Mnlšfvo In npravnišfvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti ruk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Naročnina listu:
Celo leto.................t2	k
Pol leta.................  6	K
Četrt leta..................3	K
Mesečno	1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 111.
Maribor, dne 22. septembra 1909.
Letnik I.
Zadnje četrtletje je blizu. Zato se nam zdi umestno opozoriti vse naše cenjene bralce in naročnike, da ponove naročnino in skušajo kolikor največ mogoče pridobiti novih naročnikov „Straže“. Stane do novega leta 3 K. Naj ne bo somišljenika, ki bi ne bral, na-roöil in plačal „Straže“!
Deželni zbor«
Dne 21. t. m. je bilo ;zopet prav živahno v zbornici, ki je precej dobro obiskana. Ob %12. uri otvori fleželni glavar sejo in objavi pjredloge, prošnje in Interpelacije. O predlogih, katere so stavili na novo slovenski poslanci, smo že poročali. Današnja Iseja je zopet pokazala, kako se morajo bo riti poslanci jjs, K. Z. za jezikovno jednakoprajvnost, da pridobijo v naši deželi slovenščini tisto mesto, katero jji gre kot jeziku, ki ga 'govori dobra tretjina slovenskega prebivalstva.
Deželni glavar naznani, da je vložil dr. Karl Verstovšek in tovariši ''slovensko interpelacijo, in prosi interpelanta, da sam prečita to interpelacijo. Dr. Verstovšek začne govoriti nemško, označujoč stališče Slovenskega Ikluba in protestira proti take-, mu izjemnemu stanju, da bi morali slovanski poslanci sami Včitati interpelacije, ker je to naloga zapisnikarjev, ne pa poslancev. Prosi tudi ekselenco deželnega glavarja, da fckrbi za to, da v prihodnje čitajo tudi slovenske interpelacije zapisnikarji.
Ko začne interpelant slovenski čitati, je nastal grozovit hrup;.- nemška večina je kar besnela. Slovenski poslanci so pa odgovarjali in fjranili pravice svojega naroda. Poslanec Wastian kriči: Vi ste, ki izzivate! Dr. Verstovšek odgovori: Zakaj se razburjate, če mi hranimo svoje narodne pravice! Dr. Dr. Korošec poživlja z odločno In ‘glasno besedo k miru in povdarja:	Mi si he damo kratiti pravic!
Mir mora hiti! Einspinner kliče: Ali vodi dr. Korošec sejo ?
Nekoliko potihne hrup, da lahko nadaljuje dr. Verstovšek, toda Be sredi stavka so pričeli hovi med-
klici: Tukaj je nemški zbor! Tukaj se nemški govori !
Odbornik (Robič, ki je med hrupom prihitel od odbornlškega mesta k slovenski delegaciji, protestira energično: Ni res, deželni zbor je tudi za nas Slovence !
Ko so začeli Še nestrpneje kričati Nemci, skoči poslanec Roškar kvišku in jim zaupije:	Je-li to
nemška kultura! Vi ste brezobzirni!
Tako je trajalo Vlobre četrt ure, poslanec dr. Verstovšek pa je hiirno stal in vendar konečno za-mogel pročitati slovensko interpelacijo.
Ta se glasi:
Interpelacija
na deželnega glavarja, ekselenco grofa Attemsa In deželni odbor v zadevi razobešanja zastav, hä deželnem dvoru o priliki Südmarkine slavnosti (v IGradcu.
Dne 2. junija 1909 se je vršila v Gradci slavnost vsenemškega društva Sudmapke, pri kateri je čutil deželni glavar, oziroma deželni odibor potrebo, razobesiti na dvorcu razne zastave, in pokazal s tem javnosti svojo odločno naklonjenost napram Slovencem nad vse nasprotnemu društvu Sudmarki. S tem dejstvom je deželni glavar, oziroma deželni odbor, žalil čustvo tretjine prebivalstva štajerske dežele, to je Slovencev, ki pri takem postopanju ne morejo kot deželani imeti pravega zaupanja v deželnega glavarja, oziroma deželni »dbor. Ko je slovensko ljudstvo slišalo o tej manifestaciji, se Je po prafvici zgražalo, ker dobro pozna za Slovence na Spodnjem Štajerskem pogubno delovanje Südmiarke, ki naseljuje protestante ob meji in rajzlastuje autohtono slovensko prebivalstvo.
Zato tei dovoljujejo podpisani,1 vprašati eksel. grofa Attemsa.
1.	Ce so se razobesile zastave ob tej priliki z njegovo vednostjo in na njegovo povelje;
2.	če je voljen eks. grof Attems v prihodnje obljubiti, oziroma vse storiti, da se zabrani jo take manifestacije na deželni hiši, ki naravnost žalijo Čustvo Ištajerskih Slovencev.
Na interpelacijo je takoj odgovoril deželni glavar ter je izjavil, da je dal razobesiti zastave, ker je (vedel, da je to v smislu nemške večine (klici slovenskih poslancev: Skandal!), da pa s tem ni hotel žaliti čustva slovenskega ljudstva.. |(Dr. Korošec kliče:	Kaj je to, najprej zaušnico, potem pa jo hoče
odvzeti!)
Kfajkor vidimo iz tega poročila, Imajo naši fleželni poslanci v Gradcu napram nestrpni in skrajno nepravični nemški Večini težavno stališče.. Vendar pa branijo pravice našega naroda dosledno, junaško in vztrajno. Kličemo jim: Le pogumno naprej po tej poti, slovensko ljudstvo je za vami!
Rudeči Kukovec«
Žalostna uloga, ki jo igra dični liberalni general v deželnem zboru, je našim liberalcem stopila v ude, in sedaj se krčevito zvijajo, hraneč tisto politično glavo, ki kraljuje nad njihovim političnim telesom, Da hi lažje preboleli trganje po svojih udih, brcajo okoli sebe in se s posebnim srdom zaganjajo v „Stražo“, ki je po nekaterih listih posnela Kukov-čev medklic: Die Internationalen sind mir lieber als Ihr (namreč katoliški Slovenci). „Narodni Dnevnik“ prajvl, da je ta medklic prinesel edini graški „Täg-blatt“ in da je Kukovec drugače zaklical. Ali niso teh besed priobčili tudi slovenski časniki ? Ali ni ta medklic prinesel tudi „Slovenski Narod“ z dostavkom: dr. Kukovec je Čisto pravilno zaklical: Socialni demokratje so mi ljubši kot vfL Ce liberalni očak v Ljubljani o liberalcih poroča neresnico, je to vaša stvar, in naša naloga pi, da bi zadevo natančneje preiskovali.
