uporabiti varo-
valno opremo. Čeprav je bilo malce nevarno, je bil to najboljši del trase,« so povedali fantje iz prvouvrščene ekipe PD Vransko. »V soboto je deževalo, a je bilo dokaj toplo. Ko smo se danes zjutraj zbudili v mrzlo in deževno jutro in stopili v mokre čevlje, sem si mislil, da je to konec mojega tekmovanja. Ampak pravih planincev vreme ne odvrne od namena,« je bilo čutiti pozitivno naravnanost, čeprav sem videla, da je od premraženih prstov tekmovalec komajda prijel svinčnik v roke.
50 prostovoljcev polno zaposlenih
»Vremenske razmere so res močno zaznamovale tekmovanje,« se je strinjal tudi Feri
Kropec, vodja tekmovanja. »Ko smo v soboto popoldan v nalivu postavljali nedeljsko progo, me je odneslo po strmini in če se ne bi ujel za drevo, bi me odneslo mimo ene od točk,« je razložil res gladiatorske razmere po celjskih hribih. Zaradi razlivanja Voglajne je bilo treba na nekaterih nedeljskih trasah zapreti idealno pot in tekmovalce preusmeriti. »Razen tega je Spot potekal brez zapletov, saj je pri organizaciji pomagalo več kot 50 prostovoljcev,« so bile še organizatorjeve besede, ki je poleg tega pohvalil odlično znanje iz orientacije in dobro telesno pripravljenost tekmovalcev.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA
Zmagovalci odprte kategorije G prihajajo iz Gornje Radgone. »V orientaciji tekmujemo že dvajset let. Večina ekipe ostaja, eni prihajajo, drugi odhajajo. Radi spoznavamo nove kraje in nove ljudi. To je poseben občutek, ki te zasvoji. Za nami je tudi nekaj mladih, kar nas še posebej veseli.«
Predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik (na sredini) skupaj z organizacijskem vodjem Spota 2016 Ferijem Kropcem (na desni) in tehničnem vodjem tekmovanja Metodom Gradičem (na levi). Bojan Rotovnik, ki je tekmoval skupaj s svojo družino, je o tekmovanju imel le pohvalne besede. »Organizacija je bila zaradi vremenskih razmer ena od zahtevnejših, ampak organizatorji so delo zelo dobro opravili. Upam, da so ekipe zadovoljne prišle na cilj, saj proge res niso bila lahke.«
REPORTAŽA
29
Z razstave o umetnici Doroteji Hauser, ob njenem portretu. Na fotografiji ljubiteljski zgodovinar Marko Zdovc, predsednica KS Lidija Eler Jazbinšek, avtor razstave Jože Žlaus, predsednica TD Nataša Kovačič Stožir ter Žlausova soproga Jelka (od desne proti levi).
Originalni škarjerezi Doroteje Hauser, ki jih je ohranila pred kratkim umrla celjska fotografinja Božena Pelikan, so na razstavi v Globočah.
Spomin na mojstrico škarjereza
V Vojniku leto znamenite domače umetnice Doroteje Hauser - Puste garaže bodo polepšali motivi njenih umetnin
V vojniški občini so na svoje znamenite občane zelo ponosni. Med temi je slikarka Doroteja Hauser, med drugim mojstrica škarjereza, ki ima posebno umetniško in življenjsko zgodbo. Letos je minilo 70 let od njene smrti, prihodnje leto bo 140-letnica njenega rojstva. Ob takšnih obletnicah so se Vojničani odločili, da bodo Dorotejo Hauser počastili, kot se za veliko umetnico spodobi.
Ste vedeli, da je med zna- počastitev obletnic umetnice
menitimi Vojničani celo oče zdravilišča Radenci dr. Karl Henn, ki je pokopan v grobnici na vojniškem pokopališču? Tudi o tem smo se pogovarjali s štirimi zanimivimi sogovorniki z območja občine Vojnik, ki si prizadevajo za primerno
Hauserjeve. Srečali smo se v Galeriji Piros v Globočah pri Vojniku, kjer je razstava o delu in življenju Doroteje Hauser. Razstava je uvod v praznovanje v počastitev obletnic Hauserjeve. Začelo se bo prihodnji mesec.
Avtor razstave o življenju in delu Doroteje Hauser je vsestranski kulturni delavec Jože Žlaus.
Radi so jo imeli
Doroteja Hauser se je iz rojstnega Gradca po prvi svetovni vojni z družino priselila v Vojnik. Bila je svetovljanka, ki je študirala slikarstvo v Gradcu, Münchnu in Dresdnu. Potem ko ji njeni domači niso pustili, da bi se poročila z izvoljencem, je stike z njimi prekinila. Na Štalnerjevem hribu v Vojniku si je dala postaviti svoj čarobni dom, kjer je bil njen slikarski atelje. O njenih slikarskih razstavah v domovini in tujini, od Rotterdama do Splita, je domače časopisje redno poročalo. Ustvarjala je portrete, tihožitja in krajine, vendar jo najbolj poznamo kot mojstrico škarjereza.
Vojničani, ki so jo osebno dobro poznali, so povedali o njej vse najlepše. Učenci hu-dinjske šole so pripravili o Hau-serjevi pred desetletjem in pol - skupaj z mentorico Karmen Hrastnik Koštomaj - odlično raziskovalno nalogo. Obiskali so različne ljudi, ki so umetnico redno srečevali ter njihove pripovedi zapisali. Ljudje iz njene okolice so dobro vedeli, da je bila slikarka ter da je bila do vojniških otrok zelo dobrodelna. Ob praznikih je okoliške otroke pogostila z različnimi dobrotami, med katerim je bil celo kakav, ki ga med takratno revščino otroci niti niso poznali. Postregla jim ga je celo v svojem najodličnejšem porcelanastem posodju. Avtor zadnje razstave o življenju in delu Hauserjeve Jože Žlaus se iz otroštva spominja, da mu je o njej pripovedovala že njegova mama, ki je izpostavljala njeno dobrodelnost.
Na razstavi v Globočah je petdeset grafik, ki so njegovo delo, narejene so po motivih Hauserjeve. Prav tako je razstavljenih nekaj originalnih
škarjerezov Hauserjeve, ki je na njih upodabljala najrazličnejše motive, od pravljičnih do športnih. Tudi Občina Vojnik je pred desetletjem in pol odkupila od nekdanje celjske fotografinje Božene Pelikan del škarjerezov Hauserjeve. Takratni župan Beno Podergajs omenja, da je občina tako želela zaščititi del kulturne dediščine s svojega ozemlja za prihodnje rodove.
Skrivnostna noč
V vojniškem odboru za obe-leženje dveh obletnic Hauserjeve je tudi domači ljubiteljski zgodovinar Marko Zdovc. Mladi zgodovinar je raziskoval tudi življenje in delo Hauserjeve in ima v svoji zbirki več razglednic, ki jih je napisala velika vojniška umetnica. Hrani tudi njen škarjerez. »V spominu Vojničanov je bila vedno lepo zapisana. Bila je zelo priljubljena,« je o njej med drugim izvedel Zdovc. Med vojno, ko se je začelo zaradi nacističnega preganjanja in pobijanja trpljenje Slovencev, se je izkazala kot protinacistka.
Po zmagi nad nacizmom je pri nas prevladalo sovraštvo do vsega nemškega, zato bi se morala izseliti iz takratne Jugoslavije skupaj z drugimi Nemci. Vse do danes je ostalo nejasno, kaj se je zgodilo januarja 1946, ko je ponoči dom Hauserjeve zgorel in v njem tudi umetnica. Eni verjamejo, da je zaradi povojnega preganjanja storila samomor, drugi, da je bila umorjena. Njenega groba na vojniškem pokopališču od leta 1984 uradno ni več.
Olepšave z njenimi motivi
Ob letošnji 70-letnici smrti umetnice so se Hauserjevi na pokopališču poklonili člani Turističnega društva Vojnik in Turistično kulturnega društva Globoče. Nosilka letošnjega poudarjenega spomina na Hauserjevo je Krajevna skupnost Vojnik, skupaj z občino, turističnim društvom in Jožetom Žlausom. »Namen različnih dogodkov je, da tako Vojni-čanom kot širše predstavimo znamenito Vojničanko, njena
dela ter zapuščino, ki nam jo je zapustila,« poudarja predsednica turističnega društva Nataša Kovačič Stožir.
»Delovanja Doroteje Hauser se bomo spominjali vse leto,« napoveduje predsednica krajevne skupnosti Lidija Eler Jazbinšek. Praznovanje leta Doroteje Hauser se uradno začenja prihodnji mesec, ob krajevnem prazniku. V bližini mesta, kjer je pokopana, bo na pokopališki vežici postavljena spominska plošča. »Poleg tega bomo Vojnik polepšali v slogu Doroteje Hauser,« napoveduje predsednica KS. Nekaj pustih sten garaž v središču kraja, v Keršovi in Parmovi ulici, bodo poslikali z motivi čudovitih škarjerezov umetnice. Gre za zamisel zgodovinarja Zdovca, člana turističnega društva. Prav tako se pogovarjajo o izdaji poštne znamke s portretom Hauserjeve, ki naj bi izšla prihodnje leto. Razmišljajo tudi o poimenovanju ene od vojniških ulic po veliki umetnici.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
ШП7Г
muzejnovejšezgodovinelcelje
Vabimo Vas na celjsko premiero celovečernega igrano-dokumentarnega filma o Lovru Kuharju - Prežihovem Vorancu
Doberdob ROMAN UPORNIKA
v Muzej novejše zgodovine Celje, v sredo, 25. maja 2016, ob 18. uri.
Ogledu filma bo sledil pogovor z režiserjem Martinom Turkom. Vstop prost.
30
PORTRET
V svoje srce vtisnila ljudsko dediščino
Erika Krašek je ena od gonilnih sil rečiške kulture - Plesalce in pevce poučuje že več kot 30 let
Eriko Krašek zaposlujejo že več kot 30 let poučevanje plesov, pripravljanje koreografij, obujanje starih običajev, ljudskih iger, organizacija koncertov. V Kulturno-umetniškem društvu (KUD) Lipa Rečica je že ob ustanovitvi prevzela naloge mentorice folklornim in pevskim skupinam, vse to pa usklajevala s poklicem učiteljice in z družinskim življenjem. Zadnjih 17 let je tipična predstavnica upokojencev - nikoli nima časa. A sedaj, ko svoje poslanstvo v društvu predaja mlajšim, si vendarle lažje vzame trenutek zase, za svojih osem vnukov, za psička Kikija in za svojo drugo ljubezen - pisanje.
Mladi radi plešejo in nič dru- njena ljubezen do ljudske de-gače ni bilo pred 30 leti v Rečici diščine izvira iz njenih mladih
pri Laškem. Dekleta in fantje so se odločili, da se povežejo pod okriljem društva, medse pa so povabili tudi Eriko Kra-šek, ki je do tedaj za nastope pripravljala številne otroške folklorne skupine. Ob zvokih harmonike so hitro poskusili prve plesne korake. Navdušenje je bilo tolikšno, da ob ustanovitvi društva niso niti pomislili na ustanovne listine in podobe papirnate priče. Raje so se posvetili delu. »Tudi pozneje nismo bili prav vestni zapisovalci. Ob 30-letnici smo se tako morali obrniti na prve plesalce, da smo prišli do podatkov o vseh nekdanjih članih. Našteli smo jih 221, najbrž pa smo koga še pozabili,« je povedala dolgoletna mentorica društva.
Bogastvo, ki ga nima vsak
Erika Krašek je že vrsto let ponosna Laščanka, pa vendar
let, ki jih je preživela na Svetini. Odrasla je v kmečki družini, kjer so veliko prepevali. Njeni strici, tete, pa tudi stari oče so igrali frajtonarico, nekateri tudi klavirsko harmoniko. Veselje do glasbe in ljudskega petja je bilo tam doma v pravem pomenu besede. Erika je vse to nezavedno zbirala v svoji zavesti in nabirala znanje, ki ji je kasneje prišlo še kako prav pri njenem delu. »V pesmarici z naslovom 300 narodnih le 27 pesmi ne znam popolnoma, kakšni dve pa sploh ne poznam. A precejšnje število napevov v tej knjigi sploh ni zapisanih. To je eden od dokazov, da sem v otroštvu dobila pravo bogastvo.«
Polna skrinja iger in običajev
V njeni zavesti so žive tudi številne ljudske igre iz naših krajev, kot so »metlo klepat«, »kovter šivat«, »povšter tanc«,
»vrabčev ples«, »škratov vo-zelj« in podobno. Prenekatere takšne hudomušne navade je vpletla v odrske postavitve in z njimi dopolnila plese.
Kot pravi, so si ljudje na podeželju pogosto našli razlog za druženje in veselje. Tako je bilo ob godovih, ob »ohcetih«, ki so trajale kar tri dni, pa ob delovnih opravilih, zlasti ob mlačvi, žetvi in košnji. Po be-
»Vesela sem, da je na sobotni prireditvi nastopilo šest parov, ki so se prvih plesnih korakov pod okriljem našega društva naučili že pred 30 leti. Plesali so z izrednim žarom in veseljem, kljub temu da so se jim nekoliko skrčile obleke. Res nismo več takšni, kot smo bili, a kljub temu so poželi ogromen aplavz.«
»Izjemno vesela sem bila vsakega novega člana, hudo pa mi je bilo za vsakim, ki je odšel. Vsak tak je odnesel del mene s seboj, tako da se čudim, da me je še kaj skupaj.«
sedah sogovornice je bila prava čast, če si bil povabljen »ko-žuhat« ali pa fižol luščit. Vsi so namreč vedeli, da bo po nekaj urah dela sledila zabava in nekaj za pod zob. »Spominjam se, ko je gospodinja na mizo postavila dva peharja orehov, poleg pa sveže pečen kruh in rekla, da si bomo potico sami
»Če se ne bi ukvarjala s petjem, plesom in glasbo, bi bila moja duša bolj prazna. Težje bi prenašala težave, s katerimi se človek sooči v življenju. Res sem lahko srečna, da mi je bilo to dejavnost dano voditi toliko let,« o svojem mentorstvu pevcem in plesalcem KUD Lipa Rečica pravi Erika Krašek.
tekla v »štiblc«, se vrgla na posteljo in zajokala. Tudi ko danes pomisli na to skladbo, dobi solzne oči.
Ko je obiskovala učiteljišče in spoznavala džez, di-ksilend in drugo sodobno glasbo, je ljudsko izročilo nekoliko odrinila na stran. Ob prihodu v službo v Laško, med kmečke ljudi, pa je vse znova privrelo na dan.
V društvu Lipa Rečica so sprva osnovali odraslo folklorno skupino. Ta je bila pogosto vabljena na prireditve. Da bi imeli nastopajoči med točkami dovolj časa za preo-blačenje in menjavo postavitev, so ustanovili moško pevsko skupino, ki si je nadela ime po farnem zavetniku sv. Martinu. Kasneje so se pod okriljem društva povezale še ženske in svojo pevsko skupino poimenovale Barbare. Njihovo ime je poslušalcem
velikokrat ugrizniti v jezik, >prespati< kakšno peripetijo. In za to mi nikoli ni bilo žal. Prav zaradi moje mirnosti so člani pogosto začutili, kadar česa niso storili prav in so se začeli obnašati lepše,« je povedala. Neprecenljiva pa so bila predvsem druženja, medsebojna naklonjenost, navezanost in pomoč, kadar je bila ta potrebna.
Ko te razganja od ponosa
Vse odkar javni sklad prireja srečanja folklornih skupin, so se skupine, ki so delovale pod okriljem društva, redno uvrščale na območne in tudi regijske revije. Sogovornica prizna, da jo je ob uvrstitvah na državno raven (to je dvakrat uspelo otroški plesni skupini, enkrat odrasli plesni skupini, enkrat pa moški pevski skupini) kar
delali. Pojedine niso bile nujno razkošne. Mesnih izdelkov je bilo na kmetiji vedno premalo, saj so bile družine številčne, pa tudi za delavce je bilo treba poskrbeti.« A tudi manjša opravila, kot je bilo okopavanje njive, niso minila brez veselja. Če ne drugače, so ženske po opravljenem delu zapele vsaj kakšno pesem.
Martini in Barbare
Marsikdo bi ob naštetih običajih in navadah najbrž užival, a vtisniti si jih globoko v zavest, je nekaj druge-
»V času'., ko so ljudske igre že nekoliko zamrle, smo odšli na obisk v hišo, kjer sem bila rojena. Stari gospodar je bil še pri močeh. Sedeli smo v kuhinji, ko je kar naenkrat začel peti in vsi smo mu pritegnili. To se danes skorajda ne zgodi več - da bi se ob druženju ljudi tako spontano razlegala pesem.«
ga. Erika Krašek prizna, da je ob vsem tem neizmerno uživala, včasih pa ji je bilo prav bridko pri srcu. Ko so ljudje peli pesem Snočkaj sem eno pošto dobil, jo je ta tako ganila, da je vedno
sporočalo, da pevke izhajajo iz rudarskega kraja.
