Darja Koter
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
VPLIV JURÈETA VREETA NA RAZVOJ MLADINSKIH PEVSKIH
ZBOROV NA ŠTAJERSKEM
Izvirni znanstveni èlanek / Original Research Paper
Izvleèek
Razprava se osredotoèa na zaèetke mladinskega zborovskega petja na širšem obmoèju Štajerske v
èasu med obema vojnama in ugotavlja najpomembnejše akterje tega razvoja. Skladno z zakonodajo
in predmetniki je bilo v prvi Jugoslaviji v osnovnih šolah razširjeno zgolj razredno petje in le redki
uèitelji so se zavedali, da le-to ne omogoèa dovolj poglobljenega pevskega razvoja otrok. Za
nestorja mladinskega zborovskega petja veljata traška Slovenca Sreèko Kumar in Avgust Šuligoj,
prièujoèi prispevek pa osvetljuje ivljenje in delo uèitelja in zborovodje Jurèeta Vreeta, ki je delo
svojih vzornikov med obema vojnama razširil na obmoèje Štajerske ter bistveno pripomogel k
ustanavljanju mladinskih pevskih zborov in zavedanju njihovega pomena za glasbeni razvoj
osnovnošolske mladine in pevske kulture nasploh. Študija je zaokroena z Vreetovo vlogo pri
zaèetku Mladinskega pevskega festivala v Celju.
Kljuène besede: Jurèe Vree, mladinsko zborovsko petje, pevski festivali, zborovodski seminar,
Makso Pirnik, Emil Ulaga, Boris Ferlinc, Egon Kunej
Abstract
The Influence of Jurèe Vree on the Development of Youth Choirs in Styria
The treatise focuses on the beginnings of youth choral singing in the wider Styrian region during the
period between the two world wars and identifies the most important actors in its development. In
accordance with the legislation and curricula within the first Yugoslavia, merely singing in the
frame of classroom was taught in elementary schools and only a few teachers realized that this was
not enough to further develop children’s singing ability. Slovenians from Trieste, Sreèko Kumar
and Avgust Šuligoj, are considered as fathers of youth choral singing and this contribution
culminates in the life and work of teacher and choral conductor Jurèe Vree, who expanded the work
of his role models in the time between the two world wars into the Styrian area and contributed
significantly to the establishment of youth choirs and awareness of their importance for the music
development of elementary school youth and singing culture in general. The study concludes with
Vree’s role in the formation of the International Youth Choir Festival in Celje.
Keywords: Jurèe Vree, youth choirs, choirs festivals, choirmaster’s seminar, Makso Pirnik, Emil
Ulaga, Boris Ferlinc, Egon Kunej
Uvod
Jurèe Vree je bil uèitelj, kot zborovodja pa pionir mladinskega zborovskega petja ter
eden prvih, ki so se v obdobju med obema svetovnima vojnama zavedali, da je za otrokov
glasbeni razvoj razredno petje prešibka spodbuda in zaèeli ustanavljati mladinske zbore, v
katere so vkljuèevali izbrane pevsko nadarjene otroke. Ob pomanjkljivostih takratnega
šolskega sistema je pionirsko zasnoval in organiziral prve seminarje za uèitelje-
103
Darja Koter, VPLIV JURÈETA VREETA NA RAZVOJ MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ...
zborovodje, po vojni pa prvi mladinski pevski festival v Celju. Kljub pionirskim zaslugam
in dolgoroènemu vplivu na razvoj mladinskih zborov in usposabljanja zborovodij,
njegovo delo še ni doivelo celovite znanstvene obravnave. O Vreetovem delovanju in
vsestranskem pomenu je bila doslej objavljena študija, ki jo je podpisala dr. Dragica var
in objavila v Celjskem zborniku leta 1986. Ob tem prispevku je v èasopisnih virih veè
intervjujev, veèinoma nastalih ob Vreetovih ivljenjskih jubilejih ali obletnicah
celjskega Mladinskega pevskega festivala, poznamo spomine prijateljev, seminarsko
nalogo Osnovne šole Hudinja Celje in ne nazadnje obstajata notici v Slovenski biografiji
in Celjsko-zasavskem biografskem leksikonu.1 Prièujoèi prispevek temelji na gradivu
njegove osebne zapušèine, kjer so ohranjeni osebni dokumenti, korespondence,
biografski zapisi, govori, èasopisni èlanki, fotografije in drugo, kar je za prouèevanje
njegovega ivljenja kljuènega pomena,2 upoštevano pa je bilo tudi gradivo iz Narodne in
univerzitetne knjinice v Ljubljani. Vse podatke in navedbe v doslej objavljenih èlankih je
bilo potrebno preveriti in primerjati z rokopisi in originalnimi dokumenti iz Vreetove
zapušèine in nekatere objave tudi prevrednoti. Ker je bilo njegovo delovanje izjemno
plodovito in raznoliko, se osredotoèamo na njegova mladostna leta ter na obdobje do leta
1946, ko je kot uèitelj in zborovodja nadaljeval z uresnièevanjem zamisli o pospeševanju
razvoja mladinskih pevskih zborov, sistematièni vzgoji slovenskih zborovodij v obliki
seminarjev in vplival na preporod slovenske mladinske literature oziroma nastajanje
novih, kompozicijsko in vsebinsko sodobnejših del.
Mladostna leta Jurèeta Vreeta
Jurèe (Jurij) Vree (1906–1987) se je rodil 16. aprila 1906 oèetu Juriju in materi Ani,
rojeni Šket, v kmeèki druini v kraju Bobovo pri Šmarju pri Jelšah kot šesti od osmih
otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Šmarju, ki je bila šestrazrednica, in kot kratkohlaènik
pel pri šolskem zboru. Šolski zbori, delujoèi izven obveznega pouka, v popoldanskem
èasu, so bili v tistih èasih redkost. Šmarski pevci so redno sodelovali na kulturnih
prireditvah in veèkrat nastopali v dvorani gostilne Pri Habjanu.3 O svojih rosnih letih je
Vree pripovedoval, da so doma veliko prepevali in da je od majhnih nog pel tudi sam,
najraje na paši in v cerkvi.4 Starši so mu namenili duhovniški poklic in ga dali v varstvo
oèetovem bratu, stricu Janezu Krstniku Vreetu, duhovniku in profesorju verouka na
mariborskem uèiteljišèu, ki je bil spoštovana in vplivna osebnost.5 Po petih dokonèanih
razredih je Jurèe leta 1918 prišel v Maribor na nijo gimnazijo. Stric Janez se je zavedal
neèakove glasbene nadarjenosti, zato ga je vpisal v glasbeno šolo tamkajšnje Glasbene
104
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
1 Jurèe Vree:www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi822159/ (dostopno 27. 10. 2017) in Jurèe Vree:
www.celjskozasavski.si/osebe/vree-jurèe/376/ (dostopno 28. 10. 2017).
