Uredništvo: Schilleijeva cesta Btev. 8, na dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Stev. 25. Celje, v pondeljek, dne 1. februarja 1909. Belar. n. S tem naslovom smo dne 27. pr. m. priobčili članek, ki je osobito na Kranjskem — kakor se nam poroča — vzbnjal vseobčno senzacijo, na mejah pa — konsternacijo. Zakaj, če imamo v „osrčju Slovenije" tako nečuječe in malomarne čuvaje narodnih pravic slovenskih, ki teh pravic niti v domači hiši ne utegnejo — ali pa nočejo — varovati, potem ubogi narod slovenski, čigar usoda je izročena takim ljudem. In da se ti ljudje čisto nič ne sramujejo, pa tudi nočejo poboljšati, to nam dokazuje odgovor, ki nam ga je dal ljubljanski dnevnik „Slovenec". Ta medli zagovor nam odkriva, da smo s svojimi izvajanji zadeli v črno. Skrbno se izogiba točnemu odgovoru na jasne in resnične naše obdolžitve ter skuša zadevo izpeljati na stranski tir. Svojim „bravcem" trosi peska v oči, da ne vidijo glavne stvari. Vprašuje „s kaj je resnica"? ter odgovarja: „resnica je: 1.) da so vsi poslanci „Nar. zveze", ki so bili navzoči, glasovali proti proračunskemu provizoriju in nobeden za provizorij in 2.) da se ni razpravljalo o proračunu — še manj o vsaki postavki proračuna posebej — ampak samo o računskem provizoriju." | Je to vse, kar ima povedati ? Vsebina tega odgovora je morda resnična, ali vse to je čisto postranska stvar. Zato vprašamo mi, zakaj se „Slovenec" umika odgovoru na glavne naše trditve, zakaj ga ne daje v po-' mirjenje slovenske javnosti, zakaj nima besedice zagovora za svoje poslance? Zato, ker uredništvo Slovenčevo čisto dobro pozna krivca izmed teh poslancev in ker ve, da je krivda na strani teh poslancev. S svojim molkom krije „Slovenec" to krivdo. Zategadelj je sokriv na grehu, storjenem nad slovenskim narodom. Da pa „Slovenca" damo priliko, podati čisto jasen in točen odgovor, na kateri ga poživljamo in katerega nam mora dati, ako naj ga ne zadene očitanje, da s svojim molkom vzgaja korupcijo in politično nemoralo, ga vprašamo tudi mi: Kaj je resnica? Resnica je; 1.) da so državni poslanci vže 10. decembra 1908 imeli v rokah tiskani proračun za leto 1909, dočim se je Belarjevo imenovanje razglasilo stoprav 24. decembra, potem ko je drž. zbor vzprejel proračunski provizorij; 2. da stoji v IV. poglavju tega proračuna na str. 14. glede šolstva na Kranjskem črno na belem pod št. 3. „trije deželni šolski nadzorniki (VI. činovni razred) 20.800 K", nekaj vrstic niže pod št. 6. aktivitetne doklade za tri deželne šolske nadzornike (VI. činovni razred) 3312 kron in na str. 49.: „redna potrebščina Je višja na Kranjskem za 8891 kron osobito radi plače za tretjega deželnega šolskega nadzornika" s 3.) da so imeli poslanci ta tiskani proračun v rokah šest dni, preden je prišlo do glasovanja o provizoriju, a nobeden kranjskih državnih poslancev ni ugovarjal tej postavki, nihče je niti omenjal ni, zamolčali so jo popolnoma slovenski javnosti, ki je stoprav 24. decembra, ko se je razglasilo imenovanje, izvedela zanjo; 4.) da so kranjski državni poslanci to postavko zamolčali ne samo svojim tovarišem izven kranjskim slovenskim državnim poslancem, ampak tudi ostalim slovanskim osobito češkim državnim poslancem, ki bi v tej zadevi brez dvoma prišli na pomoč našim državnim poslancem; 5.) da se je razpravi jalo tako o nujnosti predloge o „računskem provizoriju" ka^ or o proviziju samem, pa nihče izmed kranjskih državnih poslancev glede postavke nemškega dež. šol. nadzornika ni zinil besedice; 6.) da so poslanci „Narodne zveze" v z 1 i c tej postavki v proračunu — seveda kerjih niso poučili državni poslanci iz Kranjske — sklenili glasovati LISTEK. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 13 čelki spisal Svatoplnk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalj«. III. Krepko se oddahnivši na svežem zraku, je spoznal gospod Brouček pred ▼sem za potrebno, da si zapomni zunanjost hiše, ki je skrivala v sebi bodoče njegovo bogastvo. Pogledal je zato navzgor in je opazil, da je hodnik, odkoder je ravnokar prišel, le obokana ozka ulica, ki je držala med dvema hišama k dru gemu poslopju v ozadju, najbrže k bivšemu dvoru kralja Vaclava. Posvetil si je torej le vratica in je zagledal na njih krasno kovane okraske, izmed katerih so se mu zdeli posebno čudni nekaki ptiči v vencih, popolnoma podobni onim, ki so naslikani na sta-romestnem mostnem stolpu. Pa se je ozrl, da bi spoznal tudi ulico. Toda ni se mogel spoznati, čeprav je poznal .Prago skozinskoz. V ozki ulici je bila trna, toda v mesečini so se jasno poznali obrisi visokih, ši-lastili ščitov hiš, čudnih balkonov s stolpiči in mostovži, skladajoči fantastično sliko, na kakoršno se je gospod Brouček zaman spominjal iz svojih praških pohajkovanj. „Najbrže sem kje v židovskem mestu", je govoril sam zase. „Kajti tam se še najdejo tako zapuščeni stranski koti, kamor nisem niti jaz dozdaj zašel. To je res škandal, da sme sredi modernega mesta strašiti taka podrtija. Vedno se govori o regulaciji in bili so tudi že baje napravljeni nekaki načrti; toda mislim, da jo dočakamo za nujnost predloge o provizoriju in da so — osobito kranjski državni poslanci — glasovali za nujnost predloge, ki se v njej nahaja postavka nemškega deželnega šol. nadzornika na Kranjskem! 7.) da proračunski provizorij obsega vse one postavke kakor proračun sam; razloček je le ta. da provizorij velja za nekaj mesecev, proračun je pa določen za celo leto. Ako so torej poslanci glasovali za nujnost provizorija, so s tem glasovali za postavko nemškega šolskega nadzornika in naravnost za Belarjevo imenovanje; 8.) da so nekateri poslanci „Narodne zveze" pozneje glasovali proti provizoriju in merito, da pa „Narodna zveza" ob utemeljevanju, glasovati proti provizoriju, med razlogi ni navajala postavke nemškega deželnega šolskega nadzornika, ampak je imenovala nekako kot edini razlog: splošne politične razmere (ker Bienerth ni upošteval dr. Šusteršiča za svojo ministrsko listo!) Ob glasovanju proti provizoriju torej postavka nemškega dež. šolskega nadzornika ni bila nikak nagib za glasovanje, ker takrat kranjski državni poslanci svojim tovarišem niti povedali niso, da je ta postavka v provizoriju; 9.) da je za sprejetje nujnosti kake predloge treba dvotretjinske večine, za sprejetje predloge same pa le navadne nadpolovične večine. Vzlic temu je „Narodna zveza" sklenila glasovati za nujnost, a proti predlogi. (Spominjamo svoje bralce na glasovito Sternbergovo izjavo. Tako glasovati se namreč pravi direktno podpirati vlado. Op. nredn.) 10.) da je vzlic vsem tem dejstvom kranjski deželni odbor po razglašenem imenovanju Belarjevem ogorčeno protestiral proti imenovanju. Dotični seji je predsedoval državni poslanec in dež. glavar Kranjski ravno tako kot pitno vodo, katero bi jim v ostalem, za svojo osebo še naj-ložje izpregledal. Napoleon bi moral priti, kakor tedaj v Pariz, postaviti na štiri strani topove in razstreliti vse skupaj — to bi bila najlepša regulacija! Toda kaj pomaga regulirati na eni strani, ko se trosi na drugi denar za popravo starih vrat, stolpov in kapelic, katerih imamo do sedaj v Pragi, da je kar gro?a in ki zavzemajo prostor samo zato, da bi mogel na njih prodajati zijala kak prismojen tujec. Koliko krasnih, visokih hiš bi moglo stati tukaj! Ampak to je samo zaradi tega, ker odločujejo pri občinskem svetu raznovrstni doktorji in profesorji." Kakor vidimo, je