Sicer pa je ta medklic postranska reč, poglavitno je dejstvo, da je zastopnik slovenskih štajerskih liberalcev v deželnem zboru iskal in našel zatočišče pri nemških Socialdemokratih. Ni prišel k poštenim slovenskim kmetom, ni prišel k slovenskim lnteligentom, ni se obrnil na Slovenski klub Štajerskih deželnih poslancev, ki bi naj sodil o razmerju poslancev S/. K. Z. do liberalnega slovenskega poslanca, liberalno srce ga je potegnilo k nemški socialdemokraciji. Pri njej je najprej zaprosil podpisov in s tem ja pokazal, da so mu ti germaniza-torji slovenskega delavstva ljubši nego pošteni možje iz slovenskega ljudstva.
Ker je torej Kukovec srečno dospel v rudečo družbo, se morda tolaži z upanjem, da bo v tej družbi, ki samo prisega na rudečo Sbarvo, zbudil vsaj nekaj smisla tudi za modro in belo barvo ter bo v nemški socialdemokraciji zanetil vsaj nekaj Čuta za narodne praivice slovenskega' naroda. Opozarjali ga bomo večkrat na njegovo rude^kiasto kompanijo, posebno takrat, ko bo treba vidlgniti glas za slovenske Šole v Pobrežju in Studencih, za katere imajo
PODLISTEK.
Naš planet in njegovi prebivalci.
(Za poduk in kratek čas tistim, ki jim je rčasih dolg čas).
(Dalje.)
Italija ali Laško, to je (dežela, ki je nalašč odmerjena za shrambo starinskih stavb in slik in jo vs'ed tega tudi pmikanoi in učenjaki zelo obiskujejo. Lahi -na;o posebno dve lastnosti, ?a"rä-j; «a‘erih »love, namreč veselje do zidanja in pa poželenje Öo tujega blaga. „Ce bi bil ne vem kak spak — Ma ga bode zidal Lak," Da so precej vroče krvi, krivo je menda vroče podnebje. Od epidemij, o v ate rib se dandanes toliko teliši, tudi Lahi niso izvzeti; imajo namreč tri: malaria (menda od slikarstva, ki je tam doma), Geldbeutelwassersucht, ih pa Ueberfhtss an Geldmangel. Kakor kažejo imena, je le prva res domača, drugi jdvo sta importirani meiidal z Nemškega. Je že tako: razlika (mika,
Turčija, to je dežela, o kateri bodo zanamci slišali praviti, da ja bila! Je namreč kakor napol trohjjeno drevo, ki leto za letom kako vejo zgubi. Razločuje se od drugih fiežel v. tein, Ha nima za gospodarja kralja ali cesarja, ampak sultana, ki pa že ne more kaj dosti. lajati, grizti pa celo ne. Odkar ga je severni medved pärkrat dobro premikastil, ni več trdnega zdravja in bo tudi pomnil, kar kor nekdanji Štempihar, da jpi dobro z medvedom metati se; ŠSvoje dni je hodil;tudi na Kranjsko vasovat, pa. naši fantje: so mu dostikrat Izpodmakinll lojtm, Poglavitna reka <Je AfarksU, kar kaže, da se
o.-:;-.:.').
je bil vendar eden njegovih! predjnikov na Slovenskem oženil. Tam 'je tudi v. \navadi, da človek lahko (?) umrje, ne ,da bi bil bolajn ali za smrt pripravljen. Kjer še; gospodar nič(.ne\ jgmeni za, družino, gre gospodarstvo rakovo pot; tako baje tudi na Turškem ne bode dolgo, da bodo sultanu grm. prodali.
Rusija je domovina vcjlkov in medvedov, pa tudi strip sever tam prc/Uiva« Zfatorej si' pravega Rusa ne moremo misliti, brez kožuha in Ručme. Nedavno so tam -vzrasli neki pjosebtoi ljuclftej,. ki po imenu soditi sicer niso (nihilisti), vendar pa so carju tako rrdani, da mu sledeč povsodj’, hoteč mu — tako ali tako — pomagati globoko pod zemljo. 'Izmed vojakov slove posebno Kozaki, zato, ker so nekemu švedskemu kralju bili tako hudo za petami, da je beže pred njimi en črevelj zgubil. Sloveče mesto je Moskva že zato, ker je ondi pri nekem pjožaru Na-poljonu L sreča pogorela,. Glavni semenj imajo Rusi v meslu Novgorod, ki je tako imenitno, da imajo celo Nemci pregovor: (Wer isti wie .Gott und Novgorod ?!
Na Rusijo meji Švedska, ki je bila nekdanjo slavo že čisto zgubila, v novejšem Času pa je zopet zaslovela po svojih izvrstnih vžigalicah JÖnköpings in pa žaloigrah Ibsenovih, V obližju sta Še dve deželici, ki po Imenih kažeta, zakaj se marsikdo ženi ali moži, pamreč Nor-wegen Dene-Mark,-
Nemčija — ali dežela strahu božjega. Odlikuje se zlasti Z dolgim jezikom, ki sega žo \v srce Slovenijo, pa ga hočejo še toliko potegniti, da bi se osolil v zeleni iAdriji, ker je silno neslan. Most 'do tja je že projektiran, le inženir še ni -rojen, da bi ga postavil- Najlmenilne.^a rekq	M pro-
daja pri moštu Schaflhatusen po dva Iranka sloveči slap in
ter čaka, (kdaj jo pridejo pokušat turške mule. Ce še omenim, da je sedanji cesar dober govornik in strelec in izvrsten pešec, kadar se okrog vozi, kar zelo rad jstori — povedal sem menda vse.
Avstrija je ime pol nemško, pol latinsko. Avs-tria, ki bi pa, po sedanjih razmerah ^moralo glasiti se: Aus-duo, odkar je namreč uveden dualizem. Za Dunavo je za nas najimenitnejša reka Leitha, ker deli cesarstvo v naše fn pa mažarsko. V naši polovici je glavno mesto Dunaj, kjer stoji stolp sv, Stefana in pa kovačnica za denar in postave; Mažarji pa, imajo stolno mesto Budapest ali po najnovejši iz-rekavi: Judapest. Mažari in Judje imajo menda že toliko nesnage, da je nappjlnila celo jezero, ki se zaradi tega nazivlje: Blatno jezero (Plattensee).
Avstrija je edina država, o kateri trdi prerokovanje, da bo zadnja na svetu. Daj Bog, da se to uresniči v dobrem in najboljšem pomenu!
Co pri Zemunu stopimo črez Savo, pridemo v Belgrad, ki slovi že od Časov Evgena in Lavdona, ki sta tamkaj podučevala turšjke jgospe v jokanju. Okrog se razprostira nekdanja kneževina srbska, katero je pa kralj Milan povzdignil y kraljevino. Sedaj „kraljujejo“ tam krvni dediči -Obrenovičev — Or-nijurje (Karageorgeviči).