2 Zbrano v Zapušèini Jurèeta Vreeta, hrani Nada Vree, ki se ji ob tem iskreno zahvaljujem za dostop do
gradiva.
3 Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vreeta«, Celjski zbornik 1986, Celje,
1986, 277.
4 Dragica var, »Jurèe Vree 75 – letnik«, Glasbena mladina, l. 11 (1981), št. 6, 9.
5 Janez Krstnik Vree (1868–1943) je bil duhovnik in pisec nabonih besedil, od leta 1899 do leta 1926 je
bil profesor verouka na mariborskem Dravnem moškem uèiteljišèu, ki ga je leta 1920 tudi vodil. Po
upokojitvi leta 1926 je bil imenovan za monsinjorja in bil odlikovan z visokim jugoslovanskim odlièjem,
redom sv. Save. Kot narodno zaveden je bil med ustanovitelji mariborskega Zgodovinskega društva in bil
glasbeno dobro izobraen. Prim. Janez Krstnik Vree: : http://www.slovenska-biografija.si/oseba/
sbi822014/ (dostopno 31. 10. 2017)
matice, in sicer k violini v razred Hinka Druzovièa, sam pa ga je pouèeval harmonij.
Gimnazijsko poslopje je stalo v neposredni bliini Dravnega moškega uèiteljišèa, od
koder je Jurèe pogosto slišal glasbo in se tako ogrel za uèiteljski poklic. Zadnjo besedo pri
izbiri je sicer imel njegov dobrotnik, ki pa ga je razumel in podpiral.6 Leta 1922 se je
vpisal na Dravno moško uèiteljišèe, kjer sta v tem èasu pouèevala dva v glasbi dobro
podkovana in vplivna uèitelja, Hinko Druzoviè (1873–1959) in Emerik Beran
(1868–1940). Prvi je bil vsestranski glasbenik, pedagog, priznan metodik in publicist
glasbenopedagoške literature, instrumentalist in ne nazadnje zborovodja. Na dijake
uèiteljišèa je imel velik in dober vpliv, saj jih je spodbujal h glasbeni izobrazbi ter jih
vkljuèeval v šolske in odrasle zbore tedanjega Maribora. Vzgojil je celo vrsto uèiteljev, ki
so se kasneje posvetili glasbi in postali vodilni zborovodje, kot so bili Radovan Gobec,
Jurèe Vree, Makso Pirnik, Emil Ulaga, Joe Zorn, Dragotin Cvetko idr. Nekateri med
njimi so bili kasneje ustanovitelji Društva mladinskih pevovodij, ki je zaivelo leta 1937 v
Slovenskih Konjicah in ga pojmujemo kot zibelko razvoja mladinskega zborovstva na
širšem Štajerskem.7 Najbolj nadarjeni dijaki in tisti, ki so bili eljni novih izkušenj, so se
e v èasu šolanja preizkusili kot vodje šolskega zbora ali pevskih skupin. Tako je tudi
Vree kot zborovodja s šolskim zborom nastopil e v tretjem letniku in imel svojo dijaško
pevsko skupino – fantovski oktet.8 V kasnejših letih je veèkrat poudaril, da je e kot dijak
sanjal, da bi pomagal zagnati razvoj mladinskega zborovskega petja na osnovnih šolah in
izjavil: »Teko sem èakal e kot uèiteljišènik, da bi prišel ven, med narod, da bi med
narodom in z narodom pel.«9 O Druzovièevem vplivu prièa tudi dejstvo, da je Jurèe pod
njegovim mentorstvom e v drugem letniku z dijaki pripravil takrat priljubljeno spevoigro
Vinka Vodopivca Kovaèev študent in jo izvedel v Šmarju.10 S tem se je zapisal še
amaterski gledališki dejavnosti, ki se ji je posveèal tudi kasneje kot uèitelj v Šoštanju.
Zborovske izkušnje si je pridobival tudi izven uèiteljišèa. Zadnji dve leti je bil èlan
pevskega zbora mariborske Glasbene matice, ki je imel odliène zborovodje, kot sta bila
Fran Topiè in Josip Hladek- Bohinjski in sta se dokazala z velikimi vokalnimi in
vokalno-instrumentalnimi koncerti.11 Med odliène glasbene pedagoge je sodil tudi Emerik
Beran, ki je Vreeta pouèeval klavir in violino.12
Jurèe Vree – zborovodja in drubeno angairan glasbenik v Šoštanju
Vree je zaèel pouèevati jeseni leta 1926. Prvo delovno mesto je dobil na osnovni šoli v
Šoštanju, kot pravi, po posredovanju strica Janeza, ki je poskrbel, da mu ni bilo treba v
kakšno oddaljeno mesto.13 To je bil namreè èas, ko so uèitelji za delovna mesta prejemali
dekrete, obièajno daleè od domaèe sredine. Vree se je svojega poklica odkrito veselil in
se mu popolnoma predal. Nekoè je povedal: »Z muziko, s pesmijo sem prvikrat stopil v
razred. In otroci so zaèutili, da nas vee globoka vez, da nisem samo uèitelj in ne oni samo
105
Darja Koter, VPLIV JURÈETA VREETA NA RAZVOJ MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ...
6 Zapušèina Jurèeta Vreeta, mapa ivljenjepis (tipkopis z dnem 19. 5. 1986).
7 Na pomen tega društva je širšo javnost med prvimi opozoril Makso Pirnik v prispevku: »Mladinska
glasbena kultura od leta 1918. do 1938.« Popotnik. Èasopis za sodobno pedagogiko, l. LX (1938/39), 137.
8 Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vreeta«, 278.
9 Prav tam.
10 Prav tam.
11 Dragan Potoènik, »Pevska društva v Mariboru«, 83–84.
12 Prim. Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vreeta«, 278.
13 Marlen Premšak, »Pesem – radost in moè«, 7D, 19.5.1977, 22.
uèenci.«14 Kot pravi, je bilo zborovsko petje njegovo poslanstvo, ki se mu je posvetil takoj
ob nastopu delovnega mesta.15 Prvo leto je pouèeval peti in šesti razred in e decembra za
prvo šolsko proslavo z zborom obeh razredov pripravil veè triglasnih pesmic, kar je bilo za
tamkajšnje okolje nekaj povsem novega.16 Pa tudi sicer velja, da so triglasno petje gojili le
redki uèitelji šolskega petja. Vree je v Šoštanju ustanovil tudi mešani pevski zbor in z
njim prviè nastopil e maja leta 1927. Kot pravi, je bil ta nastop za Šoštanj pravi
dogodek.17 Nadaljnji razmah Vreetovih hotenj se je nato za eno leto ustavil, ker je bil
vpoklican k vojakom. To pa ni pomenilo popolne prekinitve njegovega glasbenega
delovanja, saj je v ljubljanski kasarni, kamor je bil namešèen, ustanovil zbor, s katerim je
izvajal izkljuèno slovenske pesmi. Tako naj bi bilo tudi po tem, ko je bil z enoto
premešèen v Osijek. Zavedal se je moèi slovenske pesmi in bil preprièan, da je krepila
»napredno slovensko misel«.18 Ker je z vojaki pogosto izvajal pesem Vinka Vodopivca
abe, je dobil vzdevek aba.19 Medtem ko je sluil vojaški rok, ga je v Šoštanju iskal
nekdanji uèitelj Druzoviè, ki mu je prišel ponudit štipendijo za dvoletno izobraevanje
pevovodij v Beogradu.20 Èeprav Vree ponujene monosti ni mogel sprejeti, je
Druzovièeva gesta lep dokaz, kako ga je cenil in v njem videl perspektivnega glasbenika.