ostal gospod Brouček, — čeprav je imel še veliko starih navad, — vnet privrženec modernega napredka. Dalje prih. Upravništvo: Schilleijeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K «"30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Leto I « pl. Šuklje; poleg ujega pa sta tačas bila v deželnem odboru državna poslanca dr. Šusteršic in Jaklič. In pl. Šuklje kakor tudi vitez Franc Josipovega reda dr. Šusteršič sta stara parlamentarca in diplomata, ki od njih ne moremo domnevati, da bi bila prezrla le eno proračunsko postavko; 11.) da je po Belarjevem imenovanju ravno tako ogorčeno protestiral občinski svet ljubljanski v seji, ki jo je vodil državni poslanec. Ako torej more „Slovenec" teh 11 tez zagovarjati ter spričo vsej slovenski javnosti dokazati, da so neresnične, potem smo prvi, ki hočemo skesano reči: mea culpa! Vabimo torej svojega kolego „Slovenca", v čigar «uredništvu se je sklenil dogovor, da se mora o stvari molčati v časopisju, naj nam odgovori točko za točko. Želimo pa jasnega, določnega odgovora brez sofiz-mov, brez zavijanja in — brez ligvo-rijanstva. Politična kronika. d 0 načrtu okrožne ustave za češko poročajo nemški listi, da bode celo Češko razdeljeno na šest nemških, deset čeških in štiri mešana okrožja. Velikost posameznih okrožij bode zelo različna ter bode bolj nemškim zahtevam prilagodena; tako bode štelo li-berško okrožje nad pol miljona prebivalcev, dočim jih bode imelo mostecko komaj 120.000. Na čelu vsakega okrožja bode stala posebna okrožna vlada z namestniškim svetnikom na čelu ter voljeni okrožni zastop; sedajni okrajni zastopi bodo odpravljeni. Oarožne vlade bodo v nekaterih vprašanjih oblastva prve, v drugih zopet oblastva druge stopnje ter bode vsled tega v nekaterih vprašanjih odločevalo namestništvo v Pragi, v drugih pa notranje minister-stvo kot zadnja in najvišja instanca. Ta določba odgovarja popolnoma nemški zahtevi, da se popolnoma emancipirajo vsakega upliva od strani deželnega odbora (v občinskih in gospodarskih vprašanjih) ter od namestništva v političnih vprašanjih in da se prenese vrhovna oblast na Dnnaj v ministerstvo notranjih reči. S tem bi bile iziočene češke manjšine v ponemčenih občinah, katere so dosedaj vendar dobivale v deželnem odborn kot kontrolnem organu nad občinami nekoliko zaslombe, Nemcem na milost in nemilost ter bi se s pomočjo okrožnih vlad in okrožnih zastopov izvajala kar najbrezobzirnejša germanizacija. Da se bodo Cebi temu upirali, je samo po sebi umevno in želeti bi bilo, da si tudi drugi slovanski poslanci ta dva zakonska načrta natanko pregledajo, predno zavzamejo svoje stališče v tem vprašanju. Danes meni, jutri tebi — zato pozor. d Glasovanje o nujnih predlogih v zadnji seji parlamenta je bilo v marsičem zanimivo. Soc. dem. Seliger je predlagal, naj se sestavi odsek za uredbo narodnostnih razmer v celi državi. Proti nujnosti tega predloga so glasovali poslanci Narod, zveze. Zakaj? 8aj vendar tndi sami zahtevajo, naj se jezikovno vprašanje reši v celi državi b krato in ne samo na Češkem. Basini so glasovali za predlog, njih jezikovne razmere so pa boljše nego naše na Koroškem. v Bančno vprašanje. V zadnji seji bančnega odseka ogrskega parlamenta je mini8ter8ki predsednik dr. Wekerle izjavil, daje izdal načrt kartelne banke ter da ob enem izdeluje tudi trgovski minister Kossuth poseben načrt, ki bode nekaka spopolnitev Wekerlovega načrta ter da bi bilo v smisla teh dveh načrtov.. bančno vprašanje v s smislu samostojne ogrske državne banke definitivno rešeno. Ogrski ministerski svet se bode tekom tega tedna sporazumel o rešitvi tega vprašanja. Odsek ne bo imel več ta mesec nobene seje, ta Čas se bodo vršila pogajanja med