PROSVETA . dgjly except SaturdMjt, Sunday, »d Holidays ŠTEV.—NUMBER 239 Domače vesti Not grob v Minnesoti Duluth, Minn. — V tukajšnji bolnišnici, kjer se je nahajala več mesecev, je umrla Manja Pečavar, rojena Smuk, iz Mc-Kinleyja, stara 53 let in članica SŽZ. Zapušča moža in enajst otrok, od katerih je najmlajši star osem let. Nov grob v Waukeganu North Chicago, 111.—Dne 4. dec. je umrl Mihael Borovšek, star 77 let, doma iz Petrovine, »Hrvaško, v Ameriki 53 let. Bolehal je dalj časa in končno podlegel pljučnici. Bil je član društva 14 SNPJ 39 let. Zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. Tretji sin je umrl pred poldrugim letom in je bil tudi član dru- itve 14. - —----- Is Clevelanda Cleveland.—Po tritedenski bo lezni je umrla v bolnišnici Rose Marie Supan, stara 8 let in članica mladinskega oddelka KSICJ. Poleg staršev zapušča šest sester, tri brate, starega očeta in staro mamo, vsi v Newburghu. —V bolnišnici je umrl Nicholas C. Rusinič, rodom Dalmatinec, star 57 let, v Ameriki 28 let. Tukaj zapušča ženo, štiri sinove (dva pri vojakih), pet hčera in več vnukov.—V clevelandski kliniki se nahaja bivša Cleveland-čanka Katherine Sabatovich iz North Royaltona, O., ki se je morala podvreči operaciji.—Pri družini Chester Balukin so se o-glasile rojenice in pustile hčer- Kampanja za osvoboditev ujetnikov Začel jo je ameriiki državni tajnik New York. U. dec.—Ameriški državni tajnik Byrnes Je začel kampanjo za osvoboditev nemških vojnih ujetnikov, ki so v državah zapadnih demokracij. Cilj je osvoboditev ujetnikov v prihodnjem letu. , # Pričakuje se, da bo Byrne« začel pritiskati na Rusijo naj izpusti nemške vojne ujetnike. V Kusiji in zapadnih državah ujet niki opravljajo rehabilitacijska dela. Byrnes je nasprotnik ide Je reparacij v obliki dela. Vse države naj bi se držale provizij ženevske pogodbe, Provizije določajo izpustitev vojnih ujetnikov kmalu po usta vitvi sovražnosti. Nemčija Je bila poražena pred osemnajstimi meseci, Byrnes je začel kampanjo s pozivom na Veliko Britanijo, Francijo, Holandijo, Belgijo in l.ukhemburško, naj izpuste 074,-000 nemških vojnih ujetnikov do oktobra prihodnjega leta. Te so ujele ameriške oborožene sile. Nem&ki vojni ujetniki so uposle ni v rudnikih, na kmetijah in pri gradnji projektov. Vprašanje razkosa nia Palestine iPrekhc rudarske stavke je u-kžil situacijo. Lastniki premo-ftnikov bodo opazovali razvoj, prjeni so, da bo federalna vla-Mtanla korak« proti Lewisu. [uniji, da odvrne konflikte v pčnosti. Lahko si prisvaja K«, ker je Lewis kapituliral. federalno vrhovno sodišče bo W>rže danes naznanilo, ali bo pedilo zaslišanje o apelih ali i Gotovo je, da končna odlo-ne bo kmalu izrečena, »ro vse restnkcije, katere je ■da uveljavila v zvezi s hra-jvijo premoga pred preklicem darske stavke, so bile odprav-Vključevale so omejitve "B7le8s in potniškega prome m železnicah in zatemneva->mest. *Ws Je naznanil, da se bodo »j' vrnili na delo na podlagi Nbe. katero je sklenil z no Kongresnik Martin wari pred depresijo Washington. D. C.. 9. dec.— Kongresnik Martin je na seji o-srednjega odbora republikanske stranke svsril pred novo depre sijo. Republikanska stranku, ki je zmagala pri novembrskih volitvah, bo morala storiti korake. da Jo prepreči. Martin bo pr««d-sednik nižlc kongresno ibornlcc, v kateri bodo imeli republikanci večino. ^HINGTDN, D. C., 9. dec. »nozn. državni Ujmk Dean J* naznanil, da bo ad ■"'•cija izzvala kongres, ko ■»Ume v zasedanju po no-^ naj ustanovi posebni " fnanciranje pomožnih ! r\ nasičevanje prebi-' '"J'h državah. Pomoč 1 le one države, ki '"'kazale, da Jo potrebu Uradniki državnega depart-menta so nedavno razkrili, da bo Amerika pomagala zlasti Ita liji, Avstriji in Grčiji, ko bo sedanja pomožna organizacija UNRRA razpuščena. Acheson Je v svojem govoru odločno za vrnil obdolžitve, da Amerika u-porablja živila kot politično sredstvo in da Je naredila dobi ček iz druge svetovne vojne Unija CIO zahteva zvišanje plače Atlanta. Ga.. 9 dec.—Vodite Iji tekstilne unije, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij. so naznanili kampanjo za zvišanje nlače V tekstilnih to varnah na jugu je uposlemh o krog 100,000 delavcev. Unija, katere predsednik je Emil Rie ve. zahteve zvišanje plače za 15 centov na uro. 'n Je govoril po radiu, •"'imeti, da bo Amerika -'Kevala o trošenju de klade. Tl,«a zavzema stališče, da " ne sme deliti skozi or-'JJ «1 enega tipa kot je k le rekel Acheson ki bodo dobivale po -do morale dokazati, da ^'d potrebujejo. Tak * P® mojem mnenju po prsvičen." Ne obrsmbi svojih domokrstlčnih prsv* po tsredno t^kih bojih. 'PROSVETA THE ENLIGHTENMENT QLASILO IN LASTNIKA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of earf published bf SIot.do National Boaoflt Society Naročala« ca Zdruftene dršave (isven Chftcaga) In ganado ISM oa loto« 13.00 u pol lota. 9I.S0 sa čotrt lota; aa Chicago la okolico Cook Co* 17.50 sa telo leto. ft.76 sa pol le U; s« inosemslvo ff«00. Subccription rates: for the United Stales (except Chicago) and Canada MUM) par year, Chicago and Cook Coanty I7J0 por year, foreign countries f9.00 par year. . 1 ' Cene oglasov po dogororu.—Rokopisi dopisov in nenaroteath člankov so n* vračajo. Rokopisi literarno vsebine (črtice« povesti, dramo, pesmi itd.) so vrnejo pošiljatelju le e alučaju. če Jo prilošll poštnin«. ^ Advertising rates oa agreement.—Maauacripis of comaauaicaiioas aad ensoUeMod articles wili aot he returned. Other manuscripts, such aa stories, plays, poems, etc.. will bo returaod to sender only when accompanied by self-addressed and stamped envelope. Naslov na vso. kar ima stik s listoasi PROSVETA 2657-69 So. Lawndale Ara., Chicago 29, Illinois Ut Lewis in majnarji—II Včeraj smo podali nekaj misli o Johnu L. Lewisu in njegovi karieri kot najmogočnejšega unijskega voditelja po smrti Bamueh Gompersa. Ta njegova kariera ima svetle in temne strani. Sigurno je. da v -zadnjih 12 letih nima nihče večjih zaslug pri gradnji ameriških unij kot ravno on. Odlično se je izkazal tudi Philip Murray in več drugih starejših in mlajših delavskih voditeljev. Izmed slednjih Je zadnja leta zavzel najvidnejše mesto Walter Ruether, predsednik dinamične in progresivne unije avtnih delavcev CIO. On se odlikuje v#tem, da predstavlja nov tip delavskega voditelja —dip, ki je v popolnem kontrastu z Lewisom. V kontrastu namreč po idejah. Medtem ko je Lewisu vseeno, kako visoke so cene premogu — aH pa tudi kruhu —, ako on dobi svoj "funt mesa", je Ruether v zadnjem mezdnem boju z avtnimi magneti naglašal tudi interese konzumentov in dejal, da njegova unija ne zahteva nobenega zvišanja mezd na račun zvišanja cen. Z drugo besedo: on je zahteval splošno zvišanje mezd na račun ogromnih profitov. Protestiral je tudi pozneje, ko je General Motors zvišala cegff>avtom. Lewis ni ka^tpkega še nikdar storil, marveč je vedno sodeloval z operatorji prj njih zahtevi za višje cene premogu. Na mezdnih pogajanjih j^^er bičal njih profitarstvo in lakomnost kot to zna le on, po podpiv pogodbe pa se je zanje postavil pri navijanju cen. Sicer jf.jjsnica, da se premogovna inckistrija v dobičkanost-nosti ne morfcfttyjnerjati * avtno In marsikaKšno drugo industrijo, kajti trpi preveč in predolgo od kaosa ln anarhične konkurence. Vsled tega Je \mii njena sanacija mogoča le v podržavljenju. Ampak Lewis jfl^vpiji zatrl vsako misel za socializiranje te ali kakšne druge industrije. Majnarji se pod njegovim žezlom lahko navdušujejo le za — "free enterprize" in lahko poljubno bičajo operatorje. Sistem privatnega lastništva in izkoriščanja je dober, toda operatorji so največji lumpi! Takšna je "free enterprizerska" logika konservativnih in reakcionarnih delavskih voditeljev. Ne sistem, marveč posamezni kapitalisti so hudiči! Ni čudno, če se Lewis z majnarji vred zdaj nahaja v precepu. * Naj nihče ne misli, da smo vsled te kritike Leyisa na strani izkoriščevalcev, pa bili premogovni ali drugi baroni, ali pa na strani Trumanove administracije. V resnici smo toliko kritični napram Lewisu, ker to od njegove "free enterprizerske" zablode imela koristi le rufJt'tya*. Unijo je enkrat, pred 20 leti že zavozil tako daleč, da Je od^ijlif ostalo le ogrodje. Vsi majnarji se lahko še spominjajo, kakšne so bile posledice, kako grozovito so bili izkoriščani in teptani in goljufani. Iz tistega pekla jih je rešil le "new deal", ki jim je dal pravico do organizacije. V tistih žalostnih letih so mnogi preklinjali Lewisa, dasi ni bil on glavni krivec, da so izgubili unijo, marveč kapitalizem, "free enterprizerjr, ki so se zatekali k biriču in hudiču, samo da so preprečili organ|ziradje majnarjev v Pennsylvaniji, West Virginijl, Kentuckyju, drugbd jo pa razbili. Nihče ni plačal večje cene za unijo kot so jo plačali majnarji. Nihče bi tudi ne bil večji revež kot majnarji, če bi zopet izgubili organizacijo. Videti je, da se tega tudi zavedajo 4n zato so tudi solidarni z Lewisom, dasi imajo najbrže mnogi izmed njih svoje pomisleke ali dvome v Lewisovo "nezmotljivost". * Kako se bo Ldwis izkopal iz te kaše in kako bo rešil unijo brez večjih, lahko tudi usodnih posledic, je v naročju bogov. Pri tem nimamo toliko v mislih drukonične denarne kazni, katero je zvezno sodišče naložilo njemu in uniji, kolikor možnosti obnove sedanje ali sklenitve nove pogodbe z operatorji. Denarna kazen je sicer težka, toda jo bo unija lahko prebolela, kujti v blagajni ji bo še vedno (»stalo okrog deset milijonov dolarjev. Seveda lahko sledi nova denarna kazen, ki lahko unijsko blagajno popolnoma izčrpa. Toda tudi ta udarec bodo majnarji preboleli, ako bodo izšli intaktno iz boja — ako ne bodo razmajali organizacije s tem, da puste Lewisa na cedilu. Kaj takega bi lahko postalo usodno za majnarje. * Situacija je zanje, za Lewisa. za vlado, za vso deželo težja kot izgleda na povnšju. Te vrstice pišemo v |M«tek in torej ne vemo, knj bo predsednik Tidman povedal v svojem nedeljskem govoru. Vnaprej lahko vemo le to, da bo urg.ral majnarje in apeliral na njih patriotlčnl čut, da se vrnejo na delo. Toda vse Je odvisno, pod kakšnimi pogoji Sigurno je, ako bo trajala ta stavka do božiča aH še dalj, bo zmrzovala in tudi mnoge druge industrije bodo parallziranc ter milijoni brez dela. Ako vlada ne bo rabila več razsodnosti kot jo je rabil I^cwis, ko se je podal v to hazardno igro, bo deJela lahko dobila udarec, katerega b«» težko prebolela Dežela b* z vsem delavskim gibanjem vred težko rodil ln nosila velik greh. ako sc vlada odloči za rai-bitje majnarske unije, na kar Jo ščuvajo vse antidrlavske sirene (Lewis ni UMW. čeprav Je na škodo vsega delavstva njen diktator!) V tem primeru bi m« vrnile v premogovne revirje prej ali slej podobne razmere, skozi kakršne so šli majnarji po razbitju UMW pred 20 leti. Za debelo bi bil to največji škandal, največji greh ln pot od razbijanja majnarske unije bi tudi vodili v razbijanje drugih unij. Mi upamo, da se administracija ne bo podala na to pot, neglede kako velike so Ltwiaove provokacijp. In edini način, da se vlada izogne tej poti, jo to, da obljubi majnarjem. da bo zastavila vso svojo moč ln pretit* In prisilila operatorje na sklenitev vsaj enake pogodbe z UMW kot je sinlanja z določbo, da *e s prihodnjo pomladjo zniža delovnik vsaj za mwm ali deset ur na teden brez zni Janja plač Majnarji so do tega upravičeni Taka pogodba bi bila poštena za majnarje in tudi za deMo. Toda da li bo Tmman /avzel tako ali podobno stališče v nojem apelu na majnarje. bo uuuljem znano prodno pridejo te vrstice do njih. Ako se bo po- PISMO Z JESENIC Waukagan, 111.—Ko sem bil 1. 1938 na obisku v stari domovini z dr. Furlanom, Frankom Zait-zom in Antonom Žagarjem, sem se seznanil z Mirkom Stebihem v Toplicah. Potem sva se večkrat dopisovala, takoj po tfojni pa se je zopet oglasil. Med drugimi pismi mi je pisal tudi sledeče: "Dragi tovariš!—Prav lepo se Ti zahvaljujem za pismo z dne 22. jul., kakor tudi za poslano srajco in kravato, ki mi jo je prinesel tovariš Mesec. On je sedaj v Kranju poslovodja neke pekarne. Verjemi mi, dragi Nace, da se pri nas izboljšuje iz dneva v dan. • Dasiravno so nam v Parizu nagajali eni kot drugi, jim ne bo to nič pomagalo, kajti resnica in pravica, ki so jo zagovarjali naši zastopniki na pariški konferenci, je močnejša in bo prej ali slej zmagala. De lovno ljudstvo našega naroda u-živa polno svobodo, kateri se bodo prej ali slej pridružili naši bratje iz Trsta in Gorice in to kljub zakrknjenosti zapadnja-kov. Narod hoče prave svobode, ne pa take svobode, ki ščiti fašiste in razbojnike, ki so prizadeli toliko gorja človeštvu. Dragi Nace, vedi, da naši narodi s tako vztrajnostjo obnavljajo in gradijo tovarne, da kaj takega zgodovina še ni zaznamovala! Tako si bomo s pridnim delo.vi svojih rok kmalu o-samosvojili in obnovili ter zasi-gurall našim potomcem lepše in srečnejše življenje. Vedi, da ne bi stara monarhistična in ko-rumpirana Jugoslavija dosegla tega niti v 50 letih. Pri tem nam pomaga naša iskrena prijateljica Sovjetska zveza. Če nafti kaj proda ali zamenja, ne zahteva v zameno koncesij v naših rudnikih in naše politične svobode, kakor to zahtevajo zapad-njaki. Mi korakamo z brzino lepši in srečnejši bodočnosti nasproti. Naj ti navedem nekaj primerov našega ustvarjanja: Mi delamo na Jesenicah v naših velikih plavžih udarniško in ustvarjamo mnogo več/ kot nekdaj. Delamo tudi ob nedeljah, v prostem času pa brezplačno čistimg ruševine. Prihodnje leto, ko se bo pričelo z gradnjo stavb, bomo pa prostovoljno delali pri zidavi. Naša mladina bo te dni dokončala s prostovoljnim delom 92 km dolgo progo Brčko—Banovi-či v Bosni. Ta proga bo zvezala bogate rudnike z žitnimi polji Vojvodine. Če bi jo gradili privatni interesi, bi stala ogromne milijone in gradili bi jo nekaj let, naša mladina pa jo gradi od letošnje pomladi in bo sedaj kmalu gotova. Temu se čudi ves svet in novinarji iz raznih državah prihajajo gledat in občudovat naSo mladino. Dalje je naša mladina v Mač- vi v Srbiji ifcsušila v par mesecih 40,000 hektarjev močvar, kjer sedaj traktorji orjejo in se-jejo pšenico, atjfr* Jugoslavija je pri vsakih vomvah obljubljala i/sušitev, pa ni storila ničesar, mi pa smo o tem zvedeli iz časopisev že potem, ko je bilo delo končano. Na Gorenjskem gradijo o-gromno električno centralo, ki bo dajala struje Za vso Slovenijo. Ptl Žerovnlci pa jezimo Sa vo, tako da bo nastalo več kilo-' metrov dolgo jezero, nad jeze rom. 30 m nad vodno gladino, pa bo šla železnica na drugo stran proti Dobravi, kjer bodo povečali naše tovarne. Dalje so mladinci regulirali Pesnico pri Ptuju, tehniki ljubljanske uni verze so elektrificirali Bloke itd. Lahko bi Ti naštel celo vrsto drugih uspehov. Smelo trdim da so izvršujejo ogromna dela in narod z zaupanjem gleda v srečnejšo bodočnost, ker se zaveda, da m več na naši zemlji kapitalista, ki Hi nas izkoriščal. Kar naredimo, je vse naše in Če nI dola v maj nI. Je pa doma. To Ja spoznal tudi ta promogar, po imenu Medico Bernardi, ki pomaga svoji šanl pri pranju—aH pa morda uči svojo hčerko, kako so oboša parilo. Ampak je videti, da so hčerki vidi vsa to nekam čudno. čimprej bomo naredili, tem prej bomo lepše živeli. Vsa naša industrija je v ljudskih rokah in ves dobiček gre zopet za dobrobit ljudstva. Mi vsi smo delovni ljudje in vsakdo, ki Hoče jesti, mora tudi delati. Tudi cene našim živ-ljenskim potrebščinam se znižujejo z vsakim dnevom. ' Danes nimamo več posrednikov in špekulantov, ampak zadruge kopu-jejo direktno od kmeta. Tu Se vrše tudi procesi proti gotovi duhovščini, ki je proti-ljudska in je na sramoten način izkoriščala in kradla revnemu ljudstvu že za časa* stare Jugoslavije. Prav je, da se te ljudi pokaže in razgalili pred narodom, da ne bo več slepo sledil tem uniformiranim agitatorjem Rima, ki »go razdvajali edinstvo Slovencev. Sedaj ne morejo več v kalnem ribirati in motiti našo enotnost. Jutri bomo imeli volitve. Ve-, ruj mi, da je razpoloženje ljudstva tako iskreno za našo ljudsko oblast, da bo šel narod stoodstotno na volišče in volil naše odlične politične voditelje, ki nas sigurno vodijo v lepšo in boljšo bodočnost. Tako, dragi Nace, v kratkih obrisih sem Ti orisal naše prilike, ki so resnične. Sedaj pa zaključujem in Te prav lepo pozdravljam, kakor tudi Tvojo soprogo. [Iskrene pozdrave tudi vsem tiJtitn, ki dobro žele naši izmučeni domovini. Da, naša domovina s strahovito brzino prehaja k teme v svetlo bodočnost, t^llo da se bo marsikateri Slovenec, ki je moral v mladih letih s trebuhom za kruhom v svet, na stara leta povrnil v cvetočo domovino, ki ga bo sprejela kol oče sprejme svojega Izgubljenega Bina. Vaš Mirko Stebib." Ignatz Jgreb. seglo še najprej v kolektivnem sistemu, skupnemu lastništvu. Toda naša mladina vztraja za kapitalistični sistem, ker verjame, da lahko v kapitalistični družbi obogati, zasluži morda do 50,000 dojarjev na leto. Za poč't, ko jih poslušam. Oni ne vedo, da izmed 40,000, ki se jih posveti trgovini, samo eden uspe, o-stali pa podleže j o konkurenci, nekateri prej, drugi pozneje! Sedaj so zopet na stavki pre-mogarji. Ali so stavke potrebne? Ne, če bi bile industrije podržavljene, ampak Lewisova organizacija UMWA je zopet sprejela resolucijo zoper podr-žavljenje premogarske industrije. Kako bodo voditelji delaji za koristi premogarjev, ako pa jim slednji dajajo tako aristokratske plače. Kakor vse kaže, bo Lewis kmalu prejemal toliko plače na leto kot predsednik Združenih držav. Industrija v privatnih rokah pomeni naporno delo, natiranje produkcije skozi preganjaške metode. Vladna Statistika kaže, da je bilo štirikrat in tri četrtine več smrtnih slučajev v minulih petih letih: 17,101 ubitih in 313,873 pohabljenih. Premogarske barone stane premog $2 od tone, pro-našega prejšnjega urednika I. M. dojajo ga pa od $12 do $16 to-n$g bo bolj toleranten v kriti-j no. Seveda so združeni z vsa-ziranju vere. Tedaj še nisem • kovrstnimi agencijami in želez-vedel, da je vera tako zlo za nicami, da se profiti ne vidijo narode, kakor se je sedaj izka-j jasno, zalo, sedaj pa zgleda, da je moj | ( Moje potovanje, predno sem učitelj izgubil vero v one, kate- ^ v Chicago, se je pričelo v PAROČILO ZASTOPNIKA (Nadaljevanje) Hormlole. Pa.—Torej omenjena mri ^ertel je velika huma-nitarka. Sicer imamo veliko ta kih žena med članicami SNPJ. Podpisani prečita petkrat več pisem iz stare domovine kot jih je pnobčcnih v naših listih, ka tera pa so po večini več ali manj enaka Pisci teh pisem soglasno pripisujejo krvoločnost domobrancem, katere je bila naščuvala duhovščina. Torej sv., oce In njegova družba je v tem boju jasno pokazala, da ji ni mar za duše kristjanov, temveč za prigoljufano bogastvo, od kate rega so se morali ločiti, ker je zmagala ljudska volja. Kdor še nadalje podpira papeža je: ali nedorasli otrok ali pa hinavec. Da. na potovanju pisec dosti vidi tn sliši. Leta 1924. sem na zboru Prosvetne matice svaril P t a vil na stališče antidelavskih siren, tedaj bo to znamenje, da se je administracija vrgla na razbijanje unij še prrdno se po 16 letih • snlde prvi republikanski kongres, v katerem bo velebizms imel še več gorečih zagovornikov kot jih je imel zadnja leta. re je vzgajal. Well, človek se včasih res ne more zanesti na samega sebe. Vzroki so različni: borba za kruh in pa krivi me-šetarji in preroki. Če nimaš več kot železno voljo, se lahko zgodi, da jim podležeš. Jaz sem mnenja, n*} se ljudje pogovorijo med seboj in potožijo drug drugemu, kaj jih je zavedlo na napačno pot, kar koncem konca moramo priznati vsaj v tej deželi, da bi bilo najbolje, da se na demokratičen način pobotamo, ne pa s fizičnim bojem, križarsko vojno in linčanjem, kakor v Evropi. Linčanje je nekaj groznega! Življenje je tako kratko, zato je nesmiselno, da bi sovražili drug drugega. Ljubezen je največji faktor v življenju, dočim vojne in revolucije zahtevajo mlada življenja, ki so polna ognja in goroče ljubezni. Koliko dobrih mehanikov in tehnikov gre v prezgodnji grob! Ako bi imeli priliko razviti svoje možgane, bi lahko veliko koristili splošnemu življenju. Gradimo šole po vsem svetu, ne pa barikade in trdnjave, a-tomske bombe in vojne ladje! Naš cili naj bo izboljšanje človeške družbe. Učimo drug drugega, širimo resnico, zaeno pa ne hodimo na limanice raznim pridigarjem, ki obetajo lepo življenje na drugem svetu, p katerem pa faktično ničesar ne vedo. Podpisani apelira na vse, bodimo prijatelji Sovjetske Rusije in naše nove Jugoslavije, kakor tudi vseh drugih držav, katere so pri volji širiti znanje v korist vsega človeštva. Pobijajmo v debatah ljudi, ki širijo laži, ne do bi imeli dokaze za nje. Te laži samo škodujejo združenju narodQV. Pristdpite k organizacijam. ki delitfejo za resnico in pravico. Ne žalimo onih, ki if pociyajb v grobovih in ki so žrtvovali vse svoj« življenje za zboljšapje tehničhe dobe samo za to. da bi ti in jaz ter drugi imeli boljše življenje, da bi skupaj al veli brez vojn in prelivanja krvl^ Dobro izobražen človek ne bo nikdar postal kriminalec'* Dasiravno je danes na svetu še 50'; nepismepih ljudi, bi lahko nepismenost a posredo vanjem radia in numih tečajev odpravili v 50 letili. Tudi knjig damp lahko natiskati za vse narode sveta. Na stanovanjski konferenci, katere sem se udeležil v Chica-gu. nam je bito povedano, da ima Amerika nad dva milijona arhitektov, inženirjev in mehanikov. kateri lahko zgradijo čez milijon hiš v enem letu Torej kar lahko zgradi Amerika, bi lahko zgradili tudi po ostalem svetu samo kooperacije je tre ba. Seveda, to U se lahko do Strabanu. Hvala vsem, ki so mi šli na roke. Moje simpatije, mrs. Boštjančič! Ž Jožetom sva bila prijatelja. Tudi on se je navduševal za novo Jugoslavijo. V Triadelphiji, W. Va., je umrl moj prijatelj Novak. O njegovi $mrti mi je povedal s. Vinko Peternel, njegov sorodnik. Pri Novakovih se nisem mogel ustaviti, kajti avtobus je hitro vozil mimo, peš pa nisem rtlogel iti, ker je deževalo. Torej moje globoke simpatije vdovi in hčeri. V Elm Grovu ni nič novega. Radi dežja se nisem ustavil povsod, zamudil sem se pa precej časa pri tajniku. Ko sem se nahajal v Slovenskem delavskem centru v Chica-gu, so me vprašali, če ljudje že žalujejo za pokojnim Jožetom Snoyjem. Da, več oseb mi je povedalo v Bridgeportu, O., da pogrešajo pokojnika. Toda na žalost mnogi napredni očetje ne znajo zainteresirati svojih otrok, da jim bi sledili po njihovi poti, prav tako ne svojih žena. Vzroki so različni. Razume se, da imajo delavske agitatorje prisotne družbe na črni listi, radi tega navadno najbolj trpe njihove družine, katere potem skušajo na zvit način obrniti proti njihovim sorodnikom - agitatorjem. V Lansingu, Blainu in Barto-nu je vse po starem. Vitez in njegov pečlar stanujeta v novi hiši. Večji del sta jo zgradila sama. Joe Škof še vedno dela v premogovniku, medtem pa vodi farmo sin, ki je vrnil od vojakov. V Power Pointu tudi vse po starem, a naši ljudje se še vedno držijo delavskih principov. Pri Tuškovih, kjer sem prenočeval, sem videl tudi onega sina, ki ga je oče nekoč opisoval, ko je bil v ognju krogel. On je bil pri parašutarjlh. Sam je bil hudo ranjen, ko je nesel ranjenega prijatelja v zavetje, ampak prijatelj je bil ponovno zadet in ubit. Potem je bredel s komolci po vodi več milj. da se je re šil pred sovražnikom. Fant je poškodovan V boku. tako da še sedeti ne more pravilno. V Power Pointu so mi dali vsi nekaj zaslužka. V Salem pa sem dospel v nedeljo. Najprvo sem poklical po telefonu mrs. Mi-hevc. Odgovor je bil. naj grem v Slovenski dom, kjer se vrši seja. jiakar me bo pripeljal do njene farme Križaj. Tako se je zgodilo. V Slovenskem domu sem dobtl novego naročnika na Proletarca in prodal dve knjigi "Dinner at the White House". Pri Mihevčevih je bilo nekaj fantov iz Clevelanda. po Jcoadu pa smo odrinili proti Youngs (Dalje aa S. siraeL) Časovni koment Milan Medvešek Nekdo mi piše: "V t* let, odkar čitam socialisti5 teraturo, me je ta vedno mednarodnosti. Vsi narodi enakopravni. Mrzim vsako postavljanje naroda nad dom, pa naj bo nemški, s ski ali kateri koli. Soc je mednaroden! Slovens munisti in njihovi sopotni' pa danes največji prodni nisti!" Ali je zgornja trditev i na? Ali so res slovenski nisti in njih sopotniki naj šovinisti? Na čem temelji ditev? Ali so zato "iov ker zahtevajo priključitev Primorske in Koroške k ' niji? Ali morda zato. ki bijo tisto zemljo, katero magali s potoki krvi osvol Ali zato, ker danes Slov^ puste, da bi "civilizirani" njaki brisali čevlje ob nj», so jih skozi stoletja in stol Ali zato, ker bojujejo tisto vensko imigracijo, ki je naj kolaborirala s sovražnikom venskega naroda, nato pa p< nila v tujino, kjer se je p ljena zvezati s hudičem in čem, s kapitalisti in papeže bi se zopet povrnila na s' in izžemala slovenski nar V širšem pomenu besede venci, kakor tudi Slovani v šnem, niso še nikoli bili šo sti, temveč baš nasprotno: so malone skozi vso njihovo dovino ponižni, smatrali sebe manjvredne od drugih rodov, zlasti od Nemcev, A žev in Francozov, zaeno pa nižno služili tujcu, ki je z strojih kože in jih izrablja žive in mrtve. Da, poznam bo panslavizma (ki je danes segel svoj cilj!), toda pans' zem je bil v tistih časih le test proti agresivnemu pa manizmu, pozivanje k nar zavesti, klicanje na upor t zapostavljanje, zoper izko nje in razdvojevanje skih" slovanskih narodov. Če bi danes Rusi pn-pred svet s perverzno misj so oni poklicani vladati dom, da so nadljudje, da j« ka kultura edina prava k itd., potem bi lahko rekli, šovinisti, toda do sedaj slišali še nobenega Kui boljševika), da bi bil pro" to monstroznost, temveč nasprotno: Rusi poudarjaj so vsi narodi enakovredni, samo poudarjajo, temveč tudi dokazali v praksi so Stalinu očitali, da je na list, kar je seveda absu Očitali so mu to zato, ker J prvo mislil na Rusijo m * tem nc ostali svet. Ce n« vzemal tega stalite« praks, izvajal, potem dar bi bilo več Rusije m n* svetu najmanjše prihw » alizem. kajti naafašuem stri ves svet. Toda povrnimo sc k skim "komunistom ^ kom. Ali smo jih re »cdf šali peti hozano šovin^i stremnemu nacionalne vem za nobeno primero dar s ponosom gov°rto zmag. nad Nemci in to ne daje vzroka /a ** da g0 šovinist., prav ge ponosni na svojo roj* movino, katero dane. r tako energijo in ^ ravno P« «r PrtilfVij"uml narodnjakom. P« 1 . n da ne morejo dane^ o velik) ljubezn^ xa W« Italijane, kakor tod nr » Angleže in A^r^ rad. ie nadalje za*** 1 j]m odrekajo P'av'™ ° krajev, ki i'^f^Tv človeških in "bozj* » iM mednan Socialnem J< pravilno? S tem P» " da t. nc imr _ ^ prvo tvoj n^ ^./ ,,, r„r:, l0. DECEMBRA 1046 PROSVKTA esti iz nove, prerojene jovgnile in Jugoslavije denski pregled iz Slovenije (Od našega stalnega dopisnika.) NOVA PORUŠENEGA ibora jbolj prizadeto mesto Slo-e je brez dvoma Maribor, katerega je padlo skoro 10,-bomb. Ob osvoboditvi je bil [v ruševinah, danes pa kaže ae lice. S podporo in mno--0 udeležbo delovnega ljud-ra obnova Maribora naglo na-eduje. Doslej so obnovili eljski most, klavnico, plinarno, 3tno vodovod, obnovljena je alizacija po modernem siste-[ vzpostavljeni novi električ-vod', obnovljeno ie mestno -Jto kopališče, večina poško- .....v šol, ceste itd. Maribor- 7 so delali prostovoljno 150,-delovnih ur tet prihranili s fnad 1% milijona dinarjev, določitev načrtne gospodar-gradnje v Mariboru pa so •pisali anketo. delavskega OKOVNEGA GIBANJA je posebno omeniti ustanovi-in delo posebnih komisij, ki -rajo skrbeti za tehnično in jensko zaščito delavca. Glav-dbor sindikatov je sklenli, da ajo sindikalne podružnice u-noviti posebne komisije, ki se brigale za ustvaritev o-jvnth mer tehnične in higijen-zaščite delovnega človeka, o snujejo strokovne podruž-„ v podjetjih, rudnikih, gradil itd., kjer je potrebna teh-*na zaščita in higijenska zašči-pri delu posebne komisije, ki rajo pregledovati zaščitne me-pri transmisijah, strojih v runih oknih, na gradnjah in vseh ostalih delovnih mestih, so zaščitne mere neobhod-er se seznaniti tudi z življen-i pogoji v podjetju. Komike morajo pri upravi podjetij eniti vse potrebno, da se od-vijo nedostatki in se zavaruje Jiična zaščita in zagotovijo "Sjcnski pogoji dela. -y- Pri nas locajo — kakor vidimo — de-vci sami o svojih zaščitnih me- in higijenskih pogojih. ♦ DVIDENA JE REORGANI-CIJA DELAVSKIH OKOVNIH ORGANIZACIJ v nekaterih strokah, ki jo za-ivajo današnji pogoji delova-Dosedanja struktura sindi-JBih zvez je enolična. -Vsaka ikalna zveza je organizirala VC(? m nameščence gotovo K1' !n zaradi tega gotov del Jticenstva ni bil prilagoden nizaciji zveze tako kot je to fcbno in mnoge podružnice životarile, ker se niso mogle Nno razviti. Pokazala se j<; ustanovitve posebne > za delavce v malih obrtih, f'tiebna je postala zveza delavcev, ki šteje v dr-J k n. kaj nad 3000 članov, izredne važnosti in posebne "d!lvr,e povezanosti je nujno, da bi bile podružnice črne in mešane metalurgije vodene od glavnega odbora strokovnih zvez. j Dalje se občuti potreba, da bi se dižavni uslužbenci, ki so organizacijski problem zase, povezali v posebno enotno zvezo državnih administrativnih uslužbencev, prav tako tudi je potrebna reorganizacija Zveze denarnih, zadružnih in trgovskih podjetij, Zveze finančnih uslužbencev ter Zveze nameščencev občinskih podjetij in ustanov. Vsa ta re-organizacijska vprašanja naših strokovnih organizacij bodo rešena na plenumu glavnega odbora ESZDNJ v Beogradu meseca novembra. ♦ VELIKA RAZSTAVA RUDARSTVA IN KOVINARSTVA je bila odprta v Beogradu v prostorih tehnične fakultete, ki jo je organiziralo zvezno ministrstvo za rudarstvo. Pri otvoritvi je prisostvoval poleg predstavnikov najvišjih ljudskih oblasti tudi naš znani umetnik Zlatko Balokovič. Razstava ima namen pokazati našim delovnim ljudem veliko rudno bogastvo in naše delo v rudnikih ter v železarski industriji. Razstavljene so rudnine, delo in uspeh pri obnovi, način izdelave jekla, železa itd. Zlasti je zanimiv pri-kdz naših rudnikov v Trebči, Boru, kakor tudi bogata ležišča boksita ter živega srebra. Posebno vidno mesto zavzema na razstavi model industrijske šole za obrtniške učence ter so razstavljeni predmeti ter posamezni strdji, ki so jih učenci sami izdelali za svoja podjetja. Neškovič, predsednik srbske re publikanske vlade, je dejal, da nima naša ljudska oblast nobena! rezerve napram zadružništvu in da ne pozna nobene omejitve. Pot državnega gospodarskega sektorja je istovetna s potjo ljudskega zadružništva, ki ima trajno gospodarsko obliko. V zadrugah za skupno kmečko gospodarstvo pa vlada ne vidi samo trajne,-marveč večno obliko organizacije. Minister za trgovino srbske vlade Miletije Popo-vič pa je razpravljal o pojmovanju vloge zadružništva ter je nastopil proti preozkemu pojmovanju m zlasti povdarjal, da ljudsko zadružništvo ni samo organizacija za samo pomoč, marveč tudi del gospodarskega življenja naše dežele in naših narodov. Naša politika gre med drugim tudi za tem, da vključimo ves promet iz vasi v mesto in iz mesta v vas v zadružni aparat. * GOSTOVANJE PEVSKEGA ZBORA MORAVSKIH UČITELJEV V SLOVENIJI je odlično uspelo. Ta pevski zbor, ki uživa na Češkem velik sloves, je prvič nastopil v Ljub ljani že pred 50 leti z ogromnim uspehom. Zdaj je gostoval v vseh večjih krajih Slovenije pod vod stvom Jana Šoupala s 64 člani Nastopili so v Mariboru, Ptuju Celju, Jesenicah, Kranju in Ljubljani. Koncerti moravskib učiteljev so bili dokaz naše med sebojne povezanosti in topla kulturna manifestacija češkoslovaškega in slovenskega naroda. politiki USTANOVNA SKUPŠČINA GLAVNE ZADRUŽNE ZVEZE FLRJ se je vršila koncem oktobra v Beogradu, na kateri jc bilo poda no obširno poročilo o delu Glavne zadružne zveze o sedanjem stanju zadružnih organizacij, o razvoju naših zadrug. Sprejeta so bila pravila za Glavno zadružno zvezo v smislu novega okvirnega zakona o zadrugah ter izvoljen upravni in nadzorni odbor. • Obnovitvenih zadrug je dose-daj v Sloveniji 170, v slovenskem Pripiorju pa 46. — Prva zadružna hmeljarska razstava je bila odprta v Žalcu, kjer je bilo razstavljeno nekaj kvalitetno karakterističnih vzorcev. To blago bo v prihodnjih letih vzor za dosego boljše kakovosti pri lastnem hnr\elju. IZ ZADRUŽNEGA GIBANJA Na prvem svobodnem kongresu sibskih zadružnikov so poli tični predstavniki v diskuziji očrtnli vlogo in naloge ljudskega zadružništva v novi državi. Dr. IZ KULTURNEGA USTVARJANJA je omeniti noviteto v maribor skem narodnem gledališču. To je drama "Kreflova kmetija", ki jo je spisal Ivan PotrČ. Dejanje se vrši v Slovenskih goricah času stare Jugoslavije. Zunan znaki dogajanja hočejo prikaza ti neko trdnost kmetije, ki pa je na znotraj vendarle načeta z go spedarsko krizo ter pijanstvom gospodarja Krefla. Tudi zakoji ni zdrav, ker se je Krefl poročil zatadi dote. V smislu tradicije in kljub kritičnim odnosom med možem in ženo, silita kmečka zakonca svojega sina, da se poroči radi denarja, da bi bila s tem rešena tudi kmetija "Kref-lovina". Ta razredna zavest gruntarja privede tudi do zločina, ko se upre sin očetu. Krefl ubije svojega sina v pijanosti. Individualna drama sina-uporni-ka pa se umika širšemu vprašanju grutarstva, bajtarstva in vi-ničarjev, v čemer dobi drama svojo ideološko smer. — Kritika in občinstvo sta Kreflovo kmetijo Ivana Potrča sprejela ugodno. Režiral je Milan Skrbinšek, naslovno vlogo je kreiral D. Go-rinšek. SINDIKALNO GLEDALIŠČE V TRBOVLJAH je bilo ustanovljeno ob priliki združitve vseh gledaliških odrov v eno gledališko družino. Lep uspeh so vrli Trboveljčani dosegli pri letošnjem kulturnem tekmovanju. V novi sezoni bodo nastopili z reprizaml lanskih predstav, nanovo pa so naštudl-rali Nučičevega "Pokojnika". Napisal Harold Laski O vprašanju, ali ao protesti proti zunanji politiki ministra Be-vina pametni in upravičeni, je mnogo razpravljanja in malo edinosti. Kar pa je bolj važno, je to, kaj se skriva za temi protesti in kaj pomenijo. Skoro četrtina angleške delavske stranke e nastopila proti tej politiki in zahtevala spremembo. Razlog, katerega nag^a ta del delavske stranke je, da mora zasledovati socialistična vlada so cialistično politiko ne le v notranjosti dežele, temveč tudi na zunaj, ter da je radi tega logično, da zunanja politika pod Attlee jem ne more biti ista kot pod Winstonom Churchillom. iMnenje teh članov stranke je, da sta notranja in zunanja po itika dežele tako povezani in zapleteni med seboj, da jih nobena vlada ne more ločiti, ter da bo posledica nedoslednosti v tem pogledu le splošna zmešnjava. Radevolje priznavajo, da je 3il prvobitni Churchillov cilj v vojni zmaga, obenem pa so pre pričani, da je bil njegov drugi cilj ta, da ojači vse protiruske sile, ter da zgradi smernice bo doče britanske politike na najtesnejšem sodelovanju z Zedl-njenimi državami Amerike. Trditev, da je britanska politika posvečena ciljeiti in name nom Zedlnjenih narodov, je po njihovem mnenju prazna. Stvur tudi ne }>i mogla biti urejena na podlagi popolnega preokreta in nikakor ne bi pbštala boljša ako bi se Velika Britanija za Čela naslanjati na SoVjetsko unl jo mesto na Ameriko. Kar ho čejo, je to, da bi Britanija do sledno in smotrno zasledovala svojo lastno, angleško politiko čisto po socialističnih smernicah. Prav posebno io jih v tem na' ziranju utrdile ameriške volitve. Nesmiselno je govoriti o razdoru v delavski stranki, ali o disciplinarnih merah proti "u-pomikom". Gre namreč za načelo, o katerem smo odločali o priliki splošnih volftev. To na čelo je bilo tudi na pošten način V Prosvetl so dnevne svetovne ln delsvske vesti All lib čl tate vsak danf 1 k* )• bila snets. ko le John L. Lewis * drutbl svojih odvetnikov saputčal eodnljo. klor ie unijo vred obeojen na teilco denarno kasen valed kršitve sodaUake prepovedi, kt mu "l*1* da mora preklicati svoj preklic kolektivne pogodbo s vlado. Na levi poUj nJega Je w Kdw.y. generalni odvetnik ADF. na desni pa Welly Hopkins, glavni odsetnik UMW. upoštevano v razmerju z Indijo in Egiptom. Kjer je šla ta politika s svojega tira, so bili za to merodajni globoki vzroki. Prvi je mešanica strahu in nejevolje napram Rusiji. Spomini Bevina na komunistične poskuse razbijanja njegove poslovne unije so trdovratni in skrajno trpki. DrugI je nesposobnost uradov, s katerimi mora delati zunanji minister. Eden najbolj neverjetnih primerov te težave je britanska ambasada v Varšavi, katere člani žive še vedno nekje v Metternichovi dobi. Strah in sovražnost do Sovjetske unije sta rodila politično orijentacijo, ki je bila največja želja in cilj Churchilla. Po mojem naziranju se je postavila Velika Britanija tako odločno na stran Amerike le zato, ker je napačno razumela ruske cilje ln stremljenja. Prepričan sem, da je prvobitni cilj Rusije varnoat, ker je le na ta način mogoče prihraniti ruskemu ljudstvu na daljnih 1$ ali 20 let trpljenja in pomanjkanja. Nobenu dežela ne bi mogla toliko kot Velika Britanija doprl nesti k temu, da bi se Rusija po čutila varno. Treba bi bilo le, da se nejiata oba naroda drug drugega obsojati ter da se po svetita reševanju najvažnejših problemov, ki jih ločijo, kot na primer vprašanje Dardanel. Medsebojno razumevanje bi mo glo dovesti do zadovoljivega spo razuma v dveh tednih! Treba bi bilo seveda, da tudi Sovjetska unija neha s svojo propagando proti Angliji ter da spremeni svoje ambasade v tu- jih deželah v bolj prijateljske centre občevanja, v katerih je lahko dobila zaželjene informacije. Ako b\ kazali sovjetski diplomati le drobec one prožnoati, s katero razpravlja Stalin, bi debate ne bile allčne vedno razgovorom v melodrami m prijateljski kritiki ne bi bili slikani kot neizproanl aovražnlki, Rusi i-majo v Veliki Britaniji mnogo iskrenih prijateljev, ki streme za iskrenim sporazumom. Največji problem anglo-ame-riških odnošajev leži v globokem prepričanju socialistov, da so smernice ameriške zunanje poli-, tike neskladne s socialističnimi dejami. Dejanska neodvisnost generalov in admiralov napram civilni kontroli ameriškega ljudstva je vznemirjajoča, lato velja o politiki generala MacAr* thura na Japonskem. In nada Ijevunje proizvajanja atomskih bomb. In podpiranje dekadent-ne reakcije v Evropi.—ONA. GUaovi is naselbin (Nadaljevanje s I. atranl.) tovvnu, Oni so obiskali Mihov-ČeVo hčer, jaz pa sem nadalje val pot proti Glrardu, V prvi hiži sem se seznani) z rojakom LouŠlnom. Obnovil je Prosveto in zaeno povedal, kako je bilo, ko so ustanavljali društvo št. 117 SNPJ v Yukonu, Pa. Potem Je agitiral za Izgradnjo Slovenake ga doma in je uspel. Pogovar jali smo se tudi, kako smo bili navdušeni za delavsko solidarnost, medtem pa naša mladina prezira tako solidarnost in vsak poaameznik hoče postati kapita list: (Konec prihodnjič.) Anton Zornik. Nekaj o lovu na kite BUENOS AIRES. — ONA — Zadnji teden v novembru je bila odprta letušnja sezona za lov pa kite, kar je vzbudilo širom sveta mnogo pozornosti. Kako tudi ne, saj je ves svet živel že toliko Časa v pomanjkanju vseh vrst maščob. Dolgo Čiti so to vili keh svetnikov, vsi so mi priča, kako slabo pa se je godilo meni pod tujim ob-nebjem in pri tujih ljudeh! Ali ves ta čas se je paslo to človeče, kakor se pase zajec na mladem žitu! In kdo, mislite, kdo je bil? Nihče drugi kakor Gašpar, ki je prej za hlapca služil v Podsteni, ali sedaj je bil hlapec in gospodar TAVČAR pri moji ženi in na zemlji, ki jo je bil stari oče priskopušil in prištedil zame. Mislim, da sem vam povedal vse, kar je treba vedeti. Če sedaj vsega ne vidite, pa ste slepci! Pa mislim, da vidite vse in da se čudite z mano, da nisem pograbil po svfctlem nožu, ki je ležal pred mano na mizi, in da nisem hlapcu Gašpar ju tega noža potisnil pod rebra! Pa sem se krotil, ker moja ura še ni bila prišla. Oni pa je prav oblastno hodil po hiši ter zapovedoval in razkladal družini, kaj in kako se bo delalo jutri. "Da ne boste spali," je končal, "to vam povem! Lenuhov ne trpim pri hiši, to veste!" Rekši, je odrinil bržkone spat, dasi je bilo še zgodaj in dasi je bilo še mnogo opravila v hlevu. Na vse to sem moral vstati. Ko stopim na luč, me spozna volar Tone in zakriči: "Jojmene! Oče je prišel iz Amerike!" "Oče Gašpar so pa sedaj na suhem!" se zasmeje hlapec Tine. v Jezen stopim v izbo, kjer je tekla zibka. Ona je sedela tik postelje in bila vsa prepadena. Cula je besede, ki jih je izgovorila družina, in kdo bi se ne prestrašil, Če je tako in tako! Pa se je skoro ojunačila in vprašala osorno: - "Torej si res doma in še pisal nisi in denarja tudi nisi prinesel?" "Res sem prišel in vprašam te, kaj je to-le tukaj?" "Kaj? Otrok! Saj vendar vidiš!" "Pa kje se je dobil ta otrok?" "Kako vprašuješ! Kakor bi oženj eni ljudje ne smeli imeti otrok! Lepa je ta!" "No, pa vendar, koliko let ima to otroče?" "Koliko let ima? Dve leti ali kaj takega!" Kaj sem hotel! Takisto osatasko me ie gledala, da sem rajši umolknil. Vrnem se v hišo, kjer je družina tičala okrog peči ter se šepetaje razgovarjala ob mojem prihodu. "Pokliči hlapca!" rečem dekli. "Ali Gašparja?" vpraša. "Gašparja!" "Tine, in ti, Tone, pravim hlapcema, "pripravita se nekoliko! Ali vesta, kako se vrže človek, nadležen človek, čez prag, če ga ne marajo v hiši?" "Jaz bi že vedel!" se zasmeje Tine, in malone do ušes se mu odpro usta. "Tudi jaz sem že nekaj slišal o tem!" zakli-če Tone. "Ali mi bosta pomagala?" "Saj komaj čakava!" odgovorita oba. Takrat pa je prihrul v sobo poštenjak Gašpar; ves je bil razljučen. '"Kakšen vrag pa že zopet preganja to umazano družino? Se žival ima rada mir, kadar hoče spati, in vi ga ne privoščite poštenemu človeku! Kaj je zopet?" "Le mirno, Gašpar!" izpregovorim jaz. "Kdo pa si ti, potepenec? zarenči name. "Kdo je dovolil, da smejo taki ljudje ostajati čez noč?" (Konec prihodnjič.) Govor maršala Tita v Zagrebu (Nadaljevanje) Tovariši in tovarišice! Ko govorimo o delavcih in kmetih, o teh najvažnejših činitcljih, na katerih sloni naša državna zgradba, m kako agitacijsko ge slo, ampak je dejstvo, ki ga nih če ne more zanikati. Mi ne govorimo kmetom, da so najmočnejši steber naše države zato, da bi dobili morda njihove glaMive, ampak zato, ker vemo, da so tu di v resnici in da bi se oni sa mi tega zavedali. Mi še danes nimamo vsega, kar bi morali da ti kmetom, ker je bila naša industrija uničena, t<*ia to indu naši deželi se že postavljajo temelji za tako življenje, v katerem se bodo lahko posvetile najširše ljudske množice onemu, kar jim najbolj ustreza. Upi v nadaljnji razvoj so zelo dobri. Pogoje za to smo že ustvarili. In kaj moramo storiti v bodočnosti? Vi veste, da smo šele pričeli graditi našo državo. Zgraditi moramo našo deželo in obnoviti, kar je porušenega, pa ne samo to, ustvariti moramo nove tovarne, nove šole, nova vseučilišča, nove znanstvene ustanove in zavode, nove ceste in nove as fctrijo postopno obnsvljsmo in faltiranc ceste, vse, kar je po- našemu človeku na vasi lahko damo že mnogo. (Odobravanje.) Tovariši m tovarišice! Sponu njate se, da v naši deželi ni bilo kiuhs. ker ga je odvzel okupa tor sli pa preprečil, da bi posejali zemljo. Zahtevali smo od kmeta kruha, pa mu nismo mo gli dati tega, kar potrebuje. In dustrijskl proizvodi so kmetijstvu potrebni. Danes že lahko damo kmetu /a kruh. ki ga od njega zahtevamo, kar mu je po trebno z« tazvoj njegovega kme škeg« tlela 7. drugimi bc»e mojem mnenju, glavni nosilec gonje v tujini proti novi Jugoslaviji. To je Maček. (Vzkliki: Dol!) Odšel je v inozemstvo, potuje iz Londona v Pariz, iz Pariza v Ameriko in obratno v London. Lovi ra/.pe osebnosti, povezuje se z nji nil, vendar pa lovijo oni njega, ki so sovražniki naše države. da bi ga izkoristili kot sredstvo v borbi proti nam, proti novi JugosTaviji. Mačku in njegovi družbi v 1-nozemstvu ne ugaja ta nagli razvoj, hitra izgradnja v Jugoslaviji. Ne ugaja jim takšna Jugoslavija, kakršna je danes. Oni kujejo načrte, d* bi se semkaj vsedh, da bi vladali, da bi ustvarili nekakšno konfederacijo, ne samo z našimi bratskimi narodi v Jugoslaviji, temveč s nekimi drugimi in z vragom, če bi bilo jim to všeč. Ta Maček je pokazal v polni meri svoj sovražni obraz, proti-ljudski obraz in zato zasluži pre zir naših narodov. (Tako jc! Burno odobravanje.) Njega se sploh nismo dotaknili niti ga nismo omenjali—pobegnil je in naj ga vrag vzame. Vendar v inozemstvu ne miruje, Maček zelo aktivno dela. V Chicagu ima n. pr. zborovanja. Glavna publika, poslušalci so u-staši in njegovi zavezniki, tisti pa, ki ga podpira, je nekakšen ameriški kardinal Strich. Potemtakem se je žbralo okoli njega vse, kar je reakcionarno in sovražno razpoloženo proti naši državi. Kaj je torej Maček? Maček je sovražnik št. 1 hrvatskega naroda. Razumljivo je, da ne moremo o teh stvareh molčati, temveč moramo o njih govoriti. Vedeti morate, da je Maček sovražnik svojega naro da. Tisti, ki se danes postavi preko nove poti, ki jo ustvarjamo in po kateri hodimo, je sovražnik naših narodov, pa naj se imenuje Maček ali drugače in naj si ima kakršne koli zasluge v preteklosti. Sicer pa ne vem, da bi imel Maček sploh kakšne zasluge, to nič ne moti, sovražnik je. To so najtežji zgodovinski dnevi in minula vojna in sedanje obladovanje težkoč, ki jih imamo, so najtežji razlogi, kakor tudi najtežji dnevi naših narodov in zato bo vsak pigmejec, ki se bo postavil ljudstvu čez pot, poteptan kot črv. (Tako je! Odobravanje.) Potrebno je vedeti tudi to, da vzdržuje Maček tesne stike s Slobodanom Jovanovičem, s tistim, ki se je imenoval včasih kralj (Smeh) itd. in kuje tam načrte. Razumljivo je, da so vse to propadli posli, ker nimajo nič drugega delati v inozemstvu. Mnogo bolj pa je neprijetno, če imajo v naši državi takšni ljudje, kakor Maček svoje pristaše. Tudi takšni so, ki jih iz-podbujajo. Mislim, da ima hrvatski narod dovolj težkih izkušenj v svoji preteklosti. Verujem, da so te izkušnje tako velike in težke, da se moramo redno zamisliti, kaj to pomeni, če ogromna večina ljudstva, — predvsem hrvatski narod, Hrvati in Srbi na Hrvatskem — podvzema nečloveške napore, da bi obnovila požgane vasi, zgradila ceste« mostove, z eno besedo, dvignila svojo državo iz ruševin, pri tem pa nekakšen neznaten del na vsakem koraku skuša nagajati, motiti, da bi se bavil z nekakšnim politiziranjem in govoričenjem o tem, su/ CHRISTMAS St Ai.S patchers For Cabinet Division EXCELLENT PAY (Plenty of ovar-time) Good Working Conditions akoješe živ, ali pa naj p^, njegovi teti, na moj naslov Johana Sladich, R.3, Greenv Wis. —V TOP WAGES For girl or woman for ir0 and cleaning 1 or 2 days a Phone NEWCASTLE 3411 M-E-N TOP WAGES FOR WOODWORKING MAC HANDS CABINET MAKERS Steady work - Plenty of ovi JAY Furniture Specialty 2541 W. Cermak Rd. - 3rd I _CRAWFORD 4070 DOCK MEN UNION WAGES $1.05 per Hour 48 Hour STEADY WORK Hospitalization and Group Insur APPLY IMMEDIATELY Scherer Freight Li^ 1833 S. Canal St. Starting Shifts: 1,AM -_5 AM - 2 PM and 4 MOTOROLA I GALVIN MFG. CORP. | 8 4545 W. Augusta Blvd. "PROLETAREC" —Socialistično-delavski tednik— Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stana S3 sa celo, $1.75 sa poL SI sa četrt leta. NAROČITE SI GA I Naslov: PROLETAREC CHICAGO 23. ILL. 2301 South Lawndale Avenue Njegova udobna porkota odpomore trpljenju hrbtobola e PrMnilllr tale ae JI mili tonom ki arioo-i t MACK PLAS7TR — _ jwnofl hitro hrtitnlm botoein«m PraofcuaOu do aOrevnlklh a atottnoenl l)odl S« Solote' e Uporabi teti ta plostor. to Sot H to moa por kotni "Me" na aok> a aobot. To milo adravltonto premoSo kroConio ORKJK voa hrbot oteHo SoMtno In ohoroloatl Jo teto Ntoea mo« ooto no (o v** Sni a Johnoon e RACK PLASTEH varate ravno no bol kakovoet lo komoh ************************** NAROČNIKOM Datum t oklepaju, na primer (Dec. 31, 1946). poleg vašaga Imena na naslovu pomenL da vam Je a tem datumom pqtekla naročnina. Ponovite Jo pravo-časno, da ae vam llat ne uatavi GLEDATE ZA DOBI LAČO IN STABILNOST? I "i Telefon kompanija ima takih prilik hišnice (JANITRESSESi Takoj od lačatka plača 72Hc uro, po treh mesecih 77 na t In po lestih matacih po ttft uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VS DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasita aa pri illinois bi telephone company v uposlovalnem uradu u v pritličju 309 W. WASHINGTON naročite si dnevnik prosveti Po sklepu 12. redne konvencije ae lahko naroči na Ust Prosto prišteje eden. dva. tri. Iliri ali pet članov \t ene druiine k enii naj® nlni Ust Pro*Teta stane sa vse enako, aa člane sli nečlane N jeno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri asesmentu U-W tednik, se jim to prišteje k naračninl. Torej sedaj ni da je list predrag sa člane SWPJ. Liat Prosreta je rata 'aitnina » gotovo je v vsaki družini nekdo, ki bi rad ČItal Ust rsak dan Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov prrnrha b<«r SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo rshtevai rtv ^ tednik, bode moral tis« član iz dotične dru*ine, ki jr tako «sv naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti ui .vn \ in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvcta Ak< I stori, tedaj mora uprsvniltvo mižati datum ra to v*oto n-' j Cena listu Prosreta Jat Za Zdrui. driave In Kanado 1101 1 tednik In______4J0 2 tednika In_____3 SO 3 tednika In______2.40 4 tednike In______1.20 $ tednikov ln________nič Za Bvrepo Je.—........ Ispolnlte spodnji kupon, prllottte psteebee vsoto ^det loner Order e pismu In si naročite Prosveto. list. ki je "m Za Chicsgo In okolico Ja 1 tednik in ----- 2 tednika In — 3 tednike In 4 tednike in 5 tednikov in . __________$1.00 denarja •• Money Order v pismu t * PROSVETA. SNPJ. 2S57 So. Lewndale Ave. Chicago 23. IIL Pri ločeno počil J srn naročnino L Ime._______ list Prosveto v»oto • ČL druttva it. If as lov Uatavlte tednik In ga prtpUlte k n»W aaročninl članov moje druMaei CL druitra * -Cl druitva * - ČL druAtva H- - Cl druitea — Driers □ sledettS