Vree se za zborovodjo po konèanem uèiteljišèu ni veè formalno izobraeval in ni
študijsko obiskoval velikih evropskih glasbenih sredin, da bi se poblie sreèeval z
metodiko zborovskega petja in drugimi vešèinami, kot je to znaèilno za njegovega kolega
Avgusta Šuligoja.21 To pa ne pomeni, da se ni zanimal za glasbeni napredek razvitejših
sredin. Zagotovo je dobro poznal vse pomembne akterje, ki so spodbujali zborovsko petje
odraslih in mladinskih skupin ter izobraevanje zborovodij, kot sta bila vseslovenski
Uèiteljski pevski zbor pod vodstvom Sreèka Kumarja (ustanovljen 1925) in Akademski
pevski zbor, ki ga je leta 1926 ustanovil France Marolt. Kumar in Adamiè sta premišljeno
zasnovala veèdnevne pevske teèaje in skupne vaje, kjer so se pevci izobraevali v vokalni
tehniki, glasbeni teoriji in dirigentski tehniki, kar je bistveno pripomoglo k višji
poustvarjalni ravni odraslih in mladinskih zborov. Ta model je Vree gotovo poznal, saj
ga je v nekoliko spremenjeni obliki uvedel v seminarje za èlane Društva mladinskih
pevovodij.
106
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
14 Prav tam.
15 Zapušèina Jurèeta Vreeta, mapa: ivljenjepis (brez datacije).
16 Dragica var, »Jurèe Vree 75 – letnik«, 9.
17 Zapušèina Jurèeta Vreeta, mapa: ivljenjepis (rokopis, brez datacije).
18 Js, »Ko pesem postane ivljenjsko delo«, Delavska enotnost, 4. 6. 1977, 5.
19 Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vreeta«, 278.
20 Prav tam.
21 Joe Skrinar, Trboveljski slavèek od srca k srcu, Trbovlje: Mešani zbor Slavèek, 1971, 10; prim. tudi
Avgust Šuligoj, Slovenska biografija: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi676794/ (dostopno 12. 12.
2017).
Po odslueni vojašèini se je elel vrniti v Šoštanj, a to ni bilo preprosto in ponovno je
potreboval pomoè strica Janeza, ki je imel dovolj pomembnih zvez, da je bilo njegovi
prošnji ugodeno. Na sreèo je Vreetova glasbena prizadevanja cenil tudi takratni ravnatelj
šoštanjske osnovne šole Martin Vreèko, ki ga je podprl pri ustanavljanju mladinskega
pevskega zbora. Sestav je nastal leta 1928, in sicer kot pevski ansambel izbranih otrok
šoštanjske osnovne in mešèanske šole. Prviè so nastopili pomladi leta 1929.22 Razlièni
viri, tudi Vree sam, omenjajo ime zbora kot »MPZ Zvonèek«, vendar ni mogoèe potrditi,
da bi ga dobil e ob ustanovitvi.23 Šolska kronika šoštanjske osnovne šole ime prviè navaja
v šolskem letu 1936, medtem ko ga Vree omenja e za leto 1933.24 Tega, kako je prišel na
idejo, da bi v mladinskem zboru zbral najboljše pevcev dveh šol, ni bilo mogoèe ugotoviti,
lahko pa predvidevamo, da je bil izbor izmed osnovnošolcev številèno in glasovno šibek,
kar mu ni omogoèalo uresnièitve zamisli o poustvarjalnem ansamblu višje ravni. Dekleta
mešèanske šole so s svojimi zrelejšimi glasovi gotovo pripomogla k boljšemu zvoku in
vsesplošnemu napredovanju zbora. Velja poudariti, da je bil Vree s svojimi idejami o
sistematiènem razvijanju mladinskega zborovskega petja sodobnik, v nekaterih idejah pa
tudi predhodnik slavnega Trboveljskega slavèka, delujoèega pod vodstvom Primorca
Avgusta Šuligoja. Vree sodi med tiste uèitelje glasbenike, ki so se v obdobju med obema
vojnama zaèeli zavedati skromnih uèinkov razrednega petja, za katerega je znano, da v
slogu 19. stoletja veèinoma ni preseglo enoglasnega prepevanja preprostih pesmic z
moralno noto ali ljudsko tematiko. Kaj verjetno se je tega navzel e na uèiteljišèu pod
Druzovièevim vplivom. Uresnièevanje naèrtnega in strokovno poglobljenega
izobraevanja šolskih otrok v zborovskem petju pa kot prvemu pripisujemo primorskemu
uèitelju in odlièno glasbeno izobraenemu Sreèku Kumarju (1888–1954). S svojimi
idejami je bil dovolj preprièljiv, da je leta 1922 na Traškem ustanovil uèiteljski pevski
zbor, in sicer kot vadnico mladih zborovodij, uèiteljev primorskih osnovnih šol. Da bi
posodobil repertoar, je spodbudil vrsto skladateljev, ki so se pod vplivi njegovih sugestij
lotili mladinske pevske literature. V prvi polovici 20. let so tako zaèela nastajati dela za
mladinske zbore, ki so v slovenski literaturi pomenila nekaj povsem novega, saj so
vsebovala naèela sodobnih kompozicijskih tehnik in slonela na temeljih aktualnih
literarnih vsebin, ki so bila blizu tedanjemu otroku in èasu. Kumar jih je leta 1924 izdal v
zbirki Otroški zbori, ki je postala obvezna literatura vsem slovenskim osvešèenim
uèiteljem oziroma zborovodjem mladinskih zborov. Med avtorji skladb naj omenimo
naslednja imena: Emil Adamiè, Marij Kogoj, Ivan Grbec, Anton Lajovic, Karol Pahor,
Vinko Vodopivec idr. Skladno z drubenopolitiènimi spremembami je v glasbena dela z
leti pronicala tudi socialna problematika, ki je navdihovala nova dela ter postala stalnica
sodobne mladinske literature. Po Kumarjevi zaslugi je iz vrst njegovega uèiteljskega
zbora izšla vrsta dobrih zborovodij, ki so kot uèitelji osnovnih šol na širšem Primorskem
spodbudili pravo pevsko gibanje in mnoièno nastajanje mladinskih zborov. al je
107
Darja Koter, VPLIV JURÈETA VREETA NA RAZVOJ MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ...