obema vladoma. Jasno je, da načrt kartelne banke ne prodere. Wekerle to tudi dobro ve, s svojim načrtom hoče le dobiti še mesec časa in zavleči rešitev kolikor se da. Nadjati se je, da ostane avstrijski parlament in avstrijska vlada pri tem, da naj osiane banka taka kakoršna je, ali pa naj si vsaka država osnuje svojo samostojno banko na svoje stroške. d 0 jezikovnem zakonu, ki ga predloži vlada prih. sredo parlamentu, pišejo „Lidové Noviny", da ni njegova vsebina češkim poslancem še popolnoma znana. Deputacija čeških poslancev je bila pri češkem ministru Žačku, kjer je bila objavljena vsebina jezikovnega zakona in zakona o okrožni ustavi. Zdi se, da so v jezikovni zakon reci-pirane Stremayerjeve jezikovne naredbe, tako da bodo morala vsa sodišča na Češkem sprejemati češke vloge in je tudi češki reševati. Pri „nemških" sodiščih pa, kjer sodniki ne bodo znali češki, se bode vršilo uradovanje s pomočjo uradnega tolmača in bo tako torej za Čehe neposrednost postopanja pri ustmenih razpravah pretrgana. a Praga in Heb. Tudi buml nemških buršev v Pragi je zopet v ospredju naše notranje politike. Minister notranjih reči je županu pražkemu naročil, da mora skrbeti za to, da se sprehod nemških dijakov pred jutranjim krokom ne sme motiti. Ako bi se tem prešir-nim in izzivajočim gospodičem kaj zgodilo, proglasi vlada nad Prago izjemno stanje. Profesorji nemške univerze dijake ščuvajo, naj se drže svojih „pravic" do bumla ter dolže češko pražko meščanstvo nasilstva proti nemškim dijakom. Tako se postopa v Pragi in s Prago. V Hebu so se pa nemški purgarji spuntali, ker je v mestu prenočevalo nekoliko čeških poštnih am-bulančnih uradnikov; pobili so okna na raznih hišah, vrgli Čehe iz (nemških) stanovanj itd. itd. Da se ta sramota, da bi v nemškem mestu Hebu prenočevalo nekoliko čeških državnih uradnikov, torej predstaviteljev „državne autoritete", zbriše, je vlada ukrenila, da se ima ambulančna služba takoj preurediti, da bodo češki uradniki v bodoče prenočevali v Karlovih Varih in ne več v Hebu! Državna autoriteta, ugled državne oblasti in vse najsakrosankt-nejše, kar imajo sicer ti državovzdr-žujoči gospodje na Dunaju proti nam Slovanom in našim opravičenim zahtevam, se je tu naenkrat umaknilo pred razgrajajočimi nemškimi Hebani. — Pražanom se pa grozi z izjemnim stanjem, ako bode kdo protestiral proti izzivanju nemških dijakov! Večje kon-fuznosti in onemoglosti vlade si pač ne moremo misliti, To so posledice dvojne mere. v češke obstrukcije se Nemci hoje. čeprav svoj strah prikrivajo. Čehom očitajo, da njih početje ni nič druzega nego lov na ministerske portfelje. „Deutschnationale Corresp." pravi, da bi bilo najnevarnejše, ako bi vlada poskusila odkupiti se od češke obstrukcije z novimi koncesijami. Tega bi Nemci nikakor dopustili bodi si že v kateremkoli slučaju. Češki klerikalci ne bodo podpirali čeških nujnih predlogov; to nam priča, da bo centrum za vladni predlog — rešiti jezikovno vprašanje ne za celo državo ampak za Češko, torej za stari načrt izvajati narodno spravo od etape do etape. a Srbsko - avstrijski spor bo tudi, kakor smemo upati, mirnim potom končan na ta način, da se Srbiji priznajo kake gospodarske in moralne koncesije. „Echo de Paris" predlaga, naj bi se železniška proga Belgrad - Kragujevac -Vardište - Sarajevo dogradila do Oruža ali (Kaštel) Novega'in inaj bi se tu na koncu te nove železnice osnovala prosta luka ter dovolil Srbiji prost izvoz svojih pridelkov. Za izvedbo tega projekta pa naj bi velesile prevzele garancije. a Bolgarsko-turški spor bode mirnim potom rešen. Bolgarska vlada je ponudila Turčiji 100 miljonov frankov odškodnine. Velesile Turčiji nujno priporočajo, naj bolgarsko ponudbo