Bo drugemu Trstu uspelo? To je osnovno vprašanje, ki si ga v teh dneh postavlja tržaški človek Slovenec ali Italijan, ki si želi resničnih sprememb v naših krajih. 21. novembra se bo torej odločalo, kdo je v našem mestu in okolici močnejši, desničarski blok ati pa demokratična koalicija, ki predstavlja t.i. "drugi Trst", po katerem vsi hrepenijo, a ki v preteklosti ni skoraj nikoli resnično prišel do izraza. Vsi dobro vemo, kako bo, če zmaga blok, ki se je oblikoval okoli bivšega župana Staffierija: za nas Slovence bo to katastrofa, za ostale Tržačane pa prav tako, saj si ne moremo pričakovati, da se bodo desničarji resneje lotili kakega perečega vprašanja, razen tistega seveda, ki se tiče obrambe italijanstva Trsta. To je na dlani: poznamo njihovo 15-letno upravljanje. Vendar tudi koalicija, ki za tržaškega župana kandidira podjetnika Iliya, je daleč od tega, da bi bila enotna in homogena. V njej se križajo zelo različni interesi, njen skupni imenovalec pa je samo eden: zrušiti hegemonijo Liste za Trst in desničarskega lobija. Poleg tega sta na preži še Severna liga, ki je trenutno zelo popularna, in Stranka komunistične prenove, ki utegne žeti uspeh zlasti med slovenskimi volilci zaradi županske kandidature Stojana Spetiča, ki imponiratudi marsikateremu slovenskemu nekomunistu. SKP se je v volilni boj podala torej s parolo o slovenskem županu za Trst kljub temu, da je tako početje nesmiselno in da v bistvu pomaga Staffieriju. Če SKP zares misli, da potrebuje Trst slovenskega župana, naj se zaveda, da je prej potrebno ustvariti primerno ozračje strpnosti in sožitja, le-to pa se ne bo pojavilo kar čez noč. Proces bo dolg in težaven, tudi če bo zmagala koalicija, ki se je osnovala okoli Ellyja. Zmaga le-tega pa bi gotovo pomenila izhodišče za drugačno razmišljanje o Trstu in njegovih perspektivah. Trmasto vztrajanje na ideoloških okopih in pozivi nekaterih, naj slovenski volilci glasujejo "po vesti", so samo dokaz bojazni določenih krogov prevzeti si svojo mero odgovornosti in želje po ribarjenju v kalnem. . ? , , Andrej Berdon, Peter Močnik, Martin Brecelj, Franco Codega in Sergij Petaros. RAST Iz uredništva Dragi bralci, po enem mesecu je pred vami nova številka Rasti, v kateri so že prisotne nekatere novosti, ki smo jih vam napovedali prejšnjikrat: gotovo vas bo razveselila novica, da tokrat pričenjamo objavljati referat o taboriščih med Drugo svetovno vojno. Prispeval ga je Matjaž Rustja, ki je sklenil, da se bo tudi poklicno ukvarjal s preteklostjo: letos se je namreč vpisal na tržaško univerzo, kjer študira zgodovino. Prispevek je res kvaliteten in priporočamo vam ga v branje. V tej številki boste lahko našli, poleg že običajnih rubrik (Psihozanimivosti, Ocene, Grafologija itd.), tudi tragikomične dogodivščine Neli Ban, ki je v Ljubljani brezuspešno zasledovala pevca Erosa Ramazzottija, da bi ga interviúvala. Po že ustaljeni navadi smo tudi tokrat vprašali sodelavca Rasti, da nam pove kaj o sebi: na vrsti je Darko Bradassi, ki je bralcem znan kot urednik rubrike o grafologiji. Darko je doma iz Trsta in je star 27 let. Po zaključenem študiju na Trgovski akademiji "Žiga Zois", se je leta 1985 vpisal na tržaško univerzo, kjer študira na fakulteti za Politične vede. Poglejmo, kako je odgovoril na naši dve vprašanji. Kdaj in kako si se začel ukvarjati z grafologijo? Staršem bil približno 10 let, ko sem po naključju doma zagledal med raznimi knjigami grafoioški priročnik. Njegova platnica s ponatisom različnih pisav je v meni vzbudila določeno pozornost, zato sem ga prelistat, t/ njem so bile pisave najrazličnejših oblik in velikosti, vsaka S svojo grafološko oznako. To je bilo zame izredno zanimivo, zato sem knjigo še večkrat vzel v roke, tolikokrat da sem kaj kmalu asimilirat nekaj osnovnih grafoioških elementov. V nižješolskih letih sem malo za šalo malo za res opravljal svoje prve analize, predvsem v šoli in med prijatelji. Moja tedanja profesorica italijanščine me je, ko je izvedla za nenavaden konjiček, povabila v svojo mladinsko oddajo na Radiu. Domenila sva se za stalen grafoioški kotiček. Medtem sem izpopolnjevat svoje znanje s strokovnimi knjigami. V prvih višješolskih letih sem že zadovoljivo obvladal snov. Grafologija mije bila v veliko oporo pri spoznavanju značajev ljudi, sošolci in prijatelji pa so me stalno spraševali za najrazličnejše analize. Kasneje sem opravil še triletni tečaj pri tržaški podružnici Italijanskega grafoioškega inštituta. Moram reči, da me grafologija še vedno žeto navdušuje. Je namreč tesno povezana s psihologijo in ima določene znanstvene temelje. Krepko se moti, kdor jo iz nevednosti istoveti npr. z astrologijo ali z nekakšnim prerokovanjem prihodnosti. V nekaterih severnoevropskih državah sodi med univerzitetne predmete, uporabljajo jo med drugim tudi pri raznih selekcijah in natečajih ali ob sprejemu v službo. Psihologom je v veliko oporo pri spoznavanju in zdravljenju pacientov. V severnih državah so jo uvedli tudi na nekaterih šolah, kar bi bilo zelo dobrodošlo in pametno tudi pri nas. Za grafologijo in za svoje konjičke mi preostaja žeto malo časa, saj sem polno zaseden s svojo publicistično dejavnostjo. Sicer pa sem tudi ljubitelj fotografije, ki mi nudi precejšnja zadoščenja. Prejet sem več nagrad na raznih mednarodnih tekmovanjih. Sam si aktiven na publicističnem področju. Bi nam opisal svojo dejavnost? Kakšne so perspektive za mladega publicista