22 Zapušèina Jurèeta Vreeta: mapa ivljenjepis (rokopis brez datacije), prim tudi Dragica var, »Celjski
zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vreeta«, 278.
23 Dokaz, da je ime zbora obstajalo e leta 1928, je lahko posvetilo Maksa Pirnika ob pesmi Nebeški mlinar
(bes. Vera Albrechtova), objavljeni leta 1938 v zbirki Mladinske pesmi II (izdalo Društvo mladinskih
pevovodij v Slovenskih Konjicah), kjer je Pirnik na strani 10 zapisal: »Za desetletnico Zvonèku v
Šoštanju«.
24 Zapušèina Jurèeta Vreeta: mapa ivljenjepis. Na rokopisnem listku brez datacije, osnutek pisma
Radovanu Gobcu, Vree omenja »MPZ Zvonèek«, ki so ga od leta »1933 naprej sestavljali samo
osnovnošolski otroci«.
primorski uèiteljski pevski zbor leta 1924 zaradi pritiskov fašizma prenehal delovati.
Sreèko Kumar se je zatekel v Ljubljano in tam skupaj z Emilom Adamièem in somišljeniki
leta 1925 ustanovil novi uèiteljski zbor in z njim uspešno deloval po istem vzorcu: vzgojiti
dobre pevce in zborovodje, ki bodo ustanavljali nove mladinske zbore. Zastavljeni cilji so
bili kmalu vidni.25
Ali je Vree spremljal Kumarjevo delo od njegovih zaèetkov v Trstu, ni znano, gotovo pa
je poznal delovanje in vplive Uèiteljskega pevskega zbora v matiènem slovenskem okolju,
pa tudi Kumarjevo zbirko mladinskih pesmi. Vsekakor se je zavedal nujnosti preobrazbe
razrednega šolskega petja v mladinske pevske sestave za glasbo nadarjenih otrok in potreb
po posodobitvi pevskega repertoarja, ki je presegel omenjeno zbirko iz leta 1924 in bil še
sodobnejši. Kakor je zapisal, si je prizadeval za izvajanje najsodobnejših del, kakršna so
ustvarili Marij Kogoj, Slavko Osterc, Matija Bravnièar, Makso Pirnik, Radovan Gobec in
drugi. Te in nekatere druge skladatelje mladinskih zborov je vse ivljenje obèudoval, saj
jih je izpostavljal še veè kot 40 let pozneje.26 S svojim mladinskim zborom je trdo delal in
maja leta 1930, na materinski dan, pripravil koncert v šoštanjskem sokolskem domu.
Pevci in dirigent so poeli gromke aplavze.27 Ti nastopi so pomenili tudi predstavitev
izvirne slovenske ljudske in sodobne umetne pesmi v glasbenem jeziku, ki dotlej v tem
okolju ni bil znan in je obèinstvo nagovoril v neprièakovani luèi. Jeseni istega leta je bil
Vree primoran zbor razpustiti, saj sodelovanje z mešèansko šolo po odloèitvi
tamkajšnjega ravnateljstva ni bilo veè mogoèe. Èetudi vzroki za tako odloèitev niso
pojasnjeni, se zdi, da je bilo vodstvo mešèanske šole bolj naklonjeno novemu uèitelju
Ivanu Theuerschuchu, ki je bil iz šoštanjske osnovne prestavljen na mešèansko šolo28 in
tam ustanovil svoj pevski zbor. Vree si je nato prizadeval ustvariti dovolj dober
mladinski zbor na matièni osnovni šoli, ki je bil nekaj èasa edini te vrste v širšem okolju.
Kljub teavam z urnikom pevskih vaj, ki so bile mogoèe le v popoldanskem èasu, je
prirejal vsakoletne koncerte v Šoštanju in drugod po Šaleški in Savinjski dolini ter s tem
spodbujal nastajanje novih mladinskih zborov.29 Prelomno je bilo šolsko leto 1933/34, ko
je zbral najboljše pevce od 4. do 7. razreda in se uspel dogovoriti za vaje med šolskim
èasom. Spomladi 1934 je obudil tradicijo koncertov ob materinskem dnevu in uspel, da je
zbor nastopal tudi izven domaèega kraja, po Šaleški, Savinjski in Mislinjski dolini.30 V
šolskem letu 1936/37 se mladinski pevski zbor »Zvonèek« omenja kot eden najboljših
slovenskih zborov ob »Trboveljskemu slavèku«.31 Kot je znano, sta bila zbora »Zvonèek«
in mladinski zbor Maksa Pirnika mešèanske šole na Rakeku dobra konkurenta
»Slavèkom«, kar naj bi pri Šuligoju celo spodbujalo doloèeno mero zavisti.32 Nastopi
»Zvonèka« so z leti prerašèali lokalno okolje in dosegli vrhunec v zadnjih štirih letih pred
108
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
25 Albert Širok, »Sreèko Kumar«, Petdeset let Uèiteljskega pevskega zbora, Ljubljana: UPZ Emil Adamiè,
1975, 25–29.
26 Prim. izjavo v intervjuju: D. Hribar, »Spremeniti bi morali èloveka«, Delo, 9. 5. 1969, 6.
27 Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vreeta«, 278–279.
28 O uèiteljstvu v Šoštanju po prvi svetovni vojni glej prispevek: Aleksandra Gaèiæ, »Šolstvo v Šaleški
dolini med obema vojnama«: www.knjiznica-velenje.si/filelib/2010-knjiznica/ domoznanstvo/.../gacic_
solstvo.pdf (dostopno 2.11.2017).
29 Zapušèina Jurèeta Vreeta, mapa ivljenjepis (tipkopis).
30 Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vreeta«, 279.
31 Prav tam, 280.
32 Zapušèina Jurèeta Vreeta: mapa ivljenjepis. Na rokopisnem listku brez datacije je osnutek pisma
Radovanu Gobcu.
vojno. Leta 1937 je na primer nastopil skupaj z Uèiteljski pevskim zborom Emil Adamiè,
in sicer na koncertu, posveèenem leta 1936 preminulemu skladatelju in velikemu
podporniku odraslih in mladinskih zborov. Èe je Vree sprva še posegal po bolj
tradicionalni literaturi, kot so bile pesmarice Hinka Druzovièa in Cirila Preglja, je z leti
poustvarjal takrat najsodobnejša dela za mladinske zbore, objavljene v Kumarjevi zbirki
iz leta 1924 in reviji Grlica, ki je v letih 1933/35 izhajala v Zagrebu in prinašala
najnovejše skladbe jugoslovanskih skladateljev.33 Gojil je predvsem triglasno petje, s
èimer je postavljal nove standarde mladinski zborovski poustvarjalnosti in nastajajoèi
literaturi zanjo. Kot topel in iskren èlovek si je pridobil zaupanje mladine in postal zelo
priljubljen uèitelj.34 Z doseenim je bil cenjen tudi med slovenskimi skladatelji, ki jih je
nagovarjal k ustvarjanju novih, kompozicijsko in vsebinsko sodobnih del in bil pri tem
uspešen. Kot pravi Radovan Gobec, je tudi sam ustvarjal na Vreetovo pobudo in dodaja,
da je prav on kot prvi izvedel njegovi spevoigri Pomladne cvetke in V bratskem objemu
(1929 in 1930).35
Jurèe Vree pa ni bil samo uèitelj, v Šoštanju je postal tudi vsestranski kulturni delavec.