Stroga, a prav nič vzkipljiva
Erika Krašek priznava, da je bilo 30 let nenehnega mentorstva precej napornih. Čeprav se društvo v treh desetletjih lahko pohvali z lepim številom članov, je bilo v kakšni sezoni plesalcev komajda dovolj. A jeseni so člani navadno dobili nov zagon. Njihova dolgoletna mentorica je vesela, da so številni mladi v vrstah društva našli veselje in tam dobili pomembno popotnico za življenje. »Kot folklorniki so nosili obleke in kostume, zato sem jim vedno privzgajala primerno obnašanje, pozorna sem bila na govor, na spoštljive medsebojne odnose. Nisem si pustila reči vsega, morala sem biti potrpežljiva, se
razganjalo od ponosa in ji dalo potrditev, da njeno delo ni zaman.
Že hiter pogled po dnevni sobi Kraškovih priča o odnosu sogovornice do kulture. Ob oknu stoji klavir, stene krasijo portret Prešerna in razna priznanja. Vse to je povezano tudi z njenim delom učiteljice v Laškem in v podružnični šoli Rečica. Svoje učence, imenuje jih zlati otroci, je imela Erika Krašek izjemno rada, ko so napredovali v višje razrede, je mnoge pospremila s pesmico. In literarno ustvarjanje ji na vest trka tudi sedaj. Pred leti je namreč prvim trem vnukom posvetila knjižico z naslovom Babi, rada te imam. Sedaj ima že osem vnukov in tudi ostale zanima, kdaj bodo omenjeni v kakšni pripovedi.
TINA STRMČNIK Foto: SHERPA
Kljub temu da je precej let upokojena, podobno kot drugi upokojenci nima prav veliko časa. »Še vedno sem ostala dejavna, še vedno sem imela nekaj odgovornosti nad glavo, kdaj so kakšne vaje in kdaj imam s kakšno skupino nastop.« A kulturi počasi daje slovo, čeprav bo še pomagala, če jo bodo še potrebovali. Odraslo plesno skupino je prevzel Branko Čepin, otroške skupine pa Lucija Planinšek.
»Na enem od nastopov nas je videl tedanji direktor Pivovarne Laško Tone Turnšek. Ko je enkrat prišel na govorilne ure, učila sem namreč tudi njegove otroke, me je vprašal, če v društvu ne potrebujemo nič denarja. Sam je ponudil pomoč, kar se človeku res redko zgodi. Od takrat naprej smo vsako leto prejeli dotacijo. Sedaj se je podpora ustavila na vseh ravneh in društva imajo precejšnje težave.«
REPORTAŽA
31
Nosači v belih hlačah
Pri edinstvenem podvigu pomagali tudi tekmovalci - Slavili Luksemburžanka in Ukrajinci
Na Lopati, v Konjeniškem centru Celje (KCC) je bilo znova »klasično«: krasni (in dragi) konji, ogromno prestižnih jeklenih konjičkov, v vrvežu na vsakem koraku lepi psi, in nenazadnje, odlična organizacija, ki ji tudi neugodno vreme ni bilo kos.
Štiridnevna prireditev v preskakovanju ovir je imela dva viška, petkov Pokal narodov in nedeljsko tekmo svetovnega pokala. Ekipno tekmo so
dobili Ukrajinci pred Španci in Avstrijci. Slovenska ekipa, v kateri je bila tudi Celjanka Taj-da Bosio, je zasedla 10. mesto: »Uspel mi je odličen rezultat,
eden boljših v moji karieri. Tudi Robert Bombek se je izkazal, preostala sotekmovalca pa žal ne in tako se nismo uvrstili med najboljšo osmerico. Vzdušje je bilo zelo dobro.« Tajda se je uvrstila na posamično tekmo, ki je bila prestavljena v dvorano. Do »troskoka« ji je šlo zelo dobro, potem pa ...
Njen Lodonkor je zastal, tekmovalka je padla na zapreko. V dvorani je nastala tišina. Uradni napovedovalec je vprašal: »Tajda, je vse v redu?« Vstala je in prikimala ter pomahala. Sledil je močan aplavz. Zasedla je 32. mesto. »Moj Lodonkor je precej velik. Pripravljala sva se za zunanje jahališče, kjer so razdalje med ovirami in posledično galopi daljši. V dvorani je vse krajše in težavnejše.« Poleti se bo udeležila dveh tekem svetovnega pokala (Olomouc, Bratislava), ekipne tekme v Bu-
Nika Bosio: »Padla je ideja o selitvi v dvorano. Dejali so, da bodo vsi pomagali. Nato so v belih hlačah, pripravljeni za tekmo, nosili stojala.«
Celjska podžupanja Darja Turk (desno) se je v petek še lahko zapletla v pogovor z Niko Bosio. V nedeljo direktorica centra ni imela niti trenutka časa. Turkova je poudarila: »Prireditev je zelo popestrila naš majski Mesec športa. Ponosna sem, da imamo v Celju tako sposobne organizatorje. Iskreno jim čestitam.«
Posamična tekma je bila zaradi vremena, ki jo je zagodlo prirediteljem, v dvorani.
Kot da je Hugo Bosio že v petek slutil, kaj bo prineslo z neba dva dni kasneje.
dimpešti in državnega prvenstva. Zmagala je
Luksemburžanka Charlotte Bettendorf s konjem Queltis. Robert Bombek je kot najboljši Slovenec s Colmino osvojil 22. mesto.
Odločile izkušnje
Ekipna tekma je bila ena izmed dvajsetih v prestižni seriji Furusiyya. »Po treh letih boja smo pridobili zaupanje in organizacijo. Ukrajina ima najdražje konje in je upravičila pričakovanja. Tekma nam je v popolnosti uspela,« je poudaril lastnik centra Hugo Bosio starejši. »V nedeljo je bilo vse drugače. Jutranje plohe so nas uničile. Potem smo improvizirali. Rezervni scenarij ni bil predviden. Na srečo imamo dovolj izkušenj,« je dodal. Vpeta je bila celotna družina Bosio. Hugo mlajši je bil na vseh koncih in izpostavil, da po napornih, a uspešnih dnevih sledi še celotedensko pospravljanje: »V Celju se zbirajo najboljši slovenski konje-
niki, o čemer priča dejstvo, da bomo priredili državno prvenstvo ter pet od šestih tekem pokalnega tekmovanja.«
Dobra volja je najbolja
Direktorica KCC Nika Bosio si je globoko oddahnila in povzela odločilne dogodke: »Nedeljsko dopoldne je bilo celo dramatično. Maneže se ni dalo osušiti. Na sestanku sodnikov so sodelovali tudi jahači. Padla je ideja o selitvi v dvorano. Dejali so, da bodo vsi pomagali. Nato so v belih hlačah, pripravljeni za tekmo, nosili stojala. Pripravljalec parkurja se je tudi hitro znašel. Odziv je bil izjemno pozitiven. Bila sem izredno presenečena, skoraj brez besed. Prekrasen občutek.« Selitev je moral odobriti predsednik sekcije za preskakovanje ovir pri Mednarodni konjeniški zvezi, s katerim so nemudoma vzpostavili zvezo. Vse za dobrobit konjev in tekmovalcev ter za izognitev poškodbam.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
32
FOTOREPORTAŽA
Popoldne je bilo namenjeno plesu. Začeli so najmlajši, končali pa objeti čez ramena vsi ljubitelji plesa skupaj.
Vsaka resnica ima svoj pogled. Pod taktirko Veronike Gradišek so tokrat na odru končno prišle do besede tudi koze.
Dan, ko je koza zaplesala z zmajem
Kozje je bilo konec tedna v znamenju folklore, zmajskih pijač in kozjih jedač
V kotlih so se kuhale kozje jedače ...
... in varile zmajske pijače.
V častitljivi tisočletni zgodovini Kozjega se deseta obletnica Mednarodnega folklornega festivala v tem kraju morda ne sliši veliko. A desetletje je bilo dovolj, da so v Kozjem utrdili izjemen foklorni dogodek, pri čemer so ga letos nadgradili še z bogatim spremljajočim programom. Na odru so se med več kot 300 nastopajočimi zvrstili plesalci in godci iz Slovenije, z Nizozemske, Madžarske, iz Avstrije, Bolgarije, s Hrvaške in iz Srbije.
Glede na častitljivo obletnico Kozjega seveda praznujeta tudi koza in zmaj. Kot je povedala predsednica turističnega društva Mojca Valenčak, tega ne bi mogla lepše kot s pesmijo in plesom. »Oboje lažje steče ob dobri pijači in jedači. Tako smo na sejmu ob prireditvi predstavili ponudbo celotne kozjanske regije, vseh občin na tem območju. Na stojnicah je vse ponujeno delo domačih rok in tudi odprta kuhinja je zastavljena v tem smislu. Tematsko smo vse skupaj poimenovali Sejem zmajskih pijač in kozjih jedač.«
Kozja resnica malo drugače
Da domišljija lokalnih in gostujočih pridelovalcev ter
Nekoč so se ga bali, zdaj ga objemajo na vsakem koraku.
Mojca Valenčak (Foto: GrupA) Dejan Guček (Foto: GrupA)
prodajalcev res nima meja, so dokazali skoraj na vsaki stojnici. Pred večnamenskim centrom so kuhali pravo zmajsko žganje, malo stran so se
otroci lahko družili s slavnimi kozami tudi v živo. Koza je bila v glavni vlogi tudi v predstavi Veronike Gradišek Kozja resnica o kozjanskem
* zmaju. Legenda namreč pravi, da je Kozje svoje ime dobilo po kozi, ki so jo polno živega apna žrtvovali zmaju in se tako rešili hude nadloge. Da jo je v tokratni hudomušni predstavi koza bolje odnesla, seveda ni treba posebej poudarjati.
Svet v malem pripeljali domov
Ideja za festival se je rodila pred leti, ko je domača folklorna skupina pod taktirko takratnega predsednika Mirka Kovačiča obiskovala podobne festivale v tujini. »Razmišljati smo, zakaj ne bi nekaj podobnega pripravili tudi doma, in sčasoma smo to >noro< idejo tudi uresničili,« je skromno dejal predsednik folklornega društva Dejan Guček. Z večdnevnim bivanjem tujih folkloristov v Kozjem in okoliških krajih je bilo mogoče mednarodni kulturni utrip čutiti na širšem Kozjanskem. »Res gre za zanimivo kulturno interakcijo, stik različnih šeg in navad, pri čemer smo želeli tujcem približati bogato turistično in kulturno ponudbo, domačinom pa predstaviti delček svetovne plesne kulture.« Oboje je organizatorjem s samimi presežki tudi uspelo.
StO
Foto: MOJCA VALENČAK
Stojnice so se šibile pod težo zmajskih dobrot.
Njeno visočanstvo koza je bilo povabljeno tudi v živo.
NAROČI IN ODPELJI
33
Aygo
na obisku pri ...
... neutrudnem kulturniku Živku Beškovniku
»Sedaj pa sem končno spoznal, kdo je Toyota Aygo! Zelo lep avto! Super barvo ima! Kako močan pa je? Je >benci-nar< ali dizel? Lahko sedem vanj? Vau, poglej kamero! Ali ga lahko malo peljem?« Takole se je začela ljubezen na prvi pogled, ko smo modrega lepotca parkirali pred Celjsko kulturnico.
m

Zivko Beškovnik
ki je lani za svoj nastop
v predstavi Blazinec, ki so je
novi tednik.
BMI
—F ш
eiei diplomo igralsko
louil lovoto Avgo
................... "
p	Ljubezen na prvi pogled bi lahko rekli srečanju med modro raketo in Zivkom Beškovnikom, ki je tudi predsednik
pred deziem.^^ Zveze kulturnih društev Celje. Kot nam je še dejal ob povabilu za pogovor, je vedno za kakšen dober »hec«. In to je tudi dokazal s sodelovanjem v oddaji Aygo na obisku. Poslušalci z ugibanjem, kam smo odpeljali našega jeklenega lepotca, niso imeli prav nobenih teZav.
Živka Beškovnika smo obiskali, saj po vsej državi praznujemo Teden ljubiteljske kulture 2016. Kulturniki bi bili brez avta kot rože brez vode, na suhem torej. Prevozno sredstvo je namreč nujno, če želiš romati z ene prireditve na drugo in nagovarjati občinstvo. In zakaj je bil Toyota Aygo všeč Živku? »Predvsem
zato, ker gre za manjše vozilo, primerno za vožnjo po mestu. Prav nobenih težav ne bi imel pri parkiranju.« Naš sogovornik pa ni pohvalil le avtomobila, ki ga bomo septembra podarili nagrajencu. Pohvalil je tudi izjemen napredek vseh zvrsti ljubiteljske kulture, pa čeprav denarja za to področje ni prav veliko.
Tokratnega gostitelja sicer ne srečujemo le v vlogi predsednika Zveze kulturnih društev Celje ali kot sodelavca celjske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. V zadnjem času namreč vse več časa preživi na farmi. Gre seveda za predstavo Živalska farma, ki je val navdušenja požela na premieri v
Centru konjeniškega športa v Celju. Pa je moral doslej pri svojih nastopih tudi kdaj improvizirati? »Tudi to se zgodi, sicer redko. A izkušnje delajo svoje ... Čeprav igralcu >ven vrže< vse varovalke, občinstvo tega ponavadi sploh ne opazi,« nas je prepričal.
TS, foto: SHERPA
Akcija za stare in
nove naročnike
Takole razigrano smo v soboto predstavili našega modrega lepotca, ki je bil te dni na ogled v Mercatorjevem hipermarketu na Hudinji.
Za odprta usta in vzdihe presenečenja pa ni poskrbel lep prelep avtomobil znamke Toyota Aygo, pač pa tudi mlade, nadarjene plesalke Plesne šole Kattan iz Celje, ki so z nekaj plesnimi točkami poskrbele za pravo vzdušje v avli prodajnega centra. Mnogi
so se radovedno ustavljali ter poklepetali z našo ekipo, ki jim je predstavila akcijo, v kateri bomo jeseni med kuponi, ki jih bodo poslali tako stari kot novi naročniki, izžrebali dobitnika Toyote Aygo.
Voditelja Luka Žerjav in Saša Pukl sta nekatere obi-
skovalce razveselila s hišnimi darili. Veliko je bilo takih, ki že poznajo časopis, ga berejo ali pa so naročniki že vrsto let, medtem ko drugi o tem še razmišljajo ali so se kar v Mercatorjevem centru odločili, da bodo postali del naše velike družine naročnikov. Veseli smo vsakega!
TC
Foto: GrupA
Plesalke iz Plesne šole Kattan iz Celja so poskrbele za dinamično sobotno dopoldne
novi tednik
Sodelujte v nagradni igri Novega tednika in Radia Celje in postanite novi lastnik osebnega avtomobila Toyota Aygo. Avto vam bomo podarili v trajno last! Izpolnite kupon in nam ga pošljite najkasneje do 10.9.2016!
V nagradni igri lahko sodelujejo naročniki Novega tednika. Pravila za sodelovanje v nagradni igri so objavljena na spletni strani www.nt-rc.si.
sem naročnik Novega tednika ^ naročam Novi tednik do preklica
Udeleženec dovoli organizatorju in soorganizatorju (AC Fri-Mobil d. o. o. Celje) zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Žrebanje bo 17.9.2016
Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje
34
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE

amra
www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Osrednja knjižnica Celje - vrata v vse čase in prostore (8. del)
Marksistična knjižnica
V drugi polovici 70. let 20. stoletja, ko so ljudje v Jugoslaviji živeli in ustvarjali v pogojih samoupravnega socializma, je naraščalo število slušateljev raznih seminarjev in političnih šol, v srednjih šolah pa so takrat uvedli tudi predmet samoupravljanje s temelji marksizma.
Zaradi teh dejavnikov je povpraševanje po literaturi posledično opazno naraslo s področja samoupravljanja,
Kje??? V LAŠKEM
v nedeljo, 22. maja, ob 9. uri
na parkirišču pred Kulturnim centrom Laško.
Tekli bomo na 800 in na 3.500 metrov.
Več na spletni strani www.drustvo-veselenogice.si in na telefonskih številkah 041/610-284 ali 070/342-112.
Prijave na spletni strani ali na dan dogodka med 9. in 10. uro. rr
reVS v, ,73
.dru^v

Donirate
4 s
Pogoji so(
^Г * Љ. i se im za na
Donirate nam lahko tudi s poslanim sms sporočilom NOGICE ali NOGICE5 na številko 1919.
Pogoji sodelovanja so objavljeni na spletni strani društva.
tecite zase in za mas.
marksizma, delavskega gibanja in vloge Jugoslavije v mednarodni politiki. Tovrstna dela so bila tedaj razdrobljena po več oddelkih knjižnice, zaradi česar so imeli številni zainteresirani bralci težave pri iskanju gradiva, a tudi število izvodov najbolj branih knjig je bilo premajhno.
