^ daa «esa »•** *** in prasnikov J^^d dally axeept Saturdays, Sunday» «nd Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROÚNE PODPORNE JEDNOTE Ursdniikl ln upramlAd prostori: 1617 South Lawndala Am Offloa of Publication: 1687 South Lawndala Ato. Telephone, Rockwall 4904 Hata Jo $8.00 M ,??>nd/cU"* »alter January II. IMS. at Uva poat-offlc« at Chicago, llUnoa. und jr the Act of Congre« oí March ». 1«T». CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 7. NOVEMBRA (NOV. 7). 1947 Acceptance for mailing at special rate of po»taje provided for In »eCtion 1103, Act of Oct. 3. 1017. authorUod on Juna 4, 1918. Subscription $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 219 Opozicija kongresnega odseka proti Marshallovemu načrtu Kongresnik Vursell se ne strinja z nameni Trumanove doktrine. Amerika naj bi pomagala le nekaterim državam Wtfhingion. D. C., 6. nov.— predlog Trumanove administracije naj Amerika potroši do 22 nulijard dolarjev v šestnajstih upadnih evropskih državah na podlagi načrta državnega tajniki Marshal la je naletel na opo-ncijo na dveh tajnih sejah članov posebnega kongresnega odteka za zunanjo pomoč. Temu odseku je bilo poverjeno začr-tanje smernic, ki bodo predmet diskuzij, ko se bo kongres sestal na izrednem zasedanju 17. novembra. Člani odseka so naznanili, da bo kongres razpravljal o začasni pomoči Franciji, Italiji in ■Nemčiji. Zahteval bo od admi-nsitracije informacije in podatke o situaciji v teh državah. Nekateri člani odseka so izrazili dvom, da bi ameriška pomoč apadnim evropskim državam dosegla svoj namen. Kongresnik Vursell,' republikanec iz Illinoisa, se je izrekel zi zavrženje Marshallovega načrta v prilog začasni pomoči trem ali štirim evropskim državam Marshallov načrt predvideva pomoč šestnajstim državam. Stališče demokratov je pojasnil kongresnik Cox iz GeJo, da je Sovjetska unija «tvorna /a vse hibe in napa-ki so rezultat dveh svetov-r1 Vf)jr>." je dejal. "Nobena dr-ni bolj trpela zaradi vojne rusko ljudstvo." »vmes se je izrekel za skli-»JJ«4 mirovne konference za ^niskih držav v prihodnjem naj se sklene tudi če se bo odločila Vursell je dejal, da ie ne strinja z nameni Trumanove doktrine, ki so ustavitev pohoda komunizma povsod. "Govoril sem z visokimi ameriškimi častniki v Nemčiji in vsi so trdili, da Rusija noče vojne sedaj," je rekel. 44Ako bo kongres sankcioniral Marshallov načrt in potrošnjo milijard dolarjev v za-padni Evropi, se situacija ne bo spremenila. Možnost je, da bo Evropa padla v Stalinove roke kot nagrada v nekaj letih. Pomagati moramo Nemčiji, dokler bo naša zastava vihrala tamkaj. Pomoč v omejenem obsegu naj bi dobili tudi Francija in Italija. Na podlagi Marshallovega načrta naj bi Amerika pomagala Veliki Britaniji, ker je skoro izčrpala rezervo dolarjev. Ne verjamem, da bi ameriška pomoč izvlekla Veliko Britanijo iz ekonomske krize, v katero je zabredla. Francija tudi apelira za ameriško pomoč, čeprav so njeni politični voditelji zavrnili nasvete glede uravnovešenja proračuna. Francoski kmetje so posejali 25 odstotkov manj pšenice, ker so hoteli zrediti več goveje živine in prodajati meso na črnih tržiščih. Posledica je padec pridelka pšenice za 50 odstotkov v tem letu. Francija zdaj pošilja apele Ameriki, naj ji dostavlja žito in s tem prepreči stradanje." Odločitev o predlogu kongres-nika Herterja glede ustanovitve nove vladne korporacijc, katera naj bi prevzela izvajanje programa pomoči zapadni Evropi pod nadzorstvom kongresa, ni padla na seji članov kongresnega odseka. Železniške bratovščine zahtevajo zvišanje Chicago. — Reprezentanti petih železniških bratovščin zahtevajo zvišanje plače za 30 odstotkov. Bratovščine imajo o-krog 350,000 članov. Zahteva glede zvišanje plače je bila predložena reprezentantom uprav železnic na knoferenci v Chicagu. Domače vesti Is Cleveland» . Cleveland.