Kot bistroumen in socialno usmerjen se je zavedal grenkob svojega èasa in se zavzemal za
pravice šibkejših in enakopravnost ter postal privrenec komunistiènih idej, ki so bile v
Šoštanju od sredine 30. let posebno zaznavne med uèiteljstvom. Oblasti so tamkajšnje
simpatizerje komunizma preganjale in si prizadevale, da skupino razbijejo, pri èemer so se
pogosto posluevale premestitev na drugo, obièajno degradirano delovno mesto, kjer ni
bilo tovrstnega politiènega delovanja. Jurèe Vree je v Šoštanju vodil tudi delavski pevski
zbor »Ivan Cankar«, ki je bil s strani oblasti veèkrat razpušèen in so ga pevci vedno znova
obudili, a pod drugim imenom, »Vzajemnost« in nato »Solidarnost«. Zbor so sestavljali
delavci in rudarji, ki so se udeleevali tako imenovanih »slovenskih veèerov«, ki jih je
Jurèe Vree organiziral skupaj z naprednim levièarjem, uèiteljem Martinom Mencljem in
levièarskimi šoštanjskimi dijaki, kot so bili Karel Destovnik, Biba Röck, Boo in Dušan
Mravljak idr. V okviru teh veèerov so uprizorili Cankarjevega Hlapca Jerneja, ki ga je
Vree reiral kljub uradni prepovedi. Niè manj protizakonito ni bilo delovanje èitalnice, ki
jo je prav tako vodil Vree, in je obsegala aktualno socialistièno periodiko.36 Kot pravi, so
mu bili oroniki kot osumljenemu komunistiènega delovanja neprestano za petami in mu
grozili,37 vendar se je kazni za svoje prikrito delovanje dolgo izmikal. Leta 1940 pa je
prejel prièakovani dekret in bil premešèen v zelo odmaknjeno okolje, v osnovno šolo
Peèice na Bizeljskem. Premestitev bi gotovo doivel e precej prej, èe ga ne bi prikrito
šèitil dobrotni stric, ki sicer neèakovih politiènih dejanj ni odobraval. Dolga leta sta bila
zaradi tega celo sprta in nista govorila, kar je Vree kasneje odkrito obaloval.38 S
109
Darja Koter, VPLIV JURÈETA VREETA NA RAZVOJ MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ...
33 Grlica, revijalna zbirke mladinske muzike, ki sta jo urejala Sreèko Kumar in Ivan Grbec, je vsebovala
skladbe aktualnih slovenskih in jugoslovanskih skladateljev.
34 Prim. prièevanje Vreetove nekdanje uèenke Olge Vrabiè, v: Dragica var, »Celjski zborovodski
seminarji v organizaciji Jureta Vreeta«, 300, op. 12.
35 Radovan Gobec, »Delo Jurèeta Vreeta«, Grlica, l. 28 (1987), 2–4.
36 Zapušèina Jurèeta Vreeta, mapa ivljenjepis (tipkopis, brez paginacije).
37 Dopis naèelniku prosvetnega oddelka Kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani o
delovanju komunistov v Šoštanju z dne 5. 11. 1938. Med omenjenimi, ki »posebno med poèitnicami, ko so
tam na poèitnicah razni študenti, druba mladih intelektov vrši komunistièno propagando, vendar na
naèin, da se jim ne more prav do ivega«, sta uèitelja Mancej Martin in Jurij Vree. Kopija dopisa v
Zapušèini Jurèeta Vreeta, mapa ivljenjepis.
38 Zapušèina Jurèeta Vreeta, mapa ivljenjepis. Prim. tudi Marlen Premšak, »Pesem – radost in moè«, 22.
ponosom pa je povedal, da so ga šoštanjski otroci silno vzljubili in mu od slovesu na
šolskem dvorišèu pripravili prave demonstracije, precej alostno, a tudi vroèekrvno pa naj
bi bilo tudi slovo na elezniški postaji. Vree ni bil dolgo na novem delovnem mestu, saj
so ga Nemci ob nastopu okupacije kot intelektualca leta 1942 izgnali v Hartberg v
vzhodno Avstrijo, kjer je do konca vojne sluboval kot banèni uradnik. 39
Soorganizator pevskih festivalov in seminarjev za zborovodje
Za Vreeta in njegove glasbene somišljenike je bilo prelomno leto 1934, ko je v Ljubljani
ob 100. koncertu Šuligojevega zbora in pod pokroviteljstvom Uèiteljskega pevskega
zbora v Unionski dvorani potekal prvi mladinski pevski festival. Odmevne prireditve z
naslovom »Dneva mladinske glasbe« se je udeleilo kar 19 mladinskih pevskih zborov iz
razliènih delov slovenskega prostora. To je bila svojstvena revija, ki je v tej obliki prviè
prikazala doseke mladinskega zborovstva ter omogoèala primerjave, izmenjave mnenj in
literature. Vree s svojim zborom ni nastopil, vendar je bil med tistimi, ki so glasno
razmišljali o pomenu prireditve in dolgoroènih ciljih mladinskega zborovskega petja.
Rodilo se je zavedanje, da je nadaljnji razvoj mladinskih zborov odvisen od izobraevanje
uèiteljev zborovodij, ki v takratnem šolskem sistemu ni imelo pravega mesta. Da bi
dosegli svoje cilje, so se zborovodje oprijeli delovanja v društvenih okvirih. Na pobudo
Maksa Pirnika in Emila Ulage je leta 1936 skupina nekdanjih Druzovièevih dijakov,
takrat e uspešnih zborovodij mladinskih in odraslih zborov, ustanovila Društvo
mladinskih pevovodij s sedeem v Slovenskih Konjicah.40 Poleg omenjenih so pri tem
pomembnem dejanju sodelovali še Jurèe Vree, Dragotin Cvetko, Joe Zorn, Breda Šèek
in nekateri drugi. Predsednik društva je postal Jurèe Vree. Vanj so se vèlanjevali vodje
zborov na obmoèju širše Štajerske, severno od Save. Društvo si je zadalo resne in
uresnièljive cilje. Glavni namen je bil »izobraevati in vzgajati mlade zborovodje,
pospeševati narodno in novejšo umetno mladinsko glasbeno ustvarjalnost in prirejati
koncerte okrajne in širše narave ter razvijati po šolah in med ljudmi pevsko kulturo«.41
Društvo je skrbelo za sistematièno izvajanje ljudske in umetne pesmi, s posebnim
poudarkom na sodobnem repertoarju. V ta namen je pod vodstvom Maksa Pirnika izdalo
tri zvezke sodobne mladinske literature. V prvih dveh so sodelovali Slavko Osterc, Matija
Bravnièar, Makso Pirnik, Ciril in Dragotin Cvetko, Risto Savin in Matija Tomc. Izdane so
bile z naslovom Mladinske pesmi 1 in 2 (1937, 1938). Tretji zvezek vsebuje pesmi Maksa
Pirnika in ga je društvo izdalo v Ljubljani leta 1939 (Makso Pirnik: Mladinske pesmi,
Ljubljana: Društvo mladinskih pevovodij, 1939).42 Kot pravi Vree, »je s tem Pirnik
postavil jasne smernice za nadaljnji razvoj in dvig slovenske pesmi in znal za te ideje
pridobiti in navdušiti kopico uèiteljev-pevcev-idealistov.«43 Vse tri omenjene izdaje pa
pomenijo nadgradnjo dveh zbirk s socialno tematiko in sodobno kompozicijsko tehniko,