Januarja 1976 so zato na pobudo Marksističnega centra pri Občinskem komiteju Zveze komunistov Celje in osrednje knjižnice s predstavniki »družbeno političnih organizacij celjske občine in kulturne skupnosti« pripravili delovni posvet, ki ga je vodil takratni ravnatelj knjižnice Ivan Seni-čar. Na njem so se dogovorili, da bodo v okviru knjižnice uredili »center za marksistično literaturo«, katerega namen bo »v prvi vrsti približanje in populariziranje marksistične literature, zlasti njenega po-ljudnejšega in manj zahtevnega dela, po katerem posega širok krog mentorjev, mladine in delovnih ljudi«. Priprave na odprtje posebnega oddelka, ki bi na enem mestu združeval vso »družboslovno literaturo«, so po sestanku hitro stekle. Akterji so se dogovorili glede vprašanj knjižničnega prostora, financiranja dejavnosti, skupne in organizirane nabave gradiva ter njegove postavitve in izposojanja.
Oddelek za marksistično literaturo so v prostorih bivše
Marksistični oddelek se je junija 1985 preselil v nove prostore na Gledališkem trgu 4.
čitalnice oddelka za odrasle in mladino na Gledališkem trgu naposled slovesno odprli maja 1976. Oddelek je na začetku razpolagal s približno 5 tisoč knjigami, zbranimi na oddelku za odrasle in mladino ter oddelku za študij, iz darov ter nakupov. Razdeljene so bile na štiri področja: marksizem z vsemi klasiki marksizma, delavsko gibanje pri nas in v svetu, dela o samoupravljanju ter dela o mednarodnem položaju in zunanji politiki Jugoslavije. Novost oddelka so bile tudi številne domače in tuje revije, ki si jih je bilo mogoče izposoditi tudi na dom. Da bi bralci bolje spoznali »prebujajoči se svet«, je bilo mnogo teh revij iz afriških, azijskih in latinsko-ameriških dežel. Poleg knjig in časopisov je oddelek zbiral tudi različno dokumentarno gradivo in ga urejal po tematsko urejenih umetnih zbirkah
(mape s časopisnimi članki, govori ...), po katerih so uporabniki radi posegali. Vodja oddelka Milena Jontes si je prizadevala vzpostaviti tudi nove oblike stikov z bralci, ki so vključevale »poglobljeno sodelovanje z bralci v obliki pogovorov, nasvetov, izposojo določenih dokumentov«. V novem oddelku je svoj prostor našel tudi katalog, iz katerega je bilo razvidno, katere knjige bralci najdejo v tem oddelku in katere bi morali iskati v oddelku za študij. Izposoja v »marksistični knjižnici« je potolkla vse rekorde, v enem letu je znašala 20 tisoč izposojenih izvodov. Posebnost te knjižnice je bila tudi v tem, da je bila izposoja popolnoma brezplačna, v ostalih oddelkih je bilo v tistem času za vsako izposojeno knjigo treba plačati izposojnino.
Oddelek je sčasoma postal premajhen, zato so junija 1985
»marksistično knjižnico« preselili čez cesto v izpraznjene prostore bivšega otroškega oddelka na Gledališkem trgu 4. Prenovljeni prostori so uporabnikom tedaj ponujali že 16 tisoč enot gradiva, na policah pa je ostalo tudi še precej prostora za nove knjige. Oddelek, kmalu zatem preimenovan v oddelek za družboslovno literaturo, je imel tudi čitalnico, kar so bralci do tedaj močno pogrešali. Novembra 1990 je visoka raven podtalnice zalila tla v knjižnici in uničila tudi nekaj knjig. Dejavnost oddelka je bila v spremenjenih družbenopolitičnih in ekonomskih okoliščinah leta 1991 dokončno opuščena. Del knjižničnega gradiva je bil bodisi zaradi iz-trošenosti bodisi neaktualno-sti odpisan, del pa preseljen v oddelek za študij.
Se nadaljuje.
JANJA JEDLOVČNIK, Osrednja knjižnica Celje
Fjodor Razzakov: Legenda št. 17
O ruskem hokejskem asu
V teh dneh, ko sta Moskva in Sankt Peterburg gostitelja svetovnega hokejskega prvenstva elitne divizije, na katerem bo prihodnje leto spet nastopila tudi Slovenija, je verjetno dobrodošlo prebrati tudi kakšno knjigo, ki lahko prikaže še druge plati in zgodovinsko ozadje tega športnega spek-takla in pomen, ki ga ima hokej v Rusiji. Še zlasti, če upoštevamo, da je Rusija spet gostiteljica svetovnega prvenstva po slabem desetletju, točneje po devetih letih. Kakšno bogato zgodovino ima ta športna panoga v Rusiji, razkriva biografska knjiga Legenda št. 17, ki govori o znamenitem ruskem hokejistu Valeriju Harlamovu, ki je tragično preminil v prometni nesreči leta 1981.
Knjiga razkriva športno in življenjsko pot enega najboljših hokejistov vseh časov, člana slovite sovjetske »Zbornaje komande«, s katero je na olimpijskih igrah osvojil dve zlati in srebrno medaljo ter osem zlatih medalj na svetovnih prvenstvih. Za reprezentanco je dosegel 195 zadetkov, kar ga prišteva med najboljše strelce nekdanje sovjetske reprezentance vseh časov. Skupaj z Borisom Mihajlovom in Vladimirjem Petrovom je v sedemdesetih letih tvoril legendarno napadalno trojko.
Čeprav je imel ponudbe, da bi zaigral tudi v najmočnejši hokejski ligi na svetu, NHL, je Valerij Harlamov ostal zvest klubu CSKA iz Moskve, najboljšemu klubu v sovjetskih časih, kamor se je z velikim talentom, delom
in uspešnimi igrami uspel prebiti iz manjšega provincialnega kluba.
Knjiga prinaša zanimive zgodbe z najpomembnejših tekem reprezentance in CSKA, o tem, kako je delovala znamenita sovjetska hokejska šola, kako neizprosni so lahko trenerji s krutimi metodami priprave in kako trnova je pot do uvrstitve v elitno zasedbo »Zbornaje«, kar velja seveda tudi še danes. Knjiga tudi podrobneje osvetli takratna razmerja v svetovnem hokeju, ko na svetovna prvenstva in olim-pij ske igre kanadska
in ameriška reprezentanca, zaradi večje pomembnosti domače NHL lige, nista prihajali z najboljšimi zasedbami (kar se sicer dogaja še danes) in ker so v sedemdesetih letih veljala še zelo dvolična pravila, kar se tiče športnega profesionalizma.
S tega vidika je zelo zanimivo poglavje v knjigi, ko lahko beremo o prelomni turneji sovjetskih hokejistov v Kanadi, ki naj bi pokazala, katera država je na svetu resnično najboljša v hokeju. Pri tem je večina strokovnjakov, medijev in domačih navijačev pričakovala, da bo Kanada zlahka opravila z »Zbornajo«. Kot je večina navijačev v Sovjetski zvezi pričakovala, da bo ameriška amaterska ekipa v finalu olimpijskih iger v Lake Placidu leta 1980 »mala malica« za strašno sovjetsko reprezentanco, ki je bila v tistem času na vrhuncu moči.
Izjemna športna kariera in življenjska pot Valerija Harlamo-va se je tragično končala na avtocesti proti Moskvi 27. avgusta leta 1981. Dan prej je Valerij Harlamov na enem izmed moskovskih letališč pričakal svojo ženo Irino, ki je se je z majhnima otrokoma vračala z oddiha na Jalti in potem so se vsi skupaj odpeljali na dačo k Valerijevi tašči, nedaleč od Moskve. Valerij Harlamov je v času ženinega oddiha samostojno treniral, saj zaradi poškodbe ni mogel s soigralci iz reprezentance odpotovati čez lužo na Pokal Kanade. Ker je prejšnjo noč slabo spal, je žena Irina predlagala, da
O avtorju
Fjodor Razzakov (1962) je pisatelj in novinar, ki si je ustvaril ime z biografskimi knjigami slavnih ruskih osebnosti, ne le športnikov (iz sveta hokeja je na primer portretiral tudi prav tako znamenitega vratarja Vladimirja Tretjaka (danes predsednika Ruske hokejske zveze) in slovitega »železnega« trenerja Vladimirja Tarasova. Sicer pa je napisal biografije še o režiserju Nikiti Mihalkovu, kantavtorju Vladimirju Visockem, pevki Alji Pugačovi in še mnogih drugih.
bi ona vozila v Moskvo, čeprav ni imela vozniškega dovoljenja, kar pa je Valerij odločno zavrnil. Zjutraj se je v Moskvo odpravil na trening, pridružil pa se jima je njegov bratranec Sergej.
Na poti iz dače je bil za volanom še Valerij, ob prometni nesreči, ko se je ne spolzki cesti avto zaletel bočno v tovornjak, pa so reševalci za volanom našli živo, a zelo poškodovano Irino. Volana se je še oprijemala roka Harlamo-va, ki jo očitno poskušal v zadnjih trenutkih preprečiti nesrečo. Valerij in Sergej sta bila na mestu mrtva, Irina pa je umrla nekaj minut kasneje. Harlamov je ob neki priložnosti dejal, da se boji, da bo umrl na tragičen način, mračna slutnja se je žal uresničila.
Knjiga Legenda št. 17 je dostopna samo v ruščini, po njej pa je bil posnet tudi film. Pred olimpijskimi igrami v Sočiju si ga je bilo mogoče ogledati v ciklusu ruskega filma v nekaterih slovenskih krajih, sicer pa je dostopen tudi na Youtubu.
ROBERT GORJANC
ZA ZDRAVJE
35
Ena najmanjših živali lahko povzroči trajno invalidnost
Klopi so tu, poskrbite za zaščito čim prej, da ne bo prepozno
Kljub hudim posledicam, ki jih lahko povzroči ugriz klopa, se zdi, da se ljudje še vedno ne zavedajo povsem, kakšno nevarnost predstavljajo te živali. Smo v času, ko so okuženi klopi že aktivni v našem okolju. Naša regija sicer po njihovem številu spada v slovensko povprečje, vendar zaradi razpršenosti občin celjske regije bolj natančna slika in statistika pokažeta, da varnega območja pri nas ni. Okuženi klopi so največja nevarnost na območjih Mozirja in Slovenskih Konjic.
Od bolezni, ki jih povzročajo klopi, je pri nas najpogostejša lymska borelioza, sledi ji klopni meningoence-falitis. Samo proti slednjemu obstaja učinkovita zaščita: cepljenje. Tega opravljajo v ambulanti celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot pravi vodja Alenka Trop Skaza, se v naši regiji vsako leto proti klopnemu meningoencefali-tisu cepi od 6 do 7 odstotkov ljudi, kar je enako povprečju v celotni Sloveniji.
Število cepljenih ljudi je nizko v primerjavi s severnimi državami, kjer se ponekod cepi tudi več kot 80 odstotkov prebivalstva. »Dejstvo je, da o pomembnosti cepljenja javnost osveščamo celo leto. Pri tem opažamo, da se ljudje nekoliko več odločajo za takšno obliko zaščite šele v času, ko so klopi
Nevaren
v naravi že aktivni oziroma ko jih opazijo.« Dodaja še, da je cepljenje najbolj učinkovito, ko še ni dobe aktivnosti klopov. Takrat cepijo z dvema odmerkoma cepiva, ki ščiti pred klopi celo sezono, nato sledijo tretji odmerek in na vsaka tri leta oziroma vsakih pet let še tako imenovani poživitveni odmerki.
Visoki stroški in paralize
Alenka Trop Skaza še pojasnjuje, da se za cepljenje od-
V Sloveniji je razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus. Vbod klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša več bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo. Povzročitelj bolezni se lahko preko larv, nimf in spolno zrelih klopov prenese na človeka ali žival. Vsak klop sicer ni okužen, vseeno pa se je treba pred njimi zaščititi.
ločajo tudi družine, a ker ni brezplačno, to za marsikoga predstavlja dodaten strošek, zato se starši največkrat odločijo in dajo cepiti le otroke. Takšen način razmišljanja je seveda razumljiv, ni pa povsem dober. Pri otrocih, če zbolijo zaradi ugriza okuženega klopa, je potek obolenja nekoliko blažji kot pri odraslih in starejših. »Pri teh bolezen povzroča trajnejše posledice in ima težji potek. Če zboli eden od staršev, pomeni to tudi izpad dohodka za družino, saj zaradi morebitnih posledic takšen posameznik ni delovno aktiven. Zato je idealno, da so zaščiteni vsi, čeprav razumemo, da gre za strošek,« še poudarja sogovornica.
Strošek cepljenja je neprimerljiv s stroškom zdravlje-
Kako odstraniti klopa?
Čim prej in čim bolj varno. Klopa je treba prijeti s koničasto pinceto čim bliže koži in ga z enakomernim gibom izvleči. Če deli klopa ostanejo v koži, moramo tudi te čim prej odstraniti. Za odstranjevanje klopov s kože nikoli ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.
Klopni menigoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja. Prva faza bolezni se začne približno teden po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, s slabostjo, z bruhanjem, s tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost zbranosti, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.
Zdravniki opozarjajo, da je še vedno najboljša zaščita pred klopnim meningoencefalitisom cepljenje. Foto: GrupA
nja, če nekdo zboli zaradi nevarnega meningoencefali-tisa ali lymske borelioze. Za meningoencefalitis je znano, da lahko privede celo do paralize, trajnih glavobolov in motenj zbranosti. »Klopni meningoencefalitis je v dveh odstotkih tudi smrtno nevaren, vedno več pa je podatkov o resnih boleznih zaradi ugrizov okuženih klopov. Tretjina odraslih ima trajne posledice, tudi otroci, vendar v blažjih oblikah. Trajna motnja zbranosti in glavoboli predvsem pri mladih pomenijo veliko težavo ali oviro, saj so v obdobju življenjskega učenja,« še dodaja Trop Skaza.
Bolezni, ki nastanejo zaradi ugriza okuženega klopa, so velik javnozdravstveni problem, ker pomenijo tudi velike stroške zdravljenja in terapij. Iz Univerzitetnega kliničnega centra prihajajo tudi zgodbe ljudi, ki so zaradi tega po več mesecev hospitalizira-ni. Nekateri so celo priključeni na dihalne aparate.
Kje se klopi nahajajo?
Klopi so predvsem v gozdni podrasti, grmovju vlažnih mešanih gozdov, travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine
Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza. Bolezenske težave so dokaj podobne tistim v zgodnjem obdobju klopnega meningoencefali-tisa, v ospredju so povišana telesna temperatura, glavobol in hude bolečine v sklepih ter mišicah. Tudi proti tej bolezni se ne moremo zaščititi s cepljenjem, zdravimo pa jo z antibiotikom.
600 metrov jih je lahko veliko, v višjih legah jih je manj. Prezimijo v listju, skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz temperaturnih nihanj, zato mila zima in vlažna pomlad pospešita njihovo dejavnost. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja in vse do novembra. Klop na človeku vedno poišče nežno mesto in se tam na kožo pritrdi tako, da svoj rilec porine v globino. Človek pri tem bolečine ne čuti, saj ima slina klopa anestezijski učinek.
Klop lahko preide na človeka, če ta samo oplazi listje,
drevo ali grmovje, tudi travo. Zato zaščito predstavljajo tudi oblačila, ki v naravi pokrivajo čim večji del človekovega telesa. Poleti in ob visokih temperaturah je to sicer bolj težko, vendar priporočljivo. Pomembno je, da so oblačila svetle barve, saj lahko oseba klopa lažje zazna in opazi. Na trgu je kar nekaj repelentov. Gre za sredstva, ki imajo takšen vonj, ki klope odbija. Ob vsaki vrnitvi iz narave, s sprehoda ali z dela v naravnem okolju bi moral vsak natančno pregledati svoje telo, se stuširati in si umiti glavo, saj klopi zaidejo tudi v lasišče, kjer so še manj vidni. Tudi oblačila je treba dobro skrtačiti ali oprati.
SIMONA ŠOLINIČ
Lymska borelioza je pri nas daleč najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo ravno klopi. Povzročajo jo bakterije, ki se imenujejo borelije. Na leto v celotni Sloveniji zboli približno 6 tisoč ljudi, kar pomeni približno 300 ljudi na 100 tisoč prebivalcev. Bolezen se običajno pokaže z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali v prvih mesecih, ko rdečina izgine, se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Lymsko boreliozo zdravijo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki so redke.
I ui
THERM AN A
lusko
OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey -
:>R. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1NIN ANDREJ@GMA]LCOM
v_/
36
AKCIJA
^^Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja
Julija in
Simo
MOURANT
СЛ
_o >
o
СЛ
E
M
CO cč
-Q
CD
Anja in
Miha
СЛ _0
СЛ >
o
СЛ
E
M СЛ
CO >
(D
>0
СЛ
Finalni krog glasovanja
V akciji Naj maturantka in naj maturant letos že petič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado - Šest finalistov je znanih! Glasujte do 31. maja!
V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že petič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. V finalnem krogu izbirate med šestimi kandidati - zmagovalci februarja, marca in aprila.
To so: Julija Fijavž iz Gimnazije Slovenske Konjice in Simon Zdolšek iz Šolskega centra Šentjur, Anja Podkrižnik iz Ekonomske šole Celje in Miha Herlah iz Gimnazije Lava ŠCC ter Maja Bogdanović iz Srednje zdravstvene šole Celje in Jan Hribernik iz I. gimnazije v Celju.
