Zelo zanimiva razstava
V avli Družbenega centra Bežigrad so na ogled dokumenti o revotucionarnem delavskern gibanju in narodnoosvobodilni borbi v naši občini
Poleg kultumih prireditev v kra-jevnih skupnosiih s katerimi smo pofiaslHi praznik republike, 29. no-vember, je bila v avli bežigrajshega družbenega centra na Linhartovl cssti odprta tudi razstava z naslo-vom Utrinkl iz gradlva revoluo-onarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodiine borbe v obči-ni Ljubljana - Bežigrad. Pobudo za tako razstavo je dal zafiasni ob-filnski odbor medvojnih aktlvistov OF. ki je v občinr Bežigrad dobil domlcline pravice. Strokovno po-stavitev razstave je odbor zaupal Meslnomu muzejij. oddelku ijud-ske revolucije Ljubljane, oziroma vodji tega oddelka, Janezu Kosu, kl |e nalogo tudi dobro opravil. Imenovana je bila tudi komisija, ki je Janezu Kosu prlnašala gradivo in verificirala razlage posameznih dokumentov. Pri tem delu so bili zlasti prizadevni Pavle LeSniak za ožji del Sezigrada, Silvester CebuiJ za Jeiico in Peter LeSnjak za čr-nuče.
Prvi dokumenti ao Iz obdobja Ijudskofrontnega gibanja. Izpriču-jejo pa kako je takratnim komuni-stom In njihovim organizacijam uspevalo združevati in pridobivati Ijudl za napredne delavsko kmeč-ke ideje in cilje, 12 tega obdobja je razstavljena tudi ongmatna kandi-datna lieta Slovenske Ijudske fron-te na kateri )e za jezenskega zupa-na kandidiral kmet iz Male vasi Ig-nac Dovi, Robidov Nace.
VeC poveCanih (otografi) prika-zuje simpatizerje in Clane črnuSke Svobode in ježenske Vzajemnosti na takoimenovanih izletih. Na takš-nlh izlellh, ki jlh (e organizirala ko-munistična partija, se |e poleg og-rtjevilih govorov o delavskih pravi-cah, recillralo ln pelo borbene de-lavske peami.
Morda so prvič In javno skupa) razstavljene iotogafije Clanov so-kolskega in katoliškega prosvetne-ga druStva z Ježice ter kolektiva tovarne nogavic iz Savelj, Ljudsko (rontno gibanje je tudi med njjmi pustilo takšne sledove, da se je v letu 1941 večlna njlh opredeiila za osvobodilno fronto slovenskega naroda.
Zanimiv je dokument - fotogra-(ija \z lela 1937. Na spomenlk pad-llm v I. svetovni vojni, ki stoji sredi stoženskega pokopaliita. je nekdo obesil venec s trakom na katerem je pisalo Slava padlim borcem v Spanlji. V španiji je takrat divjala Stiriletna drzavljanska vojna. Kdo se je na Ježici spomntl žrtev, ki so sredi te vojne padte v bojih s (aSi-stičnimi silami? Skojevci iz Ježlce.
Poročilo Župana Ježice Severja okrajnemu načelniku o protldra-ginjski akciji na Jezici leta 1340 je zelo zanlmivo branje Skoda je le, da ni bilo prostora 5e za razstavi-tev drugega poročila župana Se-verja in sicer o metodah delovanja komunistov, Metode )e tako dobro opisal kot bi mu jih narekoval kak-Sen član komunistične partije, To porofiilo lahko preberete v Muzej-ski zbirki za mladino na Črnučah, v Domu borcev NOV.
Na razstavl je največ dokumen-tov \z obdobja Stiriletnega narod-noosvobodilnega boja. Z nekaj fo-togfafijami je označena okupacij-ska zasedba posameznih točk na območju občtne. Današnjo občin-sko območje so namreč takrat de-lili dve meji označeni z visoko in gosto prepleteno bodečo žlco. Ena je br!a nemško-ilalijanska, drugo pa je predstavljala takoimsnovana iica okrog okupirane Ljubljane. Ob ogledovanju teh zanimivih slik se tloveku utrne misel, da bi za
danaSnji mladi rod, kl si ne more predstavljati okupaclje na6e domo-vine, organizirali razstavo fotogra-fij in drugih dokumentov samo o teh dveh mejah, ki sta delili večrno danažnjih Ijubljanskih občin,
Pozornost pritegujejo fotogratije 15 do 2Oletnih mladeničev in mla-dink, ki so vsi postah ali pa so ze bili soustvarjalci nove Jugoslavije. Kaj te fotografjje Izpnčujejo naj-bolj zgovorno pove komeotar Dra-ga Fltsa-Strele, predsednika mest-nega odbora ZZB NOV, ki je na otvoritvi razstave dejal: poglejte komu je leta 1941 partija zaupala izvajanje vse prej kot lahkih nalog, danes pa za 30, 40 letnike mislimo. da so premladi za prevzem tudi ta-kih lunkcij, kakrSne jim povsem samoumevno prlpadajo.
Na več kot enem kvadratnem metru so razstavljeni povetam ali originalni dokumenti taSistov, be-logafdistov in njihovih oblastmh organov. Avtoportret belogardista ni toliko zanimiv zato ker je doma-čln. Bolj je zanrmiv zaradi znaka na baretki. Mrtvaška glava in črna baretka je krasila glave belogardi-stov, ki so bi!i člani špecialne eno-te z imenom Legija smrti.
Kaj so delali taki in njim podobni dokazujejo kopije originalnih so-vraznih pisnih dokumentov. Foto-grafija onginala predslavlja dopis državnega toiilca leta 1943 viSje-mu državnemu tozilcu v Ljubljani. z vprašanjem komu naj odstopi ka-zenski spis 0 najdbi trupla nezna-ne ienske, ker poveljnik domo-brancev sodišču ne dovoli eksku-macije in obdukcije trupia. OF je vedela kdo je ta neznana zenska. To je bila aktivlstka Francka Zu-pančič iz Kašlja, ki so jo domo-branci ranjeno odvlekli !z sploSne bolnice v Ljubljani in jo v postojan-ki v Savljah, kdo ve po kako hu-dem mučenjj, ubili.
V originalu je ra2stav!jena obtoJ-nica italijanskega vojnega sodtšča proli 21 aktivistom OF, ki so vsi iz ožjega Bežigrada. Poleg imen. ki so po večini znana, so navedeni
V prostorih sadanje tovarne Tonosa v Savljah so neposredno po osvobodttvi L/ublJBna ležall ranjenci in oboietl borcl 29. hercegovske dlvlzlfe. Dlvizlja, kije httela napnf na Gorenjsko, fe te borce, med katerimi so ttlrje tudi umrtl, prepustila v oskrbo krajevnemu odboru. Bolnikomje bilo najboljše zdravito dobra hrana, ki pa J9 ni blfo na razpoiago. Pod vodstvom Rodlčevlh sestra so žene in dekleta liubijanskega Posavfa zbršle Y*Č koiar hrane In sod vina. Predno so vse zbrano odnesle ranjenlm in bolnim borcem v Savlje so se sllkale pnd stanovaniem Drage Rodičeve v Stožicah. To fotografijo nam je letos izročlla Ivica, sestra Rodičeve Draga. Prošlmo vsa, ki imajo kakršnekoll stvarl Iz časov okupactje naše domovtna, da le te odstopijo Uettnemu mun/u, oddeiku Ifudaka revoludje Lfubljmna, Lfublfana, Me$tnl trg 10/11.
fojstnl podatki In poklic. Med njimi je največ takratnih študentov.
V originalu je razsiavljena tudi izredna izdaja časopisa Slovensko domobranstvo, ki je izšla šest dni pred osvoboditvijo Ljubljane. Na prvi strani je portret Rupnika v do-mobranski uniformi, pod njim pa napis: Vztrajajte. jaz sem z vamil
Svoje mesto na razstavi imajo tudi partizani. Saveda ni bllo mo-gpfie mim_o rašižke čeie v kateri je bilo 23 Črnufianov ter H. grupe odredov v katerem Je bilo nasled-nje število borcev; iz Savelj \n Kleč 20, iz Ježice 24, u Male vasi 24, \z Složic 41. iz Bežigrada 21 in. iz To-madevega in Jar& 12. Skgpaj 142. Zato je tudi M. grupa odredov, po-leg Rašiške Čete, dobila domlci! v
naši občini. Tu so tu0i lotografije vseh sedmih narodnih herojev do-mačinov, med katenmi je samo eden dočakal osvoboditev.
še in še je zanimivih fotograllj ln pisnih dokumeniov. NaSa sedanjs vojažnica na Titovi cesti Ljuba Šercerja se je med okupacijo ime-novala Caserma Duca Daosta, Emllio Grazioll, vtsoki komisar Ijubljanske pokrajine, pa se smeh-Ija sredi bežigrajskih šolarjov. Pri-kazan je tudi okupacijski teror v Ljubljani, zica in utrdbe, ki so jih Italijani postavili okrog Ljubljane, racije in Gramozna jema v kateri je biio ustre!|enih 75 talcev in 49 ob-sojencev. V vitrini je razstavljenih nekaj predmetov izposojenih \z Muzejske zbirke za mladino na Čr-
nučah. V njej so tudi obe knjigl. ki sta dostej Izšli v naši občini in ki opisujejo revolucionarno glbanje in boj.
Vsega ni mogoče opisati v enem prispevku zato je najboljSe, ie si ifazstavo ogledate. Ce ne bo po-datjSana bo odprta do 12. decem-bra, kakor je na otvoritvi povedala Jelica Vazzaz. predsednica odbora medvojnih aktivistov OF nekdanje-ga rajona Bežigrad in predsednica začasneg3 občinskega odbora MAOF. Razstava vzbuja vellko za-nlmanje kar je pokazala že otvori-tev. Med obiskovalci je bilo nekaj-krat sliSati začudenje, da nam je uspelo zbratl med Ijud.mi. ki so preživeli tistl ležki Las toliko doku-mentov.                 STANE KOMAN