39 Zapušèina Jurèeta Vreeta, mapa ivljenjepis (tipkopis, brez paginacije).
40 Prav tam. O tem Vree v razliènih verzijah svojega ivljenjepisa ter tudi v e omenjenem pismu Radovanu
Gobcu. Prim. tudi Dragica var, »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vreeta«, 301,
op. 18.
41 Zapušèina Jurèeta Vreeta, mapa ivljenjepis (rokopisno gradivo).
42 NUK, Glasbena zbirka. Mapa Jurèe Vree.
43 Zapušèina Jurèeta Vreeta, Mapa ivljenjepis. Glej tipkopis Jurèeta Vreeta o delovanju Maksa Pirnika.
ki ju je leta 1936 in 1937 izdala jugoslovanska sekcija za sodobno glasbo SIMC (Societe
internationale pour la musique contemporaine).44
Med letoma 1937 in 1940 so na obmoèjih od Celja do Dravograda in do dravsko-ptujskega
polja potekale pevske manifestacije kot majhni festivali veèine takrat delujoèih
mladinskih zborov, ki so se tudi po zaslugi teh prireditev kaj hitro mnoili. Prva takšna
revija je bila avgusta leta 1937 v Slovenskih Konjicah v organizaciji uèitelja in zborovodje
Emila Ulage. V naslednjih letih so bili podobni festivali oziroma pevska sreèanja še na
Ravnah na Koroškem, v Raèah, Šoštanju, Framu in alcu. Do leta 1938 je bilo v društvu
e okrog 60 èlanov, kar je pomenilo, da je zdruevalo zborovodje celotne Štajerske.
Vodstvo se je odloèilo, da sede društva preseli v Maribor, ki je bil regionalno središèe.45
Za leto 1939 ali 1940 je bilo naèrtovano mnoièno sreèanje pevcev v Mariboru, ki ga je
pripravljal prav Vree, vendar je uresnièitev onemogoèilo dvoje, politièno preganjanje
Vreeta in prihajajoèa vojna.46 Jurèe Vree in Makso Pirnik sta v okviru društvenih ciljev
zasnovala prve seminarje za zborovodje ter tako ustolièila njihovo izobraevanje in
spodbujala nova glasbena dela. Kot piše Vree, je bil glavni predavatelj na seminarjih
Makso Pirnik, ki je »pripravljal zborovodje za sodobne napredne tokove v slovenski
glasbi«, èemur je sledilo, da »se kmalu pojavijo na programih tudi podeelskih
mladinskih zborov nove polifone skladbe Osterca, Pirnika, Cvetka in drugih.«47 V letih
1937 do 1939 so bili izvedeni trije seminarji.48 Dokumentacija o podrobnejših vsebinah ni
znana. Delovanje Društva mladinskih pevovodij je prekinila druga svetovna vojna,
vendar s tem ideje o razvijanju mladinskega zborovstva ni zamrla.
Jurèe Vree se je kmalu po osvoboditvi naselil v Celju z eljo, da bi obudil gibanje za
razvoj mladinskega petja. Izbor mesta gotovo ni bil nakljuèen, saj je zborovstvo pred
vojno najbolj zaivelo prav v krajih celjskega okroja. Da bi svoje zamisli laje uresnièil,
se je najprej udeleil enomeseènega teèaja za zborovodje v Ljubljani, ki ga je vodil France
Marolt.49 Èeprav kratkotrajno, je izobraevanje rodilo nove sadove in še višje cilje. Vree
je kmalu po tem napisal svoje poglede na glasbeno vzgojo in izobraevanje ter izpostavil
nujo po sistematièni pevski vzgoji mladine od najzgodnejšega obdobja in po
izobraevanju zborovodij na celoletnih teèajih. S tem spisom, ki ga je predstavil na
sestanku pevovodij celjskega okroja januarja leta 1946, je postal pravi ideolog
glasbenega izobraevanja v osnovni šoli.50 Iz njegovih zapisov razberemo, da je imel zelo
natanèno predstavo o tem, kakšna je bila izobrazba uèiteljev glasbe, kje so bile
pomanjkljivosti, kakšne cilje so omogoèali uèni naèrti za osnovno šolo in o tem, kaj bi bilo
potrebno spremeniti, da bi tako uèitelji zborovodje kot mladi pevci dosegli èim boljše
rezultate in poustvarjali na najvišjem monem nivoju. Zagovarjal je tezo, da naj se v vsaki
111
Darja Koter, VPLIV JURÈETA VREETA NA RAZVOJ MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ...
44 NUK, Glasbena zbirka. Mapa Jurèe Vree.
45 Zapušèina Jurèeta Vreeta, mapa ivljenjepis. Glej tipkopis Jurèeta Vreeta o delovanju Maksa Pirnika.
46 Zapušèina Jurèeta Vreeta, mapa ivljenjepis (rokopisno gradivo). Prim. tudi Vreetove izjave v èlanku:
Peter Kavalar, »Ljubezen iz mladih grl«, Nedeljski dnevnik, 12. 6. 1983, 17.
47 Zapušèina Jurèeta Vreeta, mapa ivljenjepis. Glej tipkopis Jurèeva Vreeta o delovanju Maksa Pirnika.
Prim. tudi Makso Pirnik, »Mladinska glasbena kultura od leta 1918-1938«, 136–39.
48 Zapušèina Jurèeta Vreeta, mapa ivljenjepis (tipkopis).
49 Zapušèina Jurèeta Vreeta, tipkopis z naslovom: »Jurèe Vree – 60-letnik«. Prim. tudi tipkopis: »Jurèe
Vree, Pionirski zbori, naèrt dela«, 30. 9. 1947.
50 Zapušèina Jurèeta Vreeta. Tipkopis z naslovom: »Iz uvodnega govora na sestanku pevovodij celjskega
okroja«, 9. 1. 1946.