-Učitelji lahko pomagajo-
Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj
maturantko, in sicer s seznama vseh iz tekočega meseca.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone,
ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
Pri finalnem glasovalnem krogu bomo upoštevali le kupone RDEČE barve!
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih Dodatkov skladno z Zakonom o varstvu osebnih Dodatkov.
Tudi v finalnem krogu bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečneg nagrajenca, ki bo dobil lepo nagrado, bon za ogled podzemnega sveta Pece za dve osebi.
lepo nagrad1.
k «i
_ ШЕј
ko meoum'uo.
Stilistka bo Simona Oset Hliš, ki bo naj maturantko in naj maturanta oblekla v trgovinah Brooklyn (Desigual in Pepe jeans). Za frizuro, ličenje in manikuro bo poskrbel Citycenter Celje.

Brooklyn
Zmagovalni par bo nagradila tudi fotografinja akcije Nataša Müller, ki bo zmagovalcema podarila
album njunih fotografij
z maturantskega plesa in s stilske preobrazbe.
MLADI ZA MLADE
37
Zažarite - postanite Žarko
Glavni na pikniku je tisti s predpasnikom
Ideje za pogrinjek in napitek smo mentorju Kristjanu Klančniku pomagali oblikovati dijaki 3. a.
V maju smo spet z vami dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Najbrž se vsi strinjamo, da se je mesec začel na najboljši možen način - s počitnicami. Verjetno ste že opazili, da je sosed ob vikendih pričel z vrta spuščati dimne signale, in to je znak, da se je začela sezona žara. Kakšne pa so vaše spretnosti za žarom? No, da bi lahko zaža-reli kot zvezda piknika, smo vam pripravili nekaj nasvetov, kako pripraviti nepozabno srečanje za svoje prijatelje.
Glavna faca na pikniku ni tisti, ki uspe popiti toliko, da se morajo potem najmanj trije ukvarjati z njim, ampak tisti s predpasnikom. Je ustvarjalec, mojster užitkov, je bog piknika. Po svetu ne meče strel - njegovo orožje je žar. Ker je piknik družaben dogodek, je pravzaprav vseeno, kakšen žar imamo - plin-
skega, na oglje, zidanega ali prenosnega. Pomembno je, da sestavine pripravimo prej (bistvo uspešnega piknika je dobra predpriprava), in da je žerjavica dovolj vroča, da se živila ustrezno termično obdelajo. Pa higiena, pa orodje, pa obdelava, pa pot čistih in umazanih delov, pa ... pa dobro, gospod profesor, tole bo v časopisu, dajte mir!
Ko smo razmišljali o pogrinjku za piknik, smo prišli do izvrstne ideje. Vse potrebščine za gosta smo zložili v majhen zabojček, ki ga lahko na terenu obrnemo, pogrnemo s prtičkom in uporabimo za priročno mizico za enega. Pribor zavijemo v prtiček in povežemo z rafijo. Zvitek okrasimo s sezonskim cvetjem. Izbiro krožnikov prepustimo vam. Za piknik v naravi izberite lične papirne, doma pa si lahko privoščite bolj fine, saj jih bo verjetno opral pomivalni stroj.
Piknik je pogosto izjemna priložnost za ljubitelje mesa, da neusmiljeno mučijo tiste, ki ga ne jedo, z nadležnimi vprašanji in neskončnim modrovanjem o smotrnosti naravne ureditve, kjer živali jedo druga drugo ... Dolgčas. Pustimo, da se vsak odloči sam. Za vse, ki skrbite za postavo, holesterol in ostalo, na kar na pikniku radi pozabimo, smo pripravili jed, po kateri bodo z zavistjo pogledovali tudi pravi mesoljubci.
Na dobrem pikniku moramo poskrbeti tudi za pijačo. Da pa piknik ne bo le piknik, smo poskrbeli za odštekan osvežilen koktajl s pivom (mladoletni pivo nadomestite z brezalkoholno pijačo!).
Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje
V ročnem mešalniku zmešamo sirup iz smrekovih vršičkov, dodamo smrekove vršičke in zmrznjene razdrobljene maline, dodamo led in dobro premešamo. Tako dobljeno osnovo prelijemo v vrč in dolijemo pivo. Premešan koktajl serviramo z ledom v vrečki s slamico. Da pijača ostane hladna, lahko poskrbimo na izviren način: manjši glinen lonček za rože (čist, seveda) napolnimo z ledom in vrečko postavimo vanj.
ZA 4 OSEBE POTREBUJEMO:
5 dl piva
0,8 dl sirupa smrekovih vršičkov
1,0 dl zmrznjenih malin
8 smrekovih vršičkov
Vitaminska princesa
Bučke in paradižnik narežemo na kolobarje, solimo in opečemo. Dodamo na malo večje narezane koščke rdečo in zeleno papriko, narahlo opečemo in solimo. Bučke, rumeno in oranžno korenje operemo, olupimo in narežemo na rezine, nato na rezance (strokovno se temu reče julienne - če želite na koga narediti vtis). Na žaru narahlo opečemo in solimo.
Sir za žar narežemo na poljubne koščke, opečemo in damo skupaj z zelenjavo na krožnik.
Na dno krožnika damo na julienne narezano in opečeno zelenjavo, ocvrt por (prej ga narežemo na kolobarje, jih pomokamo in rahlo ocvremo), na kose narezane bučke, na kolobarje narezan paradižnik, papriko, položimo sir za žar in na koncu še potrosimo s feta sirom. Dodamo vejico peteršilja in ponudimo.
SESTAVINE ZA 4 OSEBE:
2 bučki 2 rdeči papriki
2	rumeni ali zeleni papriki
5 žlic olja
1,5 žlice limoninega soka
3	ščepce soli
1 ščepec sveže mletega popra
2 ščepca origana 1 rumeno korenje,
1	oranžno korenje, 20 dag sira za žar,
2	paradižnika, 10 dag feta sira,
1 nnr
Za vse tiste, ki menite, da je piknik brez mesa primerljiv le z naravno katastrofo svetovnih razsežnosti, smo pripravili naslednjega težkokategornika. Je ponos mojstra žara in ljubezen mesojedih gostov. Ob njem boste tudi tiste, ki s svojimi konturami poskrbite, da se nam pocedijo sline še za čim drugim kot za hrano, pozabile na principe in naslednji dan naredile počep več.
Žareči princ
O
v
Piščančje fileje operemo in osušimo. Naredimo vdol-binico, solimo, popramo in vanjo damo sir. Ovijemo z rezino pancete in na žaru lepo na rahlo opečemo. Ananas in paradižnik narežemo na rezine in ju na žaru narahlo opečemo, por ocvremo (glej kraljico vitaminov).
SESTAVINE ZA 4 OSEBE:
4 kom očiščenih piščančjih filejev hrenovke 4 rezine pancete 4 žličke sončničnega olja
ščep soli
ščep popra ščep rožmarina 4 palčke gavde čevapčiči 4 rezine ananasa ocvrt por
jagode za dekoracijo
Princesa je nastala pod budnim očesom kraljice kuhinje Nataše Kamerički in pridnimi prsti dijakov 3. a.
Žarečega princa je na svetlo dal kralj kuhinje Boštjan Bezgovšek z dijaki 3. a.
Sladka pregreha
Za finale pripravimo sladico. Za vanilijevo kremo mleko segrejemo do vrelišča ter dodamo sladkor in vanilijev sladkor. V škrob vlijemo 1 dl mleka ter dobro premešamo. Nato dodamo rumenjake, rum ter maraskino. Vse vlijemo v vrelo mleko ter kuhamo na šibkem ognju še 3 minute. Vlijemo v manjši pekač in pustimo, da se ohladi. Poljubno razrežemo in kose na hitro opečemo na maslu v ponvi ali na žar plošči. Brownije lahko pripravimo prej: maslo penasto umešamo, dodamo stopljeno čokolado in premešamo. Med mešanjem dodamo jajce in sladkor. Ročno umešamo še moko in orehe. Pečemo 20-25 minut na 180 stopinj. Razrežemo na poljubno velike brownije. Krožnik okrasimo z jagodnim pirejem, ki ga pripravimo tako, da jagode podušimo na zelo mali količini vode, dodamo sladkor in vanilijev sladkor ter zmešamo s paličnim mešalnikom.
Vanilijeva krema: Brownie:
3 rumenjaki
•	12 dag sladkorja
•	7 dag škroba
•	5 dl mleka
•	1 vanilijev sladkor
•	rum
•	maraskino
Jagodni pire:
•	Vi kg jagod
•	2 žlici sladkorja
•	1 vanilijev sladkor
250 g masla
•	4 jajca
•	150 g jedilne čokolade
•	200 g sladkorja
•	150 moke
•	90 g orehovih jedrc
siliP'f^
I L .<-*.
Da bomo po pikniku zadovoljno utrujeni, sta poskrbela mentorica Cecilija Božnik in Boštjan Petek iz 2. d.
38
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
Odmev
Odgovor na
objavljeno
informacijo
Pošiljam odgovor in pojasnilo glede prispevka z naslovom Razpis za upravnika gledališča podaljšali, ki je bil v Novem tedniku objavljen 12. maja 2016.
Izkazalo se je, da je bil sicer povsem korekten povzetek izjave predsednika sindikata Damjana M. Trbovca, ki se glasi: »Dejal je, da se ukvarja sindikat predvsem s stiskami zaposlenih, ki so osebne narave. Polovica zaposlenih po njegovih besedah ne dosega niti minimalnega osebnega dohodka, kar zahteva pozornost glede pravne in moralne plati delovanja zavoda. Vendar večjih nesoglasij znotraj kolektiva ni,« pri delu bralcev napačno razumljen, zato ne bo odveč naslednje pojasnilo.
Drži, da glede na veljaven sistem plač v javnem sektorju in kolektivne pogodbe mnogi zaposleni v SLG Celje ne dosegajo minimalne plače. A to nikakor ne pomeni, da jim SLG ne izplačuje zajamčene plače, do katere so upravičeni po zakonu. Zavod glede tega dosledno upošteva vse veljavne predpise. Iščemo pa tudi druge načine, kako pomagati zaposlenim, ki so v materialni stiski, in pri tem tvorno sodelujemo tudi s sindikatom.
BARBARA PETROVIČ, vodja marketinga in odnosov z javnostmi, Slovensko ljudsko gledališče Celje
Modri telefon
Prezgodaj domov?
Pritožuje se občan, ki je želel v petek, 29. aprila, obiskati ambulanto medicine, dela, prometa in športa
(ambulanta zdravnika Dju-rića). Na recepciji je izvedel, da ambulanta obratuje do 13. ure, kar je pisalo tudi pred vhodom vanjo. Oglasil se je ob 12.30 in naletel na dve uslužbenki - verjetno medicinski sestri, ki sta hodnik, kjer je ambulanta, že zaklepali. Pojasnili sta mu, da ambulanta ne dela več. Občan tako ni bil sprejet, čeprav je izrecno opozoril, da je delovni čas ambulante do 13. ure.
Služba za odnose z javnostmi Zdravstvenega doma Celje odgovarja:
»Neznani gospod se je oglasil na oddelku MDPŠ, pred ordinacijo, ki je tisti dan obratovala. Želel je opraviti podaljšanje vozniškega dovoljenja. Ordinacijski čas ambulante in sprejem za bolnike, ki želijo opraviti navedeni pregled, je vsak dan od ponedeljka do petka med 7. in 12. uro. Vsi ordinacijski časi naših ambulant so sicer objavljeni na spletni strani našega zavoda. Medicinska sestra je zato gospodu ustno razložila, da je sprejem bolnikov za navedene storitve do 12. ure.
Res pa je, da je na obstoječi tabli pred ordinacijo še neažuriran (star) podatek o ordinacijskem času, na kar ga je medicinska sestra prav tako opozorila. Zaradi morebitnih ponovnih nesporazumov je nova tabla že v postopku izdelave in menjave. Za neljub dogodek se neznanemu obiskovalcu iskreno opravičujemo.«
BJ
Kje mejita parceli?
Občanka omenja, da je njeno in sosednjo njivo vrsto let skupaj (v enem kosu) obdeloval sosed. Po njegovi smrti ne vedo niti občanka niti sosedovi pravni nasledniki, kje točno je meja med njeno in sosednjo njivo. Sicer so med velikima parcelama delno ohranjeni kamni, ki naj bi bili mejniki. S sosedovimi pravnimi nasledniki zaradi poteka meje ni v sporu. Občanka je vprašala neko geodetsko podjetje, če je mogoče, da bi z napravo zgolj pokazalo potek meje, vendar je v podjetju prejela odgovor, da je potreben postopek tako imenovane ureditve meje.
Vodja Območne geodetske uprave Velenje Rafko Bohak, ki je tudi predsednik Celjskega
geodetskega društva, odgovarja
»Geodetsko podjetje je občanki pravilno odgovorilo. Potek meje se določi v postopku ureditve meje, ki ga določa Zakon o evidentiranju nepremičnin in ga lastnik naroči pri geodetskem podjetju. Ureditev meje je geodetska storitev, ki jo lahko izvede samo geodetsko podjetje. Geodetska podjetja so pravne ali fizične osebe, ki so kot gospodarske družbe ali samostojni podjetniki z geodetsko dejavnostjo vpisani v Poslovni register Slovenije. Seznam geodetskih podjetij je na spletni strani Inženirske zbornice Slovenije. Vpis na seznam geodetskih podjetij pri Inženirski zbornici Slovenije ni obvezen, zato
ne vsebuje vseh geodetskih podjetij.
Ureditev meje se lahko izvede za celo parcelo ali samo za del. Geodetsko podjetje pridobi podatke zemljiškega katastra na geodetski upravi. Na terenu se ureditev meje izvede z mejno obravnavo. Pred njeno izvedbo lahko geodetsko podjetje brez sodelovanja lastnikov opravi meritve na terenu za pripravo na mejno obravnavo. Nanjo vabi vse lastnike parcel, katerih meja se ureja. Mejno obravnavo vodi geodet z geodetsko izkaznico.
Na mejni obravnavi geodet predlaga mejo po podatkih zemljiškega katastra. Če se lastniki s predlagano mejo ne strinjajo, morajo pokazati svojo mejo. Če lastniki ne pokažejo meje, ki bi se razlikovala od predlagane meje geodeta, se smatra, da se strinjajo s predlagano mejo geodeta. Geodetsko podjetje lahko označi mejo v naravi z mejniki takoj po mejni obravnavi, če tako zahteva lastnik parcele in če lastniki sosednjih parcel s predlagano mejo soglašajo. Geodetsko podjetje izdela elaborat ureditve meje.
Lastnik na geodetski upravi poda zahtevo za ureditev meje. Zahtevi priloži elaborat ureditve meje. Če se mejne obravnave ne udeležijo vsi vabljeni lastniki, jih geodetska uprava pozove k izjavi o strinjanju z urejeno mejo. Če izjave lastniki v postavljenem roku ne podajo, se smatra, da se s predlagano mejo geodeta strinjajo. Če stranke podajo izjavo, da se s predlagano
mejo ne strinjajo - ali je v elaboratu razen geodetove predlagane meje tudi poka-zana meja katere od strank, ki odstopa od predlagane geodetove meje - geodetska uprava razpiše ustno obravnavo. Če tudi po ustni obravnavi ni doseženo soglasje o meji, ki ne odstopa od meje po podatkih zemljiškega katastra, geodetska uprava napoti lastnika parcele, ki se z geodetovo predlagano mejo ne strinja, na sodno ureditev meje.
Kadar je v elaboratu samo geodetova predlagana meja ali je bilo doseženo takšno soglasje na ustni obravnavi, geodetska uprava o ureditvi meje odloči z odločbo. Odločbo prejmejo vsi lastniki parcel, katerih meja se je urejala. Po dokončnosti odločbe geodetska uprava evidentira urejeno mejo v zemljiškem katastru.
Urejene meje ni možno ponovno urejati v upravnem postopku. Lahko pa se jo v naravi označi z mejniki. Označitev meje je geodetska storitev, ki jo lahko izvede samo geodetsko podjetje. Za označitev urejene meje se uporabijo podatki zemljiškega katastra in ni potrebno soglasje lastnikov. O označitvi meje se izdela tehnično poročilo, ki se ga pošlje vsem lastnikom parcel, katerih meja se je označila in geodetski upravi.
Več informacij je na spletnih straneh Geodetske uprave Republike Slovenije http:// www.gu.gov.si/ in e-Uprave http://e-uprava.gov.si/.«
BRANE JERANKO
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA

tusklub
I

KUPON
novi tednik radio celje
Ime in priimek:. Naslov: _ Telefon: _ E-mail: _
Naročniška številka Noveg Številka TUŠ KLUBA (če ste Lastnoročni podpis:
Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Preser
Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Brez denarnice nakupili za kar 207,26 evra
Simona nakupuje za vas brezplačno!
Pripravite svoj nakupovalni listek! Pokličemo vas v sredo ob 12.15!