sprejme. a Sporazumijenje med Avstrijo in Turčijo na temelju že objavljenega protokola bo kmalo gotova stvar. Pogajanja so že malone končana. u Papež se je udal svetu svojih ogrskih škofov in je suspendiral za dobo enega leta naredbo, na temelju katere bi katoliška cerkev ne priznavala veljavnosti zakonov sklenjenih med katoličani in drugoverci. Ogrski listi pišejo, da se bodo cerkveni krogi tekom t. 1. prepričali, da je vsaka opozicija v tem obziru na Ogrskem nemogoča in da bo papež ta svoj dekret sploh preklical. Onevna kronika. b „Slovanski centrum" v nemško-klerikalni luči. „Gr. V." piše dne 31. januarja: „Dne 26. jan. se je konšti-tuiral nanovo slov. centrum, katerega tvorijo katoliški Slovenci, Hrvati, katoliški Čehi in Starorusinci. Upamo, da „si. c." ne bode le opora katoliške (= klerikalne) stvari, temveč tudi miru med narodi..." Komentarja menda ne bode treba pisati. Obrambni vestnih o Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala gospica Marica Gačnik, bla-gajničarka tvrdke „Merkur", na plesnem venčku osobja zveznih podjetij v „Skalni Kleti" K 15 40, za kar se ji izreče najtoplejša zahvala. o Za družbo sv. Cirila in Metoda Pomota je bila v zadnjem „Narodnem Dnevniku": Za C. M. družbo je nabrala ne Francika, ampak Ivanka Gor-šek v Zanierjevi podružnici v Dolenji vasi K 9 02 od gospodov: Fr. Stropnik in Šlander iz Dolenjevasi, Šeligo in Sulcer iz Št. Pavla, Ribič, Izlakar in gospe Šribar iz Št. Petra. o Družba sv. Cirila in Metoda je prejeta za rabljene poštne znamke 80 kron. Vrednost nekaterih znamk bi bila prav znatna, ako bi ne bili nabiralci odstrizali zobčastih robov. Iz Radovljice je prejela družba večje število znamk, v posameznih ovitkih lepo sor-tiranih in ohranjenih. S takimi znamkami se družbi resnično gmotno koristi. Na delo, prosimo! o Družbi sv. Cirila in Metoda koristi gmotno, kdor uporablja Fockovo (iz Kranja), ali Gabrščekovo (iz Gorice) milo. S tema tvornicama je sklenila družba zvezo, ki je slovenstvu toliko v korist, kolikor cenimo vrednost, da ohranimo črez 60 slovenskih otrok našemu narodu v tistih pokra- jinah, kjer bi izgubili mladino, ako bi je ne hranila naša družba. Torej, gospodje, pozor! o Nove podružnice družbe »v. Cirila in Metoda se snnjejo: 1. za Ško-feljco, Laverco, Rudnik in Pljavo gorico s sedežem v Škofeljci; 2. za Domžale — Stob; 3. za Jarše — Mengeš; 4. za Holmec — Radomlje. Za domžalsko podrnžnico je nabranih že precej članov. Oživi se v najkrajšem času moška podružnica na Vrhniki. o Družba sv. Cirila in Metoda je pridobila zadnje dni dva nova pokrovitelja: „Stalno omizje" pri „Belem volku" «in gosp. Jak. Zadravec, veleposestnik v Središču. Tema se pridruži kmalu tretji tovariš: trgovina g. Fr. Kollmanna v Ljubljani, ki je v svoj, v ta namen izpostavljeni nabiralnik dobila družbi v zadnjih štirih mesecih že 100 K. d Kakšne dolžnosti ima nemški minister? Ker so se slovenski poslanci pritožili v državnem zboru, ker se je nemški minister dr. Schreiner udeležil v Gradcu občnega zbora zloglasne Südmarke, so nemški časopisi užaljeni, češ da je ministrova dolžnost, da se pouči v krogu vodilnih mož tega nepolitičnega (?) društva o gospodarskem položaju južno-avstrijskega nemštva ter si da dati vsa potrebna navodila. Sedaj vemo, čemu plačuje država Nemcem ministra. Država pa tudi s tem neposredno podpira nemška bojna društva, ker daje minister dr. Schreiner ostenstativno velik del svoje ministerske plače mesečno v enakih delih „Schulvereinu" iu. „Slidmarki". d Nemška požrtvovalnost v nacijo-nalne namene. Na Slovenskem so po vrsti večje občine, da, celo trgi, kjer še vedno ni podružnic našega edinega vseslovenskega obrambnega društva, družbe sv. C. i. M. Na