v zamejstvu? Skoro 6 tet redno sodelujem na Radiu Trst A v časnikarskem oddelku v športni redakciji. Sem tudi stalni sodelavec Novega lista. Pred dvema letoma sem postal odgovorni urednik dvojezičnega glasnika Zveze neposrednih obdelovalcev 'Trs t-Kme tijstvo - Okolje V tem trenutku perspektive resda niso najbolj rožnate. Vsakdo je npr. že slišal za krizo vsedržavne radiotelevizije, kamor seveda spada Radio Trst A. Tudi Primorski dnevnik je v stalnih težavah. Pred približno desetimi leti so bili časi veliko boljši. Številni publicisti so takrat našli službo predvsem na našem osrednjem dnevniku, kjer so bile številnejše tudi možnosti za redno sodelovanje. Nekateri časnikarji so v zadnjem ietu izgubili službo. Trenutek je nedvomno težak. Darko Bradassi Razvajeni Eros Na koncert Erosa Ramazzotija v Ljubljani (12.10.) sem šla z enim samim namenom: narediti radijski intervju. Do zakulisja sem se prebila z novinarsko izkaznico oz. potrdilom o sodelovanju z Radijem Maribor. Tam pa seje ustavilo. Najprej so ugotavljali verodostojnost izkaznice, potem istovetnost z ostalimi dokumenti in končno so me spustili do Donatelle, Erosove predstavnice za stike z javnostjo. Ta se mi je lepo opravičila, da je gospodič, ki se je izkazal kot ljubljenec ljubljanskega občinstva, odpovedal vse intervjuje. Dobila sem še prijazno zagotovilo, da ga bo poskušala po koncertu pregovoriti, vendar je jasno pokazala, da ni dosti upanja. Prilepila sem se nanjo in uživala koncert z najboljše pozicije-"mikser-ja". Malo pred koncem koncerta sem se vrnila v zakulisje, kjer pa so uvedli še strožje varnostne ukrepe in z izgovorom, da gospodič pol ure po koncertu noče videti nikogar, še najmanj pa novinarje, so mi pobrali baterije iz snemalne napravice. Da me niso vrgli ven, mi je pomagalo samo moje "pet-minut-prej" sklenjeno prijateljstvo z nekim tehnikom, ki se je potegnil zame. Toda osebnemu stražarju občitno nisem bila prav nič všeč, ker je verjetno opazil, da imam namen iti do konca. Postavil me je dva metra od prehoda in varnostnika pred nos. izrabila sem čudežno moč nasmeška in besedice prosim, da sem se lahko pomaknila naprej, kar pa mi ni pomagalo dosti: videla sem samo teči modri kopalni plašč, za trenutek pa (celo!) Erosov profil. Pomislila sem še na zadnjo možnost, da ga počakam pri avtomobilu (medtem so mi vrnili baterije), za katerega sem izvohala, kje stoji. Pot pa mi je prestregel sam organizator koncerta, najbolj anti novinarsko bitje celotne ekipe. Da bi preprečil moj namen in namen nekaterih mojih kolegov, je ogradil črni Mercedes 560 z živo verigo varnostnikov Obada (podjetje za varnost), ki so s pravo obadovsko nad-ležnostjo opravljali svoje delo. Tako mi je uspelo posneti samo klic: "Vi amo tutti!" in zreti v izpušne cevi avtomobilov, ki so bili v spremstvu. In kaj so mi svetovali njegovi sodelavci? Naj pridem poskusit na naslednji koncert (ki je bil v Turinu!), ker je majhna možnost, da bo gospodič boljše volje, vseeno obstajala. RAST % Neli Ban Pogovor z Majo Furlan Grego Hvala, da ste se odzvali povabilu na pogovor o težkem položaju beguncev v bivši Jugoslaviji. Bi se najprej predstavili našim bralcem? Ime mi je Maja Furlan in stanujem v Trstu. Že vrsto let delam na reklamnem področju, ukvarjam pa se s še drugimi stvarmi: pred veliko leti sem se začela ukvarjati z osebami, ki so zasvojene z mamili, sodelujem pa tudi z Gledališčem Velemlr, ki je aktivno na socialnem področju {med drugim gostuje tudi v zaporih). Vemo, da aktivno sodelujete z organizacijami, ki skrbijo za begunce s Hrvaškega in iz Bosne in Hercegovine. Kako ste začeli s tem? Jaz sem doma iz Jugoslavije (nerada uporabljam izraz 'bivša', ker ml daje vtis, da sem tudi sama 'bivša'). Več let sem živela v krajih, kjer je sedaj vojna: že ob prvih spopadih v Bosni in Hercegovini sem vedela, da prebivalstvo nujno potrebuje pomoč, saj je zima v tistih predelih izredno huda. Dragocene izkušnje pa sem si nabrala že med vojno v Sloveniji: odgovorni pri Založniški hiši E, ki deluje v sklopu bivše umobolnice prt Sv. Ivanu v Trstu, me je takrat prosil za pomoč: sodelovala sem po svojih močeh in sicer z intervjuji, v organizaciji ipd. Nato se je vnelo na Hrvaškem, kjer pa je bilo delovanje človekoljubnih skupin zelo težko: pomislimo le, da na nekatera področja je bil vstop sploh prepovedan (npr. v Vukovar). Kmalu so tolpe prevzele oblast še v Banja Luki in v okolici... Tolpe? Nikoli ne govorim o Srbih, Hrvatih In Muslimanih, ampak o čisto navadnih tolpah: tu je zelo veliko oseb, ki so na bojišča prišle kot plačani vojaki; doma so v Skandinaviji, ZDA itd. Ko so se vneli boji okrog Banja Luke, sem zvedela, daje moja prijateljica bila ob službo: bila je zdravnica, a tolpe so jo kot Muslimanko oddaljile. Prosila me je, naj na katerikoli način rešim njenega sina, da ga ne bi te tolpe vzele s sabo ali ga hladnokrvno ubile. Takoj sem klicala ambasado v Zagrebu, kon-taktlrala sem tudi druge osebe in ustanove ter spoznala, da je fanta in še koga mogoče pripeljati na varno. Tako je prijateljičin sin prišel v Trst in dva meseca živel pri meni doma, dokler ni odšel v London. Skozi vso zimo sem doma gostila še tri družine. V sklopu katerih organizacij delujete? Izbrala sem samostojno pot: nisem vključena v nobeno skupino, sodelujem pa s tistimi italijanskimi človekoljubnimi organizacijami, ki se ml zdijo najbolj poštene - vse namreč niso. Trenutno torej sodelujem z ARCi-ragazzi, Dai ruote alia pace (sedež se nahaja v ul. Marconi 36/b v Trstu), na vsedržavni ravni z ICS (Consorzio italiano di soli-darleta - Italijansko združenje vzajemne pomoči). V ICS so se vključile razne laične In katoliške skupine (npr. ACLI); tale organizacija je tudi državno priznana. Pri ICS, čeprav se nisem vključila niti v to skupino, sem jaz odgovorna na državni ravni za srednjo hrvaško cono. (Zagreb, Varaždin, praktično do Slavonije). Žal je treba reči, da ovire so povsod, podpore pa od nikoder; sama italijanska vlada je popolnoma odsotna: na nedavnem srečanju v Rimu, v Palači Chigi, smo predstavniki raznih organizacij imeli sestanek z gospo Contri, ministrico za socialne zadeve, od katere smo hoteli zvedeti, kam je izginilo 125 milijard lir; denarje bil namenjen beguncem v Italiji In Bosni, pristal pa je neznano kje. Poleg tega je Italija edina država, kjer beguncev praktično ni; sem so prišli ie tisti, ki smo jih pripeljali ml po privatni poti: sedaj so nastanjeni v Lombardiji, Piemontu, na Siciliji itd. Vsega kakih 1500 družin. V Trstu ni nobene zaradi skrajne brezbrižnosti mesta. Kako jih pripeljete v Italijo? Ali je to skrivnost? Ne, to ne, vendar pot je resnično trnova: treba je Imeti garancijsko pismo, v katerem privatnik, ustanova ali občina, ki bi radi sprejeli begunce, zagotavljajo vso psihološko in materialno pomoč ljudem; pismo je treba nato poslati na ambasado ali na Deželni urad v Zagreb, v Pulo ali v Split. Doslej smo največ težav imeli na slovensko-hrvaški meji: Slovence je namreč strah, da bi se begunci ustavili kar pri njih, saj menijo, da jih je na Slovenskem od 35 do 60 tisoč. Vse razumljivo, vendar prisostvovala sem nepojmljivim nastopom slovenskih organov na meji: kljub vsem dokumentom, vsem žigom Kvesture, sem na slovensko - hrvaškem prehodu vedno imela velike težave. To so ure čakanja, ki pomenijo novo ponižanje za begunce. Prvič, ko sva se po telefonu domenili za intervju, ste mj svetovali obisk zbirnega centra v Červinjanu. Kako to? Kamp v Červinjanu je velikanska sramota: to ni kamp, ampak pravo koncentracijsko taborišče, kjer ne spoštujejo človekovih pravic (po osmi zvečer ne sme nihče Iz hiše). Strah jih je prostitucije, pretepov, a to ne sme postati opravičilo! Pomisli, da je celo prostovoljcem vstop v ta kamp prepovedan; kdo sedaj dela tam? Še nekaj ti povem: okrog 50 beguncev v Červinjanu se je odločilo, da se raje vrne v Bosno, kot da ostane tam. Mi nočemo, da bi begunce nastanili po zbirnih centrih (v Italiji jih je si- 4 »i» ;$ rast cer zelo malo: v Červinjanu In manjši v Jesolu), ampak po družinah, stanovanjih, dobro urejenih šolah ipd. Vi ste spoznali veliko teh ljudi: pripovedujejo kaj o svojih izkušnjah? V glavnem so iz Sarajeva, Jablanice, Bihača...Med njimi je ogromno izobražencev. Prvi center, ki sem ga obiskala, je štel približno 3600 oseb, njihove zgodbe pa so strašne: tu ni več televizijskega filtra, ostane le groza. Rada bi povedala izkušnjo ženske v Karlovacu: približala se mi je in mi odkrito rekla, da je zanjo čisto vseeno, kje se nahaja, sploh ji ni mar za življenje; odkod tak pesimizem? "Ubili so mi moža, ubili očeta, ubili tasta, brat se mi je izgubil; imela sem dva otroka, stara osem in dvanajst let: z vrečko v roki sem ju pobirala, ker sta stopila na mino." Druga, starejša gospa, pa mi je povedala, da je mesec od tega izgubila moža; tisto jutro, ko sva se srečali, pa je zvedela, da so ji ubili Še sina. - To je vsakdanjost teh ljudi; ko to slišiš imaš vtis, da smo se vrnili za dva tisoč let nazaj. Kot prostovoljci nimamo moči, da bi reševali te situacije; pomagamo jim s tem, da jim prinašamo najnujnejše in nekaj človeške topline, ki jo oni še najbolj potrebujejo. Nihče pa nas ne podpira, vse je privatno, vse si plačujemo sami. Kakšen pa je odnos beguncev do vojne? Jo odobravajo? Ne, sploh ne. To je stvar politike, ki se odigra na koži teh ljudi. Stike imam s tisoči oseb: v dveh letih me je že nešteto njih vprašalo, če bodo lahko še kdaj sedli za isto mizo s prijatelji ne glede na narodnost. Oni enostavno te vojne ne razumejo: ko so počile prve bombe so mislili na šalo; prijateljica je razumela, da gre zares, ko je strel skoraj ubil njenega otroka, medtem ko se je vračal iz šole. Kaj se vam zdijo razne mirovne pobude (mislim na osebe, ki so pred časom hotele peš do Sarajeva) in na italijansko človekoljubno akcijo, potem ko so malo Irmo prepeljali v London? To so neumnosti, ki nikomur nič ne pomagajo. Vojaki vseh strani so prebrisani: nikoli ne bi sprožili diplomatskega incidenta z napadom na mirovnike; dejstvo pa je, da po odhodu italijanskih mladih iz Sarajeva, je na mesto padlo trikrat več granat kot prej. V primeru male Irme pa je naravnost sramotno, kako je italijanska vlada izkoristila njeno tragično situacijo. Obljubila je 400 posteij: upamo, da bo obljubo tudi držala. Z zdravstvenim mostom bi radi prepeljali ranjene vojake (od 15 do 30 let stari), ki so ohromeli in potrebujejo rehabilitacijo. Končno smo jih dočakali Tudi tržaški Slovenci smo jih končno dočakali! Koga? Mlade slovenske umetnike iz Argentine, seveda! V zadnjih treh letih je namreč gostovalo v Sloveniji, na Koroškem in na Goriškem že več skupin, v Trstu pa ne. Oktobra letos so na povabilo ljubljanske Filharmonije prišli v Evropo trije mladi solisti: pevca Ani Rode (mezzosopran) in Luka Debevec - Mayer (bas) ter pianist Ivan Vombergar. Po uspešnih koncertih v Filharmoniji (ki je bila nabito polna) ter v drugih krajih po Sloveniji in zamejstvu, pa so tokrat prišli tudi na Tržaško in sicer na povabilo Slovenske prosvete. V soboto, 23. oktobra so trije umetniki obiskali Slovenski kulturni klub. Gostje so tržaški mladini pripovedovali o svoji umetniški poti, o življenju v slovenski skupnosti v Argentini, o svoji ljubezni do slovenskega jezika in kulture, o svojih vtisih ob potovanju po Evropi, posebno pa Sloveniji. Najbolj je poslušalce presenetila trditev Luke Debevca, češ da mu je njegov profesor pevske tehnike, ki poučuje na znanem Visokem inštitutu za glasbeno umetnost -Teatru Colon v Buenos Airesu, priznal, da Imamo Slovenci določeno predispo-zicijo do petja, saj imamo neke vrste naravni dar mehkega in lepega glasu. Omenjeni profesorje med drugim izučil že nekaj odličnih slovenskih solistov: Bernardo in Marka Finka ter Janeza Vasleta. Ani, Luka in Ivan pa so se izkazali v nedeljo, 24. oktobra, ko so nastopili v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. S programom nabožne glasbe so dobesedno očarali publiko, ki je napolnila cerkev. Skladbe (Schuberta, Bacha, Puccinija in drugih slovenskih in tujih avtorjev) so podali na tehnično dovršen način, vendar pa je številno občinstvo posebno navdušilo to, da so znali mladi umetniki vliti v glasbo svoje srce in ljubezen. Ob koncu dvodnevnega gostovanja so nam mladi argentinski Slovenci zaupali, da jim je bil Trst zelo všeč in da so se med nami dobro počutili. To nas je posebno razveselilo, saj lahko tako upamo, da se bodo na svoji prihodnji turneji spet radi ustavili tu pri nas. Breda Susič Kaj pa UNPROFOR? Ljudje ne zaupajo tem mirovnim silam. Vem, da ni lahko ohraniti mir v takih okoliščinah, vendar jaz že dve leti pravim, da se mirovne sile ukvarjajo s črno borzo in v nekaterih primerih tudi s prostitucijo deklet in otrok. Še zadnje vprašanje: s težavo ste privolili v objavo Vaše slike. Bi lahko obrazložili svoje zadržanje? Veliko oseb išče samo reklamo. Jaz se temu upiram: nerada vidim svojo sliko v revijah ali dnevnikih, celo med televizijskimi sporedi mi je težko. Sliko dajem le, če sem prepričana, da lahko to koristi človekoljubnim organizacijam, s katerimi sem v stiku, ter lahko privabi ljudi, da se nam pridružijo. Potrebujemo namreč veliko pomoči, saj predstavlja naše delo le desetino kapljice v morju pomanjkanja. Flvala lepa za pogovor. RAST 4 Začetek nove sezone SKK Oktobra meseca je Slovenski kulturni klub v ulici Donizetti 3 zopet odprl svoja vrata mladim višješolcem in akademikom, ki se med šolskim letom vsako soboto ob 18.30 zbirajo tam na svojih sestankih. Prvo srečanje je bilo tako posvečeno informaciji za nove člane, saj so jim odborniki preko fotografske razstave (ki sta jo pripravili Nataša Zubalič in Francesca Simoni), video-ankete (ki jo je pripravil Štefan Pahor) in kratke predstavitve prikazali "Kaj je Slovenski kulturni klub". Sledila sta družabnost in ples, ki sta mlade zadržala v Klubu do pozne večerne ure. 9. oktobra so se klubovci hitro odzvali na aktualne krvave dogodke v Moskvi in medse povabili časnikarja Stojana Spetiča, ki je predaval na omenjeno temo. Teden kasneje so si mladi ogledali film, 23. oktobra pa je bilo na vrsti srečanje s tremi mladimi umetniki iz Argentine (o tem poročamo posebej v rubriki Slovenija v Svetu). Zadnji sestanek v mesecu je bil posvečen "Spominu na Mateja Bora". Njegovo življenje in umetniško pot je zelo nazorno prikazala prof. Nada Pertot. Pred kratkim preminulemu pesniku pa so se z recitalom, ki ga je pripravila Lučka Susič, poklonili tudi člani gledališkega krožka SKK Mitja Petaros, Ma- nica Maver, Tomaž Susič, Nadja Ron-celli, Nataša Zubalič, Miha Mozetič in Mirjam Čermelj, Na prvem srečanju v mesecu novembru sta bila gosta Kluba prof. Nadja Pahor Verri, ki je mladim predstavila svojo knjigo "Oltre il filo", ki govori o taborišču v Gonarsu, in gospod Ado Lapornik, bivši interniranec v omenjenem taborišču. V soboto, 13. novembra, so se člani SKK sestali, da bi izvolili nov odbor. Na občnem zboru so najprej poročali posamezni člani odbora, ki so opravljali svoj mandat v šolskem ietu 1992/ 93. Nato so sledile volitve članov novega odbora. Nataša Zubalič je bila ponovno izvoljena za predsednico, podpredsedniško funkcijo pa bo opravljala Francesca Simoni. Tajnica bo Maša Pregare, blagajničarka Alenka Giugc-vaz. Mesto novega revizorja bo prevzel Ivan Hrovatin, funkcijo arhivarja pa bosta opravljali Raffaella Petronio in Valentina Bembi. Odgovorna za tisk bo Jadranka Cergol, za reklamo na šolah pa Katerina Fischer in Marija Krapež. Po občnem zboru sta se ločeno sestala novi odbor in t.i. senatorski svet, ki ga sestavljajo člani kluba, ki so že zapustili višje šole, da bi načrtovali bodoče delovanje. Sobotno srečanje pa se je nadaljevalo z veselim martinovanjem. Jadranka Cergol in Breda Susič GLASBA Billy Joel: River of dreams Pred nedavnim je izšel zadnji album ameriškega pevca Billya Joela naslovljen River of dreams. Album vsebuje deset pesmi, katerih besedilo in glasbo je napisal Joel sam. Kot pravi avtor, v teh pesmih prevladujejo njegova čustva in izražajo se njegovi pogledi na svet in življenje. Prva pesem, No Man's Land, je tako “pesem jeze" in obenem kritika življenja sodobnega človeka, kateremu dobro poslovanje, lep videz in denar pomenijo vse. Joel se zato sprašuje, kdaj se je začel ta moralni propad človeštva in pravi, da "nekoč je bil ves svet v naših rokah", sedaj pa je to nikogaršnji svet. Pesem A Minor Variation je po avtorju "Nevrotična pesem", ker izraža občutje zmedenosti in nemoči pred težavami in ovirami, s katerimi se stalno spopadamo v življenju. Goodnight My Angel je uspavanka in zato tudi zelo nežna pesem, ki jo je avtor posvet// svoji hčerki; tej izpoveduje svojo ljubezen in upanje oziroma željo, da bo hčerkino življenje vedno krasno. Med temi pesmimi je morda najbolj poznana pesem, ki daje naslov celi zbirki in sicer The River of Dreams. Pesem je zelo sončna in optimistična in izpoveduje veliko upanja v človeka in v njegovo iskanje boljšega. Sredi noči pesnik tava po dolinah nabitih s strahom, po gozdovih, ki mu prinašajo dvome in skuša prebresti globoko reko, ker upa, da bo tako lahko našel, kar je izgubil. O tem zgubljenem pravi, da je nekaj božjega, vzeto mu je bilo iz duše, zato lahko sklepamo, da misli na vero oziroma na Boga, Besedilo je res raz-mišljujoče, glasba pa ni žalostna, saj je polna življenja, zelo živahna, k temu pa sigurno pripomore predvsem vokalna spremljava v duhu črnskih karibskih pe- sm' Nadja Roncelli Psihozanimivosti Guinnessova knjiga rekordov navaja. da so možgani neznanega pokojnika tehtali celo 2049 gramov (v prejšnji številki Rasti sem napisal, da je povprečna teža možganov pri moškem 1300 gramov), medtem ko so bili možgani ruskega pisatelja Ivana Sergeje vica težki "samo" 2012 gramov. Nikar ne recite, da je človeku nemogoče memorizirati veliko telefonskih številk; nek 26-letni Kitajec si jih je zapomnil celo 15000. Sprednji ali čelni del možganov nadzoruje premikanje telesa, mišl jenje, govor in planiranje dejanj; zadnji ali zatilni del sprejema optične informacije; seneni reženj pa sprejema tipalne in druge čutne informacije. Spomin ima svoj sedež v limbienem sistemu, ki se nahaja sredi možganov in ki je sestavljen iz več med seboj povezanih skupin živečih celic. Poškodbe spodnjega dela možganskega čelnega režnja (t.j. v bližini meje s senčnim režnjem) lahko povzročijo motnje v že pridobljeni govorni veščini (te motnje imenujemo Btočajeva afazija); tile bolniki ali govorijo z izredno veliko težavo ali popolnoma molčijo, razumejo pa vse informacije, ki sojini namenjene. Poškodbe zgornjega dela možganskega senčnega režnja lahko povzročijo Wer-niokejevo afazijo: pri teh bolnikih je govor tekoč, vendar je zaradi poslabšanega razumevanja njegova vsebina motena. Varujte se ljudi, ki pravijo, da so odkritosrčni, v resnici pa se vam lažejo. Zelo pozorno opazujte njihove roke. Kajti, če se lažejo, si bodo med pogovorom zelo pogosto tikali nos, ušesa in usta, ali pa se bodo večkrat srbeli po obrazu. Zagotavljam vam, da bodo zelo vznemirjeni 1 Želite vedeti, če ste všeč določeni osebi? Povabite jo na pogovor k mizi. Recimo, da vaš sogovornik dvigne roke k obrazu in jih obdrži v tem položaju; ali pa, da prekriža noge: žal, ta oseba želi, da bi obstajala določena razdalja med vama. Andrej Zaghet RAST Bralce vabimo, da pišejo grafologu. Treba je le, da napišejo karkoli na velik list brez črt (napolnijo naj celo stran). List naj pošljejo na naslov: Grafološka rubrika -Rast, Mladika, ul. Donizetti 3, 34133 Trst. wd3te .O. /gmbia, fKofiiv «J&.' • d/ f“a- «*6*?/ » ijuaocu &U tv***tw»l , Q .V, Si - tcsut* 0^0x4 aS^^jhucr cUtie rr*H3> gMuidi. €X>UAiL. '7W trnxi ir 0>»(Kt£iEW, ao^, i Suma- jorzr jMutg, cAf, ,* c« fiL- n^#6-’ *U' "fidha^ti Sn.^h*&L. W />**cS, jdtmJer' ldKn*fytMji i-tthru jkotaj'Ml v-uA. rrMtfdifu t j-ju, ¿%tZyaX, fytdijc£At OffJdru.A, , mu Xudi jitu J^udatvilu 'iux> jCUvj^A/ UlifKak - jt- ctCVtA /M&irtii f.v&vO , da Vit, AČdc , iac Ap£L*il .do tfUAJKat, /nStHjtb Uidi y>f •Motati fjcvč MjuAL A1 čudoviti**; JiHaJjjtdsHl. fltfVtOVt . cdsjttdu^icu 4ul*AtkMia-&«fQQ'ji otjiAno ¿d/Jo-Jut&jdu^a, ¿iMUfio sim 'cdenpOs, -h, -f* %£vtb Prepričan sem, draga Sara, da je že marsikdo pohvalil tvojo pisavo. Prav gotovo se je veselijo profesorji, saj je dobro čitljiva in oblikovno lepa. Vendar grafološko to ni dovolj. Na oko naj-grša pisava lahko skriva čudovite lastnosti! Tu bi rad odprl majhen oklepaj, namenjen vsem tistim, ki so obupani nad svojo pisavo ali nad pisavo svojih otrok in jih zaradi le-te celo kregajo. Osnovnošolski otrok postopoma, z leti dojema pisne gibe in jih ponavadi šele v prvih višješolskih letih avtomatizira. Šele ko postanejo pisni gibi popolnoma avtomatični, lahko postane pisava osebna, torej Izraz podzavesti - gratoioško zanimiva. In še to le tedaj, ko pišemo sproščeno in ne polagamo prevelike pozornosti obliki. Ker sodijo pisni gibi v skupino podzavestnih dejanj - vzemimo npr, način hoje (težka, počasna, živčna, lahkotna, boječa), ali npr. način zvonjenja na hišni zvonec (nekateri se ga komaj dotikajo, drugi ga sploh ne spustijo) naštevali bi lahko še in še - jih bomo le z veliko težavo spremenili. Delno bi nam to lahko uspelo z veliko avtokontro- lo. Skozi življenje se sicer nekatere značilnosti pisave - osebnosti spreminjajo, vendar ostanejo temeljni znaki enaki. Tvoja oblikovno lepa pisava, draga Sara, razkriva miren In urejen značaj. Zelo si pazljiva in natančno sprejemaš svet in dogajanja okrog sebe. Jasnost in nekompliciranost ti omogočata dobro dojemanje, pa čeprav si pri sprejemanju nekoliko preveč zaprta in premalo prožna. Nadarjena si za natančne "reprodukcije”, in to na vseh področjih. Sl čustvene narave, vendar nisi Izrazit altruist. Si dovolj odločna, trmasta in konstantna, Plašnost te včasih nekoliko zadržuje. cU,—T- .■—^ p—'-- - . (LZu,-t, „iti. jL«. JsL. r* L1- -f- .—rUi a. !**- ■ -—- ■jt :'. .nuu., Zf^T .j i k ^ y«l.tpr ... V. ^ T:. /. £.^4x1, n -v JX- JMU. ‘ —1 t-. .,— - ... -[-'“-JUt K— “-f-T -- u— ¿.l,— j #c4.s— 'V ^4-— . 'k— ^U*b-viT*. . «XX Ja I I Menim, dragi Paolo, da imaš precejšnje težave v komuniciranju, in to predvsem zaradi notranje napetosti in neurejenosti. Med drugim premalo zaupaš v lastno sposobnost Izražanja in si preveč avtokritlčen. Zato niso pomembne besede, temveč dejanja. Svetujem ti, da se sprostiš, opogumiš in odpreš svetu. Si namreč inteligenten fant z izrazito sposobnosjo razmišljanja in analiziranja. Predvsem opusti svojo pretirano avtokritičnost! Ne bodi tako trmast. £*£(r*mjn f.ini^. . 7a£a. 6* 1 W V-*>'—-* V-Afilf.ita v-t...Lf^o a. cijUu -oiLJl' fZesjt, Idl tdd , ji jr §*i>±A4. at&iLj kLLrujMum, J*- h> -Vm «ijji , ¿ek c^o ‘ -+C kjfc X ¿, • P *t* u "c*s i-Viijt /•» ijliiS-eou. cttvA. rt i* iifuvV« $LiZh.y*, fcoJ-i £^.'«3- c Jr d lto M Et* , 5'^‘it i* f+ihii feižo, kit* Tvoja pisava, draga Valentina, izraža velike kvalitete. Z nadpovprečno inteligenco, jasnostjo, kreativnostjo, natančnostjo, odprtostjo In sposobnostjo razmišljanja imaš praktično odprte vse poti. Morda si edinole nekoliko preskromna in premalo samozavestna. Si zelo razgledana In Imaš veliko zanimanj. Opažam, da nimaš veliko rezerve energije in se kmalu utrudiš. Vzemi sl zato potreben čas za počitek. Si dobrega srca in zelo radodarna. RAST 6 ZNANSTVENI KOTIČEK Ureja Janez Mljač Dinozavri in DNK Trenutne mode (trendi) večkrat vplivajo na zanimanja sedanjega časa. Zadnja velika moda, sedaj razširjena po vsem svetu, je Paleontologija. Glavni junaki so seveda dinozavri. Skoraj vsaka založba je Izdala knjigo o njih. Tudi filmi niso bili izjema v tem procesu, saj največji hit leta je Spielbergov "Ju-rassic Park". V tem filmu je Izražena teorija, da bi lahko preko krvne analize komarjev ohranjenih v defcih jantarja določili DNK dinozavrov: to bi s pomočjo pridobljenega znanja na področju genetske inženjerije omogočilo klonacijo teh živali. Teorija je sprožila nešteto debat. Ker je teh čisto dovolj, sem se odločil, da Izrabim priložnost In se raje posvetim DNK-ju. Prav gotovo se boste začudili moji izjavi, da letos obhajamo važno obletnico (točneje tridesetletnico). Leta 1953 sta namreč James Watson in Francis Crick odkrila obliko DNK. Vsakdo ve, da je jedro človeške celice sestavljeno iz genoma - skupina 46 kromozomov -22 parov in dva kromozoma, ki določata spol, X in Y. Kromozomi pa vsebujejo DNK. Kaj pa je DNK? Kot mi je prijatelj večkrat navdušeno razlagal, je DNK kratica za DeoksiriboNukleinsko kislino, (bolj razširjena je angleška kratica DNA, ker pa obstaja slovenski izraz, je pametno, da ga uporabljamo). Tedaj je namreč znanstveni svet prvič zagledal obliko DNK, to je dvojne vijačnice. Obe vijačnici se vijeta ena ob drugi, v enakomernih razmikih pa sta povezani s paroma baz. Te baze so lahko štiri: adenin (A), timin (T), citozin (C) in gvanin (G), in v vsaki povezavi sta lahko dve: aii par adenintimin ali par citozin-gvanin. Nekaj let po VVatsonovem in Crickovem odkritju so prišli znanstveniki do spoznanja, da so te štiri baze abeceda genetske kode. O kromozomih je bilo prvič objavljeno leta 1910. Po kemični strukturi so podobni purinskim in pirimidinskim obročem. Danes lahko raziskovalci kartirajo vsak kromozom, tako da označijo koščke po njegovi dolžini. Oznake že vsebujejo lastnosti genoma. To so manjše genske variacije, ki jih na organizmu ne opazimo in jim pravimo po-limorfizmi. Ponavljajo se pogosto v vsem zaporedju DNK in ločijo DNK enega osebka od DNK drugega (npr: ACCGTA, ACCTTA). Take polimorfiz- 7 ii#- Neverjetna zgodba Bilo je že pozno zvečer, ko se je bolničar Bill Pratt vračal z dela. Podzemska, s katero se je Bill peljal, je bila že na površju, v južnem predmestju Phlla-delphlje, in je naglo rezala zrak na svoji poti. Bill se je, zagledan v svojo podobo na šipi, zamišljeno nasmehnil. Razmišljal je o svojem nedvomno dolgočasnem življenju, in se skoraj ni zavedel, da se je podzemska približala domači postaji. Velika hitrost vlaka se je nenadoma zmanjšala ob cviljenju zavor. Zgrabil je torbo, si posadil klobuk na že skoraj golo glavo in izstopil. Že se je hotel napotiti proti domu, a se je kot začaran obrnil proti krvavo rdečemu soncu, ki je svojo kričečo barvo razlivalo v ozadje mestnih nebotičnikov. Zdelo se mu je, kot bi se tiste ogromne stavbe, s katerimi je moderni človek skoraj hotel oponašati božjo ustvarjalno moč In ustvariti svoje umetne gore, dvignile visoko proti nebu, da bi pogoltnilo sonce in s tem zabrisale najlepšo sled narave. Zadnji žarki so kmalu zatem izginili in nenadna tema je prebudila zasanjanega bolničarja. Obrnil se je In z lahnimi koraki odkorakal proti domu, Čudno se mu je zdelo, da ga kar naenkrat skoraj zebe. Dolga cesta, ki je vzporedno s tračnicami vodila k prijetnim dvonadstropnim hišicam, ki so tam stale že dve stoletji, se mu je tokrat zdela groteskno dolga In pusta, imel je čuden občutek že od trenutka, ko je stopil s postaje. Takrat ni še mislil na vzrok, zdaj pa je vedel, od kod mu prihaja ta občutek: okoli njega je vladala popol- Dinozavri in DNK +i« 6 me, na široko razmetane po genomu, lahko odkrijemo s sedanjimi postopki. Geni so negativ življenja, saj opredeljujejo strukturo vsake beljakovine v telesu. Beljakovine pa so potrebne za strukturo, funkcijo in uravnavanje telesnih celic, tkiv In organov. Ugotovili so tudi, da če bi ponazorili zaporedje baz v genomu z velikimi črkami (kot v tem tekstu), bi se črta vlekla za 8000 km. Za sedanje znanje je ideja Michaela Crichtona po mnenju raznih znanstvenikov le znanstvena fantastika, toda ne izključujejo, da bi bilo to v daljni prihodnosti možno. 593 by F.J.MC na tišina. Ampak ne taka tišina, ko že vse spl - In ti daje globok občutek umirjenosti. Nasprotno, ta tišina je Billa vznemirjala. Bila je popolna in nenaravna. Cesta je bila prazna kot še nikoli. Ptičkov na drevesih ob cesti ni bilo slišati, kot bi se vsi odselili v drug kraj. Hladen vetrček je prijetno pihljal, a ni bilo slišati njegovega šumenja med drevesnimi krošnjami. Naekrat se je Billu Prattu zazdelo, daje sam, popolnoma sam. Kot bi bil mrtev, poldrugi meter pod zemljo. Posta! je za trenutek, da bi se prepričal, če je res vse zatopljeno v tišino, in res ni slišal nikakršnega zvoka. Pomislil je, da je morda oglušel, zato je poskusil udariti z nogo ob tla. Ni bil gluh, kajti tokrat je bil zvok glasen in celo odmevajoč. Stopil je počasi naprej In premišljeval o racionalnih vzrokih te tišine. Naenkrat ga je po vsem telesu obšla zona, toda tokrat ne zaradi mraza. Zaslišal je namreč za hrbtom nenaden šum, kot bi nekdo hodil po listju. Ozrl se je, a ni videi nikogar. Le prazno cesto In male vrtince, ki jih je povzročal veter, ko se je poigraval s prahom In listjem. “Hej! Kaj je kdo tam zadaj?” je vprašal s trepetajočim glasom. Pa kaj, ko je vedel, da ne bo dobil odgovora. Stopil je po poti z odločnejšim korakom In bil stalno pozoren na to, če se za njim kaj premika. In res je spet zaslišal za sabo šumenje, kakor da bi kdo tiho stopal za njim. Hitro se je obrnil in ledeni znoj gaje oblil, ko je videl, da ni bilo prav nikogar. Zato je spet odkorakal s še hitrejšim korakom, kajti začel se je resno bati. Čudni koraki za njim pa niso odnehali, pač pa se je njihov zvok še okrepčal. Bill Pratt je v strahu pohitel in se Istočasno oziral čez ramo. Zaman. Cesta pred njim je bila neskončno dolga in zazdelo se mu je, da se celo drevesa premikajo in ga ovirajo v njegovi hoji. In bolj kot se je neznanega zasledovalca bal, bolj so se mu zdeli njegovi koraki glasnejši in težji. Z gotovostjo bi lahko prisegel, da je bil zasledovalec iz trenutka v trenutek večji, močnejši in hitrejši. Še enkrat se je obrnil, da bi neznanca pogledal v oči. Ni ga videl, a opazil je nekaj: na blatu ob robu ceste je poleg svojih videl tudi ogromne stopinje deformirane bose noge. Zakričal je In začel na vso moč teči proti domu, kajti razumel je, da ima opravka z nadnaravnim bitjem. Srce mu (e bilo, kot bi hote- lo eksplodirati. Tekel je kot nor, brezupno, za petami pa je slišal težke korake ogromnih nog. Vedel je, da nima nobene šanse proti neznanemu velikanskemu bitju, saj je vsak trenutek zgubljal prednost. Videti je bilo, da ga bitje ne bo pustilo, dokler ga ne bo zgrabilo. Že je čutil njegovo sapo na tilniku. Bil je Izgubljen. Možnosti za rešitev praktično ni bilo nobene. Tedaj pa se je zgodilo nepričakovano. Na postajo, ki jo je pred kratkim zapustil, je v tistem trenutku zavozil vlak. To je bila njegova edina možnost, da reši kožo. Z močmi, ki so mu še ostajale, je s ceste skočil čez grme, ki so jo ločevali od tračnic. Skoraj istočasno je zaslišal, kako je tudi nevidna zver prekoračila to naravno mejo. Ob tračnicah je tekel, dokler ni zagledal hitrega vlaka, ki se mu je približeval od zadaj. Še malo je počakal, ko pa je bilo bitje toliko blizu, da bi ga lahko napadlo, se je s točno preračunanim skokom pognal čez tračnice. Slišal je, kako je tudi zver skočila; a pot ji je prestregel vlak s hitrim pomikanjem. Zaslišal je močen udarec, kot ga še svoj živ dan ni slišal, istočasno pa pošasten krik, ki ga ne bi moglo oddati nobeno živo bitje. Bill se je počasi dvignil z blatnih tal in zadihano opazoval, kako vlak Izginja v temo. Prečkal je tračnice, se zopet vrnil na cesto, pobral klobuk In torbo, ki ju je odvrgel med begom, In se z utripajočim srcem podal proti domu. Do konca svojega življenja ni uganil, kaj se mu je dogajalo tisti večer. Tomaž Susič Utemeljitev: Zelo spretno napisana zgodba v slogu igrive fantastične “short story". Stopnjevanje gradi avtor postopno, v čedalje hitrejšem tempu in ga privede do sicer domiselnega, a morda premalo presenetljivega zaključka (I. nagrada na natečajuSKK). RAST, mladinska priloga Mladike. Pripravlja uredniški odbor mladih. Pri tej številki so sodelovali: Neli Ban, Darko Bradassi, Jadranka Cergol, Katarina Fischer, Janez Mljač, Nadja Roncelli, Matjaž Rustja, Breda in Tomaž Susič; Sara Trampuž, Andrej in Neva Zaghet, Ivan Žerjal. Tisk Graphart, Trst, november 1993. Drevored G. D’Annunzio 27/E, Tel.040/772151 7 RAST RAZPRAVA Piše Matjaž Rustja Arbeit macht frei! m Pripravil: Matjaž Rustja Mentor: prof. Alenka Rebula Šolsko leto 1992-1993 BIBLIOGRAFIJA J. Jezeršek - Sokol - Arhipelag Goli, Ljubljana 1989 T. Ferenc - Satan, njegovo delo in smrt, Ljubjana 1979 F. Folkel - Rižarna, vrata v smrt, Trst 1990 D. Carloni - Neli' Inferno di Dachau, Hi-storia 1993, št. 422, str. 102-110 UVOD "TISTI, KI SE NE MOREJO SPOMINJATI PRETEKLOSTI, SO OBSOJENI NA NJENO PONAVLJANJE." (George Santayana) Preveč je v zgodovini človeških grozodejstev, ki so potisnile človeka na satansko raven. Še vedno premalo se govori o njih. Trpljenje, ki so ga zatirani doživljali, mora biti v opomin nam in vsem poznejšim rodovom. NEMŠKA UNIČEVALNA TABORIŠČA IN NJIHOVI VODITELJI "NI NAVADA, DA BI ZGODOVINAR ZA NASLOV SVOJEGA ČLANKA ALI RAZPRAVE UPORABLJAL NASLOVE, KI NE SPADAJO V IZRAZOSLOVJE NJEGOVE STROKE. IN NITI NI PRIMERNO, DA BI SE ČUSTVENO OPREDELJEVAL. VENDAR SO V NOVEJŠI ZGODOVINI POJAVI IN LJUDJE, DO KATERIH ŠE TAKO HLADNOKRVEN ZGODOVINAR NE MORE BITI NEPRIZADET, NE MORE BITI SAMO HLADEN OPAZOVALEC IN RAZČLENJEVALEC, TEMVEČ JIH MORA TUD! RAZKRINKOVATI IN POKAZATI VSO NJIHOVO NEČLOVEČNOST IN GNUSOBO.1 2 3"" Tako pravi T. Ferenc v uvodu v svojo knjigo, po kateri povzemam glavne podatke o zločincih, ki so se posebno izkazali v preganjanju Židov in v pomorih sploh. CHRISTIAN WIRTH se je rodil 24. novembra 1885 v Oberbalzhelmu na Wurtemberskem. Po osnovni šoli se je Izučil za žagarja, vendar pa je za tem, ko je odslužil vojaški rok, bil zaposlen najprej pri nemški policiji (Schutzpoii-zei), potem pa (1913) pri nemški kriminalni policiji, kjer je ostal do konca življenja. V času 1. svetovne vojne je bil deležen raznih pohval. Leta 1931 je stopil v NSDAP. 1939 so ga sprejeli v SS s činom Obersturmfurerja. Imel je ugodno oznako, zato so ga določili za akcijo "nacistična evtanazija". Leta 1935 je Hitler dejal, da bi bilo iažje reševati problem evtanazije v vojnem času, ker bi takrat odpor Cerkve ne imel velike vloge. Tako je septembra 1939. leta izdal ukaz o "smrti iz usmiljenja" za neozdravljivo bolne ljudi. □o 1. januarja 1940. leta so morale vse umobolnice poslati Hitlerjevemu uradu specifične obrazce o bolnikih. Posebna komisija je podatke pregledala, Izbrala kandidate in poslala na kraj ekipo zdravnikov, da bi bolnike pregledali. Do celic smrti so bolnike pripeljali s posebnimi avtobusi Splošno koristne družbe za prevoz bolnikov. Take celice so bile v dvanajstih zdravstvenih ustanovah. Celice so maskirali v kopalnice in ubijali ljudi z ogljikovim monoksidom. Da bi vse dobilo bolj realističen ¡zgled, so kriminalno policijo oblekli v bele halje in namestili nekaj sester. Prva taka ustanova s prvo plinsko celico za množično ubijanje ljudi je bila v Brandenburgu. Vodja akcije je bit Wlrth. S svojimi poskusi izpopolnjevanja načina ubijanja ljudi seje hvalil, Jeseni leta 1941 so po Hitlerjevem ukazu ukinili akcijo evtanazije zaradi tega, ker ji je javno mnenje nasprotovalo. Dotlej so ubili že nad 70,000 ljudi. To skupino morilcev so nato poslali na Poljsko. Bili so dodeljeni akciji "Reinhard". Kar se tiče imena, nima Folkel nobenega dvoma121; poimenovali so jo po Relnhardu Heydrichu, velikem pokrovitelju končne rešitve židovskega vprašanja. Ta je odločno zahteval od te akcije umor 11 milijonov Židov. Prepeljali naj bi jih na Poljsko, kjer bi jih pokončali v uničevalnih taboriščih. Židovsko vprašanje delimo namreč na dve obdobji: prvo do julija 1941, ko so Žide koncentrirali in pošiljali v razne zbirne centre (gete), drugo pa do polovice leta 1944, ko so judovski narod sistematično in fizično uničevali. Pozno jeseni 1941. leta ustanovijo nacisti v nekem nenaseljenem gradu na Poljskem taborišče CHELMNO. Najprej so tu ubijali bolnike, potem pa Žide. Natrpali so jih v avtomobile In ubijali z Izpušnimi plini, potem pa jih sežigali v krematorijih. Delovalo je do 1944. leta, z ie enoletno prekinitvijo. V njem je umrlo okrog 360.000 ljudi. V prvih mesecih 1942. leta so ustanovili tri nova taborišča: Belzec, Sobi-bor in Trebllnko. BELZEC je deloval pri Lubinu, V to tovarno smrti so prihajali Židje iz jugovzhodne Poljske. Imelo je štiri plinske celice, v katerih je umrlo dnevno okoli 4000 Židov. Konec 1942. so taborišče uničili, potem ko je tu našlo smrt nad 600.000 ljudi. SORIBOR je grob 250.000 ljudi, obratovalo pa je le leto dni, do novembra 1943. TREBLIN-KA je bilo največje taborišče. Razdeljeno je bilo na delovno in uničevalno. V uničevalnem deluje bilo 10 plinskih celic (7x7m), kjer je umrlo 732.000 ljudi. Tehniko množičnega ubijanja so izpopolnili, tako da niso več ubijali v avtomobilih, ampak v nepredušnih betonskih celicah, v katere so spustili plin. Za množično uničevanje ljudi v taboriščih je veljal točno določen sistem dela. Potem, ko je prišel transport Židov, so ljudi razdelili na dve ali tri skupine. Vsaka skupina se je najprej slekla, potem je oddala vse dragocenosti in nato je šla na "nebeško pot". Pri vsemi tem delu so pomagali nalašč Izurjeni Židje. Preden so stopili v celice, so morali jetniki telovaditi, da bi bili bolj zadihani. Umiranje je trajalo 1/4 ure, celoten proces pa največ 3/4 ure. Bolne in tiste, ki niso zdržali potovanja, so po strelu v tilnik zmetali v jame. "Nacistični zločinci so vso akcijo ubijanja Židov v navedenih treh uničevalnih taboriščih držali v strogi tajnosti. Vsak Žid, ki je prišel v uničevalno taborišče, ne bi smel živ iz njega, četudi bi ga nekaj časa še potrebovali kot delovno moč. Še preden so končali akcijo "Reinhard", so sežgali skoraj vsa trupla, nato pa uničili vse zgradbe in naprave ter tam posejali travo in posadili drevje, seveda so uničili vso dokumentacijo131.1' Iz Izkoristka mrličev so Iztržiti dohodek okoli 1400 tedanjih mark in sicer od: a) zobnega zlata b) oblek c) dragocenosti č) denarja d) uporabe kosti In pepela (dalje prihodnjič) 1) J. Jezeršek, ARHIPELAG GOLI, str. 19 2) prav tam, str. 94 3) prav lam, str. 99-100 RAST 8