__________________________________________
Iz tedna v teden ponavljamo, kako pomembno je imeti nakupovalni seznam in poznati, kako so živila zložena na policah v Planetu Tuš. Tokrat je voditeljica Nena Lužar izžrebala Rozalijo Đurkovič iz Celja, ki vsako sredo opravi tedenski nakup prav v Planetu Tuš Celje in izkoristi 11-od-stotni popust za upokojence. Nakupovalni seznam si je pripravila že minulo leto in ga imela v kuharski knjigi pripravljenega, če bi slučajno telefon pozvonil prav pri njej. Vsako sredo ga je dala na mizo, tokrat pa smo jo malo presenetili, a je bilo vseeno dovolj časa, da ga je vzela v roke in nam narekovala.
Tokratni tek smo začeli pri pršutu, Rozalija pa je na svojem seznamu našla še veliko suhomesnatih izdelkov in sir, ki je na nasprotni strani. Nato smo zelo sistematično tekli do mesa, olja in drugih živil. Voziček je bilo že kar težko krmariti zaradi teže dobrot. Simona Brglez je nato ustavila nakupovalko Angelo, ki je Rozaliji prinesla še srečno dodatno minuto, Angelo pa smo za pomoč nagradili s kavico zanjo in za njenega moža. Čeprav smo dodatni tek zače-
Rozalija je ob pogledu na voziček ostala brez besed. »Uh, to pa je!« Komu bo uspelo nakupiti še več?
li pri kosmičih, to Rozalije ni zanimalo in nas je usmerila k zamrznjenemu programu. Od cmokov, rogljičkov, zamrznjenih rib do borovnic - vse to se je nato znašlo v vozičku.
Čeprav je imela Rozalija občutek, da je nakupila za kakšnih 150 evrov, se je pri blagajni izpisalo 207,26 evra.
Boste nakupili še več? Brez denarnice seveda! Izrežite kupon, nam ga pošljite in bodite v sredo ob 12.15 pripravljeni na sanjsko nakupovanje v akciji Novega tednika in Radia Celje ter Planeta Tuš Celje Do polnega vozička brez mošnjič-ka.
SB, foto: SHERPA
BRALCI POROČEVALCI
39
Godba gre v vesolje
Mladinski pihalni orkester glasbene šole je pod vodstvom dirigenta Bernarda Beline občinstvo Narodnega doma v Celju odpeljal na pot v vesolje.
V prvem delu programa so se člani orkestra predstavili s Holstovimi Planeti, ki odslikavajo skladateljevo navdušenje nad astrologijo in karakterizirajo planete na-
šega vesolja. V drugem delu koncerta se je orkester predstavil z glasbo iz filma Vojna zvezd skladatelja Williamsa in z Golobovo Godba gre v vesolje.
Mladi glasbeniki in dirigent so ponovno dokazali, da spadajo med izvrstne orkestrske sestave, ki vedno znova navdušujejo svoje zvesto občinstvo.	ML
Uspešna barmanska ekipa dijakov Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje skupaj z mentorico in ravnateljico
Zlato, srebro in dvakrat bron
Kot vsako leto je bilo tudi letos za vse ljubitelje koktaj-lov in mešanih pijač na Bledu že 38. mednarodno tekmovanje barmanov. Hkrati je bilo 19. in 20. aprila tudi 25. državno prvenstvo.
Ekipno tekmovanje dijakov SŠGT Slovenije v mešanju barskih pijač, Fructal grand drink 2016, je potekalo v dveh delih.
Šolo za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje so zastopali dijaki Luka Komlje-novič, Tilen Tisnikar, Jure Mihelah pod mentorstvom učiteljice praktičnega pouka Simone Pompe.
V prvem delu tekmovanja so pripravljali svetovno znane in priljubljene koktajle. Dijaki tekmovalci so izžrebali ime koktajla, za katerega so morali pred komisijo napisati recep-turo, odgovoriti so morali na nekaj strokovnih vprašanj s področja barmanstva in nato
še v petih minutah koktajl za dve osebi zmešati ter okrasiti, kot je zahtevala receptura.
V drugem delu tekmovanja se je en predstavnik dijakov tekmovalcev komisiji in občinstvu predstavil s koktaj-lom, ki ga je moral pripraviti v sedmih minutah, in z njim še dodatno prikazal kreacijo idej, domišljije in ustvarjanja v pisanem svetu koktajlov. Za pripravo okraskov koktajlov so imeli dijaki na razpolago 15 minut. Naša šola se je predstavila s koktajlom Magic health coctail, ki je bil pripravljen v električnem mešalniku iz svežega avokada, sveže stisnjenega limetinega soka, pesinega soka, sirupa granatnega jabolka in črnega ribeza.
Zdravje je največja vrednota in tudi mi se tega zavedamo, prav zaradi tega smo naredili kreacijo koktajla, ki je primeren za vse vse strukture
Dodatna možnost usposabljanja
V sredo, 4. maja, sta Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje obiskala predsednik uprave Postojnske jame in dobitnik letošnje nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne dosežke Marjan Batagelj ter nekdanji direktor Grand hotela Union Bogdan Lipovšek.
Postojnska jama postaja vedno bolj obiskana turistična destinacija in temu primerno se povečuje tudi potreba po strokovno usposobljenem kadru za področje gostinstva in turizma. Gosta sta se zato pozanimala o učnih programih, poteku pouka, dosežkih naših dijakov, skupnih projektih šole z delodajalci in si ogledala strokovne učilnice. Z ravnateljem sta se pogovarjala tudi o načinu izvedbe praktičnega usposabljanja dijakov, mednarodnih menjavah in možnostih zaposlovanja. »Veselimo se dobrega poslovnega sodelovanja in priložnosti, da bodo lahko naši dijaki praktično usposabljanje z delom opravljali tudi v Postojnski jami in Hotelu Jama,« je povedal ravnatelj Iztok Leskovar.	VB
gostov, od najmlajšega in vse do najstarejšega, koktajl, ki je primeren ob vsakem času, dopoldne, popoldne in tudi ob večernih urah, in s katerim lahko nadomestimo en obrok, kar mu omogoča primeren in pravšnji izbor sestavin.
Letos smo osvojili 1. mesto v kategoriji B, 2. mesto v kategoriji C, 3. mesto v kategoriji A in v mešanju »fancy drin-ka«. Veseli smo, da vodstvo Šolskega centra Velenje kot tudi ravnateljica Mateja Kle-menčič podpirata tovrstna tekmovanja, saj se jih vsako leto pridno udeležimo in so za nas izjemna izkušnja in čudovita popotnica pri nadaljnjem delu in ustvarjanju v poklicu. Zanimanje za barmanstvo je v šoli veliko in tovrstno izobraževanje še dodatno bogati ponudbo v gastronomiji.
SP
KMETOVALCI, VRTICKARJI UPORABITE KAISO EG:
•	ZA ZATIRANJE UŠI ŽITNEGA STRGAČA, RESARJE NA PŠENICI, JEČMENU, OVSU, RŽI, TRITIKALI
•	ZA ZATIRANJE UŠI NA FIŽOLU ZA ZRNJE, KROMPIRJU, REDKVI, GRAHU
•	ZA ZATIRANJE PESNE MUHE, UŠI NA RDEČI, KRMNI IN SLADKORNI PESI
•	ZA ZATIRANJE UŠI, REPIČARJA, KLJUNOTAJA, HRŽICE NA OLJNI OGRŠČICI
KAISO® EG ODLIKUJETA ZELO DOBRA UČINKOVITOST IN NIZKA CENA
Za zatiranje škodljivcev na ostalih kulturah (pušpan...) nas pokličite.
Ш CINKARNA
www.cinkarna.si
40
BRALCI POROČEVALCI
Timea s predsednikom ob strani proti diskalkuliji
Osnovnošolci s Planine pri Sevnici si bodo v tem letu zagotovo zelo zapomnili izlet v Ljubljano, kjer so jih s posebnimi častmi sprejeli v predsedniški palači. Dejanje petošolke Timee Lapornik, ki je predsedniku Borutu Pahorju pisala za pomoč pri terapijah za možgane, še vedno pozitivno odmeva.
Timea ima namreč velike težave pri predstavljanju števil in vsem, kar je z njimi povezano. To pomeni, da ima težave s štetjem, poznavanjem na uro, pri ravnanju z denarjem, uporabi merskih enot in podobnem. Ta motnja se imenu-
je diskalkulija. Precej bolj znana je disleksija, ki je motnja v prepoznavnju črk oziroma besedil. Ker je primerov dis-kalkulije v Sloveniji relativno malo, je tudi terapevtov, specialistov s tega področja, komaj za vzorec, a še ti so zelo težko dostopni. Timea je sicer odlična bralka in ima zelo razvit čut za umetnost in vse lepo. A kot je napisala v pismu predsedniku, se tudi ona zaveda, da bi bilo njeno življenje z nekaj pomoči veliko lažje. S pravim strokovnim pristopom je namreč mogoče tudi pri tej motnji bistveno ublažiti težave. In kot ugotavlja energična
petošolka, je življenje okrog nas ena sama matematika. Predsednik države ji je prijazno odpisal, nazadnje pa je na obisk v predsedniško palačo v začetku aprila povabil kar celo šolo z učitelji, ravnateljico in s Timejinimi starši. Otroci so pripravili kulturni program s hišno zasedbo, pevskim zborom in z dramskim nastopom. In vse ostalo je zgodovina. Strokovnjaki za diskalkulijo se v Sloveniji zaradi tega dogodka verjetno v kratkem ne bodo pomnožili, bodo pa tisti, ki o tem odločajo, morda na to težavo bolj pozorni.
StO
Slikarka Alica Javšnik med prostovoljci
V četrtek, 21. aprila, smo prostovoljci III. osnovne šole Celje že drugič povabili v goste priznano celjsko slikarko in do-natorko Alico Javšnik, dobitnico mnogih priznanj in nagrad s slikarskih kolonij. S takšnimi srečanji in delavnicami, ki jih organiziramo skupaj z našo mentorico gospo Darjo Bastl, negujemo medgenera-cijske vezi, ki so se spletle že v preteklih letih.
Naše druženje s slikarko je potekalo v sproščenem in ustvarjalnem vzdušju. Najprej smo jo opazovali pri slikanju motiva, ki ga ima zelo rada, torej pri slikanju morja in ladij. Ves čas je z nami sproščeno klepetala, odgovarjala na
naša vprašanja in nam razlagala, kako slika in na kaj moramo biti pri slikanju pozorni. Ko smo jo opazovali, kako sproščeno nanaša barvo s čopičem ali z lopatko in kako nastaja slika, smo bili vsi navdušeni. Veselo smo zavihali rokave in se spremenili v slikarje. Pod njenim budnim očesom so tudi nam uspele prave mojstrovine.
Dan v njeni družbi je hitro minil. Hvaležni smo ji za vse prijazne besede in pohvale, s katerimi nas je spodbujala pri ustvarjanju. Veseli smo njene obljube, da se bomo ponovno videli. Komaj čakamo.
JONA TORLO 4.b III. osnovne šole Celje
M///
Kandidati KMEČKE LISTE -
društva za razvoj kmetijstva in podeželja se predvsem zavzemamo:
-	ZA višje odkupne cene mleka in
mesa
-	ZA nižje davke in proti novemu
izračunu katastrskega dohodka
-	ZA učinkovito pomoč pri naravnih
nesrečah
-	ZA višje podpore pri kmetijskih
zavarovanjih
-	ZA manj birokratskih ovir
-	ZA ukinitev davčnih blagajn za
kmete
-	ZA potek avtocestne trase po manj
kakovostnih kmetijskih
I** v v«i
zemljiščih
-	ZA višjo podporo manjšim in
hribovskim kmetijam
-	ZA več domače hrane v šolah
in vrtcih
Glasno in^ A učinkovito £jl\
VARNO PRIHODNOST SLOVENSKEGA KMETA
-
V volilni enoti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije CELJE STA so kandidati Kmečke liste - društva za ra zvoj kmetijstva in podeželja:
Kl Za člane sveta KGZS na državni ravni
1. PETER VRISK
Ivenca 16, Vojnik, rojen 15. 8.1961 predsednik Zadružne zveze Slovenije, svetnik Državnega Sveta RS
Prihaja iz Ivence pri Vojniku, kjer skupaj z ženo in tremi otroki obdeluje 20 ha veliko kmetijo. Kmetija je usmeijena v poljedelstvo. Ves čas aktivno deluje v kmečkih organizacijah na lokalni in državni ravni. Bilje devet let uspešen direktor v KZ Celje, nato izkušen voditelj Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije od njene ustanovitve leta 2000 pa do leta 2008, ko je zbornica postala prepoznavna in vplivna organizacija vseh kmetov. Od leta 1996 uspešno vodi Zadružno zvezo Slovenije in letos mu je bil s strani članic zaupan še nadaljnji štiriletni mandat. Izkušnje in problematiko kmetijstva prenaša tudi v Državni svet, kjer opozaija na probleme podeželja. Njegovo delo so opazili tudi v Evropi, kjer je bil dva mandata podpredsednik največjega evropskega združenja kmetijskih zadrug COGECA. Že njegovi starši so bili trdni zadružniki in tako je tudi Peter Vrisk zvest zadružnim načelom.
3. IVAN JANEZ OSET
Drešinja vas 40, Petrovče, rojen 18.6.1948 ugleden hmeljar in zadružnik
Ivan se od rane mladosti ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Končal je srednjo metalurško šolo, želja po znanju pa gaje vodila še na srednjo kmetijsko šolo v Šentjuiju, kjer je pridobil veliko potrebnih znanj za uspešno kmetovanje. Leta 1969 je od očeta prevzel kmetijo, kjer se danes ukvarjajo predvsem s hmeljarsko proizvodnjo in živinorejo. Kritičen je do birokratskih postopkov države na področju kmetijstva. Prizadeval si bo za pravice slovenskega kmeta.
Kj^ Za člane sveta območne enote CELJE
2. MILAN HROVAT
Hudinja 23, Vitanje, rojen 20. 7.1968 ugleden kmet, predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Slovenske Konjice
Milan Hrovat s svojo družino kmetuje na 25 ha veliki gorski kmetiji na nadmorski višini 850 m. Kmetija leži v naselju Hudinja nad Vitanjem tik pod Roglo. Ukvaijajo se z mlečno proizvodnjo in dnevno namolzejo okoli 3001 mleka. Poleg živinoreje se ukvaijajo tudi z gozdarstvom. Kljub temu, daje kmetovanje na takšni višini zelo težko, so si uspeli vzorno urediti kmetijo. Milan je že tretji mandat predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Slovenske Konjice, v preteklem mandatu je bil tudi podžupan Občine Vitanje, sedaj pa je občinski svetnik in predsednik odbora za kmetijstvo. Bilje tudi član sveta Zavoda za gozdove Slovenije, danes pa je član sveta OE Celje.
4. MARJAN DEŽELAK
Velike Gorelce 15, Laško, rojen 3.10.1959 ugleden kmet
Kmetija devetčlanske družine Deželak leži na zahodnih obronkih Kozjanskega z značilno gričevnato-hribovito pokrajino z večjim deležem travnikov, ki dajejo osnovo za rejo prežvekovalcev. Govedoreja je bila že v preteklosti tradicionalna panoga na kmetiji, zlasti reja govedi lisaste pasme. Kasneje so se preusmerili v intenzivno prirejo mleka s kravami črno bele pasme. Mai jan je bil aktiven v organih Kmetijsko gozdarske zbornice in v organih zadruge. Z dobrim poznavanjem kmetijstva in zadružništva, znanjem in izkušnjami želi aktivno prispevati tudi pri delu zbornice.
1. SIMON TISEL
2. IVAN JANEZ OSET 3. MARJAN DEŽELAK 4. .	KOVAČ
m
6. FRANČIŠEK GAJŠEK 7. MARJAN TURNŠEK 8. ALBIN VASLE
5. MILAN HROVAT
ANTON I , KVARI
. MILAN ŠIRŠE
BRALCI POROČEVALCI
41
Uspešni na mednarodnih tekmovanjih
Učenke in učenci Glasbene šole skladateljev Ipavcev iz Šentjurja so bili aprila uspešni na dveh mednarodnih tekmovanjih: Upolova svirel na Primorskem in Woodwind &Brass v Varaždinu.
Na tekmovanju Upolova svirel so zlato priznanje osvojili Lara Jager (violina); 97 točk, in Maša Leskovar (violina); 96 točk; mentorica obeh je Betka Rauter, Zala Plevnik (flavta); 96 točk; mentorica Marta Kuzmanovski Koberski; in Miha Inkret Rotovnik (tolkala); 95 točk; mentorica Eva Zavšek.
Srebrna priznanja so osvojili:
trio Jutina (Tinka Muck; klavir, Julija Kalan; flavta, Naja Horjak; flavta); 94 točk; mentorici sta Diana Štih in Larysa Kocherova, in Julija Kalan (flavta); 90 točk; mentorica je Diana Štih. Srebrni so bili tudi: Alen Podgoršek (klarinet); 94 točk; Ambrož Leban (klarinet); 94 točk; mentor obeh je Matjaž Vodišek, ter Kristian Močnik (tolkala); 92 točk; mentorica je Eva Zavšek.
Bronasto priznanje so osvo jili: klarinetistki Eva Podgoršek in Tina Stojan, mentorica obeh
je Nataša Aškerc, Zoja Ojsteršek, flavtistka, mentorica je Diana Štih ter tolkalista Domen Tisel in Ož-bej Trunkl, njuna mentorica je Eva Zavšek.
Na tekmovanju Woodwind &Brass v Varaždinu sta prvo nagrado osvojila trobentač Amadej Štrajhar, mentor je Boštjan Jager, in flavtistka Iza Pia Peperko,
mentorica je Diana Štih. Flavtistka Janja Šolinc je prejela drugo nagrado.
Korepetitorji na Upolovi svireli so bili Larysa Kocherova, Mateja Hladnik in Eva Zavšek, na tekmovanju v Varaždinu pa sta bila Mateja Hladnik in Simon Jager.
SJ
Hodil po zemlji sem naši -Aškerc popotnik
V popoldanskem času se je v četrtek, 21. aprila, v OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice začel že 8. tabor Skriti zaklad, ki se ga je udeležilo 49 učencev in učenk. Letošnji tabor je bil posvečen 160. obletnici rojstva Antona Aškerca, temi šolskega parlamenta Pasti odraščanja in Slovenskim dnevom knjige.
Nadarjeni učenci so pod vodstvom mentorice gospe Kovačič izvedli delavnice o pasteh odraščanja. Iskali in nizali so ideje, kako zdravo živeti, in se urili v ozavešča-nju trenutnega počutja, oku-šanja ...
Učenci dodatnega pouka pri slovenščini so pripravljali prireditev v počastitev 160. obletnice rojstva Antona Aškerca. Tokrat so bolj podrobno raziskali Aškerca popotnika. Zbrali so pesmi, odlomke iz potopisov, oboje povezali z veznim besedilom in vmes zaigrali nekaj kratkih skečev.
Pevci in pevke MPZ Žarek pa so pod vodstvom gospe Štigl pripravljali nove pesmi, tudi dve Aškerčevi. Z njimi so popestrili prireditev in ji dali še glasbeni pečat.
Ob 17. uri je bila v dvorani GD Rimske Toplice prireditev Hodil po zemlji sem naši
Priprave na nočno branje
- Aškerc popotnik. Soorgani-zirala jo je Knjižnica Laško v okviru Slovenskih dnevov knjige. Zelo lepo minimali-stično sceno je prispevala Jasmina Oblak, ki je narisala nekaj motivov z Aškerčevih potovanj.
V večernih urah so na okrogli mizi učencem o pasteh odraščanja nekaj koristnih informacij posredovali bivši učenci naše šole. »Čisto nekaj drugega je, če kaj povedo skoraj naši vrstniki, kot če nam o tem predavajo učitelji. Bolj verjamemo,« je rekla ena od učenk.
In potem? Ja, potem se je začel tisti del tabora, ki so
ga mnogi težko pričakovali. Noč branja - noč, lučke, šepetanje, ležanje na blazinah in branje. Branje, vse do ... No, ja. Nekateri so zdržali do 2. ure, nekateri so omagali že prej.
Tako smo malo debatirali, malo recitirali, malo peli, malo brali in tokrat na veli-iiiko klepetali. In je to tudi prav, kajti klepetali smo brez mobilne tehnologije in si gledali v oči. Huraaaa!
»Imeli smo se prav fajn,« so rekli vsi v en glas. Mentorice tudi.
MILENA SUHODOLČAN v imenu ekipe mentoric Foto: Jasmina Oblak
42
VRTNARIMO
A4.
o
pnetfnih*
tnlMfe
x/rtn^rke
Za Francoza
Najbrž ni vrtnarja, ki ne bi v nekem trenutku stokal zaradi polžev na vrtu. Zato ni bilo presenetljivo nedavno na enem od spletnih omrežij zastavljeno vprašanje, kako se boriti proti njim. Vrtnarji so iz svojih izkušenj svetovali, da jih je treba pobirati, najbolje po 22. uri s svetilko v roki, ker imajo takrat menda najbolj »operativno« obdobje.
Nekateri uporabljajo za-stirko med zelenjavo prav zato, ker se polži čez dan umaknejo tja v zavetje. Zastirko potem samo elegantno umaknejo in pod njo poberejo rdeče sluzav-ce, ki imajo najraje na svetu prav solato. Tudi o tem, kakšna usoda naj čaka to polžjo zalego, je kar nekaj nasvetov. Od tega, da jih pobiramo v vedro in posujemo z apnom, do tega, da jih polovimo v kozarčke za vlaganje ter napolnimo s soljo. Obstaja tudi nasvet, da gremo s škarjami v vrt, in ko polža najdemo, ga zgolj prerežemo. Njegovi ostanki naj bi smrdeli in odganjali njegove še živeče sorodnike.
Morda za odtenek bolj human nasvet je tisti, da nabavimo indijske tekačice, ki opravijo usmrtitev namesto nas. Pa se je oglasil eden od sodelujočih v razpravi o večnem vprašanju polžev v vrtu, češ da nimajo vsi pogojev za gojenje teh uporabnih »ga-gic«, in pri tem opozoril, da so se pred časom njegove račke tako nažirale polžev, da jim je sluz tekla po kljunčku. Verjetno jih je imel res za izvoz, ampak s tem podatkom je najbrž odvrnil koga, ki se je že spogledoval z mislijo, da bi v dobro zelenjave nabavil indijske tekačice. Čeprav znajo tudi te poteptati krasen pridelek.
Ostane še kemija, bolj ali manj škodljiva. Za bolj škodljive preparate veljajo tisti, ki jih lahko v »kmetijski lekarni« nabavimo samo z ustrezno izkaznico, med manj škodljivimi so vsi ostali. Kateregakoli že izberemo, rezultat je smrt polža. V primeru, da nase nočemo priklicati slabe karme zaradi usmrtitve polžev slinarjev, pa upoštevajmo nasvet še enega od sodelujočih v tem pogovoru: »Pobirat in Francozom prodajat!« Ali pa posejemo kapucinko.
Šparglje sadimo marca ali aprila, ko se zemlja ogreje nad 12 stopinj C.
Šparglje s posebnim nožem režemo v jutranjem ali vsaj dopoldanskem času, ko so tla še hladna in tudi ozračje še ni ogreto. Beluše pobiramo vsak dan. Po osmih tednih grebene razgrnemo in zemljišče plitvo razrahljamo. Zelene šparglje gojimo na ravni površini in jih pobiramo dva- do trikrat tedensko. Režemo jih na višini 20 do 30 centimetrov.
Ste za beluše ali šparglje?
Obiskali smo 16. dan špargljev na šolski njivi v Medlogu
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje se že več let ponaša z nasadom špargljev, ki jih prideluje v skladu z najvišjimi ekološkimi standardi. Pred dnevi je pripravila tradicionalni dan špargljev. O šparglju kot vrtnini prihodnosti sta Štefanija Kos Zidar in Martina Bavec izdali tudi priročnik. Kot pravi Kos Zidarjeva, so prav šparglji vrtnina, ki je vse bolj priljubljena, hkrati pa tudi poslovno zanimiva.
Špargelj je trajnica, ki lahko na istem mestu raste tudi več kot dve desetletji, prvi pridelek pa lahko pobiramo šele tretje leto. V spomladanskih mesecih nabiramo mlade poganjke. Načeloma so zeleni, če pa grebene jeseni zasuje-mo z zemljo, iz njih spomladi pobiramo beljene šparglje ali beluše. Zeleni oziroma vijoličasti šparglji imajo bolj izrazit okus, hkrati pa več vitaminov in mineralov. Šparglje v polni rodnosti lahko režemo osem tednov v letu, mlade rastline samo dva tedna, potem pa čas pobiranja postopoma podaljšujemo.
Prepustna zemlja na sončni legi
Pred sajenjem špargljev moramo pozorno izbrati lego in pripraviti zemljo. Glede na to, da govorimo o trajnem na-
Šparglje so najboljši sveži. Le za nekaj dni jih lahko shranimo v hladilniku. Da se ne bi preveč izsušili, jih zavijemo v vlažno krpo. Če jih ne porabimo takoj, jih sveže ali blanširane zamrznemo ali vložimo v kis oziroma slanico.
sadu za najmanj deset let, je ta razmislek velikega pomena. Špargelj ima najraje lahka in prepustna tla, lahko so tudi težja, če v njih ne zastaja voda. Zemlja mora biti rahlo kisla do nevtralna. Lega naj bo sončna, vrste pa prilagojene glede na smer vetrov. Na očiščeno zemljišče - za štiričlansko družino posadimo 20 sadik na deset kvadratnih metrih - potrosimo od 50 do sto kilogramov zrelega hlevskega gnoja oziroma kom-
posta. Nekateri priporočajo obilno gnojenje z mineralni-
mi gnojili, ki pa se mu boste v ekološki pridelavi seveda odpovedali. Zemljo prelo-patamo do 40 centimetrov globoko, če so tla težka, še nekoliko globlje.
Na lovu za najboljšo sorto
Sadike špargljev so običajno enoletne korenike, ki zagotavljajo močno začetno rast in manj skrbi z oskrbo mladega nasada. To pomeni, da tudi pri pobiranju pridobimo eno leto in pridelek pobiramo toliko prej. Šparglje sadimo marca ali aprila, ko se tla segrejejo na 12 stopinj. V jarek polagamo sadike 25
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 24. ob 13. uri.

19. ČE		korenina
20. PE		cvet
21. SO		
		cvet do 15. ure, od 16. ure list
22. NE		list
		
23. PO		list
24. TO		plod
25. SR		plod
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
centimetrov globoko in jih prekrijemo s pedjo zemlje. Razdalja med rastlinami v vrsti mora biti 24 centimetrov, če jih bomo belili, še deset več. Med vrstami naj bo vsaj meter in pol razdalje, za beljene šparglje vsaj dva metra. Dokončno jarek zasujemo pozno jeseni pred prezimljanjem rastlin. Na hektar zemljišča lahko posadimo do 15 tisoč belušev in 25 tisoč zelenih špargljev. Seveda ni nepomembno, kakšno sorto izberemo, od tega sta namreč odvisna tudi odpornost na bolezni in pridelek.
Celoletno delovno druženje
V nasadu špargljev vso rastno sezono skrbimo, da ga ne preraste plevel. Po potrebi rastline dognojujemo, namakamo in posredujemo v primeru bolezni in napada škodljivcev. Najenostavneje je poškropiti s fitofarma-cevtskimi sredstvi, o naravi in človeku bolj prijaznih načinih varovanja špargljev in drugih rastlin bomo v tedni-kovi rubriki Vrtnarimo pisali prihodnjič. V jeseni, ko špar-glji porumenijo, nadzemni del pokosimo. Pri beluših po tretjem letu, ko je rastlina polnorodna, vrste zasujemo z zemeljskimi grebeni do rezne višine mladih poganjkov.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
COMPO. Za zdrave in lepe rastline
COMPO Duaxo koncentrat. COMPO Triathlon sprej. Ukrepajte čim prej, da se lahko vaše trajnice, okrasne drevnine in zimzelene rastline borijo proti boleznim in škodljivcem.
www.metrob.si
Tudi v spletni
trgovini | METROB d.o.o., T.: 03 7806 330, info@metrob.si
Ohranimo rastline zdrave
Plantonic	V
Sredstvo za krepitev in dvig	j
odpornosti rastlin
JSleemAzal-T/S
Insekticid za zatiranje sesajočih in grizočih škodljivcev
I www.metrob.si |
METROB d.o.o., T.: 03 7806 330, info@metrob.si
Pri vzgoji majhnih količin rastlin je za varstvo pred boleznimi in škodljivci najenostavneje uporabiti pripravke ali manjša pakiranja.
Za uspešno rešitev težav s škodljivci ali boleznimi lahko uporabite:
•	Triathlon sprej - insekticid in akaricid, namenjena zatiranju škodljivcev.
•	Duaxo sprej ali Duaxo koncentrat - sistemična fungicida, namenjena zmanjševanju okužb in zatiranju glivičnih bolezni.
Priporočamo, da ne pozabite niti na varstvo krompirja pred koloradskim hroščem in uporabite sredstvo Neemazal - T/S, dovoljeno v ekološki pridelavi, ki se uporablja kot insekticid za zatira-
nje sesajočih in grizočih škodljivih žuželk.
Odličen pripomoček vseh ljubiteljev rastlin pri vzgoji je Plantonic, ki spodbuja naravno odpornost rastlin na pojav značilnih bolezni in zmanjšuje vpliv vremensko pogojenih in drugih stresnih razmer. Omogoča uspešno in donosno vzgojo na vrtovih, balkonih, terasah in drugje brez uporabe kemičnih sredstev, sestavljen je iz ekstraktov rastlin.
Izdelke lahko naročite v
spletni prodajalni www.metrob.si, na maloprodajnem mestu Metrob, d. o. o., v Kidričevi ulici ali drugih prodajalnah.
ŽIVALSKI SVET
43
Roki in Pika, zvesta in ubogljiva pasja prijatelja župnika Mirka Škofleka
Roki in Pika iz
v v
zupnisca
Škotski ovčarji že štiri desetletja spremljajo župnika Mirka Škofleka
Ni ravno pogosto, da te pri vratih župnišča pozdravita psa. Mirko Ško-flek, župnik v Šempetru v Savinjski dolini in dekan dekanije Žalec, sicer pravi, da pozna kar nekaj takih primerov v Sloveniji, na našem območju pa je gotovo med izjemami. Njega štiri-nožni prijatelji spremljajo že štiri desetletja, in sicer ves čas psi pasme dolgodlaki škotski ovčar.
»Ne znam si predstavljati, da bi bil sam v taki veliki hiši. Tako pa te vedno nekdo poz-
dravi, ko prideš, in je nekdo s teboj,« pojasni dolgoletno povezanost s psi, ki so mu bili blizu že v otroštvu.
Pri hiši sta zdaj dve leti star Roki in njegova nečakinja iz iste psarne, pol leta stara Pika. Prej so bili kosmatinci rjavo-beli, tokrat pa ima župnik prvič črno-bela predstavnika te pasme.
Štiri desetletja s škotskimi ovčarji
V značaju ni razlik, to so psi, ki so ga navdušili s svojo miroljubnostjo in inteligen-
co že pred desetletji, ko je kupil prvo psičko. Župnija v Majšperku je bila bolj na samem in se je zato odločil za pasjo družbo. »Takrat je bila še mama zraven in s psičko sta bili nerazdružljivi. Kar 17 let je bila prva škotska ovčarka z nami. Pri drugi smo bili premalo pazljivi in je požrla vabo za miši in se zastrupila. Pri tretji bi se lahko zgodba ponovila, a je eden od ministrantov videl, da je nekaj rdečega in smo jo hitro peljali na veterino ter so jo rešili. Imela je mladičke
LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI
»Človek se lahko veliko nauči od živali. Ko dobita hrano, Roki počaka, da se Pika naje, šele potem je on. Pri igri je kot starejši zelo potrpežljiv, pa tudi zaščitniški.«
Roki in Pika se lahko igrata na zelenici pred župniščem v Šempetru.
in obdržali smo dva, Čukija - takšno ime je dobil, ker je čudno lajal, in Piko.«
Zaradi bolezni so se morali najprej posloviti od njega, ona pa je dočakala 11 let. Ko je bila Pika še pri hiši, je kot mladiček prišel Roki. Takoj ga je sprejela in ko so jo morali dati uspavati, je bilo Ro-kiju samemu dolgčas. Zato so mu kupili prijateljico in jo prav tako poimenovali Pika, čeprav ima rodovniško ime veliko bolj imenitno: Precious Gift Stella (Dragoceno darilo Zvezda), otroci pa jo kličejo kar Zvezdana. Tudi ta pasji par je postal neraz-družljiv.
Pogovorkot s človekom
V župnišču imata svoj dom in delata družbo Mirku Škofleku pri vseh njegovih opravilih. Pred hišo in okrog cerkve pa je dovolj veliko zelenih površin, kjer se lahko igrata. Točno vesta, kam smeta in kam ne, čeprav je Roki nekoč preveril, ali res ne bi smel biti s svojim gospodarjem tudi v cerkvi med mašo. Ko ga je ministrant opazil in ga spodil skozi ena vrata, se je pes pri drugih vratih vrnil in poskusil še enkrat ...
Sicer pa je župnik Škoflek prepričan, da se je s psom treba pogovarjati kot s človekom in vse razume. »Roki in Pika vesta, da je nekaj narobe, ko povzdignem glas. Takoj ugotovita, kakšne volje sem. Če sem razburjen,
Veliko časa preživita psa v pisarni, kjer župnik Mirko Škoflek ureja vsakodnevna opravila.
Roki pride in mi pomirjujoče položi glavo na kolena. Jima je pa treba pokazati, kje so meje.«
Otroci in psa
Psa v župnišču nista le za družbo in čuvaja, sta tudi zabava za otroke in del njihove vzgoje, ko pridejo k verouku. Nekateri so že pol ure prej tam, da se lahko poigrajo z njima. Oba psa imata rada otroke, le preglasno kričanje Rokija moti in takrat se umakne.
Škoflek pravi, da mu je kar žal, ko gleda otroke, ki si želijo žival, pa je zaradi pretirane skrbi za lepo in čisto stanovanje ne morejo imeti. »Ko mi kdaj starši potožijo, da otroka ne morejo spraviti iz sobe, jim svetujem, naj mu nabavijo psa, da ga bo moral voditi na sprehode. Če otroci rastejo z živalmi, je to zanje zelo dobro, le naučiti se morajo, kaj pomeni imeti žival, da to ni samo igračka, pač pa tudi skrb.«
Prav zaradi psov župnik ne gre rad od doma za dlje časa, saj pravi, da ju hitro pogreša. Tudi jutranjega daljšega spanja si ne more privoščiti, saj vstaja že ob petih, da ju spusti iz hiše in počaka, da opravita svoje potrebe. Potem poskrbi, da dobita jutranjo konzervo hrane, čez dan pa so jima
na voljo briketi. Zelo rada imata česanje, medtem ko se kopata predvsem poleti, ko je zunaj postavljen bazen zanju.
Luč sveti v temi
Poleg tega, da je Mirko Škoflek že trideset let zadolžen za dušno pastirstvo v Šempetru, je več kot 20 let tudi odgovoren za vsa-kotedensko vsebino oddaje Luč sveti v temi na Radiu Celje. Delo je prevzel za kaplanom Francijem Trste-njakom, ki je najprej vodil oddaje, nato pa šel na Radio Ognjišče. »Ko me je takrat poklical, je rekel, da bom moral samo enkrat na teden nekaj prebrati na radiu ... Potem je bilo seveda čisto drugače. Veliko časa vzame priprava oddaje, ampak rad to delam,« pravi župnik Škoflek, ki mu mikrofon ni delal težav, saj je bil vajen nastopanja pred ljudmi. Priznava pa, da ima včasih kar malo težav pri iskanju sodelavcev in tem za vsa-kotedensko oddajo. »Dokler bom lahko, bom to delal, saj nimam naslednika, ki bi to počel z veseljem,« ugotavlja. In ko bo vse obveznosti nekega dne odložil, bo še več časa za druženje z zvestima sopotnikoma.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
44
NAMIG ZA IZLET
Stiskalnica oljk oziroma torkla, kot tudi sicer imenujejo oljarne na Krasu.
Med oljčnimi nasadi in vinogradi
Slovenska Istra skriva bisere, ki jih je vredno odkrivati
Ko se v teh dneh odločate, kam na dopust, in verjetno ugotavljate, da možnost izbire zaradi vsega, kar se dogaja po svetu, ni več tako velika kot pred leti, je morda čas, da začnete odkrivati kotičke naše male dežele. Ste kdaj iz naših obmorskih mest zavili tudi v njihovo zaledje, v vasice slovenske Istre? Odkrili boste biserč-ke, ki jih niste poznali, in še odlično hrano ter vino vam bodo ponudili na tamkajšnjih domačijah.
Ko se boste peljali proti morju, se pri Črnem Kalu usmerite proti Hrastovljam. Tamkajšnja cerkev sv. Trojice sodi v sam vrh zakladnice našega srednjeveškega sten-
skega slikarstva. Voden ogled vam bo razkril skrivnosti nastanka fresk iz 15. stoletja, njihov pomen in vsebino. Tri-ladijsko cerkev je leta 1490 v celoti poslikal Janez iz Kastva s pomočniki; gre za najobsežnejši ohranjen srednjeveški slikarski kompleks na Slovenskem. Cerkvica je poslikana s prizori iz Stare zaveze in s predstavitvami življenja in dela v dvanajstih mesecih leta. Najbolj znamenita poslikava je zagotovo Mrtvaški ples, ki prikazuje nemoč tako revežev kot bogatašev (sprevod prikazuje like od otroka do berača in trgovca ter do kralja in papeža), ko ponje pride smrt. Ne pomagajo niti prošnje niti podkupnine.
»Je zato vse pehanje za materialnim bogastvom v času življenja sploh smiselno?« se človek vpraša ob poslikavi. Cerkev je vredna ogleda tudi zaradi arhitekture in okolja. Ob njej je lep pogled na kraški rob, kar že zbudi skomine za jesenski pohodniški izlet, ko tam zažari rdeči ruj.
V	»osmico« na domače dobrote
V	Kubedu, kjer se lahko ustavite v nadaljevanju popotovanja, boste našli ohranjen del srednjeveške utrdbe, ki je nekoč fevdalnim gospodarjem omogočala nadzorovanje trgovskih poti med celino in morjem. V bližini cerkve je zvonik iz belega
kraškega kamna, ki je služil v obrambne namene, saj so se v njem domačini skrivali pred Uskoki in Turki, ki so v naše kraje vdirali v 15. in 16. stoletju.
Po ogledu vasi se bo prilegla pokušina okusnih suhomesnatih domačih dobrot in vina v eni od tamkajšnjih »osmič«. Tradicija prodaje v teh domačih kleteh izvira iz časov Marije Terezije in avstrijskega cesarja Jožefa II., ko je bil izdan dekret, ki je vinogra-
dnikom dovoljeval osemdnevni rok za točenje vina. Po tem dekretu je lahko kmet oziroma vinogradnik prodajal vinske presežke iz preteklega leta v tako imenovanem vino-toču pod vejo. Vinotoč, v katerem je kmet prodajal svoje vino brez davka osem dni v letu, je dobil ime »osmica«. V zadnjem času se je uveljavilo pravilo, da lahko ena klet organizira »osmico« največkrat dvakrat na leto po deset dni, in sicer, dokler ima lastno pijačo in hrano.
Notranjost Tonine hiše, kjer je na ogled nekdanja oprema bogate kmečke družine. (Foto: brošura Pomorskega muzeja Piran)
Če ste ljubitelj tamkajšnjega značilnega črnega refoška, ne boste mogli mimo Marez-ig, ki so središče pridelave tega odličnega vina.
Življenje nekoč
Ko se boste potepali po notranjosti slovenske Istre, zavijte še v vasico Sv. Peter, kjer je na ogled obnovljeno tipično bivališče podeželskih prebivalcev z etnološko zbirko. Grajeno je iz kamna, ki je poleti s hladom ščitil prebivalce pred pripeko, pozimi pa lovil tople sončne žarke.
V	Tonini hiši boste zaslutili, kakšno je bilo življenje na Krasu pred desetletji, saj so v domačiji na ogled tako pohištvo kot oprema in osebni predmeti iz časov, ko je v hiši živela Tona Gorela, bogata kmetica, ki je sama s pomočjo delavcev skrbela za domačijo in za prodajo pridelkov v obalnih mestih.
V	pritličju so obnovili oljarno z mlinom in s stiskalnico oljk ali torklo. Če ste ljubitelj oljčnega olja, se brez njega zagotovo ne boste odpravili proti domu.
TATJANA CVIRN
OTROŠKI VRTILJAK
45
Otroški vrtiljak
Če se kaj zanimivega dogaja^tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite.
Z veseljem vas bomo obiskali..
Vrt je vedno poln presenečenj, veselja in malih čudežev. Morda je kje tudi kakšen takšen, kjer rastejo bomboni in čokolada?
Ko sončki posijejo na jagode
Z otroki iz vrtca Pikapolonica v Bistrici ob Sotli smo vrtnarili
Vreme je že več tednov tako prijazno toplo, da na vrtove in travnike ni zvabilo samo čebelic, metuljčkov in pikapolonic, ampak tudi sončke, sovice, metuljčke in cepetavčke. Lahko si mislite, da imajo slednji obute škorenjce, v rokah pa držijo drobne lopatke in grabljice. Otroci iz vrtca v Bistrici ob Sotli imajo namreč ob vrtcu tudi svoje gredice.
Morda ste tudi vi živeli v prepričanju, da otroci ne marajo tistega, kar zraste na vrtu. A to ne bi moglo biti dlje od resnice. Le kdo nima rad sladkih rdečih jagod? To je že res! Ampak naši tokratni mali gostitelji obožujejo tudi solato, krompir, drobnjak, šparglje, zelje, papriko, korenček, fižol, grah in še bi lahko naštevali. Marsikaj od tega so posadili in posejali tudi na svojih visokih gredicah.
Pri delu je dobrodošel vsak par pridnih rok in malčki z veseljem zarinejo svoje ročice v zemljo. »Doma tudi rad pomagam, ampak zadnjič res nisem slišal mamice, ko me je klicala na pomoč. Sem bil pri teti Veroniki. Potem je pa kar sama posadila,« nam je zaupal eden od fantičkov. Precej bolj zavzeti so tisti, ki imajo doma čisto svoje vrtičke. »Na mojem rastejo narcise,« je bila navdušena ena od deklic. »Na mojem pa redkvice,« je ponosno dodal njen prijateljček. Na domačih vrtovih se sicer dogaja še cela vrsta razburljivih reči. Tu in tam očka zakuri ogenj, da lahko na njem spečejo klobase. Mamica pa uprizori kakšen dramatičen lov na polže. Zato je tako lepo imeti vrt. Tudi ali pa še posebej v vrtcu.
StO
Foto: SHERPA
Na vrtu imajo vsi svoje gredice. Eno obdelujejo sončki, drugo sovice, tretjo metuljčki in četrto cepetavčki.
Ob gredicah otroke vsak dan znova zaposluje posebna čutna pot, kjer preizkušajo, kakšen je korak po različnih naravnih podlagah.
Nekateri otroci imajo tudi doma čisto svoje gredice, čisto svoje vrtičke. Na vseh pa so trenutno najtežje pričakovane domače jagode.
46
RAZVEDRILO
MODROSTI
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Ni prava
Andreja Balja iz tehnične pisarne kliče: »Saška!«
Saška T. Ocvirk se oglasi, a se izkaže, da ni prava, saj je Andreja želela radijsko moderatorko Saško Pukl. »Ko se Aljoša (Bončina, vodja tehnike, op. p.) dere Saška, sem tiho, ker vem, katero kliče, pri tebi pa nisem vedela,« je komentirala »neprava« Saška.
ANEKDOTE
Prvi predsednik ZDA George Washington (1732-1799) je bil znan kot človek, ki ni imel smisla za humor. Samo enkrat se je v javnosti pošalil, in to ob razpravi v ameriškem Kongresu, ko je bilo predlagano, da redna vojska šteje samo tri tisoč vojakov. Na ta predlog je Washington odreagiral s temi besedami: »V redu, ampak samo pod pogojem, da v zakon vnesemo tudi odredbo, po kateri lahko pride v našo državo samo dva tisoč sovražnikov.«
Nekaj posebnega
Na področju zaposlovanja je Slovenija nekaj posebnega. Zakaj? Ker v čakalnicah uradov za zaposlovanje sedijo bolj izobraženi ljudje, kot so tisti v pisarnah.
Spraševali smo vas, na kateri prireditvi smo bili z našim malim avtom Toyoto Aygo prejšnji konec tedna. Pričakovali smo sicer odgovor Festival vina in čokolade, vendar ste nekateri napisali odgovor Čokoladnica Olimje, kar tudi drži, saj smo bili tudi tam. Pri žrebu smo upoštevali vse odgovore. Med njimi smo izžrebali kupon naročnice Nade Mali s Proseniškega, ki ji bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kako se imenuje rubrika, kjer na osnovi fotografije ayga ugibate, kje je nastala?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 24. maja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
Šalo je poslal naš bralec Marko Resnik. Nič hudega
Zjutraj se srečata kolega Franc in Miha. Franc potoži Mihi: »Danes se je pa bencin podražil.« Miha odvrne: »Nič hudega, lahko bi bilo še kaj hujšega.«
Nasledno jutro Franc potoži: »Danes se je pa kruh podražil.« Miha odgovori isto, tretje jutro pa Franc pove Mihi, da se je sosed vrnil en dan prej s službenega potovanja in je dobil pri ženi ljubimca. To ga je tako razjezilo, da ga je kar ubil. Miha reče: »Nič hudega, lahko bi bilo še huje.«
Franc pa: »Ali je lahko še kaj hujšega?«
Miha odvrne: »Če bi prišel še en dan prej, bi pa mene dobil!«
Šalo je poslal Jože Jurc iz Slovenskih Konjic. Tajnica
Podjetnik Jože reče svoji ženi: »Nujno moram zaposliti tajnico, ne zmorem vsega sam.«
Žena: »Ja, pa glej, da bo starejša, grda in debela, da ne boš nikoli pomislil na seks z njo.«
Mož: »In kdaj lahko začneš delati kot moja tajnica?«
Šalo je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Tašča
Mladoporočenca živita v isti hiši kot tašča. Nevesta je bila vajena malo dlje spati in nato počasi popiti kavo. Nekega jutra začne tašča: »A veš, da vse punce tvojih let vstajajo zgodaj. Ob tej uri imajo že kosilo skuhano in vse pospravljeno. Ne vem, kaj je s tabo.«
Pa reče nevesta vsa zaspana: »Ja, draga tašča, tudi gospe vaših let so že vse pod zemljo, pa vam tega nikoli ne očitam.«
				9	1		2	5
				3	8			
		9		7			8	
	4				7	2		
3	2			4		9		
				5	3	7		
2	8							4
			3					
4	6		8					9
Stari oče je nekoč, ko je govoril o jezi in zameri, rekel vnuku: »V meni se bojujeta dva volkova. Enemu je ime Ljubezen, drugemu Bes. Oba sta močna in bojevala se bosta do smrti.« »Dedek, kateri bo zmagal?« je vprašal fant. »Tisti, ki ga bom hranil,« je odgovoril ded. (Stara indijanska zgodba)
Ne danes
Kaj je najhuje, če si muha enodnevnica? Da ti žena reče: »Dragi, ne danes.«
Mož
»Mami, zdaj imam pa tudi jaz moža!« je zaklicala mala Barbara, ko je vstopila skozi vrata stanovanja. »Kaj res? Kako pa si prišla do tega?« »Veš, v peskovnikom sem se igrala s fantom, pa mi je rekel: >Spakiraj svoje cunje in izgini k svoji mami! <«
Kosilo
»Natakar, že pol ure čakam na kosilo! Ste pozabili name?« »Ne, nisem! Vi ste tisti s svinjsko glavo in praženim krompirjem, kajne?«
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Še na svojega bom zamudila
Naj takoj omenim, da tole res ni bilo mišljeno kot humoreska, a kaj, ko se človeku najbolj čudaške stvari zgodijo na najbolj neprimernih mestih. Recimo v mrliških vežicah. Kot se za načeloma osebnostno zrelo osebo spodobi, me je že v avtu, takoj ko sem zavila proti celjskemu »britofu«, popadla primerna otožnost. No, pretiravam. V bistvu sem spet zamujala in sem samo gledala na uro, da ne bom zamudila več kot še opravičljivih pet minut. V svoj bran naj povem še to, da je pokojni gospod dosegel častitljivo starost, da sem ga v svojem življenju videla komaj nekajkrat in da sem šla na pogreb kot zastopnica družine.
Ko sem v turbo stilu parkirala pred ograjo, o vsem tem seveda nisem prav poglobljeno razmišljala. Ob hitri hoji proti vežici sem zgolj z olajšanjem dojela, da se očitno še nikamor ne mudi, ker so žalujoči še vedno zunaj. Še vsaka gledališka predstava se začne s pet minut vraževerne zamude, kako si človek za zadnje slovo ne bi zaslužil dodatnih treh minut. Na daleč sem opazila samo en znan obraz, a še ta nekako ni sodil zraven. Ampak kot rečeno - s tem se res nisem imela časa ukvarjati. Lepo spodobno sem se postavila v vrsto in čakala. Prvič po kakšni uri sem uspela umirjeno zadihati in se celo ozreti naokrog.
Hja, resda je tole daljna žlahta, ampak da čisto nikogar nisem poznala, je pa tudi čudno. Saj čisto senilna tudi še nisem. Premaknila sem se za korak naprej in še za enega in še enega. Za mano se je nabrala že lepa četica ljudi, pred mano sta
REŠITEV SUDOKU 204
8	3	9	7	6	5	2	1	4
7	1	2	3	4	9	8	5	6
6	5	4	2	1	8	9	7	3
9	7	1	5	2	4	3	6	8
3	2	8	1	7	6	4	9	5
4	6	5	8	9	3	1	2	7
5	4	7	9	3	1	6	8	2
2	9	6	4	8	7	5	3	1
1	8	3	6	5	2	7	4	9
bila samo še dva. Za trenutek sem ujela obraz na fotografiji ob žari. Uuuups ... No, pokojnika resda nisem videla že zeeeelo dolgo, ampak tole nikakor ni on. Če sem bila o čem prepričana, sem bila korak pozneje tudi v to, da si na starost zagotovo ni spremenil priimka. A možnosti za umik ni bilo več. Prestopila sem prag vežice in obračanje na vrat na nos bi res izpadlo skrajno čudaško. Užaloščeno sem sklonila glavo in se ugriznila v ustnico, da se ne bi začela na glas režati sama sebi. Pokropila sem žaro, pokojniku zaželela večni mir in se obrnila k žalujočim svojcem, jim stisnila roke in izrekla sožalje. Naključje je hotelo, da so tam stale tri gospe, in v trenutku je vso žalost izbrisalo vprašanje, ki jim je z mastnimi črkami obviselo nad glavo. »Ja, kdo, hudiča, pa je zdaj to?!«
Resnično upam, da jih človeška domišljija ni zanesla predaleč. Potem sem se počasi in dostojanstveno odstranila iz poslovilne niše ter počasi, povsem nesu-mljivo zakorakala za vogal stavbe. Ko sem vsem izginila iz vidnega polja, sem prestavila v peto in za rep ujela pravi pogreb. Na srečo je bil župnik tako kot jaz očitno nevajen serijskih pogrebov in je pripravil skoraj pridi-garski poslovilni govor. Končal je šele, ko je opazil, da z leve in desne pritiskajo novi obrazi in ga od zadaj že odrivajo z novim programom. Če odštejem začuden obraz užaloščene vdove, posebne škode tokrat nisem naredila, svoje poslanstvo družinske zastopnice pa sem tudi še pravočasno izpolnila. Sem se pa malo zamislila. Ko bom umrla, hočem na kakšen manj zaseden »britof«, kjer mi bodo pustili v miru poslednjih pet minut slave. In če tudi poslednji akt svoje drame zaigram v svojem slogu, se zna zgoditi, da bom zamudila. So dogodki in so kraji, ki nikomur ne uidejo, in le zakaj hudirja bi hiteli. Na mestni »britof« jim pošljem pa Adijevo čestitko. Saj veste katero; ja, peeeejteee booo-oolj pooooočaaaaaaas!
ŽALUJOČA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Upam, da me bo nekega dne odkril režiser...
RIŽAM E LANENA UOMI E TKANINA
ZAJEDAVSKI GRM NA DREVJU
PRIPRAVA ZA VZPENJANJE
VAS PRI BREŽICAH
IGRALEC GORŠIČ
LENNONOVA VDOVA (YOKO)

OSMI DEL CELOTE
PREBIVALEC BRAČA
PREBIVALEC BLEDA
BLEDO RDEČ
TRGOVSKI POSREDNIK
4. IN 10. ČRKA
DEBELO JABOLKO RDEČE BARVE
PRIZNANJE ZA DOSEŽEK
STROKOVNO IZRAZOSLOVJE
JADRANSKI OTOK
PREVARA (ZASTAR.) NASELJE V LJUBLJANI
MEJNA ČRTA DAMJAN GAJSER
KAR JE GOSTOTA
NAMENJENO-
BRANJU ZAPOR
NERODNO DEKLE (SLABŠ.)
NEMŠKI ČLEN
ANGLEŠKI KEMIK (JOHN) NEKDANJA BURMA
POLET REKA NA PIRENEJ. POLOTOKU
ZAMISEL, NAČRT ŽIVILO ZA UŽIVANJE
15
BESEDNJAK (REDKO)
AMERIŠKA IGRALKA (TATUM)
ČEŠKI REŽISER (FRANTIŠEK)
NOVINAR BABAČIČ KUHINJSKA ZAČIMBA
KRAJ POD POHORJEM
RUSKI POLOTOK
KANADSKA MANEKENKA EVANGELISTA
ZNANILEC POMLADI
13
PRIPRAVA ZA LISTE NASLOV ŠP. PRINCEV
AMERIŠKA IGRALKA (CHERYL)
MESTO V EGIPTU KANTAVTOR SMOLAR
KRALJICA DISKO GLASBE
16
NAPOTEK (ZASTAR.) KRAJ NA HRVAŠKEM
EISEN-HOWERJEV VZDEVEK
GLASBENA ZVRST
OČE (MEŠČ.)
GLAVNO MESTO ZAMBIJE
IZDELOVALEC OMAR JUŽNI SADEŽ
ŽABJE BIVALIŠČE
TIBETANSKO GOVEDO
PREBIVALEC TRAKIJE
NIZOZEMSKA KRALJEVSKA PRESTOLNICA
20
DEL SKELETA
ZAKLJUČEK ŠTUDIJA
GRŠKI POLOTOK
RUSKI PARLAMENT
Povsod z vami
SKLADIŠČE STANOVANJSKA ZGRADBA
ITALIJANSKI PEVEC (AL)
MAKEDONSKI PROSVE TITELJ
TEŽKE SANJE
ŠAHIST KASPAROV
NEMŠKI ČLEN
PROSTORI V STANOVANJU
OKRASNI PTIČ
ODMAKNJEN PREDEL
POD GOLOTA
ENA OD STOŽNIC
KDOR SE DELA PAMETNEGA
PLANINSKA UJEDA
ORGANSKA MOTNJA
JELKO KACIN KDOR PARODIRA
VELIKO NEMŠKI TRPLJENJE SLIKAR (EKSPR.) (FRANZ)
VITA MAVRIČ SMUČIŠČE
PRI POSTOJNI
SLIKAR GROHAR
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za terapijo v Biovitalu, hiši zdravja in sprostitve na Ljubečni
2.	nagrada: bon za terapevtsko masažo stopal v Avrori, centru zdravja in znanja v Celju
3.	nagrada: majica Nt&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 24. maja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 19
Vodoravno: DEPP, OPUS, ONEMELOST, KOK, MAGMA, USTKA, LEV, MEIR, BERN, MEDNARODNI, DIN, JUS, IC, MANUFAKTURA, SRKA, ALISON, BONSAJ, NIKO, RAKEK, KNAJP, USED, DRAGO, EO, EL, E T, AREAL, MOČVARA, LEK, EČ, ČVEK, AMEN, ARABKE, ELTON, IB, TRAGIKA,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
^ЈЈЈЈ
ZA VSE LJUBITELJE
LOGIČNIH IGER
IZ DEŽELE VZHAJAJOČEGA SONCA
V prodaji od 26. aprila.
(L50Öe) I
Ona: Spoznali boste osebo, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenila, kljub temu da prvi stik ne bo ravno najbolj prijateljski. Nikar ne zavrzite priložnosti in poskusite biti čim bolj strpni.
On: Ne sramujte se svojih čustev, ampak jih raje razkrijte tistim, ki si to tudi zaslužijo. V ta krog spada predvsem vaša trenutna partnerka, ki v svojem srcu misli veliko bolj resno, kot ste to pričakovali na začetku vajine zveze.
Ona: Zelo dolgo ste odlagali krizo, zdaj pa boste morali pogledati resnici v obraz in se soočiti z nekaterimi neprijetnimi stvarmi, ki vam bodo povzročile precejšnje težave. Je že tako, da dlje kot odlagamo obveznosti, težje jih rešujemo.
On: Partnerka je v skrbeh zaradi besed, ki so bile izrečene pred kratkim, zato je še najbolje, da se odkrito pogovorita in odženeta strahove, ki se nabirajo v vajinih glavah. Brez skrbi - vse se bo uredilo.
DVOJČKA
Ona: Spoznali boste, da so stari prijatelji veliko boljši kot še tako privlačen partner. In še prevarajo vas ne, medtem ko v drugem primeru ne morete biti nikoli povsem prepričani ... Nekdo vam bo namignil o precej obetavnem poslu.
On: Všeč ste nekomu, ki je dovolj resen in zrel, da vas lahko osreči. Pokažite nekoliko več zanimanja. Osrečili boste tako sebe kot tudi osebo, ki vam bo v prihodnosti še marsikaj pomenila.
VABNIK, OKRAS, KRIPA, KO, BOR, KLINE, ARGON, ALOA, RANOST, KAVČ, KJ, KLIMT, NEJA, IN, LAČNEŽ, EXETRČA-NI, ARKADA, RIŽA, ABAK.
Geslo: Ustanovitelj RK Dunant
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za terapijo v Biovitalu, hiši zdravja in sprostitve na Ljubečni, prejme: Jožica Potočnik iz Galicije pri Žalcu.
2.	nagrado, bon za terapevtsko masažo hrbtenice v Av-rori, centru zdravja in znanja v Celju, prejme: Vera Guček Gutschek iz Celja.
3.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Stanko Hrastnik z Vrha nad Laškim.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
TEHTNICA J*J
Ona: Le zakaj čakate, da se vam bodo ostali prilagodili? Ali ni že čas, da se tudi sami enkrat uklonite večinski volji? In naj vam nikar ne bo nerodno priznati napake, saj se vam lahko zatajevanje slabo odnese.
On: Poklicala vas bo nekdanja sodelavka in vam predlagala pogovor ob kavi. Najprej vam sicer ne bo vse skupaj povsem jasno, vendar se bo kmalu pokazalo, kaj v resnici namerava. In to vas bo več kot presenetilo.
ЕШШ
Ona: Vaše želje so ogromne, a vaše zmožnosti nekaj povsem drugega. Poskusite se postaviti na realna tla, drugače boste na koncu preveč razočarani. Pretiravali boste pri občudovanju nekoga, ki ni vreden vaših čustev.
On: Dolgo ste pripravljali sestanek z neko osebo, zdaj pa lahko odštevate dneve in čakate ta trenutek. Zagotovo bo prišel in vam prinesel pomiritev. Zle slutnje so povsem odveč - prepustite se malo la-godnejšemu življenju.
Ona: Odločali se boste instinktivno in brez odvečnega razmišljanja, kar vam bo tudi prineslo uspeh, ki si ga tako zelo želite. Vaš glavni adut bo predvsem hitra odločitev v trenutku, ko bodo vsi ostali omahovali.
On: Napaka, zaradi katere ste se znašli v sedanjem položaju, je sicer popravljena, vendar se je bodo ostali še dolgo spominjali. Partnerka vas bo povabila v družbo, vi pa boste to prav z veseljem tudi sprejeli.
Ona: Še vedno boste omahovali med dvema možnostma, vendar vedite, da sedenje na dveh stolih pač ne gre. Tako se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste ostali praznih rok, kar bi bilo po vseh vaših velikih načrtih veliko razočaranje.
On: Vse je še odprto, zato se nikar ne vdajajte malodušju. Prijazen nasmeh vam bo razjasnil turobne misli in spet bo vse v najlepšem redu. Kdove, mogoče je ravno to tisto, kar že tako dolgo pričakujete.
DEVICA
Ona: Nekdo vam pripravlja presenečenje, a bo presenečen sam, saj ne ve za vse podrobnosti. Na koncu se bo vse skupaj obrnilo v obojestransko korist, kar bo v celotni zadevi še najbolje.
On: Pomagali boste prijatelju v stiski in mu s tem naredili ogromno uslugo, ki je sploh ne bo pričakoval, zato bo presenečenje le še lepše. Proti koncu tedna se vam obeta obisk, ki bo prinesel dolgo pričakovane novice.
STRELEC ^
Ona: Marsikaj je odvisno predvsem od vas, vse pa tudi ne. Prijatelju boste ponovno povzročili nekaj hudih trenutkov, česar vam ne bo tako hitro odpustil. Bodite previdnejši, da se vam ne bo kaj zalomilo.
On: Naj vam ne bo žal denarja, kajti posli so se začeli obračati na bolje. Vsekakor je še daleč čas, ko si boste lahko privoščil kakšen bolj konkreten oddih in se posvetili svojemu konjičku.
KOZOROG &
Ona: Pred vami je moreča zadeva, vendar se ni treba vznemirjati. Pazite na svojo individualnost in se ne menite za spletke okoli sebe. Raje ostanite skromni in se delajte, kot da ničesar ne opazite.
On: Morali boste malce potrpeti in se odpovedati nekaterim privilegijem, a bo zato nagrada resnično enkratna. Hitro se boste uspeli prilagoditi novim razmeram, kar bo pomenilo določeno prednost pred ostalimi.
VODNAR
Ona: Prihajate v obdobje, ko vam bo najbolj uspevalo prav na poslovnem področju, zato nikar ne izgubljajte časa, ampak se posvetite delu. To vam bo vsekakor v veliko veselje in še korist boste imeli od tega.
On: Pokazala se bo vaša pregovorna prodornost na poslovnem področju, saj vam bo uspelo prepričati trmaste poslovne partnerje, da končno sprejmejo vaš predlog. Boste videli - to je le prva v vrsti zmag, ki so pred vami.
Ona: Izogibajte se prepirom. Vedite, da lahko ena sama beseda uniči srečo, ki ste jo pazljivo gradili dolgo obdobje. Torej dobro razmislite, preden se boste podali v karkoli tveganega, saj se vam lahko vse v trenutku poruši.
On: Nikar se ne skrivajte pred resnico, saj vas bo slej ko prej dosegla. Poskušajte se raje pripraviti na posledice, ki bodo sledile in ne bodo niti najmanj prijetne .
19
VZDIH
2
11
17
14
21
TULIJ
10
4
3
5
8
12
6
7
MOUNT
18
9
48
RUMENA STRAN
Jubilej bio trgovine
Celega četrt stoletja je že minilo od takrat, ko je v Celju svoja vrata odprla prva bio trgovina in zeliščna lekarna Biotop. Kardiolog, prim. Janez Tasič, je takrat oral ledino, danes pa je splošno znano dejstvo, kako pomembno je življenje v sožitju z naravo. Ustanovitelj Biotopica, kot se zdaj imenuje trgovina, se lahko pohvali s pozitivnim sodelovanjem s številnimi Celjani, z različnimi strokovnjaki in tudi z našo medijsko hišo, ki nasvete za zdravo življenje že vrsto let širi med svoje poslušalce in bralce.
Foto: SHERPA
Same dobre ribe
Na njivi tudi v kostimu
Ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Štefanija Kos Zidar je že vse življenje povezana z zemljo, s pridelavo vrtnin in vzgojo cvetja. Zato je ni posebej motilo, ko se je takole lepo urejena ob otvoritvi tradicionalnih dnevov špargljev podala na šolsko njivo in pokazala, kako nabirati to vse bolj priljubljeno in zanimivo vrtnino.
Foto: GrupA
Prim. Janez Tasič je lahko zadovoljen, da se je njegova zamisel o bio trgovini v 25 letih tako odlično prijela. Sobotno praznovanje je obogatil s pogostitvijo na Glavnem trgu.
Desetletje spletanja vezi in prijateljstev
Takole sta v nemškem Neu Anspachu obujala spomine na prva srečanja nekdanja veleposlanica v Parizu Magdalena Tovornik in šentjurski direktor občinske uprave Jože Palčnik. Da se je pred desetimi leti Šentjur priključil prijateljski navezi francoskega in nemškega mesteca, je bila zaslužna prav Tovornikova. Ob desetem jubileju se je srečanja v Nemčiji tudi udeležila in z navdušenjem spremljala vezi, ki so se v tem času spletle med udeleženci iz vseh treh držav.
StO, foto: ROBERT GAJŠEK
Premagal vse ovire
V preteklih dveh letih je direktor Komunale Laško Tomaž Novak v kategoriji moških dvojic že tekmoval na Dirki okoli Slovenije. Letos pa je premagal posebej zahtevno, več kot 800 km dolgo traso Dirke po Italiji, ki je bila še zahtevnejša zaradi vremenskih razmer. Ves čas dirke, razen nekaj krajših vmesnih obdobij, je deževalo. Tekmovalce je spremljal še veter, tudi Tomaža je v drugi polovici dirke dobila toča. Zaradi težkih razmer je odstopila kar polovica kolesarjev, med njimi tudi lanski zmagovalec dirke. S pomočjo svoje ekipe je Tomaž uspel priti do cilja, za kar je potreboval 40 ur in 13 minut ter na koncu zasedel 17. mesto v skupni razvrstitvi in 7. mesto v svoji kategoriji.
Spremljevalno ekipo Tomaža Novaka so sestavljali Janez Ažman iz Mozirja, Miha Zalar z Jezerskega in Niko Pintarič iz Celja ter trener Erik Rosenstein z Rečice ob Savinji. Posebna zahvala za pomoč pri pripravi in izvedbi podviga gre tudi ekipi 24alife (www.24alife.com). Navijaško ekipo pa so sestavljali družinski člani in prijatelji, ki so Tomažu ves čas dirke vlivali moči in ga spodbujali. Ob partnerki Tanji Kos in hčerki Ajdi Novak (na sliki) so bili še Draga Novak, Marko Trkman, Zoran Dimitrijevič in Sandra Hlevnjak.
Ne brez fotoaparata
Na nedavni Ribji fešti, ki jo je Planet Tuš pripravil skupaj z Ribiško družino Celje, seveda ni smel manjkati njen predsednik Štefan Zidanšek. Ta se spozna na ribolov in na različne vrste rib, zato ga niti moderatorka Andreja Petrovič ni mogla zmesti.
Foto: SHERPA
Tomaž Črnej - Tuži, vodja celjske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti, ima te dni veliko dela. V Tednu ljubiteljske kulture je sklad skupaj z Zvezo kulturnih društev Celje pripravil kopico prireditev. Na njih predstavljajo svoje kulturno delovanje društva, zbori in skupine. Prireditve se bodo končale v nedeljo zvečer, ko bo predstava v gledališču Zarja v Trnovljah. Ker je Tuži tudi zagnan fotograf, na omenjenih prireditvah ni bil le usklajevalec, pač pa je gotovo ujel tudi kup zanimivih motivov.
Foto: SHERPA