V sosednji Bolgariji car Še ni vsestransko pri-poznan, torej tudi ne, kaže pri njem muditi se, marveč stopimo raje v Craogoro, kjer. vlada knez, Niki-ta. Dežela njegova sicer ni velika, ima "pa npko naravno posebnost, Ha namreč Turk potrebuje dva dni;, da pride vanjo dye mri daleč; nazaj pa. rabi le poi nre. Kranjcem se to ime prav domače zdi, kör ima* ! jö sorodno ime tudi tv dveh . JkrajU): * Crriivrh' - bad-; Idrijo in had fkdh. Gradcem in Grnogoro todlL. ma' \ Štajerskem.	p.- v
nemški in .ponemčeni rudečkarji samo zasmeh in psovanje.
Star pregovor pravi: Po slabi tovaršijl rada glava boli. Svetujemo gospodu Kukovcu, naj se ozira na ta pregovor in vestno upošteva njegovo vsebino. Kajpada bi bila velikanska 'škoda za cel narod, če bi obolela njegova glava, ker bi ž njim obolela glava .spodnještajerskega političnega libe-ralstva.
Politični pregled.
Bienerthu je vedno slabe je.
Upal je, da ga češki deželni zbor reši iz žagale, pa Nemci niso hoteli pptejghiti. Kljub vsem vladnim naporom Nemci vztrajajo na obtrukcioniš-kem stališču.. .Včeraj je bila plenarna seja Češkega deželnega zbora, v kateri je .poslanec Pacher v imenu vseh nemških deželnih poslancev izjavil, da se Nemci konstituiranja deželnega zbora ne udeležijo. Nato je deželni maršal Lobkovic zaključil sejo s pristavkom, da bo prihodnja seja naznanjena pismenim potom. Bienerjih pa je tam, ,kjer je bil prej, če Še ne na slabšem.
Dopolnilne volitve za deželni zbor.
Pri dopolnilnih volitvah za zastopnika trgovske in obrtne zbornice v 'deželnem zboru češkem je bil izvoljen mladočeški veletržec v Pragi Franc Fuma.
V	Šlezljskl deželni zbor je Ibjil izvoljen pri dopolnilnih volitvah iza okraj -Jägerndorf—Glbersdori nemško-naclonalnl posestnik Hans Kudlich.
Cehi proti lex Axmann.
IzvrSevalni odbor Češke državnopravne stranke je sprejel v nedeljski seji protestno noto proti lex Äxmann-Kolisko. V tej noti se vlada svari, naj ne predloži zakon sankciji, ker ako se to zgodi, potem bodo vsi Cehi vstali kakor en mož proti T9aki vladi, ki bi kaj takega storila. Vsi Cehi so pripravljeni vztrajati do konca v obupnem Boju naroda proti vladi.
Nemška obstrukcija v češkem deželnem -zboru.
Nemški klub v češkem deželnem zboru je izdal komunike, v katerem povdarja, -da se politični položaj od zadnjega zasedanja deželnega zbora ni pič prenaredil |n klub torej vztraja v obstrukciji Še nadalje Audi napram volitvam v dežejlni odbor. Nemški poslanci se tedaj ne bodo udeležili volitve veri-iikatorjev in osnove kurij.
Gališki deželni zbor.
Poslanec dr. Olesnicki je .utemeljeval v zadnji ponedeljkovi seji nujni predlog, v katerem se deželni Šolski avet poziva, naj takoj predloži načrt o osnovanju novih Srednjih, trgovskih in obrtnih šol po potrebi obeh narodnosti v deželi. Ta nujni predlog se je sprejel enoglasno po utemeljitvi., Ustotako se je tudi sprejel predlog o saniranju deželnih financ kot nujni in se izročil proračunski komisiji.
Dalmatinski deželni zbor.
V	ponedeljkovi seji dalmatinskega deželnega zbora je bilo vloženih več interpelacij, med njimi tudi ena poslanca Biankinija, tičoČa se priznanja študij zagrebškega vseučilišča za avstrijsko polovico države, in ena poslanca Mitroviča (Srba) radi uravnave trgovinskih zvez s Crnogoro.
Slovensko učiteljišče *v Gorici.
Preko 30 let so bili slovenski učiteljiščniki prisiljeni prenašati neznosne razmere v mestu Kopru, kjer je Slovencem neprijazna vlada določila „dom“ slovenskemu učiteljišču. Z/a/ijo je 5e od nekdaj na programu primorskih Slovencev stala zahteva: Slovensko učiteljišče iz Kopna proč, v Gorico. Nesmiselno je bilo upiranje italijanskih 'radikalcev, ki niso mogli navesti drugega razloga, nego da je Gorica laš^o mesto. •' Ker pa jim tega nikdo ne more verjeti, kdor ni slep in gluh, ob enem jim tudi •avstrijska vlada ni mogla verovati. Vsled tega se je naposled vendar udala slovenski zahtevi ter premestila učiteljišče v Gorico, od koder bo baje prišlo v sosedni Solkan. Proti premestitvi seveda besnijo italijanski fanatični listi, njim pa Čelu duševno mali „Piccolo.“
Španska v Maroku.
Spansike čete okoli Melile so se jele Živahneje gibati in splošno se sodi, da bodo Spanci pričeli odločneje nastopati proti Kahnom. Genera) Morina je imel baje te dni posvetovanje z vsemi podrejenimi poveljniki, ter jim podal pri ti priliki natančna navodila, kako da morajo postopati proti Mavrom.
Vjetega Roghi Buhamarra so Kabili grozovito do (smrti mučili. Najprvo ,so ga zvezanega vrgli levom, ki so ga raztrgali, potem Šele, ko se je Roghi zvijal v »strašnih bolečinah, so napravili konec njegovim bolečinam in so ga ustrelili. Poroča se pa še o drugih grozovitostih Kabilov, ki presegajo Še vse dosadanje.
Kabili so ujeli špansko poizvedovalno četo 20 mož in dveh častnikov, ki so predaleč zašli v sov-
ražnikove pokrajine. Z ujetniki so ravnali nepopisno nečloveško. Večino Spancev so skalpirali, z žarečim oljem so jim izžgali oči, jezike odrezali in jim odse kavali posamezne ude. Vodja Kabilov je klical pri tem trpinčenju vojakom, ki so se zvijali od bolečin: „ITiako, sedaj pa le poročajte svojemu generalu.“ Prizanesli so samo enemu vojaku, ki so ga izpustili, da je mogel poročati rojakom o smrti tovarišev.
Homatije v Perziji.
