Trgovsko-obrtuo in kmetijsko šolstvo. Mladinske organizacije in kmeiijsko-na- dalievalne šole. (Dalje.> Ce tydi manjka pri nas. tfete naprednosti in tiste dovzetnosti našega Ijudstva in naše mladine, kakor jo nahajamo v Ameriki, bi se dalo ob patrehnem zanimanju im resni yolj.ji vendar tudi pri nas začeti in mnogo dobrega doseči. Vsaj jiaše podeželske in gospodarske razmere nas v to nujno silijo, če hočemo priti z našo kmetijsko - ljudsko vzgojo naprcj. ! Glavni pogoj je in ostane po mojem mnenju za tako mladinsko stanovsko^ or- , ganizacijo požrtvovalno delaven učitelj. ki mora biti in ostati od vsega početka duša takim združitvam. Kakor hitro bo . led Drebit, pa se bodo tudi pri nas te ' organizacije razvile. Prvi ugodni uspehi bodo zdramili tudi druge kraje, da se bo- ¦ do začeli oprijemati teh organizacij. < Mladinske organizacije so važne v ( naših krajih za moško pa tudi za žensko mladino y starosti do 18. leta. Mladinske organizacije delujejo na sledeči način: 1. Mladina v teh klubih mora prevzeti gotova dela in jih mnra samostojno izvrševati na domači kmetiji. Ta dela se tičejo v prvi vrsti pridelovanja in gnojenja posameznih rastlin. Potrebna navodila daje Kmetijska družba. Na ta način se vežba mladina v boljših načinih proizv-ajanja kmetijskih pridelkov. Jeseni se mora mladina s svojimi uspehi udeleževati ogledov in tekmovanja. Ti tekmovalni ogledi so najboljša spodbuda ne le za vstrajanje pri teh organizacijah, ampak tudi za napredek v kmetijskem pridelovanju sploh. 2. Mladina v teh klubih se mora udeleževati izobraževalnega dela, ki se prireja s kmetijskim poukom in s potnirai predavanji, s pomočjo poučnih izletov. s pomočio ogledovania kmetij v domači okolici itd. Mladina naj spoznava, da je domača kmetija zmožna napredka, večjega blagostanja in srečnejšega življenja, in da je pri tem veliko ležeče tudi na sposobnostih gospodarja, tako kakor pri vsakem drugem stanu. Mladini naj se pri takih prilikah razodenejo naloge gospodarjev, pa ne samo naloge, ampak naj se opišejo in pojasnijo poleg dolžnosti tudi vse pravice, vse lepe strani in prednosti kmetskega življenja nasproti življenju po.mestih in tovarnah. 3. Z društveno organizacijo in z driištvenim delovanjem samim na sebi se vežba in pripravlja mladina tudi za društveno življenje, za skupno nastopanje in za družabno pospeševanje kmetijskega dela. S takim delovanjem vplivamo na društveno vzgojo. Mladina se navzame vse lažje tistega duha in smisla za zadružno gospodarsko delo, ki ga danes tako manjka naši generaciji in ki nam je za boljšo bodočnost neobhodno potreben. Viljern Rohrman. (Dalie prihodnjič.) OBRTNO ZAKONOZNANSTVO KOT PREDMET NA OBRTNIH NADALJE- VALNIH ŠOLAH. (Učni načrt sestavil Milan Vauda,.stro- kovni učitelj v Mariboru.) (Nadaljevanje in konec.) B. Obrtnik kot občan. I. Občina. (V splošnem.) a) Samostojen delokrog (gospodarstvo obč. oremoženia. skrb za varnost ljudi in lastnine. — policija—. oskrbovanje cest. prostorov, mostov. promet, zdravstveno stanje, šolstvo. sejmi. poravnava orepirov med občajii. požarni oerledi itd., vobče vse. kar ii je v prid). Občinska autonomija. b) Prenešen delokrog (od višjih oblasti in države. sodelovanie Dri volitvah. Dri ljudskem štetju. izterianie davkov. v vojaških zadevah, dostavitev uradnih aktov itd.). c) Občinski odbor in oredstoiništvo (voilitev, število udov. oravice in dolžnosti odborov in predstojnikov). č) Mesta s svoiim štatutom (žuDan. magistrat). d) Volilna pravica (aktivna. pasivna). e) Občinski da- vek. f) Domovinska pravica (se pridobi). t g) Domovinski list. h) Uboštvo (kdo ima pravico do občinske podpore. odmera Dodpore, podpore v denarju, naturalijah, hiralnice. sirotišnice. ubožci bolniki. iavne hirainice. odbor nadzoruie gojitev ubožcev). i) Stavbinstvo (nadzoruje občina, dovoljenje za stavbe). j) Zdravstveno stanje (skrb za vzdrževanje zdravia, skrb za zdravo Ditno vodo. čistiti ceste, Dregled mesa in živil na sejmiščih. pregl&d mrtvecev. naprava pokopališč, podDore bolnišnicam. naznaniti nalezljive bolezni okr. zdravnikom. izvesti kontumac itd.). II. Okraji. a) Okrajni zastopi (v splošnem — konštituiranje). b) Naloge okr. zastopov (nadzorovanie občin v samostoinem delokrogu. ustanovitev bolnišnic. sirotišnic i. dr., zidanje in vzdrževan.ie okrainih cest, posDeševanie deželne kulture). c) Volitev okr. odbora. č) Okrajni načelnik. d) Stroški okr. odbora — okrajne natolade. e) Sodni okra.ii. f) Politični okraji (delokrog okr. glavarstev v splošnem). III. D e ž e 1 e (pokrajine). a) Deželna ali pokrajinska oblast (sedež, razni resorti in niih delokrog v splošnem. pokraiinski ali kraljevi namestnik). Opomba: Ta točka se nai za sedai obravnava le v splošnem in le v toliko, kar se ujema z ureditvijo bodočih političnih oblasti. katere ie pctlesr srezov pač treba omeniti . IV. Država. a) Kakšne države. imamo (monarhi- je. republike). b) Razdelitev države SHS. i c) državni uradi, njih delokros:. č) Držav- ni zbor — narodna skupščina. d) Kralj (niesrove pravice. najvišjo oblast. vojsko- vodja sankcijoniranje zakonov. pomilo- ščenia amnestije- abolaciie. odlik,ovanja i i. dr.K e) Kronski svet. f) Ustava države j SHS v splošnem. g) Državni davki. !V. Dolžnosti in pravice dr; ž a v 1 j a n o v (po znanih točkah). | Kot vire za črpanje učne snovi za ta nredmet navajam: 1. Obrtno zakonoznanstvo (Podkraišek). 2. Obrtno in tr- ! eovsko spisje (Podkraišek). Indaia 1916. 3. Splošni obrtni red (Gewerbevorschrif- I ten). 4. Splošno državoznanstvo (po last- I ni izbiri). ; Svetuiem sledeči učni postopek: Uciteli naj snov za določeno uro pppularno oredava. oredavanje izpooolni z navedbo Draktičnih. aktualnih slučajev in primerov davne točke nai sproti zapisuie na tablo in učenci nai iste prepišejo in dostavijo srlavno vsebino iz predavania učitelia. Zelo priporočljivo ie. ta oredmet nekako združiti z obrtnim spisiem in naj se učenci navaiaio na to- da bodo zamogli sestavit.i razne vloee. prošnje. spričevala. potrdila itd. ki iih ie učiteli omenil. n. I nr. k točki I. (nadalj.) prijava občinske- | mu uradu- da i.e most neporaben. ali prošnia za SDreiem v domovinsko zvezo, za domovinski list itd.