šoli vzpostavijo pogoji za delovanje mladinskega pevskega zbora. Bil je preprièan, da
pesem bogati in vzgaja na najprimernejši naèin.51 Vreetove zamisli so bile posebno med
zborovodji dobro sprejete, kar se je odraalo v seminarjih, ki so postali stalnica
izobraevanja uèiteljev, posledièno pa se je dvigovalo tudi število mladinskih zborov,
med katerimi so številni dosegali zavidljivo raven. Seminarje je zasnoval skupaj s
Francetom Maroltom, na njih sodeloval in jih do leta 1950 tudi vodil.52 Prvi vrhunec
njegovih prizadevanj je bil v mnoiènem koncertu mladih pevcev vseh takrat delujoèih
zborov celjskega okroja, poimenovanem “Praznik mladinske pomladi”. Jurèe Vree je v
vlogi dirigenta pred Prothasijevim dvorcem v Celju vodil 3000 mladih pevcev.53 S tem
dogodkom je bil ustvarjen I. Mladinski pevski festival. Èeprav se njegovo nadaljevanje ni
odvilo po Vreetovih zamislih in je drugi pevski festival potekal šele leta 1958, je dogodek
trajno zaznamoval zborovodje in pevce. al politiène strukture niso vedno sledile
Vreetovim idejam.54
Leta 1947 so ga kolegi France Marolt, Adolf Gröbming in drugi nagovarjali, naj nadaljuje
z glasbenim izobraevanjem in se vpiše na Akademijo za glasbo, vendar se na
prigovarjanje druge strani, celjskih kulturnikov, za ta korak ni odloèil. Kot pravi sam, je s
svojim entuziazmom nadaljeval, èeprav številnih idej ni mogel uresnièiti tako, kot bi elel
ali takrat, ko se mu je to zdelo potrebno. Še naprej je deloval kot uèitelj, zborovodja
mladinskih in odraslih zborov, mentor zborovodjem ter kot organizator in predavatelj na
zborovodskih seminarjih.55 Do leta 1950 je bil pri vsem skoraj sam, njegova zvesta
sodelavca in somišljenika sta bila Egon Kunej in Boris Ferlinc. Oba sta bila nekoliko
mlajša in prav tako kot Vree doma iz Šmarij pri Jelšah, zato se jih je prijel vzdevek
»šmarska trojka«.56 Egon Kunej (1912–1996) je bil pri festivalu od samega zaèetka. Dan
pred mnoiènim koncertom 29. junija 1946, ki velja za ustanovitev celjskega festivala, je s
svojim mladinskim zborom celjske gimnazije izvedel celoveèerni koncert. Ta zbor je
naslednjo leto preoblikoval v mešani mladinski zbor ter je bil z njim sedemnajst let vzor
številnim zborovodjem in pevcem po Sloveniji in Jugoslaviji, saj je redno koncertiral in se
potrjeval na regijskih in dravnih tekmovanjih. Kunej je redno predaval na zborovodskih
seminarjih, bil poleg Vreeta med tistimi zagnanci, ki so vztrajali in leta 1958 uspeli z
organizacijo 2. pevskega festivala v Celju, nato pa sodeloval pri njegovi programski in
umetniški rasti. Postal je vreden naslednik Jurèeta Vreeta, za katerim je leta 1965 prevzel
vodenje zborovodskih seminarjev. Vree je o njem zapisal, da je s svojim znanjem,
zagnanim in ustvarjalnim delom odloèilno vplival na rast slovenskega zborovstva –
predvsem mladinskega.57 Vree je zelo cenil tudi svojega drugega sodelavca Borisa
Ferlinca (1913–1986), ki je bil tako kot Vree in Kunej vsestranski glasbenik in predan
zborovodja. Po vojnem ujetništvu je najprej sluboval v Rogaški Slatini, kjer je leta 1946
organiziral revijo mladinskih zborov šmarskega okraja in nato z zdruenim zborom, ki je
112
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
51 Prav tam.
52 Zapušèina Jurèeta Vreeta, mapa ivljenjepis. Prim tudi: Jurèe Vree, »Razvoj in rast Mladinskega
pevskega festivala v Celju«, Celjski zbornik 1965, Celje: Kulturna skupnost, 437.
53 Jurèe Vree, »Razvoj in rast Mladinskega pevskega festivala v Celju«, 437.
54 Prav tam.
55 Zapušèina Jurèeta Vreeta, mapa: ivljenjepis.
56 Zapušèina Jurèeta Vreeta, tipkopis z naslovom: »Boris Ferlinc«.
57 Zapušèina Jurèeta Vreeta, tipkopis z naslovom: »Egon Kunej – sedemdesetletnik«. Prim. tudi Kunej,
Egon, Celjskozasavski.si: www.celjskozasavski.si/osebe/kunej-egon/279/ (dostopno 29. 12. 2017).
štel okrog 570 pevcev, sodelovala na I. Mladinskem pevskem festivalu. Od leta 1948 je
deloval v Šmarju ter bil zborovodja in ustanovitelj tamkajšnje glasbene šole. Ves èas
svojega delovanja se je zavzemal za izobraevanje mladih zborovodij, v èemer je bil
najbolj uspešen na celjskem uèiteljišèu, kjer je sluboval od leta 1953 ter tam spodbudil
delovanje kar štirih zborov in vodil tako imenovani »zborovodski seminar«. Z njim je šola
postala prepoznavna po izjemno kvalitetnem in razvejanem muziciranju, podobno, kot je
slovelo tolminsko uèiteljišèe, kjer je deloval Makso Pirnik. Oba zavoda sta izšolala vrsto
dobro podkovanih glasbenih pedagogov in zborovodij. Tudi Ferlinc se je vkljuèil v razvoj
celjskega festivala in bil v prvi polovici 60. let vodja okrajnih zborovodskih seminarjev,
na katerih je tudi predaval. Vree je njegovo delo zelo cenil in zapisal, da sodi med tiste
slovenske pevce in uèitelje, za katerimi ostajata sled in spoštovanje.58
Za zakljuèek
Vpliv Jurèeta Vreeta na razvoj mladinskega pevskega zborovstva je neizbrisen. Bil je
eden tistih, ki so se globoko zavedali širokega pomena pevskega izobraevanja in
poustvarjanja ter uresnièevali dolgotrajne cilje. Vsa njegova prizadevanja so pospeševala
zborovsko petje in zviševala njegovo raven na širšem slovenskem in jugoslovanskem
prostoru, vplivala na mednarodno primerljivost, pripomogla k izobraevanju zborovodij,
nastajanju nove glasbene literature in ustvarjanju bogate bere zborovskih pesmi v arhivu
celjskega festivala. Ne nazadnje je bil brezpogojno vdan svojim idealom, ki jim je sledil
tudi takrat, ko se je sreèeval z resnimi preprekami. Ob 25-letnici celjskega Mladinskega
pevskega festivala je zadovoljno izjavil: »Takšen festival, to je bil moj ivljenjski sen. […]
Od vsega zaèetka smo izhajali iz mnoiènosti. Naša elja je bila, da bi imela vsaka šola
svoj zbor, da bi […] mladi prepevali od Triglava do Gevgelije. To nam je uspelo […].