Bivši perzijski šah Mohamed Ali je sedaj pod močno vojaško eskorto ostavil Teheran in se podal v Rusijo v prognanstvo. Perzijska vlada prevzame vse 'dolgove bivšega Šaha, pred vsem posojilo pri ruski banki v znesku 6 mil. marfc. Zato pa odstopi bivši Šah vladi svoja posestva v severni Perziji in se zaveže izročiti vladi vse li^Jlne o njegovih diol-govih in zastavljenih dragocenostih. Vlada pa se od svoje strani obveže, da bo dajala bivšemu šahu na leto 100.000 iomanov (1 toman — Ki 4.30), mesto prej dogctvorjonih 75,.000. Ako tjj pafy Sjah! protjl sedafnji vladi intrigira!, »tedaj mu perzijska, vlada ustavi plačilo. Vlada je poslala dragulje bivšega Šaha v Pariz na Credit Lyonnais in pe nadeja dobiti zanje milijon rubljev.
Zahajajte le v gostilne, kjer so na razpolago: Straža, Slov. Gospodar! Podpirajte trgovce, ki so prijatelji krščanske narodne stranke! Svoji k
svojim!
Raznoterosti.
Imenovanje. Za pravega učitelja na celjskih gijnn. raizreidih s slove n qko-n e mšk i m učnim jezikom je imenovalo naučno ministrstvo dosedanjega sup-lenta na I. državni gimnaziji v Ljubljani Hinka Klešnika.
Sotfnijska imenovanja v Pragi. Med Nemci na Češkem vlada huda nevolja radi zadnjih sodnijskih imenovanj v Pragi. Močno jih je pogrelo, da. je bil za Prago imenovan samo en nemški dvorni svetnik tn trije češki, Razim tega sta pa Še dve mesti pri trgovskem sodišču prišli v roke Cehom, kjer so bili prej nameščeni samo ,Nemci.
Hans Woschnagg vejnjdjar ne;- bo posl(a.nčevajn Nekateri 'listi so poročali, da se je Woschnagg premislil ter da, bo obdržal svoj ma|ndat. Toda pjoro-čilo ni bilo točno. Na poziv stvojih volilcev je obdržal mandat samo do trenutka,, ko je videl, da inem-Školiberalni večini njegovega glasu pri konstituiranju deželnega jzbora ni treba, ker so se nemški nationale! bali, da bi jim za večino nedostajalo potrebnih glasov. Ker te nevarnosti ni ,več, je svoj mandat definitivno odložil.
Soproga bivšega ministra PnaŠeka zblaznela. Okrožno sodišče v Novih Benatkili je razglasilo po uradnem listu, da je soproga bivšega Češkega ministra rojaka Prašeka, zblaznela in da se nahaja pod sodnijskim varstvom.
Našim' bogoslovcem. Ptičje selivke prinesejo novo .življenje, 5ko se po dolgi, mrzli in zaspani zimi na spomlad zopet povrnejo na svoja stara bivališča. Tako na novo probujeno življenje In živahno gibanje opazuješ sedaj v jesenskem času po mestih, kamor jej odi bjlizu in daleč prihitela v svoije stare alji pa tudi nove in Še doslej nepoznane prostore ljudsko- in srednješolska mladež, lako živahno je povsod po mestnih ulicah, zlasti ob uri, ko, treba zasesti šolske klopi, ali kadar se po dokončanem pouku cele trume vriščečih otrok riz zaduhlih soban sipljejo na prostorne ulice. Resnično, skrb moraš imeti, da se ne zapleteš med nje ali da ne pohodiš katerega teh drobnih zemljančkov.
Pa motil bi se, kdor bi menil, da je to že vsa ukaželjna mladina. Za temi bodo kmalu,, že z mesecem vinotokom, V večja, in velika mesta možate prikorakali brhki mladeniči, naznanjujoč s svojim nastopom in govorom, da so jim že potekla prijetna leta brezskrbnih otrok in da že umevajo resnobo Človeškega Življenja. Kam, pojdejo pa ti? Ljudske in srednje Šole jim ne nudijo več dovolj duševne hrane; zategadelj jih miče in vleče do vira učenosti — — na vseučilišče. Nekateri izmed njijh so ga Že pohajali in pojdejo samo nadaljevat svoje delo, drugi pa želijo nanovo siflbpiti črez nijegia prag. Vsa čast tem in onim, ako bodo z vso vnemo nadaljevali svoje študije, oziroma zastavili vse svoje dušne in telesne zmožnosti, da brž ko mogoče dosežejo svoj namen ter 'začnejo kot pravi naobraženti delovati za pravi blagor milega nam naroda. Vendar pa ne morejo vsi afoiturijenti na vseučilišče, ker ni vsem tekla ista zibelka. Kam tedaj? Eni bodo si V raznih sfrokah skušali sami služiti vsakdanjega kruha; in drugi pa bodo po resnem prevdarku, podpirani od milosti božje izvolili poklic, |k:i ga v Paših 'dneh ža-libog perhorescira večji del učeče se mladeži in tudi večina gimnazijskih abiturijentov. Tem torej, našim bodočim gospodom bogoslovcem, velja naša blagohotna beseda in dober nasvet:	Venite et videte.
'Nikar ne poslušajte raznih nepritrilteljiev d,uh ojv nji iškega stanu, pe ‘glasu liberalnih časnikov, ki vidijo v njem samo temo in nazadnjaštvo, dobro vedoč, da jim je izobraženo fn delavno duhovništvo pogin.
Ne zapisali bi teh vrstic, ako ne bi naših dobrih mladeničev abiturijentov, ki so malonevsi Šli v gimnazijo z namenom, da izpolnijo svojo in sorodnikov, zlasti starišev, srčno željo ter postanejo svojemu milemu narodu pravi vodniki, dobri «Duhovniki, pregovarjali in celo zapejjelvali razni faktorji. Zategadelj vabimo tem potom vse, *kv bo dobre volje, da prihite pravočasno in sicer brez strahu in brez pomisleka, Na mariborskem knJ.-Šk. bogoslovcem učilišču se začne novo leto dne 1. vinotoka ob 5. uri popoldne. Dotlej naj se vsajjc gospod abiturijent, ki še morda želi postati bogoslovec, po domačem kn.-šk. župnijskem uradu prijavi preč. 'fen.-JŠk. ordinarijatu ter prosi za sprejem.
Kdor resnično želi našemu dobremu slovenskemu ljudstvu koristiti in pomagati v verskem, narodnem in socialnem oziru, njemu ine moremo boljšega svetovja!! k|akor da( postaje! to, za kar ga je pobožna mati Že pri pestovanju odločila, namreč duhovnik. Toreji, gospodje tovariši abilturitenti, ki se Še niste oglasni, pridružite se tudi vi lepemu številu novodošllh spodnještajerskih bogoslovcev.
Judovski element med zdravniki na Ogrskem. V Budimpešti je vsega skupaj 1100 zdravnikov, a med njimi kar 800 judov. Izmed Številnih sanatorijev sta samo dva v rokah krščanskih zdravnikov. Veliko slabše je pa Še v provinci. Veliko je občin, ki iščejo okrožnega zdravnika in je mesto razpisano samo za krščanskega zdravnika, ga ne dobe in morajo zategadelj vzeti židovskega, Na medicinski fakulteti je sedaj izmed vseh slušateljev 70% 'Judov.
Nemška državna banka v denarnih škripcih. Centralni odbor »nemške državne blanke v Berolinu je imel te dni sejo, v kateri je predsednik Ravenstein povdarjal, da je položaj banke bolj neugoden kot lard ob tem Času. Radi tega se mora diskont povzdigniti za .fl.%% tako, da je celi diskont povišan na 4% in Lombardo-obresti na 5%.
Zborovanje nemških zdravnikov. V ponedeljek dne 20. septembra so otvorili v Solnogradu nemški zdravniki in naravoslovci svoje 81. zborovanje. Odposlali .so pozdravne brzojave na našega cesarja in nemškega Viljema II.
Za S. K. SZ. so vposlali: Franc ‘Sinko, kapi. v Šmarju, 28 K; Franc Pečnik, župnik v Podgorju, za 'se 2 K in za Lovrenca Verčkovinika, posestnika v Podgorju, 4 K. Prosimo obilo posnemovalcev!
Jubilej češke narodne himne „Kdc domuv muj.“ Letos bo minilo 75 let, odkar se je prvikrat zapela krasna in nad vse lepo doneča češka narodna himna „Kdc domuv muj" od skladatelja Frana Skroupa. Ko jo je dne 21, decembra 1834 prvikrat zapel basist Karol ‘Strakaty, je kar naravnost očarala vse poslušajoče občinstvo. Tudi pri nas je ta pesem jako popularna in se poje tudi 'tupatam po ljudskih šolah.
Kongres esperantov v Barceloni. V nedeljo 'dne 5. t. m. se je otvoril peti kongires esperantov v Barceloni. Mislilo se je, da radi nemirotv v Barceloni ne bo mogoč kongres. Toda španske oblasti jn kralj sam se je zavzel za to, da, se kongres pmogoči. v Barceloni se je sešlo do 7500 pristašev esperanta, ki jih je meščanstvo sprejelo s posebno gostoljubnostjo. Kongresu je predsedoval jzumilec esperanta dr. Za-menhof. Tisoči šolskih otrok' 'je slavilo Zamenhofa, ko je prišel, da otvori kongresi, s tem da so mu peli esperantsko himno. Kongresa so se udeležili tudi zastopniki vlade.
Kako sodijo lastni pristaši o liberalni stranki! Prišel sem slučajno na nekem shodu $ pristašem liberalne stranke v pogovor, in glejte, kako sodbo je izrekel o svoji lastni stranki. Izvajal je: Sram me je biti v takšni stranki, ki se ne bavi z drugim kot z sveičnimi gnusnimi napadi, kakor na: farje, farov-ske kuharice in kaplane, ki svoje liste polni z nesramnimi zabavljicami, katere se morajo Še količkaj poštenemu človeku gabiti. (Naša; liberalna stranka, oziroma njeni voditelji so zavozili tako daleč, da je vsak üzhoä nemogoč in na vsak način gremo v propad. Vam (klerikalcem) se vse posreči, imate dobre voditelje in izvrstno organizirano mladino, ki je pri ups (naprednjakih) nimamo ;i ker stranka, ki se ne bavi z drugim, kakor z nesramnim psovanjem, ni zmožna kakega dela. — General dr. Kukovec, dr. Božič itd., aii slišite glas iz lastnega tabora? Tako sodbo izrekajo vaši lastni pristaši. Da, veleinteligent-ni gospodje, le blatite naše velmože in lažite o naši katoliško-narodni stranki in kmalu boste ostali sami z 'advokati in maloštevilno inteligenco. Uboga naša inteligenca, ki še moraš prebavati takšne budalosti, ki se berejo dan na dan v vaših Jistih. Dober tek želim. — Antiliberalni mladenič iv mariborski okolici.
Tisočletnica bokeljske Mornarice. Povodom tisočletnice bokeljske Mornarice se je zbralo v. pon-deljek vzlic slabemu vremenu vse polno udeležencov iz cele Dalmacije v Kotorju. Izleta v Novi grad in Portorose, kjer so se vkrcale pred tisoč in sto leti relikvije sv. Tritona, se je vdeležilo 12 bogato s cvetjem ozaljšanih ladij, na katerih so bili zbrani visoki cerkveni in civilni funkcijonarji ter generaliteta.
Nemška nestrpnost. Kako nestrpni so Nemci nasprod slovenski delegaciji, kažejo dovolj volitve v posameznih odsekih. Žal, da moramo konŠtatirati, da gredo nemški krščanski socijalci z liberalci in j vse-nemci skupaj. Poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek sta jim že dovolj predočila to njihovo postopanje. Poslanec dp* Benkovič je! zahteval pri konstitui-
iränju občinskega odseka v imenu Slov. kluba, da se voli eden izmed Slovencev podpredsednikom. Oboli Nemci se niso ozirali na to opravičeno zahtevo, temveč je starostni predsednik kar narekoval im6)na in red kako se naj voli. Nato je poslanec Roškar protestiral proti takemu postopanju, Češ, da manjka tej volitvi značaj prave volitve, čemur so tudi nekteri nemški poslanci pritrdili. V železniškem odseku je .zahteval dr. Benkovič, da se podeli v tem odseku mesto podpredsednika g. dr. JjhnkoviČu. Niso se ozirali na te želje. V finančnem odseku je predlagal dr. K.; Verstovšek z oziroma nato, da Slovenci Še niso v nobenem odseku v predsedstvu, g. dr. Koro-ca prvim podpredsednikom, kar je vsenemško-libe-ralna-kfrščajnskosocijaJina večina odklonila. Ponujali so potem v odsekih mesto zapisnikarjev, kar so slov. poslanci odločno odklonili.
Zadružni tečaj v Darmstadtu. Udeležencev tega zadružnega tečaja je bilo nad ,120, izmed teh so bili navzoči zadrugarji iz Nizozemskega, Luksenbur-ga, Francoskega, iz . vseh delov Nemčije in iz^Av-strijskega 20. Od ljubljanske Zadružne Zveze se u-deležuja tečaja nadrevizor jVladimir Pušenjak, ki bo Šel no tečaju v S\ico, da tamkaj prouči nekaj švicarskih zadrug. Celjska „Zveza“ je poslala v Darmstadt gg. Benjamina Kuneja, Jošta in Stibledja.
Habite le vžigalice : V korist obmejnim Slovencem!
Kolekujte vsako pismo z obmejnim kolkom!
Štajersko.
Maribor. Danes je bila pokopana Marija Končan, učiteljeva vdova, ki je v pondeljek umrla v starosti 73 let.
Maribor. V pondeljek, dne 20. septembra se je 47-letni mesar in gostilničar Vincenc Zink iz Maribora ustrelil s samokresom in je bil takoj mrtev. Vzrok samoumora je baje neka neozdravljiva bolezen imenovanega. Zink zapušča vdovo in dve hčeri v starosti 15. in 19. let. Pogreb se vrši danes popoldne iz pobrežiške mrtvašnice na pokopališče.
Maribor. Porotne obravnave. Mizarski učenec Alojzij Koban je ukradel svojemu mojstru Jožefu Kregar iu v Sols'd idioi toaletno mizico v vrednosti 38 kron ter jo prou/u za 10 kron hišniku Ferdinandu Ple:erSku ,v Barvarski ulici. Ta je šel h Kregarju in mu ponujal mizico na prodaj, Kregar je spo znal mi/ico kot svojo lastnino, ki mu je bila nedavno ukradena, in ‘e naznanil celo zadevo takoj sodniji. Pri preiskavi -.e je dognalo, ,da je Koban v družbi v Ameriko odišlega Jožefa Orosla pokradel tekom čas i raznih si- ari v vrednosti 894 kron. Sodišče je Kobana obsodilo na 15 mescev težkega zapora.
Železniški aeiavec Franc Lah je obtožen uhoja nad lastom tastom d ur jem Kmetcem. Oba sta dne 24, julija popivala skupaj v, Cirkovcah. Popoldne, sta se odpeljala na Kmeič i / dom, kjer pa se sta kmalu sprla., Lah je od tas ,a zahteval', naj mu prepusti dom in posestvo, česar se je Kmetec branil storiti, žah-toval 's od zeta, naj mu prej izplača 1000 kron, potem mu bo on šel o dom prepisal. Nazadnje sta se prijela. Med prepiicm je feel Kmetec v hišo in prišel km uu z neko stvarjo v roki ven, Lah je takoj pograbil enajst centuaetrov debel kol in ga vrgel v tasta ter ga zadel trebuh, Kmetec je takoj začutil velike bolečine, ker se mu je od hudega udarca vnela trebušna mrena. Moral je takoj v bolnišnico v Maribor, kjer je čez tri dni umrl. Razprava Še ni končana.
Sv. Lovrenc v Slotv. gor. Mladeniška zveza Driredi v nedeljo dne 26. septembra popoldne po večernicah v stari šoli zabavni večer y korist po toči poškodovanim. Na vzporedu so govori, deklamacije, šaljivi prizor jtd. Z ozirom na blagi namen prireditve se prosi za obilno udeležbo od blizu in daleč. — Odbor.
Slivnica pri Mariboru. Skandalozno postopanje c. kr, davčnega urada! C. kr. davčni Prad še vedno razpošilja po mariborskem okraju (čujte!) sa-monsmšlke pj!a(öijljne| naloge, in odomjnskej lis-te/./ Ali res ni nobene pravice za nas Slovence ? Ubogi kmet dobi tak plačilni nalog ali opominski list, ga seveda, 'ne razume in si mora iti po tolmača, Kimejt, ti samo plačaj, čeravno ne razumeš, zakaj moraš plačati. To so kričeče in naravnost Škandalozne razmere! Mi pdločno zahtevamo samoslovenske, ali dokler teh ni, vsaj dvojezične tiskovine. Gospode poslance opozarjamo, da te kričeče razmere pri jp. kr. davčnem uradu nekoliko proučijo in vse potrebno ukrenejo, da se to krivično postopanje odpravi.
Sv. Marko niže Ptuja. Umrl je nagle smrti v torek, dne 21. t. m. veleposestnik Frane Ljubeč, po domače „Matek“ v Zabovcih.
Brinjeva gora. V nedeljo je tukajšni shod lepo vspel. Vreme je bilo sicer deževno. Pa gospoda poslanca Fišek in Novak sta govorila okoli 5001 poslušalcem. Ti so pohvalili delo naših zastopnikov na Dunaji in v Gradcu, izrekli zahvalo in popolno zaupanje poslancema in kluboma, katerih Člana sta gospoda.. Glede obstrukcije posebič pa ne samo da se je odobravala, ampak še icelo vzpodbujali so zborovalci oba gospoda, da se iste naj poslužujeta, ako bi pač bilo treba. Da se ljudstvo zanima za javne zadeve, o tem so nam dokaz raznovrstna vprašanja ali interpelacije izmed zborovalcev.
Dol pri Hrastniku. V torek dne 28. t. m. bo posvečenje novozidane župnijske cerkve sv. Uakoba na (Dolu. Njih ekselenca prem. knez in Škof dr. M. Napotnik se pripeljejo že v ponedeljek popoldne š prvim brzovlakom ‘{4.23). Cerkvena slovesnost	se
prične v torek ob 8. uri zjutraj, K svečanosti	bo
prišel na povabilo gospe baronice ‘de Seppi tudi tržaški škof dr. Nagi. Častita duhovščina, farani in sosedje se prijazno vabijo & tej izvanredni slovesnosti.
Celje. Celjski liberalci so pričeli zopet svoje delo med dijaštvom. Preteklo soboto popoldne so priredili v Skalni kleti shod dijašitva, kjer so določili program za tekoče Šolsko leto. Pri tej priliki kličemo merodajnim faktorjem: pazite, ha dijaštvo: liberalcem: pustite naše dijaštvo pri miru; dijakom pa: pečajte se rajši z učenjem, kakor, pa z agitacijo za liberalne neumnosti!
Celje. V prvi razred slovenske gimnazije je bilo letos sprejetih 63, v prvi razred nemške gimnazije 38 učencev; iaa nemško pripravnico pa fse je zglasilo celih 7 učencev!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Tukajšnje bralno društvo je dne 5. septembra prfiiredilo lepo gledališčno predstavo „Rokoynjaöi.“ Ni Še celo minilo mesec dni, odkair se je uprizorila igra ,„Deseti brat“}, že zoppt so naši igralci stopili z veliko %ro> pred občinstvo. Igrala se je že ta igra pri nas pred dvema Jetoma, vendar je bila pri ulogah, razun Pvlozola, popolnoma izpremenjena. Predstava veliko stane, ker popolna godba na lok precej potegne. Bati 'se je torej bilo, da bo obisk slab, ker sta „Narodni Dnevnik“ in „Narodni List“ hujskala proti naši predstjavij, češ, da se je bjojda za dijaško veselico tod naše strani proti agitiralo. Resnici nla ljubo bodi omenjeno, da se je fe odbor (bralnega društva pomišljal dati oder, ker bi dijaki lahko s pomočjo našega bralnega društva priredili veselico, ker so znali, da ismo imeli mi za naš oder do 1000 K stroŠ(kov. To je bil ves pomislek in konečno nikdo ni imel nič proti dijaški veselici: proti pa nikdo ni agitiral. („Rokovnjači“ so izborno uspeli! Gledalcev dovolj! Igralo se je splošno bolše kot pred dvema letoma, osobito Črni graben ni bil tako pretiran, ampak resno naraven. Naš Nande nikakor ne zaostaja za mestnim igralcem in le prežal nam je, da brhki mladenič (Tomaž Golna-rov) odide k vojakom. Mozol-Holc Franc je kot navadno jako izborno rešil svojo ulogo. — Predaleč bi prišli, če bi naštevali vse igralce posebej. Zato izražam veselje, da so vsi, možki in ženske svoje u-loge izborno rešili. Med odmori je slavna Kocmoto-va hodba na loki kaj krasno proizvajala Jepe skladbe. Posebno pa je spremljanje petja, mladih vojakov, Mozola Bojca in PoJonice kaj blagodejno vplivalo na občinstvo. Po predstavi prosta zabava, pri kateri je godba in petje še dolgo v lepem soglasju zabavalo občinstvo.
Na mladeniški shod v Brežice dine 26. sept.! Se enkrat opozarjamo na ta za< ‘celo Posavje tako velevažni shod. Ker se je moralo ozirati na dohod in odhod (z vlakom, je spored ta-le: Ob 5412. uri bo pri Sv. Roku v Brežicah tiha sv. maša in pridiga za mladeniče, tako da lahko vsi, domači in zunanji udeleženci, izpolnijo* tukaj svojo nedeljsko dolžnost. Kmalu nato se začne v Narodnem ‘domu na vrtu (ali ob dežju v dvorani) zborovanje, kjer govore razni naši Roditelji in narodni delavci, med njimi gospod poslanec dr. Benkovič, jurist Veble, govorniki izmed mladeničev samih ter drugi. Sklep «hoda bo pa fe a vse tiste, ki jim ne bo trefcfai hiteti na vlak, pri skupnih večernicah v mestni župnijski cerkvi. Udeleženci, ki bodo potrebovali v Brežicah obeda ali okrepčila, naj bodo opozorjeni, da so narodne gostilne: na kolodvoru Zorko in VolčanŠek, pred mestom Krulc, v mestu pa Kianžar, Narodni dom in GrobuŠek. h- Navdušujte povsod mladeniče, naj se udeleže shoda y tvelikem Številu! Zlasti v brežiški in sosednjih župnijah vsi na noge! Agitirajte od hiše do hiše, da bo 'shod res veličasten ter bo vnel tem večji pogum za delo, ki čaka mladeniče v naših jn prihodnjih Časih!
Sv. [Rupert y Slov. gor. Dopisnika zadnjih dopisov v „Nar. L.“, kjer se napada gospod župnik Pajtler, poznamo dobro. Bilo ga ni ‘dolgo že med nemi, iskal je pri severnih naših bratih izobrazbe in olike. Naši bratje Oehi niso krivi, ako prihajajo sinovi naših kmetov iz prosvitljene Češke domov olikani v hoji, nošnji in drugih gospodskih tnanirah, ne pa izobraženi na duhu in srcu in v izberi besed. V odgovor o stvari sami se ne spuščamo toliko, ker se pisava v „N. L.“ sama obsoja in so jo obsodili gospodje, ki niso bogve kako klerikalni. Dobro vemo, da je kupico psovk in hudobno zavijanje resnice gospodu dopisniku narekovala maščevalnost, ker gospod župnik tega prosvitljenega gospoda (iz različnih vzrokov he porajta dosti. Žar pomnite si gospod dopisnik, da blatne besede, katere meče/le na gospoda Župnika, \v prvi vrsti ka-rakterizirajo vas.
Makole. Dne 16, septembra t. J. je 41etna dekletce Terezija Lončarič, posestnika hči v MosteČ-nem na paši pnišlo preblizu ognja, katerega so pastirji zanetili, in so ji je obleka ožgala in- tudi zgorela Dekletce je zadobilo smrtno nevarne opekline po celem! životu, radi katerih je že drugi dan v mar riborski bolnišnici umrlo. Stariši pazite tedaj nai o-troke. Ne .pustite jih samih brez nadzorstva* okoli letati.	, i - d
Sv. Jakob v Slov, gor. V nedelja večer, je nastal v neki krčmi v Spodnjem Jakobskem dolu med pivci prepir in tepež, katerega: se je tudi viničarski sin Franc Cernčič vdeležil. Oče Cernčičev je hotel svojega sina od tepeža p,roč spraviti, a je ta očeta z nožem v levo roko sunil in ga nevarno ranil. Poškodovani oče je moral drugi dan iti v bolnišnico v Maribor. Kaj vse alkohol ne naredi, da Še človek celo 4. božjo zapoved v/pijanosti ne pozna več,
Trbovlje. V nedeljo je sklicalo katoliško polit, društvo ta laški okraj političen shod v telovadnici Orlov. Na shodu je poročal D svojem delovanju in sploh o delovanju naših poslancev državni in deželni poslanec tir. Benkovič.7
V svojem skoraj dve uri trajajočem govoru je razkrinkal tudi naše politične in narodne sovražnike. Dokazal je jasno, da je *se očitanje, ki je naperjeno proti našim poslancem radi obstrukcije v državnem zboru, neopravičeno in krivično in da se predbacivajo razne laži našim poslancem zgolj iz političnega sovraštva.
Na shodu so se stavile sledeče resolucije, ki so bile živahno pozdravljene:
Zborovalci zbrani tna političnem shodu dne 19. sept. 1909 v prostorih gospoda Pusta
1.	izrekajo svojemu državnemu in deželnemu poslancu dr. «Benkoviču, kakor tudi celemu Slovenskemu klubu svojo popolno zaupanje in iskreno pozdravljajo in odobravajo ödßoöen nastop slovenskih katoliških poslancev proti tej, Slovencem tako krivični vladi;
2.	pozdravljajo in odobravajo živahni nastop slovenskih katoliških poslancev v deželnem zboru štajerskem;
3.	zahtevajo, da se ustanovi v deželnem zboru poseben oddelek, ki ga naj tvorijo sami slovenski poslanci in v katerem naj ‘zadeve, tičoče se Slovencev, sami odločujejo.
4.	zborovalci zahtevajo, da se ustanove posebni oddelki za Slovence pri c. kr. namestništvu, c. kr. deželnem »šolskem svetu in pri c. kr. kmetijski družbi.
5.	zahtevajo, da se na Slovenskem uraduje samo slovenski pn se rajnjo izključno samo slovenske tiskovine.
6.	zahtevajo, da se na Slovenskem nastavljajo sami slovenski uradniki;
7.	zborovalci /zahtevajo popolnoma slovenske gimnazije v Mariboru, Ptuju in Celju.
8.	Država naj čim preje nalastne stroške ustar-novi slovensko vseučilišče v Ljubljani.
Gospod poslanec je govoril tudi jako živahno o narodni /zavednosti.
Zupan star. je prosil poslanca, naj isti inter-pelira pri ravnateljstvu južne železnice, da se odpravijo škandalozne razmere na progi, kar se tiče neredov itd.
Zupan ml. je vzpodbujal zborovalce, da naj ostanejo do zadnjega vzdihljeja zvesti svojemu narodu in naj delujejo zanj.
Gospod kaplan Pečnak je želel, tda se delavstvo izobra.zi in sicer potom čitanja katoliških listov.
Zupan star. je končno še priporočal, naj katoliški delavci pristopijo v obilnem Številu v svojo organizacijo in ‘radi zahajajo na zbjbrovanja, predavanja itd., nakar je shod zaključil.
Ta dan ostane vsem udeležencem v prijaznem spominu. (Vsem naj pa bo voditelj geslo: „Z Bogom za ljudstvo!“
Kranjsko.
Veteranskemu društvu v Ljubljani je bila včeraj cenjena vsa društvena oprava in bo jutri, to je v četrtek prodana. Draštvo je bilo, kakor znano, zato od vlade razpuščeno, ker je darovalo neko svoto za spomenik padlima žrtvama 20. septembra lanskega leta. Društvo je proti vladani razpustitvi vložilo prošnjo na cesarja, ki pa ni imela vspeha. Veteransko društvo se bo toraj sedaj definitivno razpustilo.
Slovenski učni jezik na kranjskih gimnazijah. Zelo mnogo se govori sedaj o slovenskem učnem jeziku na gimnazijah po Kranjskem. Vsi dijaki, kakor tudi profesorji na kranjskih gimnazijah so bili mnenja, da se začne s tekočim šolskim letom tudi v višjih razredih pouk v slovenskem jeziku. V zadnjem hipu pa je deželni šolski svet prepovedal rabo slovenskih učnih knjig, ker jih ministrstvo Še ni odobrilo. (Deželni odfbor je vloßil proiti tej prepovedi energičen protest. To je nečuveno postopanje vlade napram Slovencem. (Najprvo toe je vlada izgovarjala, da ni slovenskih učnih knjig, a sedaj, ko so se s trudom »slovenskih profesorjev, in z žrtvami kranjskega deželnega ođboda, v^ridar-le dobile potrebne učne knjige v slovenskem jeziku, jih vlada ne potrdi ! Pa naj potem še kdo reče, da se Slovencem ne godi dobro v Avstriji!
Razgled po svetu.
Upor jv ječi. V Cernigovu na Ruskem sta dva jetnika zadavila paznika ter mu odvzela ključe, nakar sta /zažgala postelje. Ko sta' odpirala celice drugim jetnikom, je pritekla vojaška straža, ki je dva jetnika usmrtila, dva težko, osem pa lahko ranila.
Prebivalstvo Hrvatske in Slavonije. Glasom službenega statističnega izkaza je Štelo prebivalstvo Hrvatske in Slavonije konloem 1908. leta 2,655.949 prebivalcev, za 29.319 več nego prejšnje leto.
	
.ir.-,	
MALA NAZNANILA
ki se.. sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši I	znesek je 50 Vinarjev. .
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za, odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovöri.
Ra1 prodaj Je polkrit, skoraj nov vo?, pripraven za kako župnišče ali Jgospodo na deželi. Cena 500 kron. Vpraša se pri g. Celcerju v Št. liju v Slov. gor.	203
Orgle.
Radi naprave novih orgelj v župnijski cerkvi v Cirkovcih se stare orgle z 10 registri ceno prodajo. Tozadevna vprašanja naj se naslavljajo na Josip Brandl, izdelo-vatelj orgelj v Mariboru. 192
Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega sukna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Franjo Pajk, krojač, Dol pri Planini. ________________154______________
Učenca s primerno šolsko izobrazbo, kateri ima veselje do trgovine in je poštenih sttršev, sprejme Jakob Sem, trgovina z mešanim blagom pri Sv. Frančišku Ks. v Savinski dolini.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za knhinjo s soparom, s plinom id peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.

.fSr&wt	's
»	m
IJ®
■ V •
,Tt;
akadem. slikar « Rožeku na Koroškem
55
Pozor Slovenci? R
[zdelujem obleke vsake vrste iz ^
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altarnih in bandernih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško stare umetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje cerkva v različnih slogih, cele notranje poprave cerkva (v tem slučaju poskrbi in posreduje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po dogovoru in brez vse konkurence.
55
55
55
Restavracija XXXX^
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letn udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
JU a debelo.	ia drobno.
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
(fx	Svoji k svojim!
g	iffck Urar, očalar
SJ\	in zlatar
f.ttu ....
vas ne bode grevalo, ako.se enkrat prepričate o velikanski zalogi in čudovito nizkih cenahgv veletrgovski hiši
R. Stormecki, Celje.
Vzorci proti vrnitvi in po-šiljatve čez K 20*— franko. Posebno ugodno se kupi „Haras“ volna v vseh barvah kg. K 6*— in „Imperial“ čista volna kg. K 7*80.
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
(rramnfnnp 8 sl0Tensl“mi ploščami, čistim in
W1 cblllUlUIlt/ jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Prodajalko
v stroki mešanega blaga dobro izurjeno in trgovskega učenca ali učenko sprejme takoj tvrdka
Franc Vrečko v Šoštanj-u.
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tndi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letn senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
s se priporoča za obilni obisk.
■■
s s
Za nakup priporočamo tvrdko
HI. D. Šepec, Maribor
Gmjiki trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilib, perje za blazine itd.	7
Soodnještaierska li
11
DOSOll 1C& V

registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemno od vsakega in se'obrestujejo: navadne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 47*. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 47*7,, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5 ’/»% in na osebni kredit po 6°/». Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. dopoldne.	6
PauJllBlM Im» tudi mm rmnpolmg» dmuzmčc hruullm« .»Mralnlhe.
k Majat*:
Odgovorni orodaik: Viktor CmM.
Tkk «Mano it. OirUa v Maribora.