—V bolnišnici je po dolgi bolezni umrla Ivana Tolar, rojena Gutman, iz Collin-wooda, stara 73 let, v Ameriki 44 let, članica ABZ in društva Waterloo Grove WC. Mož je umrl 1945. Doma je bila iz Toplic, Dolenjsko. Tukaj zapušča štiri sinove, tri poročene hčere (Sophie Pustover v Imperialu) in 16 vnukov, v White Valley-ju, Pa., pa brata Louisa.—Znana jednotarica Josie Močnik se je po prestani operaciji vrnila iz bolnišnice in se zdaj zdravi doma v Euclidu.—V bolnišnici Cleveland Clinic se nahaja Ančka Jurgek-Hocevar iz Euclida. —To soboto se poročita Elsie L. Zaletel in Michael Malinas — Pri družini Joseph Otonichar so se oglasile rojenice in pustile prvorojenca. —t- * Vprašanje pomoči „e zapadni Evropi Darila in posojila naj bi tvorila pomoč ¡^ Mir Husii ►'•ti SVojerr * dr, *ttt:< Stol] tdv . ulitični in ekonom-1 m dati takojšnjo pomladni Evropi. favni tajnik je pripo-»vriranje modificirane ' c,n. ki naj bi ustavila "n, ohranil» mir »n 'Racijo. Poslušalce je ' ne k mejo gojiti zm> ' > d» bo Rusija, če-porazumela z za Židovska armada pripravljena za vojno? Tel Aviv, Palestina, 6. nov.— Hagana, postavljena zunaj zakona, a kljub temu močna židov- Kongres naj ustavi aktivnosti odseka Murray naslovil pismo senatorjem in kongrestiikom r Waahlngton. D. C — (FP) — Philip Murray, predsednik Kongresa industrijskih}, organizacij, je pozval odgovorne voditelje kongresa, naj stopijo na prste kongresnemu odseku za neameriške aktivnosti in preprečijo njegove aktivnosti v 'bodočnosti, ki so sramota za kongres. Murray je izrazil svoje mnenje o odseku v pismu senatorjem in kon-grešnikom. * Pismo so dobili senatorji Van-denberg, Wallace in Barkley ter kongresniki Martin, Halleck in Rayburn. Murray je omenil glu-maštvo članov odseka. "Delavci čutijo bič tega glumaštva," pravi Murray. "Člani odseks se skrivajo za kongresno imuniteto v blatenju oseb in značajev. V političnem osiru smatramo aktivnosti odseka za poskus kontrole mišljenja in prepričanja, ki so karakterizirale' policijsko tvorbo držav, ki so bile naše sovražnice v vojni. Namen odseka je ošlbitev delavskih unij v borbi za zboljšanje delovnih pogojev in življenslc&ga standarda. V teku preiskave filmske industrije se je odsek razgalil in demonstriral škandalozni značaj svoje procedure. Iskal je ko muniste v Hollywoodu in se pri tem opiral na neutemeljene govorice in poročila. Odsek se je pogreznil v nove globine, ko je skušal diktirati vsebino filmov. Odgovorni voditelji kongresa WashlngtWL D. C.. 6. nov.— Trumanova administracija bo morda pozvala kongres, ko se bo sestal na izrednem zasedanju, ___------- --------w - naj da čez tri milijarde dolar- morajo napraviti tepm konec v jev zapadni Evropi na podlagi ------ —*------ — Marshallovega načrta prihodnje leto. Člani sveta ekonomskih svetovalcev so sugerirali v svojem poročilu Trumanu, naj bi pomoč uključevala darila in posojila državam v zapadni Evropi, da se pospeši ekonomska rekonstrukcija. Ako bo sugestija odobrena, ne bodo davki znižani. Voditelji republikanske Btranke so izjavili, da bodo zahtevali znižanje dohodninskih davkov. Pregled, katerega so sestavili ameriški in evropski uradniki, kaže, da bo kongres opozorjen, naj darila tvorijo 60 odstotkov pomoči v prihodnjem letu. Skupna pomoč naj bi znašala šest do sedem milijard dolarjev. vojno, vendar pa še upa, da bo mir, ko se bo rodila židovska država. Hagana je podtalna mi-litantna sila. Njeni besedniki so izjavili, da lahko vrže oboroženo silo 10,000 mož v borbo na ski armada, se pripravlja za poziv poveljnikov FRANCIJA SE NE STRINJA Z BRITSKO-AMERlSKlM NAČRTOM Parts, 6. nov.