Koroškem pa že skoraj ni več občine, ki bi ne imela delavne podružnice enega ali celo obeh nemških bojnih društev. Neznatna občina Renvice si je ustanovila nedavno podružnico „Schulvereina", in takoj se je vpisalo 150 članov, med njimi več takih, ki so plačali 20 do 40 kron. Občina Prohl pri Mostu na Češkem ima le 51 hiš, a k novi podružnici „Schul-vereina" je pristopilo 70 članov. V Štoreh pri Celju imajo tudi tako podružnico, in dasi so prebivalci večinoma slovenski tovarniški delavci, šteje podružnica 106 članov. Ti ljudje seveda niso pristopili toliko vsled navdušenja za nemško stvar, kakor na pritisk delodajalcev. Sramotno bi bilo za vsako večjo slovensko občino, ako bi se med njenimi prebivalci ne dalo zbuditi zanimanje za naše obrambno delo. a Prečitane časopise na mejo! Koliko prečitanih časopisov se zavrže n. pr. v naših mestih Ljubljani, Celju, Trstu, Gorici itd. In vendar bi lahko rodili šel stoterne sadove za narodno probujo obmejnih Slovencev. Naj bi se lotilj dela katero prosvetno društvo n. pr. „Prosveta" ali „Akademija", ki bi izdalo oklic v naših časopisih, naj bi rodoljubi oddajali prečitane časopise v določenih trgovinah in trafikah, kjer bi se vsak petek pobrali ter odposlali v obmejne kraje. Gotovo bi se pridružila tudi naša uredništva ter prepustila nekatere časopise, ki jih xdo-bivajo v zameno. Pisarni družbe sv. Cirila in Metoda je znan rodoljub, ki bi prevzel stroške pošiljanja. „Narodni Jednota severočeška" je lani izdala za časopise v take namene 11.232 K. In blagodejne posledice vidimo po celem severnem Češkem. (pristno germansko imel), ki bi ziulji tukajšnjih kmetov najraje kar čez moč obogatel. Stavi sedaj veliko žaro, da bi še to trohico gozdov, ki jih imamo, ugonobil. Možu so pa najbrž postavna določila premalo znana. Saj je treba vendar komisije, predno se začne s takim podjetjem. Občinski odbor, zgani se vendar! Južna železnica s svojim slovenožrcem kontrolorjem Spitzerjem vas je itak pri stavbi svoje nove čuvalnice popolnoma ignorirala. — Z vedno večjo sigurnostjo krožijo tudi po našem trgu vesti, da so naši tržaai že sklenili ločitev trga od okolice. Ako bi imeli zadnjo besedo, bi bila ločitev že izvršena. A predložiti se mora tozadevno prošnjo. Mettinger bo gotovo župan! Že sanja o slavnih preteklih časih, ko je nemški župan (takrat je bila Vuzenica še popolnoma „tajč"; kako, vam sporočimo o priliki!) pri običajnih slovesnostih sedel pri oknu, mesto salonske suknje pa oblekel samo črni rokav ter ga kazal mimoidočim, gotovo iz same štedljivoti do občine. O zlati časi, morda se vendarle vrnete. Germani ja, pridi nam na pomoč! Dasi-ravno je ta zahteva največja bedaatoča, vendar pričakujemo, da bo naš občinski zastop na braniku naših upravičenih zahtev. Uredništvo in upravništvo „Narodnega Dnevnika" in „Narodnega Usta" imajo stalno telefonsko številko (Celje, interurban) 65 (Na isto številko kličite tudi „Iz-vrševalni odbor Narodne stranke" in „Zvezo narodnih društev".) Dopisi. Iz Vuzenice: V našo grabo je privandral lansko leto neki lesotržec iz Koroškega Člainscich z imenom Štajerske novice. b Bodimo zavedni ! Zadnjič sem bil na kolodvoru v Celju priča naši največji in najgrši napaki — narodni mlačnošti. Stal sem blizu kolodvorske blagajne in radovedno poslnšal, je li zahtevajo stranke vozne listke večinoma nemški ali slovens&i. A verjeti nisem mogel svojim ušesom! Akoravno so bile stranke večinoma slovenske narodnosti, kajti poznam jih kot zavedne Slovence in Slovenke (!), so govorile vse izključno nemško. Med njimi so se uvrstili kmetje iz dežele in tudi ti so zahcevali karte nemški in kako tudi drugače, saj jim gre slovenska narodno-slovenska inteligenca z dobrim zgledom