Posebno pa elim, da bi vsi uvideli, da je mlada pesem pomemben pozitiven dejavnik pri
etièno estetskem oblikovanju mladega rodu, posebno v današnjem hrupnem, tehnièno
hiteèem in zato nemirnem in nestalnem èasu«.59 Pomenljiva je tudi njegova misel o vlogi
zborovodje, ki pravi: »Vse je odvisno od zborovodje, njegove osebnosti. Zborovodja
virtuoz-obrtnik bo dresiral, zborovodja virtuoz-umetnik bo ustvarjal, iskal in osvajal.«60
Njegove misli so brezèasne in tudi v današnjem èasu nagovarjajo k ohranjanju dosekov,
ki jim je botroval kot nestor slovenskega mladinskega zborovskega petja na širšem
Štajerskem.
Literatura
Gaèiæ, Aleksandra. »Šolstvo v Šaleški dolini med obema vojnama«:
www.knjiznica-velenje.si/filelib/2010-knjiznica/domoznanstvo/.../gacic_solstvo.pdf
(dostopno 2. 11. 2017).
113
Darja Koter, VPLIV JURÈETA VREETA NA RAZVOJ MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ...
58 Zapušèina Jurèeta Vreeta, tipkopis z naslovom: »Boris Ferlinc«. To besedilo je bilo v nekoliko
dopolnjeni obliki ob Ferlinèevi smrti leta 1986 objavljeno kot nekrolog (Jurèe Vree: »Boris Ferlinc«,
Novi Tednik, l. 40, št. 34, 28. 8. 1986, 7).
59 Franc Kramer, »Uresnièen moj ivljenjski sen«, Veèer, 3. 6. 1971, 3.
60 Prim. prispevek v Naših razgledih: »Moèi mladinskega petja«, Naši razgledi, 6. 7. 1979. 394.
Gobec, Radovan (1987). »Delo Jurèeta Vreeta«, Grlica, l. 28 (1987), 2–4.
Js, »Ko pesem postane ivljenjsko delo«, Delavska enotnost, 4. 6. 1977, 5.
Kavalar, Peter (1983). »Ljubezen iz mladih grl«, Nedeljski dnevnik, 12. 6. 1983, 17.
Kramer, Franc (1971), »Uresnièen moj ivljenjski sen«, Veèer, 3. 6. 1971, 3.
Kunej, Egon: Celjskozasavski.si: www.celjskozasavski.si/osebe/kunej-egon/279/
(dostopno 29. 12. 2017).
Naši razgledi (1979). »Moèi mladinskega petja«, Naši razgledi, 6. 7. 1979, 394.
NUK, Glasbena zbirka. Mapa Jurèe Vree.
Pirnik, Makso (1938/29). »Mladinska glasbena kultura od leta 1918. do 1938.«
Popotnik. Èasopis za sodobno pedagogiko, l. LX (1938/39), 137.
Potoènik, Dragan (1999). »Pevska društva v Mariboru«, Zgodovinski èasopis, l 53
(1999), št. 1, 81–99.
Pregelj, Ciril (1926). Nageljèki. Zbirka eno. In dvoglasnih pesmi za srednjo stopnjo
osnovnih šol, Celje: samozaloba.
Premšak, Marlena (1977). »Pesem – radost in moè«, 7D, 19. 5. 1977, 22.
Vree, Janez Krstnik: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi822014/ (dostopno
31. 10. 2017)
Skrinar, Joe (1971). Trboveljski slavèek od srca k srcu, Trbovlje: Mešani zbor Slavèek.
Širok, Albert (1975). »Sreèko Kumar«, Petdeset let Uèiteljskega pevskega zbora,
Ljubljana: UPZ Emil Adamiè, 25–29.
Šuligoj, Avgust: Slovenska biografija: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi676794/
(dostopno, 12. 12. 2017).
Vree, Jurèe (1965). »Razvoj in rast Mladinskega pevskega festivala v Celju.« Celjski
zbornik 1965, Celje: Kulturna skupnost. 437–442.
Vree, Jurèe (1986). »Boris Ferlinc«, Novi Tednik, l. 40, št. 34, 28. 8. 1986, 7.
Vree, Jurèe: www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi822159/ (dostopno 27. 10. 2017).
Vree, Jurèe: www.celjskozasavski.si/osebe/vree-jurèe/376/ (dostopno 28. 10. 2017).
Zapušèina Jurèeta Vreeta, hrani Nada Vree.
var, Dragica (1981). »Jurèe Vree 75 – letnik«, Glasbena mladina, l. 11 (1981),
št. 6, 9.
var, Dragica (1986). »Celjski zborovodski seminarji v organizaciji Jureta Vreeta«,
Celjski zbornik 1986, Celje: Kulturna skupnost. 277–304.
114
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 27. zvezek
Summary
Jurèe Vree (1906-1987) was a teacher, choirmaster, and organizer of choral seminars as
well as of youth choir festivals. He was educated at the State College of Education for Men
in Maribor, where two influential teachers, Hinko Druzoviè and Emerik Beran, taught him
as well as several versatile musicians and choirmasters such as Radovan Gobec, Jurèe
Vree, Makso Pirnik, Emil Ulaga, Joe Zorn, Dragotin Cvetko, and others. Some of them
were founders of The Youth Choir Choirmasters’ Association in 1937, which meant the
beginning of the development of youth choirs in the wider Styria region. Vree worked as
a teacher in Šoštanj and was one of the first to encourage the creation of young singers’
choirs, which included selected talented singing children. In the second half of the 1930s,
he and his colleagues from the teaching school pioneered and organized seminars for
teachers-choirmasters and regional singing festivals. This had greatly influenced the
setting up of choirs and raising their quality. In wider Styria, a strong choral movement
emerged, with far-reaching effects. Vree also influenced the modernization of the
singing repertoire. He encouraged the Slovene composers to create stylistic content and
contemporary works and strived for their publishing and implementation. Although the
Second World War stopped the youth choral movement, Vree revived it and continued to
develop it with his enthusiasm and clear goals after the Second World War. He advocated
a systematic singing education of young people as well as the education of choirmasters
and tried to introduce choral singing in all elementary schools, which he succeeded in
doing in the long run. Under Vree’s leadership, the choirmasters of the wider area of
Celje in 1946, with a massive performance of 3000 singers, confirmed his vision and
developed them further. This event marks the beginning of the Youth Choir Festival in
Celje, which has been regularly held since 1958 and has soon grown from a regional
festival to a renowned international singing event with a competitive character. Jurèe
Vree, considered its concept leader, influenced numerous transformations and was a
central figure of the festival for many years.
115
Darja Koter, VPLIV JURÈETA VREETA NA RAZVOJ MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ...