88 V Ljubljani, sreda 9. aprila 1919, II. leto. v .Lj-ub^aoai: *?Jo Jeto . . , K 5&— tet« . . , „ 28-- *»trt )ei* 14'- *« mm, . ., 5 — v<9lje esc pošti j «c.»te leto naprej K GO- *» ?ol lete w „ 30 — ** fstrt let« „ „ 15’— *B »n atsec „ „ 5'50 JfrednjčtTo je nn Starem trgn 81 ev. 19. Telefon Mev. 8(5«. Upvavnifttvo Je na Marijinem trgn Stev. 8. Telefon štev. 44....................................................... 3 Na pismene nnro&be bret poSlIjatve denarja se n«* moremo ozirati. Naročniki nnj pošiljajo naroCnluo MF' po nakaznici. • Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna Številka velja 30 vinarjev. >i Oglas! se računajo po počenem prostoru ia sl-njm visok ter 63 mm '<«tor za enkrat '•rat popust, Vprašanjem glede Insera... se naj priloži za odgovor dopisnica ati . ' a. — l)oplsi naj se frankirajo. — Itokoplsi .. ne vraftajo. Odbor četvorice razpravlja o jadranskem problemu. Trpljenje naših ljudi v zasedenem ozemlju. — Kaj se godi v Italiji? Za svobodo tiska. — Železničarsko gibanje - stavka odgodena. poglavj( o boljševizmu. (Dalje.) p Novemberski preobrat 1. 1917. v ^elrogradu je bil organiziran od posebnega vojno-revolucijonarnega ko-^'feja petrograjskega sovjeta s pomočjo ene latiške (torej rusijske in ne rUske) strelske divizije in posameznih oddelkov, sestavljenih iz rdečegardij-cev (delavcev - prostovoljcev). Druge boljševiške armade takrat ni bilo. Kakor Vam je znano, je tedanji narodni komisar za zunanje zadeve Trockij sklenil brestlitovski mir, kakor ga je diktiral g. Hoffmann. V istem hipu pa je Trockij na svojo lastno pest izdal povelje, da je cela armada razpuščena in da gre vsakdo lahko domov. Posledica tega je bilo prodiranje Nemcev proti Petrogradu in čez Ukrajino na Don in Kavkaz. Z ene strani i® zakrivil Trockij izdajstvo napram “usiji in zaveznikom, z druge strani P* je bil to velikopotezni trik. V tem Kritičnem času je namreč že zboroval y Petrogradu boljševiški sjezd sovjetov* na katerem so se mnenja z ozirom na nadaljno obrambo ruskega teritorija ali pa popolne likvidacije vojne, razdelila v dva enako močna tabora. Prvi je zastopal mnenje nadaljevanja obrambn« vojne proti Nemčiji in se protivil miru, kakoršnega je diktirala Nemčija; drugi pa je zahteval takojšnjo likvidacijo vojne, torej za mir za vsako ceno. S svojim manevrom je Trockij dosegel dvoje. Pritisnil je s faktom razpuščene armade na razpoloženje sjezda in se umaknil od šahovske mize. Njegov nasprotnik je sjcer nadaljeval igro, toda brez pro-tivnika in njegovih figur, in je moral končno izgubiti igro. Po razpadu stare armade je bilo treba sestaviti novo. Osnova tej novi »»Rdeči armiji(‘ je bila položena z de- **ss kretom od 15. januarja 1918. Začela se je deina mobilizacija delavcev, tekom leta pa se je razširila v splošno na gotove letnike. Tako so nastajali novi sovjetski polki (št. 1., 2. itd.), katerih jedro in komanda je bila v rokah boljševikov, vmes pa so pomešali »nezanesljive kmečke fante, inteligenco in buržoazijo, v kolikor so biii še svobodni". V osnovi nove armade se bistveno ni spremenilo ničesar, ako izvzamemo vladne komisarje, ki so nastavljeni pri višjih komandah, da kontrolirajo njih delovanje in pa odpravo oficirskih činov (kapitan, polkovnik itd.), ki se imenujejo po komandi, katero zavzemajo (vodnik, četni bataljonski komandant itd.). Z zelo malimi izjemami (bili so večinoma višji oficirji neruske narodnosti) oficirji niso hoteli stopiti v novo armado. Zato je razumljiv slučaj, da je bil praporščak Kiilenko vrhovni komandant poljske armade in daje n. pr. neki priprost vojak moral sprejeti poveljstvo velikega moskovskega vojnega okrožja. Toda tako ni moglo iti naprej. Mobilizacija se je pridno nadaljevaia, oficirjev pa je manjkalo. Zato so boljševiške oblasti imenovale zanesljive vojake oficirjem, druge pa so pošiljale v dva- ali trimesečne kurze. Stare oficirje pa so potom preganjanja, zapiranja v koncentracijskih taborih in izstradavanja prisilili, da so začeli vstopati v armado, kjer je njihovo stališče vsled neprestanega sumničenja in nezaupanja naravnost neznosno. Kot najvišja inštanca za notranjo upravo armade ftingira narodni komi-sarijat. Najvišji vojni svet oziioma poznejši vrhovni vojnorevolucijonarni sovjet, kateremu predseduje Trockij, pa je naj višja operacijska vojna oblast. Mobilizacija in disciplina v armadi je nenavadno stroga in se ne sme kršiti pod smrtno kaznijo. Carjevo palko je prevzel Trockij. Tako je razumljivo, da vidite v Rusiji korakati v lepem -redu nove vojake, dočim v vseh drugih državah disciplina pojenjuje in se vrši demobilizacija. Kako dolgo se bo to držalo, je seveda drugo vprašanje. Ne sme se pa pozabiti, da so boljševiki organizirali armado od 500.000 mož in da mislijo organizirati najmanj tri-miljonsko armado. Kako se vrši propaganda boljševizma P Za boljševiško propagando v notranjosti Rusije skrbi danes gotovo že posebni komisarijat, ki ima seveda po vsej Rusiji svoje podružnice. Brezštevilni časopisi, uradni in neuradni, za inteligenco in za priprosti narod, za stare in mlade, za moške in ženske, razširjajo po novem kraljestvu boljševiško bolezen. Poleg časopisja delujejo kinematografi, ki so vsi podržavljeni in katere skušajo vpeljati v zadnjo vas. Na vse mogoče znane in nepoznane načine redijo boljševiške bacile. Prvo mesto v propagandi pa zavzemajo seveda perijodični (vsakih 14 dni) mitingi (shodi), po mestih in po deželi, kjer nastopajo boljševiški prvaki, ki so glede govorniškega talenta in demagogije za podžiganje mas naravnost nedosegljivi mojstri. Propagando v inozemstvu vodijo razne agenture. Velik uspeh ima seveda propaganda tudi med ujetniki. Boljše-viška oblast je takoj osvobodila vojne ujetnike in začela širiti med njimi boljševiško agitacijo. Zanimivo je bilo videti, kako so lani prihajale v Moskvo skupine raznih vojnih vjetnikov v najlepšem redu in pod lastno komando. Tam so jih najprej nasitili, nato pa so jim govorili govorniki tamošnjih inozemskih komunističnih skupin in jih potem z novimi nauki poslali — domov. (Dalje prihodnjič,) Krivična rešitev vprašanja državnih uradnikov. Ni ga bilo, ki ne bi vedel, da se moramo pripraviti po preobratu v prehodni dobi na razmere, ki bodo v vsakem oziru, zlasti pa glede prehrane občutno zadele srednje in nižje sloje, med katere spada v prvi vrsti urad-ništvo. Ravno radi tega je ureditev uradniških prejemkov postala dnevno vprašanje, a tudi z vsakim dnem bolj pereče, kajti danes so uradniške razmere vsled zavlačevanja ureditve prejemkov postale naravnost nevzdržne. In dasi se med uradništvom od prvega do zadnjega po skoraj polletnem stradanju po preobratu ne sliši druzega kot nekak izraz tihe nezadovoljnosti; tako naprej ne more več iti, in ne glede na to, da so z dobrim vzgledom delodajalci privatnih uradnikov razumevali nujnost položaja in so vsaj manj ali več uredili življenske potrebe svojih nastavljencev, se je vprašanje državnega uradništva v sporočilu „S1. Naroda" vendar izmotalo iz kaosa raznih predpisnih „šimeljnov“, ki nas še vedno strašijo iz prejšnje dobe. Cela rešitev uradniškega vprašanja diši še precej po starem kopitu in sistemu, po katerem se seve ni moglo kratkomalo reševati vprašanje, ki se je moralo zopet deliti po nešte-vilnih kastah raznih uradniških skupin. Ali danes j? pa vendar malo drugače, ali naj bi vsaj bilo, to bi moral biti prvi predpogoj demokratične države in vsega njenega ustroja, in za to načelo, povedano odkrito in pošteno, se bodo vsi državni uslužbenci — vsaj mlajša generacija — borili do konca. To bi morala biti bodoča smernica vsake organizacije državnih nastavljencev, kajti vsak državni uslužbenec bodi uradnik — oficir — ali pa Vf ŽO!MlR LEVSTIK. 66, nadaljevanje. Višnjeva repatica. »Komu se izvolite smejati, dragi moj ?« je za-tegn.1 napol pikro, napol zmagoslavno. »Da imate odličnega prednika, je kaj lepo... vsa čast, posebno njemu... a to že m vzrok prezirati skromne ljudi k; imajo... da, ki imajo tudi svoje častite spomine«" je pritisnil s povzdignjenim glasom, »pa se ne hvalijo, dasi bi sc imeli s čem !.. .< »Cujmo, čujmo!« se je namrdnil odvetnik z ne>rikritim zaničevanjem. »Dasi bi se imeli s čim, sem dejal«. »Nu, tak razveži culo! Gospa Smučiklasova se je zahahljala, in Nini je ^daril šampanjec skozi nos; to dvoje je izpodbolo ohlinovo ničemurnost kakor z žarečimi ostrogami, pirajoč se z levico v mizo, da bi ohranil ravno-,e Je,_ je dvignil desni palec ter ga nameril s hu-obnim pogledom vred v mogočnika; vsaka črtica °^raza vsaka dlačica njegove brade je iažala ponosno zmagoslavje. »Vsa čast plemenitemu Buttertopfu«, je oznanil tvni1' 1?arsk“T? glasom. »Čeprav je bil takorekoČ PetJcur ' yendar avstrijski general ... in bil v rt Ve’ komu pristoji... Buttertopf je ei nož ... vječnaja mu pamjat!...in ti si njegov nenarejeni nečak... to je vsekako bolje ko I mišljije; zabavico vaškega barona je prenaredil v • ^ 1 * V * I CrvMiAilrl rt n l! !_____* 1 _ 1 _ j_ 1 _ -1 m nu#\« rt nKnrfrt lrmolol/rt TY» Oltrt nič ... Ampak, ljubi moj Smučiklas ... ti jezični doktor in prvi bahač na Slovenskem ... motiš se, ko valjaš svojega Buttertopfa po ustili, da že vsem po žarkem diši... in gledaš mene pri tern še posebno postrani... kakor da sem umazan kmet... plebejec izpod Grintovca ... in ne pravega in resničnega barona sin!... Da, da, le glej me: baronski sin, ne kakršensibodi Buttertopfovič!« S katedrskim gromom je vrgel odkritje na mizo ter se ozrl po navzočih, da bi pobasal davek občudovanja. Toda vinski duhovi so ga bili prevarili; namesto da bi sklonil glavo, se je odvetnik pograbil za trebuh in bušil v grohot, gospa Antoinetta je odela svoje misli v patetičen »ah!« in Nina se je metala z glasnim smehom dobesedno iz grofovega v Fabinovo naročje. Ostali so se muzali, razen nekaterih plašljivcev, ki so menili, da je humanist prestopil tisto rahlo mejo, ki jo vidijo dlakocepci med profesorsko pametjo in pris-tno paralizo. Poh-linka in Vida sta kamenili od groze; Dora se je ozrla v grofa, ki je edini ostal pokojen ter kopal diplomatsko zanimljiv obraz, kakor bi mu hotela reči: »Poslušaj in glej, da se načudiš duši naših ljudi!« Treznega bi bil tak uspeh ohladil, v pijanem Pohlinu pa je vzdramil samo trdovratnost obupa. Z zastajajočim, komaj še razumljivim glasom je kvasil povest, ki mu je rastla sproti iz lažnjive do- osladen pastirski roman, svojo ubogo kmetsko majko je povzdignil v »najdenko skrivnostnega pokolenja«; karkoli je navadnemu človeku svetega in spoštovanega, vse je poskrunil in požgal na žrtveniku svoje slave. Toda čim več je bilo plemenitosti in gospodstva, tem bučnejši je prihajal odvetnikov smeh, ki je okužil nazadnje vso družbo kroginkrog mize ter narastel v pravcat orkaa grohota, piščanja in tleskanja po kolenih. Nesrečni Peter je komaj še čutil poraz; preroško krileč z rokami, je lezel telesno na kup in tonil z duhom v nekakšne kalne, meglene globine. Porogljiva orgija bi bila hrumela še dolgo, da ni zakričala Vida z nebrzdano boljo ter skrila glavo pod mizo. Prestrašena mati ni vedela, kaj bi storila: ali bi držala polumrtvega soproga, ali bi tolažila hčer, ki je ihtela čedalje krčeviteje, kakor bi hotela na mestu izjokati svoje osramočenje. Grohot se je polegel, zlasti ko je grof priskočil k Pohli-novim ter ponudil, da jih spremi domov; ta pot rešitve je bila edina, zakaj zijala so pritiskala od vseh strani, kakor bi se bil zgodil umor. Vsa družba se je začela spravljati na noge; hladen pot je oblil grofa in Doro, ko sta gledala to trudapolno početje. Grabunka se je opotekala; Smučiklasje, ne vštevši Egona, ki je telebnil ob prvem poizkusu, je komaj hodilo; avto, ki je čakal grofa pred vhodom, je bil skoraj majhen za toliko bede. (Dalje.) 42 101 101 sluga ima iste življenske potrebščine in tvega vse svoje življenske sile vsak po svoji vesti eni in isti državi. In če moramo vsi delati za skupnost, vsak po svoji zmožnosti, zakaj ne bi tudi svojih življenjskih potrebščin zajemali vsi brez razlike iz jedne sklede po primerni odmeri. Uradniške zahteve, že objavljene pred dobrim časom, so kotnaj po ureditvi takorekoč že zastarele z ozirom na dejstvo, da je država že prej uredila prejemke vojaštva. Minister vojske in vojne mornarice je uredil glasom naredbe št. 47.896 od 9. marca t. 1. sledeče: Da se izplačuje višjim častnikom in višjim vojnim administrativnim uradnikom namesto relutuma za prehrano po 16 dinarjev dnevno, nižjim častnikom in nižjim vojnim administrativnim uradnikom po 12 dinarjev dnevno poleg vseh dosedanjih prejemkov. Tanaredba velja od 1. dec. 1918 za čas 6 mesecev. Razlika na doslej prejete pristoj- j bine po odbitku prejetega relutuma za prehrano in kruh pristoja pričenši od 1. decembra 1918 naknadno. More se torej zaračuniti za mesec december 1918 ter januar in februar 1919 in sicer po kurzu 1 dinar za mesec december 1918 po 2 kroni ter za januar, februar in marc in dalje 1919 po 2 K 50 h. Po tej naredbi so dobili častniki in vojni uradniki naknadno diferenco od prejšnjega relutuma za prehrano od 6—12 K na 30—40 K dnevno, take zneske, ki se smej* smatrati že kot majhno premoženje. Ako pa sedaj po objavi ureditve uradniškega vprašanja primerjamo prejemke uradnika v Ljubljani, in častnika kot na bojnem polju istotam, potem se človeku kar stemni ob primerjanju svojih prejemkov z vojaškimi. In teh številk merodajni faktorji bržkone pač niso videli kajti drugače bi morala izpasti ureditev uradniških prejemkov analogno prejemkom vojaščine. Kot že poprej omenjeno, se mora v demokratični državi smatrati uradnika, oficirja ali pa slugo kot jednakopravne državne nastavljence, katerim naj se jednako po izmeri reže kruh v enem in istem kraju. Vsako drugo naziranje je krivično in vsaka krivica pa najde svojega osvetitelja. Sedanja ureditev uradniških prejemkov bo z ozirom na prejemke vojaščine izzvala ne le pri uradništvu ampak v vseh slojih trpko samozavest zapostavljenih. V ilustracijo uradniških prejemkov po ureditvi z ozirom na prejemke vojaštva sledeča škica prejemkov od 11.—9. činovnega razreda na eni in drugi strani, v prvi plačilni stopnji, za samca računano v Ljubljani. Uradnik 11. čin*vaega razreda prejema mesečno: . K 133 33 h . Plače...................K 183 33 h Pripravnostne doklade „ 405 — „ Odškodnine za slugo „ 50 — „ Stanarine...............„ 61 67 „ Dnevnice................>t 900 — „ Skupno . K 1600 — h Stotnik v 9. činovnem razredu: Plače...................K 250 — h Pripravnostne doklade „ 450 — „ Odškodnine za slugo . „ 50 — „ Stanarine 93 — „ Dnevnice 900 — „ Skupno . K 1743 — h H koncu s tem primerjanjem pa ni rečeno, da uradništvo gleda zavistno na prejemke vojaštva. Bistvo predležečega članka naj bo le podlaga pošteni celokupni zahtevi po enakopravnosti prejemkov vseh državnih nastavl-jencev v državi, katera hoče sloneti na temelju demokratizma. M. V. Plače................... Aktivitetne doklade . Draginjske doklade . Po ureditvi še . . Skupi* . K 377 33 h Uradniki 10. činovnega razreda: Plače...............................K 183 33 h Aktivitetne doklade . . „ 56 — „ Draginjske doklade . . „ 133 — „ Po ureditvi še . . . » 133 — » Skupno . K S05 33 h Uradnik §. činovnega razreda: P|a?e K 233 33 h Aktivitetne doklade . . „ 70 — „ Draginjske doklade . . „ 161 — „ Po ureditvi še... . „ i6l - ” Skupno . K 625 33 h In sedaj! Poročnik 11. činovnega razreda notabene v Ljubljani brez voj. doklade prejema mesečno: Plače K 140 - h Pripravnostne doklade „ 405 _ Odškodnine za slugo . „ 50 — Stanarine „ 61 67 Dnevnice „ 900 — Skupno . K 1556 67 h Nadporočnik 10. činovnega razreda: Jugoslavija. Tretja medstrankarska seja Narodnega predstavništva. j Belgrad, 8. aprila. (Izv. por.) Danes popoldan se je v tretji med-strankavski seji Narodnega predstavništva razpravljalo o delovnem programu parlamenta. Vlada je predložila obsežen delovni načrt, ki našteva zakonske predloge, ki jih je vlada že predložila oziroma jih še le bo. Na splošno željo vseh strank bo Narodno predstavništvo najprej razpravljalo o agrarni reformi. Za pretres kompleksa teh vprašanj bo izvoljen poseben odsek Narodnega predstavništva, ki bo imel nalogo, da v najkrajšem času izdela poročilo za plenum zbornice. Finančni minister je izjavil na konferenci, da pripravlja vlada obsežen načrt o obdačenju vojnih dobičkarjev in sicer na principu progresivnega zvišanja. Trgovski odsek Demokratskega kluba. j Belgrad, 8. aprila. (Izv. por.) V okvirju Demokratskega kluba se je osnoval poseben trgovski odsek, ki ima nalogo študirati vprašanja trgovskega značaja, predložena Narodnemu predstavništvu. Pod italijanskim jarmom. Radi slovenske pesmi. pi V Podgrajah pri Ilirski Bistrici so zaprli dne 22. marca učitelja Sardoča, njegovega brata in dva druga fanta, ker so prepevali slovenske pesmi. Vsi štirje se nahajajo še vedno v tržaških zaporih. V Rihenbergu pri Gorici so se pred kratkim zbrali vaški fantje v neki gostilni in slovensko prepevali. Kmalu na to pridrve v gostilno karabinerji ln jo tudi od zunaj obkolijo. Večini fantov se je posrečilo ubežati, izvzemši štirim. Te so odgnali v tržaške ječe, odkoder jih še ni nazaj. Hotelirja Učena, ki je bil že izpuščen, so te dni zopet aretirali. Protizakoniti nabor goriških fantov. pi V Gorici so nabiti plakati, s katerimi naznanja italijanska okupacijska oblast, da se bodo vršili nabori za letnike 1897—1901. S to odredbo je Italija vnovič kršila mednarodno pravo, ki ne dovoljuje okupacijski oblasti nikakih naborov v zasedenem ozemlju, dokler ji to definitivno ne pripade. Kranjski Nemci in Italijani. pi Oskrbnik grajščine Šumberk zahaja tedensko tri do štirikrat k divizijskemu poveljstvu v Ilirsko Bistrico. Opaža se, da uživa ta nemški oskrbnik od Italijanov vse mogoče ugodnosti. Ali zastonj ? Aretacije v masah. pi Z vlakom, ki prihaja iz Ajdovščine v Gorico, prevažajo Italijani dan za dnevom ujete fante, može, dekleta in žene. Sumi se, da jih odvažajo v Italijo. Pritisk na starše. pi Na vsem zasedenem ozemlju izvajajo italijanske okupacijske oblasti neznosen pritisk na one slovenske starše, ki ne marajo dovoljevati svojim otrokom obiskovanja italijanskega pouka. Odvzemajo jim aprovizacijo, potne legitimacije, provzročajo jim raznovrstne sitnosti in jim groze celo z internacijami. (P. P.) \ Jugoslovansko - italijanski spor. Tendencijozna italijanska poročila. ji Belgrad, 8. aprila. (Izv. por.) Dopisniki italijanskih listov v Parizu pošiljajo svojirn listom skrajno tenden-cijozna poročila z mirovne konference. Razni dopisni uradi citirajo ta italijanska poročila, datirana v Parizu, in vznemirjajo predčasno javnost, tako v inozemstvu kakor tudi v naši državi. Tukajšnim vladnim krogom, ki so uradno poučeni o delovanju naše delegacije, ni ničesar znanega o končnem sklepu mirovne konference o jugoslovanskem vprašanju. Poraz italijanske propagande v severni Ameriki. ji „11 Giornale d’Italia“ poroča o razgovoru, katerega je imel poročevalec s člani italijanske propagande v severni Ameriki: poslanci Pitacco, Chiglianovich in Antoni. Izjavil je, da je italijanska propaganda prepozno začela delovati in da je daleč zaostala za dobro vedeno in silno razvito propagando slovanskih narodov nekdanje Avstrije, posebno Čehoslovakov, Poljakov in Jugoslovanov. Tem narodom se je posrečilo pridobiti si simpatije Amerikancev, posebno pa ženskega dela prebivalstva, ki v Ameriki močno sodelujejo v javnem življenju in v zurnalistiki. Zlasti in v izredni meri pa se zanimajo Amerikanci za Jugoslovane in za njihove zahteve, med tem ko obstoje o laških aspiracijah zelo zmedeni in nejasni pojmi, kar je zakrivila jugoslovanska propaganda. Iz razgovora sledi popolni fiasko ita- 1 lijanske propagande za italijanski im-perijalizem in nenasitnost, ki ga tudi še tako srdito obrekovanje Jugoslovanov ne zmanjša. (P. P.) Politični pregled. p Kaj se godi v Italiji? „Eu-‘ ropa Presse" poroča, da postaja notranji položaj Italije vedno slabejši in zdi se, da je dežela pred viharjem. V inozemstvo prihajajo vedno cenzurirane brzojavke. Socijalistične stranke v italijanski zbornici so izdale manifest, v katerem grozijo z generalno stavko v slučaju da ne bo sklenjen pravičen mir. Zahtevajo tudi, da se vrže monarhija, uvede enaka volilna pravica in izpeljejo velike reforme. Proletarijat želi, da pridobi oblast v državi. p Povratek Milana Marljano-viča. V Zagreb se je vrnil iz inozemstva znani publicist in književnik Milan Marijanovič. p Dalmatinski časnikarji zahtevajo svobodo tiska. — LDU. Split, 7. (DDU). »Nova doba" je jela zopet izhajati. Na včerajšnjem sestanku lastnikov tiskarn, urednikov in odposlancev stavcev so izjavili uredniki mestnih listov »Nove dobe", Jadrana" in »Dalmatinskega glasnika", da smatraj* svobodnost tiska za eno izmed najbolj bistvenih načel demokracije in da bodo, ako bodo stavci zapet nastopili tako, kakor pred kratkim, vsi ustavili izdavanje listov, zahtevajoč varstvo svobodnega tiska od novinarskih organizacij v Jugoslaviji. Pokrajinske vesti. kr Padlemu v spomin I Alojziju Tovorniku poddesetniku celjskega pešpolka, doma iz Dobja pri Planini na Štajerskem. Padel častne smrti za domovino dne 31. marca 1919, v bojih za Dobrovo pri Velikovcu. Črna temna noč je zagrnila Tvoje mlado življenje. Ni te več. Nikdar več ne bomo čuli Tvojih ubranih pesmi, s katerimi si nas razveseljeval. Kakor blisk se Ti je utrgala struna — in pevec naš si odložil harfo ter odšel v deželo zaželjenega pokoja. Živel, trpel in plakal si za domovino. Kot njen mučenec si jo ostavil ter šel počivat v deželo duhov. Tovariš, nikdar Te ne pozabimo, vedno nas bo bolela izguba, da Te ni več v naši sredi. — Nad Tvojim junaškim grobom bodo šumeli vetrovi. Tvoje kosti strohne in razpadejo v prah. Spomin do Tebe ne ugasne nikdar v naših srcih. Ljubezen, ki si jo gojil do nas in do lepe naše domovine, ta ljubezen nas bo spremljala povsod, kot zvezda nam bo svetila v temni noči, na to zvezdo se bomo ozirali, saj ta zvezda ne bo nikoli zašla. Ker le ona nas bo varovala ter nam bo kazala po kateri poti moramo tudi mi hoditi, pa bomo res vredni sinovi »Majke Slave", katere mučenik si Ti. kr Dljaštvo v Celju je uprizorilo preteklo nedeljo v Mestnem gledališču predstavo »Deseti brat", prirejeno po Jurčičevem romanu. O snovi, pomenu in vrednosti te ljudske igre same ne bomo razpravljali. To je bila reč Cankarjeve'„Kr-panove kobile", ki velja tudi za »Kr-javljcvo kozo". Da je pa igralo ravno dijaštvo to stvar, utemelji se pač s tem, da je nastopilo prvič in z močmi, ki se razen male izjeme še nikdar niso gibale na odru. Bali smo se, da ne bi prišlo do neljubih incidentov, a izostali so srečno. Vedeli smo, da so v ženskih vlogah nastopile gospodične Volavškova, Grudnova, Luznikova in Furlanijeva prvič, a vse so dobro rešile nalogo. Nismo pričakovali, da bomo ž njimi lahko tako zel* zadovoljni. Kvasa je fino pogodil Salmič mlajši z mladimi, sentimentalnimi potezami, ki so se mu prav lepo podar. jale. Sploh so bile vse naloge izvrstno razdeljene, tako da so se vsi igralci lahko globoko uživeli vanje. Tako tudi Manica s svojim ljubkim nastopom. Strastnega in nekoliko robatega Marijana je krepko in povsem realno posnel Mejak. Posebno se je pokazalo to v prizoru v gozdu, kjer sta bila oba tekmeca na višku. Desetega brata je predstavljal Turk zelo srečno, izrazito in dovršeno, dasi jej bil v maski premlad. Izborne zmožnosti je razkril Žgajnar v Krjavlju s svojo mojstrsko, nepretirano resničnostjo in komiko, ki je izzvala mnogo priznanja. Tako tudi Dolef, ki v svoji naravni izvirnosti ne bi mogel bit* imenitnejši, kakor je bil v Troheju. Mojster v nastopu je fcil Rojnik kot Piškav, zelo sta ugajali Krivčevka in njena hči. Od ostalih so vsi povsem zadovoljili. Omeniti je treba, da so bila nekatera mehkejša čustva izražena preglasno in trdo, bolj deklamovana, kakor pa naravno občutena. Ali ta začetniški nedostatek je ob prvem nastopu večinoma neizogiben. Režija je bila dobra, le v zadnjem dejanju nekoliko manj. Občinstvu na galeriji je posebna ugajalo tudi še pokanje pušk in brezobzirno meketanje Krjavljeve boljše polovice in ni zadržavalo hrupnega odobravanja, ki pa je dostikrat neljubo motilo. Brez pretlranja in z odkritim veseljem pa moramo priznati, da je igra izpadla nad pričakovanje dobro in je odkrila lepe zmožnosti igralcev in igralk. Občinstvo, ki je napolnilo prostore do zadnjega kotička, je bilo zelo zadovoljno. V sredo zvečer se igra ponovi in upamo, ^da bo obiskana tako, kakor to zasluži požrtvovalnost in zmožnost nadarjenega celjskega dijaštva, nadalje pa tudi namen dobička predstave, ki ga dobi dijaška kuhinja v Celju. Želimo samo, da bi naši mladi umetniki kmalu spet stopili pred nas. Za to veselo in uspelo iznenadenje pa smo jim iz srca hvaležni. !*• i te aV' Kr KPJ vno ič s :mi. liso e bi \v S o ene i i« re' da A i J« cjef 3 e* el o J* ii* ii£- >1} roj bit! ijll kot it ,e H-t. m. še tretji sim-iaf koncert. Vstopnice se proda-J° v trafiki v Prešernovi ulici št. 54. . dn Spored 111. simfoničnega 57®erta, ki ga bo izvajal vel. orkester ‘°ske kraljeve garde v petek, 11. t. •v Ljubljani pod vodstvom višjega apelnika g. St. Biničkega je sledeči: *• Binički: Uvertura „Iz mojega zadaja". 2. Grieg: Dva norveška plesa, St. 1. in št. 2. (Danses Norvčgiennes). J. Massenet: Iz opere „Cid“. Airs de ballet. a) Castillane. b) Andalouse. c) Aragonaise. č) Aubade. d) Catalane. e) Madrilene. f) Navarraise. — Odmor. — 4. Massenet: Uvertura k „Phedreu. (Tragedie dc Racine.) 5. Rendla: »Splet srpskih melodija", (Mosaique de Me-l®dies Serbes.) 6. Wieniawski: Koncert za gosli in orkester v D-molu. Svira na gosli solist g. V. Frait. 7. Čajkovski]: 5>večana uvertura „1812“. — Začetek točno ob pol 8. uri. , dn V Mariboru se je naselil o-okovni zdravnik za notranje bolezni *■ Iv™ Matko. dn Ir vseučiliške komisije se p«roca: Ko je došla vest o sklepu Ministrskega sveta, da se dovoli ustanovitev vseučilišča v Ljubljani za letošnjo jesen, se je vsenčiliška komisija pri deželni vladi v svrho hitrejšega izdelanja vseh podrobnih načrtov razdelila v pet odsekov (za vsako fakulteto: teološko, juridično, fiilozofsko, Medicinsko in tehniško poseben odsek.) Tudi se je pri pri društvu slov. inže-»erjev sestavila subkomisija za pridobitev začasnih vseučiliških prostorov. Vsi ti odseki so predložili svoja poročila vseučiliški komisiji, ki jih je v Sv°ji XII. seji dne 29. pret. m. po te-•neljiUm obravnavanju odobrila. Poročilo vsake fakultete sestoji iz temeljnega osnutka študija na fakulteti, iz r:"c2a reda, seznama vseh nujno pogonih stolic in institutov ter iz ime-učnih moči, ki bi prišle prej ali IrJ V P°^ev- Vsebuje obenem pred-za takojšne Imenovanje 2—3 vse-“C. profesorjev za vsako fakulteto, ki nal bi, čim so imenovani, prevzeli nadaljno organizacijo in izvedbo. Nastanitvena subkomisijo je izdelala načrt, ul e' koJiko 5n kakšnih prostorov bi bilo potrebno za začasno nastanitev fakultet, in kje bi se prikladni dobili. Vsakemu fakultetnemu načrtu je pridelan tudi po možnosti proračun potreben za leto 1919, zlasti pa za najbli-fl® prihodnost. S tem je vseučiliška omisija izgotovila nasvete, ki merijo p, otvoritev tehnične fakultete že v ,1 !ednih» ostalih fakultet pa v le-snji jeseni. Celotni izdelek je pred-ozen1 naučni upravi in od njenih na- ^*]n!h ukrepov je uresničba načrtov Javisna. ca*dnfV8ftn učiteljem in učitelji- ki imajo usposobljenostni izpit, sul^S.tav,ieni kot suPlenti, odnosno in nat ^ *e viši‘ šolski svet priznal I \w--a ,voinodraS‘njsko doklado po -.raz,reda od prosinca 1919 vsaSa 16 sluzbene prejemke dobe vsatccga prvega vnaprej. revež1 i. kie sil Največji vez izmed državnih nastavljencev je dacar. Šestnajst in še več ur na dan mora strogo izvrševati svojo dosti težavno službo. Ob vsakem vremenu mora biti na cesti. V cokljah in raztrgani obleki mora prehoditi po 30 km na dan in za to dobi mesečno celih 200 kron, to je na dan 6 kron 66 vin. S temi 200 kronami pa mora še vzdrževati užitninsko pisarno, kar danes tudi ni zastonj, ter kupiti še drva. Dandanes, ko stane kg moke 4—5 K, kg mesa 16 K, par čevljev čez 200 K, pa naj ubogi dacar živi sebe, otroke in ženo (dostikrat 6—8 oseb) s šestimi kronami na dan. Prisiljen je sprejemati milodare od obrtnih strank, če noče giadu poginiti kot pes na cesti. In to se godi v takozvani »demokratični" državi! dn Nedeljski počitek na ljjub-ijanskih poštah. Ker imajo v Ljub- 1 ljani vse 'trgovine, banke in denarni i zavodi zakonito vpeijan nedeljski po- ; čitek in je blagajniški promet pri ljubljanskih poštnih uradih vsled tega prav malenkosten, se tudi pri ljubljanskih poštnih uradih 1, 2, 3, 4, 5, 6, glede blagajniških poslov uredi nedeljski počitek. Začenši s 13. aprilom 1919 se pri imenovanih uradih ustavi vplačevanje na poštne nakaznice in čekovne položnice kakor tudi izplačevanje poštnih in čekovnih nakaznic ob nedeljah. Prejemale, oziroma izplačevale pa se bodo pri vseh uradih razen št. 6 brzojavne poštne nakaznice v za nedeljo določenih uradnih urah. Društvene vesti. dr Stanovsko društvo deželnih užit-ninskih uslužbencev na Kranjskem sklicuje redni občni zbor za dne 13. malega travna .,?b 2: ur* popoldne v prostorih (salonu) gostilne Angele Cešnovar Kolodvbrska ulica Ljubljana. Radi velevažnega dnevnega reda vabijo se vsi užitninski uslužbenci iz Slovenije (torej tudi oni iz Koroške in Štajerske), da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Odborova seja vrši se ob lo. uri dopoldne istotam. — Posebna vabila se ne j pošiljajo. dr Važno posvetovanje obrtnih zadrug. Sporazumno z deželno vlado za Slovenijo, oddelek za industrijo, trgovino in priredi deželna Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug s sedežem v Laškem trgu, v nedeljo, 18. aprila 1919, ob 9. uri dopoldan v dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani važno skupno posvetovanje zadružnih načelnikov ali njih zastopnikov vseh v Sloveniji obstoječih obrtnih zadrug. Vse točke dnevnega reda so tako važne in nujne, da se jih ne da odlaSati in potrebno je, da so vse zadruge na Slovenskem ozemlju po svojih odposlancih zastopane. Narodno gledišče. Dramsko gledališče. Vsak dan ob pol 8. zvečer: ,. aprila» sreda „Španska muha" za A 2/45 abon. 10. aprila, četrtek zaprto. 11. aprila, petek „Veriga“ za A 43. abon. 12. aprila, sobota „Nelly Rozier“ za C 44 abon. 13. aprila, nedelja popoldne „NeIly Ro-zier“ izven abon. 13. aprila, nedelja zvečer »Veriga" izven abon. 14. aprila, pond- ^Španska muha“ za B 2/15 abon. 15. aprila, torek zaprto. 16. aprila, sreda „Veriga“ ob znižanih cenah izven abon. Operno gledališče. i» As ib|i“a Ere,i",‘' 12 anriu’ petuk zaprto-za B 2/ £ “bon ta ”Slovaška princeska" in iiiS iziA';“8rab|iCM E""“" 14. aprila, ponedeljek zaprto. ab.„e»r1’' '°rek ** B •/« .Pagnaccft A 46 'ib!™1”1"” Erell"a“l" Kulturni pregled. ki Apel jugoslovanskih umetnikov na kulturno javnost. Jugoslovanski umetniki so obelodanili sledeč apel na vso kulturno javnost, kot nekak odgovor d’Annunziju: „Mi, ki globoko čutimo dušo nagega naroda, prisegamo pred oltarjem domovine, pri spominu padlih borcev za pravico, da se bomo borili proti vsakomur, ki bi hotel podjarmiti kakršnikoli del naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev in naj to nasilje prihaja s kakršnekoli strani. A naše sosede Italijane zagotavljamo pred svetlo uspomeno bo-žanstvenega Danteja in Mihel Angela in pravičnega Mazzinija in Garibaldija, katerih dela bi želeli, da i v bodoče ostanejo svetla v naši domovini, da bomo Jugoslovani krvavo odbili one, ki bi ne bili vredni in dostojni svojih velikih očetov. Troimenski jugoslovanski narod ima kakor junak v narodni legendi, tri srca junaška: Ako se mu je v sedemletnem vojevanju prvo srce umirilo v vojnah balkanskih, a drugo v tej vojni, on se bo dvignil na poslednjo obrano s poslednjim srcem, in s poslednjim zanosom, pripravljen, da pade in pogine, predno ukloni glavo pod jarem sramote." ki Znani tenorist J. Rijavec, čian zagrebške opere, ki je nedavno koncertiral z najsijajnejšim uspehom v Ljubljani, je, kakor čujerno 5. t. m. podpisal angažma za prihodnjo sezono v našem gledišču. Slovenski operi je častitati na novo pridobljeni domači moči. ki Naša razstava v Parizu. Kakor poročajo naši ljudje iz Pariza, ne sme naša razstava nastopiti pod naslovom „jugoslovanska“. Dodelili so ] nam samo eno majhno sobo tako, da bo razstavljenih le kakšnih 150 jugoslovanskih slik. V istem poslopju se nahaja izložba italijanskih in španskih umetnikov. ki Nov učni pripomoček za pouk zgodovine je »Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov," ki jo spisal Matija Pirc, profesor v Mariboru. Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani jo je z odlokom z dne 28. marca 1919, štev. 1457 kot učni pripomoček srednje- in ljudskošolski mladini priporočilo. — — Cena 1 K, po pošti K l-20; pri naročbi nad 50 iztisov dobe gg. učitelji in učiteljice 10°/o popusta. Razpošilja jo pisatelj Matija Pirc, profesor v Mariboru. Slovenci, Jugoslovani! Nabirajte za jugoslovanski obrambni skladi Železničarsko gibanje. Stavka odgodena. Ljubljana, 8. aprila. Danes ob 8. zvečer je priredila socijalnodemo-kratična železničarska organizacija javen shod na prostem pred Mestnim do- ! mom. P*ročali so razni govorniki o i položaju železničarskega gibanja, vsi so poudarjali, da je treba splošno stavko edgoditi. Kot prvi je govoril dr. Milan Korun proti takojšnji stavki. Poudarjali so vsi nevarnost od strani entente, ki bi takoj zasedla vse ozemlje Slovenije. Na zborovanju je nastopil tudi goriški poslanec dr. D. Puc, ki je govoril proti neprimernosti stavke v sedanjem političnem položaju. Bil je od množice izžvižgan. V jedrnatih besedah je istotako poudarjal nevarnost italijanske invazije vlakovodja Čadež. Na zborovanju so govorili tudi delegati hrvatskih železničarskih organizacij, med njimi Katanič, ki je zagovarjal odgoditev stavke za nekaj dni. Železničar Makovec je prečital resolucijo, v kateri se izjavljajo železničarji za odgoditev stavke za sedem dni. Resolucija je bila sprejeta. Zadnje vesti. Odbor četvorice razpravlja o jadranskem problemu. Curih, 8. aprila. (Pos. por.) Iz Pariza javljajo, da je odbor četvorice začel razpravljati o jadranskem problemu. Lloyd George je izjavil časnikarjem, da se bo jugoslovansko vprašanje kmalu rešilo. Poslanik Vesnič je ponovno predložil mirovni konferenci zahtevo, da se reši jugoslovansko-italijanski spor na temelju plebiscita. Preobrat na mirovni konferenci? Čurih, 8. aprila. (Pos. poročilo.) Ugledna politična osebnost izjavlja, da znači priznanje sovjetskih vlad v Budimpešti in Moskvi preobrat na mirovni konferenci, na katero bodo povabljene tako sovjetske kakor tudi premagane države. Ako se ne pripeti kaj nepričakovanega v sovjetskih vladah in onih premaganih držav, tedaj ni nobene zapreke za trajen mir v Evropi. (Priobčujemo vest, kakor smo jo prejeli, dasiravno se nam zdi precej dvomljiva izjava dotične osebnosti. Op. ur.) Proti hujskačem. Zagreb, 8, aprila. (Ijv. por.) Policija je prepovedala vse shode Radičeve in socijalistično - boljševiške stranke. Postopanje nem. - avstr, vlade z našimi učenjaki. Zagreb, 8. aprila. (Izv. por.) Kakor poročajo listi, je nemško-avstrijska vlada vpokojila brez pokojnine znanega profesorja slavistike dr. Vatroslava Jagiča. Sestanek jugoslovanskih zadružnih organizacij v Belgradu. LDU B e 1 g r a d, 8. aprila. Danes se je vršil tukaj drugi sestanek tu bivajočih zastopnikov jugoslovanskih zadružnih organizacij. Razpravljalo se je o vseh vprašanjih, ki bodo prišla na dnevni red pri sestanku odbornikov, kateri bo sklican 12. t. m. Vse zadružne organizacije (zveze itd.) se naprošajo, da pošljejo k sestanku svoje zastopnike, oziroma da pooblaste v to svrho kakega tu bivajočega svojega člana, tudi ako ne bi prejele poslanih brzojavnih pozivov. Aprovizacija. Kislo zelje se dobi pri Jakopiču na Mirju. Stranka dobi na krompirjevo nakaznico dva kilograma za osebo, kar stane ena krono. — iil. okraj, v četrtek 10. aprila, dopoldne od 8. do 9. štev. l do 500, od 9. do 19. štev. 501 do 1000, od 10. do 11. štev. 1001 do konca. — IV. okraj, v četrtek, 10. aprila popoldne, od 2. do 3. štev. 1 do 300, od 3. do 4. štev. 301 do 600, od 4. do 5. štev. »01 do 000. V petek, 11. aprila dop. od 8. do 9. štev, 901 do 1200, od 9. do 10. štev. 1291 do i50i, od 10. do 11. 1501 do konca. a Izplačevanje prispevkov za cenejši kruh in moko. Stranke se morajo strogo držati določenega reda, ki je bil že objavljen v listih v soboto oziroma ponedeljek, ker vsled obremenitve blagajne, kf mora izplačevati na eno uro 150 strankam denar, ni mogoče delati prav nobenih izjem. Kdor bi dobil denar za več oseb kakor jih v resnici preskrbuje v rodbini, bode najstrožje sodnijsko kaznovan. a Prodaja moke. Od vštetega četrtka 10. t. m. do vštete sobote 12. t. m. se dobi na vsako močno izkaznico po en kg moke za pecivo, ki stane 4 K v. Izdajatelj tn odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska „Zvezna tiskarna* v Ljubljani. H Proda se: s Dicolni ctrnl sistem Hammond, dobro rloulill olIUJ ohranjen, proda Zabret & Komp., Britof pri Kranju. 186 H Kupi se: ^ I lllrcnc Olltn kupim. Cenjene ponudbe z LUlVOllo uUlu z natančnimi navedbami aa poštni predal 26. 190 Pisalno mizo na*upravništvo. Pisarniška oprava aPe0S' be na upravo lista. Hifcll v 8redini mesta kupim. Ponudbe pod nloU „Hiša v sredini mesta11 na upravo. 145 Špansko steno feSr«1- kupim. Naslov v upravništvu. 2#1 q= Službe: *j> Blagajničarka, KšfS SSC/JSžS. fakturno trgovino. Začetnice se odklanjajo. MAnilMKa M rt «09 Ponudbe na upravništvo. t83 Ra7n9&ali/a sprejmejo podružnice »Jugo-IICIlIii1oQIau slavije“ v Celju, Mariboru in Ptuju. ^ q=, Razno: Rl Popravila nr in zlatnine Čnden Sin, Ljubljana, nasproti glavne pošte. 59 l -mm p? 88 fcifiE. Trnfiuina z me5anim blagom na deželi se IlljUiiiia pod ugodnimi pogoji odda. Kje, pove upravništvo. ' '95 Dam topega semenskega krompirja temu, ki mi preskrbi kos njive za nasad krompirja v bližini Celja. Vpraša se v podružnici »Jugoslavija" Celje. Nova ul. 14. 198 HIŠO Z Cn° S°b°’ kuhi"'° 'n vinsko kletjo, njivo, vrtom in še posebej ležečo vinsko kletjo, pripravno za kakšnega vino-tržca, se odda v najem. — Išče se usnjarski kompanj-on, za večje podjetje. Komisijomrano. •glasi se sprejmejo v podružnici »Jugoslavije" v Ptuju, pod „Obrt“. 181 Naravno malinovo in citrunovo esen- co in druge potrebščine za izdelavo dobrih pokalic, kakor tudi 70 odstot. malinovo fondat-esenco za aromatiziranje kanditov priporoča: Destilacija esenc Srečko Potnik, L j ubij a n a, Slomškovi ul. 97. Istotam se kupijo sveži, čisti olupki oranž po 15 K za kg. 183 D Ljubljano putiijufiein se preporuča Restavracija u Prešernovo] ulici 9. Moblirano sobo Ljubljani. Ponudbe pod »Visokošolec-uradnik" na upravništvo. Volneno blago za"'oškei"žen8keobu*e> ______________ w kambrike, platno, rjuhe sukanec, fini trpežni čevlji, pralno in toiletno milo, svetilke za hleve, pralni prašek, dober kavni nadomestek, cikorija, kava, papirnate vrečice, papir za zavoje, vreče za mast in med. Izboren rumesenc, za čajza do-stujeta dve kavni žlički na skodelico. Prodaja se v skladišču Balkan 1. nadstr. 400 K nagrade “■-! mi preskrbi stanovanje z eno, ozir. dvema sobama in kuhinjo, do 13. t. m. — Ponudbe pod ..Stanovanje 1888“ na upravništvo lista. 168 Prazne vreče in suhe gobe kupuje vedno iu vsako množino ter plačuje najbolje 843 Firma J. Kušlan Kranj (Gorenjsko). Izjava. Podpisana Marija Sluga, deiavka v pivovarni „Union“ v Šiški pri Ljubljani izjavljam, da obžalujem vse ob-dolžitve proti moji tovarišici Frančiški Uran, jo prosim odpuščanja, se zavežem plačati vse stroške in se ji zahvaljujem, da je odstopila od sodnijske tožbe radi žaljenja časti. Ljubljana, 8. aprila 1919. Marija Sluga. Trgovska spedicijskain komisijska del. družba „BALKAN“ v Ljubljani ima v zalogi 914 3—1 po nizki ceni. “US Kuruze u kljipovi i rubljene, pšenice, brašna, krumpira, zobi i suhe šljive na vagone i na manje prodajein a kupujem šiške u svakoj kolišini. Ivan Paič, Sisak. Trte naprodaj, pSr“* GARJE srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža. 917 20—1 Javna dražba manufakturnega blaga. cepljene na Rip portalis, različnih kakovosti, prve in druge. — Cena trtam 1. vrste 2 K, il. vrste 1 K. — Zglasiti se je osebno ali pismeno, dokler je še kaj zaloge pri posestniku (trtnarju) 887 10—1 Franc Horvat Mostje, pošta Juršinci, Ptuj. Sprejemam damske modne SLAMNIKE v popravilo v večji množini. OBLIKE na vpogled. 911 so— 1 Slamnikarska obrt VAL. MAČEK, Domžale št. 43 Kupijo se: Jamske tračnice, vagončki s kolesi na podčepnik (Lager) vrtilna klad k a (Drelischeibe), električno vrtalo (Boln-maschine) in vžigalna vrvica za razstreljevanje kamna. Ponudbe pod „Jamske potrebščine" na 1. Jugoslovanski nnončnl iu inforinafcni zavod Beseljak A Hožanc, Ljubljana, F ran če vo nabrežje 5. 902 Pohištvo Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, oto-niane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najlinejše izvršitve p moka, oves in otrobi se dobivajo početkom drugega tedna v prvi jugoslovanski zalogi vseh živil na idebeK)- Za Kranjsko v Ljubljani Ljudevit fakovljič Ljubljana, Rimska cesta štev. 19 in sicer: 1 vagon moke 0, 2 vagona moke krušne, 1 vago* moke za kuho, 2 vagona ovsa, 1 vagon otrobov, 1 vago* fižola. Isto oddajam od 1 vreče dalje. Kdor reflektira na navedeO*’ naj se obrne na gorenji naslov. Za kupljeno blago je treba defl^ vložiti vnaprej. Ker je dobava težka, prosim, da nn gredo cenjeni oi' jemalci na roko. Naročila za 1 vrečo sprejemam samo do petka. Javna dražba plemenskih kobil in mladih žrebcev. «s !*{ »j Dne 15. aprila 1919. ob 9. uri dopoldne bo v Pragerskem (naprej dvoru žrebetišča) javna dražba 115 toplokrvnih plemenskih kobil v starosti®, 4—8 let. Dne 16. aprila 1919. ob isti uri in na istem mestu pa dražba < dveletnih, 1 triletnega žrebca in 3 triletnih skopljencev. ^ Polovica kobil in žrebcev je reservirana samo za konjerejce ©krajo*? glavarstev Ljubljana okolica, Krško, Novomesto, Črnomelj in Kočevje, drtilv polovica pa za konjerejce in sodnih okrajev Ljutomer, Gor. Radgona san*! St. Jurško okrožje, Brežice, Ptuj, Ormož in Maribor levi in desni breg Prekupci so izključeni. Ji Vsak konjerejec se mora izkazati s potrdilom pristojnega županstva, r se resnično bavi s konjerejo. Prevzemniki prvo- in drugovrstnih kobil se pismeno zavežejo, da obd°& plemenske kobile saj tri leta za pleme. Prodaja kobil v tej dobi se sme zvi*|P le z dovoljenjem oddeika za kmetijstvo deželne vlade v Ljubljani. Kupnino bo takoj plačati, žival pa na mestu odgnati. J Upravičenim kupcem so kobile na ogled na dan dražbe od 7. ure ' dalje. ,,n) Konjerejci se opozarjajo, da konji niso podkovani in tudi nis® *aJc vožnje ter so vsled tega nesposobni za daljšo hojo po trdi cesti. 2fl Na dan dražbe bo na postaji Pragersko konjerejcem na razpolag0 praznih vagonov za eventuelni transport konj po železnici. Povodce (halftre) je vsekakor prinesti s seboj. Dražba se vrši ob vsakem vremenu. Oddelek za kmetijstvo deželne vlade. Načelnik: Prelat Kalan s. r*