naprej. Sicer hočemo priti drugič z : i m e n i na dan! Proč s to mlačnostjo! Ravno ta tvori dober delež na naših velikih neuspehih! b Plesni venček osobja „Zveznih podjetij" v Celju, kateri se je izvršil v „Skalni kleti" minulo soboto, je potekel zelo veselo in animirano. Vsi prostori so bili polni občinstva, katero je v lepo dekorirani dvorani vneto plesalo do ranega jutra. Vsa čast in hvala prirediteljem lepega večera, gostilničarju g. Viharju pa na izvrstni postrežbi. a Slovensko delav ko podporno društvo v Celju je včeraj dopoldne nadaljevalo svoj občni zbor. Sklenilo se je, da se društvena gostilna ne opusti, ako lastnik hiše ne stavi glede stanarine nesprejemljivih pogojev. Denar, ki se je nabral doslej za društveno zastavo, se je dal odboru na razpolago v svrho nabave godal za društveni tamburaški zbor. Pevski zbor i se oživi in tamburaški zbor se ustanovi. Tako je upati, da se bo družabno življenje zopet začelo veselo razvijati. v Na našo notico o trgovskih zvezah glede vinske kupčije na Češ- tem nam pošilja g. dr. Chlonpek iz lijntomera pismo, katero je dobil na tozadevno vprašanje pri „Prvi skupni vinski zalogi čeških gostilničarjev" v Pragi. Pismo se glasi sledeče: Vaš cenjeni dopis z dne 13. dee. 1908 smo vzeli 8 hvalo na znanje in si dovoljujemo Vam sledeče sporočiti: Letošnje leto imamo svojo potrebo večji del pokriti z nakupom 60—80 vagonov vina raznih provenijenc, potrebovali bi le še nekaj cenenih vin za izdelovanje sladkega vina. Ta vina bi morala imeti 9'/o alkohola in ceno 16—18 kron. Ako bi tak» vina imeli, bi nam jih lahko kar najceneje ponudili in nam vzorce poslali. Priporočamo se itd. za ravnateljstvo Earol Vostrovsky. — Toliko interesiranim krogom na znanje, v Iz Maribora. Gojenje telovadbe v nemških telovadnih društvih. Primerjamo sklepna poročila telovadnih društev v Mariboru o obiskavanju telovadbe v preteklem letu 1908! „Marburger Turnverein" ima povprečno na vsako telovadno uro ne-celih 17 telovadcev, „Turnverein Jahn" jih ima povprečno nad 17, slovenski telovadni društvi „Športno društvo" in „Mariborski Sokol" pa povprečno nad 26 (20—32). — Sklepnega računa nas naj ne bo sram. Na zdar! a Umrla je v Celju v soboto gospa Neckermannova, vdova po bivšem celjskem županu in dež. poslancn dr. J. Neckermanna. a XI. Občni zbor Savinske podružnice slor. plan. društva se je vršil zadnjo soboto v rdeči dvorani „Narodnega doma". Načelnik nadučitelj Kocbek se spominja prerano umrlega člana dr. Dečka in zborovalci so mn zaklicali Hkratni živijo. Tajniško poročilo poda učitelj Šijanec, blagajniško pa nadučitelj Kocbek. Izvoli se stari odbor: Kocbek, dr. Vrečko, Šijanec in Podbrežnik iu v odbor celjskega pod-od8eka pod vodstvom dr. Vrečka pa Salmič, Hočevar, Krajnc, Vrečko Drag., Prekoršek, dr. Gv. Sernec in 1 član klnba naprednih celjskih akademikov, ki ga določi klnb. Natančneje poročilo sledi a V Grobelnem sta ustanovila včeraj gg. dr. Božič in M. Stibler mlekarsko zadrugo. Nova zadruga pristopi Zadružni Zvezi v Celju. Načelnik je g. Fr. Vuga. Iz Št. Jurja ob j. ž. Ustanovitev „Sokola". Včeraj se je ustanovil odsek „Celjskega Sokola" v Št Jurju ob Juž. žel. K tej ustanovitvi je priredil celjski Sokol pešizlet. Po poročilu pripravljalnega odbora je govoril načelnik „Celjskega Sokola" brat Smertnik o pomenu in smotrih sokol8tva, na kar se je izvolil pri volitvah odbora šentjurskega odseka za predsednika brat Čulek, za podpredsednika brat dr. Josip Ipavic in 7 odbornikov. V odboru so br. Al. Recelj, Fr. Urleb, Iv. Šošter, Fr. Ferlež, Ivan Kuster, Viktor Puncer in Andr. Oset. Novoizvoljeni odsek je na to pozdravil starosta „Celjskega Sokola" brat dr. Gvidon Sernec. Pristopilo je 39 članov, čistega premoženja je 611 K. Ker šteje novi odsek navdušene narodnjake za odbornike, med člani pa zavedne in ponosne fante-telovadce, mn je zasigurana lepa bodočnost. Novim boriteljem za sokolsko misel naš krepki „Nazdar!" a Iz Jurkloštra. Pri tukajšnji podružni cerkvi sv. Trojice služi za mežnarja Jožu Gorjup, kateri opravlja ta posel že 63 let. Te dni je dobil od namestnije v Gradca kolajno za 40-letno zvesto službovanje. Čast vrlemu možu! v Iz Ivanjkovec. Gg. Joško Rajh iz Mote in Lovro Petovar iz Ivanjkovec sta še kupila drugo polovico Stajn-kovega posestva v Jeruzalemu in je tako prišlo celo 24 oralov obsegajoče v najlepšemu vinskem kraju Ljutomerskih goric ležeče posestvo v zanesljivo slo-veuske roke. v Grad Tal pri Graden bo prodal sedanji lastnik nek konzorcij Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanju znamka ali dopisnica za odgovor. Upravništvo „Narodnega Dnevnika". Monograme, razna vezilna dela izdeluje po ceni neka gospa v Mariboru. — Naslov v trgovini V. Weixla v Mariboru. Gosposka ulica. 20 1 Kupim hišo v prometnem kraju, pripravno za malo trgovino, blizu dobrega studenca za izdelovanje sodovice. — Ponudbe na Joe. Stokavnik, Dol pri Hrastniku. 18 3-2 Zahvala. Rodbine: dr. Janko Serneč-eva v Mariboru, prof. Koprivnik-ova in dr. Rudolf-ova se zahvaljujejo iskreno pevcem Slovanske čitalnice v Mariboru in vsem, ki so se ob smrti dr. Janka Serneca, odvetnika v Mariboru, spomnili njegovih zaslug ter žaliijoče rodbine in za vso njej izraženo sožalje. Et Zuezna trgovina m Rotouška ulica 2 v Celju ček. rač. št. 75.221 Svoji k svojim! f^lRGOVINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-Li-J celijski, konceptu), pismeni, doku* BBS mentni, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c.kr. Sol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga Sol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresnikl, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseh tiskovin za krajne šolske svete, občinske urade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske urade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske küjige v vseh velikostih, z eno ali dvemti kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polnsnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in druire. Zavitki za nrade v raznih velikostih. Mnlitvenike itd. Priznnno dobro blago. Solldna ln točna postrežba. Cene nizke. X Zvezna tiskarna v Celju Schillerjeva cesta it. 3. Ček. račun fit. 75.222. B ■ ■ TISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki lioče uspešno delovati, kajti tiskovine — brez učinka' romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-■fgPjjB citane v ko». Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno r tem smislu, zaniore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se Jirejemuiku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podeljeni, katero se potrudi v vsakem oziru Izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinhom. OOÖ O OOOOO OOOO O O Znvod ustrezajoč vsem zahtevani na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknlmi stroji najnovejše konstrukcije ln /lairalniinl pristroji je v položaju r polni meri zadovoljiti svoje eenj. stranke. eOQOOOOOOOOOOOO Zuezna knjigoveznica Sdiillerjeua cesta 3 v Celju Sdiillerjeua cesta 3 Svoji k svojim! [TTtDOBNO urejena ter opremljena s U najnovejšimi pomožnimi stroji, e I—- modernimi črkami ln okraski se BBBB priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom ln uradom v izdelovanje vseh v svoj» stroko spadajočih del od najprlprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne lu društva. Aktni fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene. 1. 43 150—9 ■ ■ ■