—Frsncija je po-1 znižali izvoz premoga Iz Ponovno poudarila, da se ne ®tr|- ln Mrneriški veščakl v nja z briUko ameriškim načrtom glede Porurja. Ta določa med drugim povečanje produkcije premoga in jekla Opozicija Francije proti načrtu zavlačuje sklenitev dogovorov glede Nemčije. Uradno poročilo pravi, da bo Francija pojasnila svoje staJi-šče na konferenci zunanjih ministrov štirih velesil, ki se bo pričela 25. novembra v Londonu. Britsko-ameriški načrt predvideva izročitev admini»tracije Berlinu »o naznanili dosego sporazuma glede izvoza premoga iz Porurj» v Francijo. Sli so preko prej sklenjenega dogovora Frsncija je naznanila, da »e ne »trinja s »porazumom. SIičn» situacije je nastala gle de francoski- odobritve odločitve poveljstva ameriških in britvicah okupacijskih ril v Nemčiji, Odločitev m* nanaša na nemške tovarne. Francoska vlada je naznsnils, d» ne more odobriti odločitve Poročilo Iz I»ndona pravi, da **> vladi Velike Britanije In premogovnikov v Porurju Nem- cem. Amerike posvetujeta o korakih, Svoio ODOzicho proti nemški! ki bodo podvrsti v Nemčiji^e sffiSssss: N» podlagi v Moekvi »inun, a . k,h „, |f NrnrtfIJ4r ga dogovora b. moral. FremriJt k j h k .............i u,- - -mi glede mirovne' ^ukc.je v f rt r j ^ ^ k„ un|. Av»triin ---liva^ka vladne z^niml d^m, imenu ustanove, katero repre-zentirajo. Zavedati se morajo obveznosti napram ameriškemu ljudstvu in takoj storiti potrebne korake. Končajo naj obstoj kongresnega odseka." Murray je dostavil, da je kongresni odsek za neameriške aktivnosti sramotna pega na straneh ameriških legislativnih akcij. Dewey za pomoč zapadni Evropi Predlagal je ustanovitev odbora New York, 6, nov.—Governor Thomas Dewey je podprl Marshallov načrt glede ameriške pomoči zapadni Evropi v svojem govoru pred grupo trgovcev, za-eno pa je svetoval osvojitev za ščitnlh ukrepov, ki naj bi bili garancija uspeha načrta. De« wey je aspirant za predsedniškega kandidata na listi republikanske stranke Dewey je predlagal ustanovitev posebnega odbora, katerega naj bi tvorili repi «-zentanti republikanske , in demokr»t»ke stranke. Te odbor naj bi nsd-zlrsl pomoč zspadni Evropi v »o-glssju » smernicami, katere naj bi določil kongres Smernice n»j bodo tako Ja»ne, d» Jih bodo v»i razumeli, med temi tudi ljudj* v Kremlinu, Amerika naj bi nudila pom«»č vsem svobodnim dišavam Dobile naj bi jo tudi one države ki imajo socialistične vlade in so podržavile industrije. SOVJETSKA UNUA NE SME DOBITI V A 2 NIH BAZ Amerika naj nudi vto pomoč zapadni Evropi ZNAČILNA IZJAVA GENERALA DONOVANA Chicago. 6. nov.—"Amerika ne sme dopustiti, da bi Sovjetska unija dobila važ^e in »trategič-en baze v krajih, ki so vitalnega pomena v vzdrževanju ameriških komunikacijskih linij," je dejal general William J. Dono-van v svojem govoru v hotelu Shermanu. "Lahko bi prišel dan, ki bi zavezal roke Ameriki in jo izpostavil nevarnosti na pada." Poineje »e je general sestal » časnikarji. Dejal je, da se ne strinja t ljudmi, ki trdijo, da je vojna med Ameriko in Rusijo neizbežna, priznal pa je, da «ta državi že v vojni na politični, ekonomski in psihološki fronti. Amerika naj nudi vso mogočo pomoč protikomunističnim silam v zapadni Evropi. "Povedati moramo »vetu, da oni, ki niso z nami, »o proti nam," je rekel general. "Amerika mora vzdrževati močno oboroženo silo. To je ena »tvar katero »ovjetl rešpektlrajo. Svoboda ljudi je ogrožena povsod zaradi ideologije obupa, ki »e l-menuje komunizem. Amerika mora biti pripravljena na vse eventualnosti v »vojem lastnem interesu. Vojaška pripravljo-noat je potrebna. Moje mnenje je, ds moramo v občevanju i Rusijo držati jekleno pest v ža metnl rokavici." Donovan je dalje rekel, da »o reprezentanti Amerike pri orga nizaciji Združenih narodov ovi rani v svojih prizadevanjih, ker je bila ameriška oborožena sila znižana na kopnem, morju in v zraku. Ta je zdaj le senca nje ne mogočnost i v vojnem času General se je izrekel za ob vezno vojaško vežbanje in »luž bo v Ameriki, Priporočal je pri tisk n» kongre» za »prejetje z» devnega zakon»kega načrta, ko •e bo »estai na zasedanju. Donovan je poudaril, da mora Amerika še nadalje izdelovati atomske bombe. Obnova anglo-ruskih pogajanj Cilj je sklenitev trgovinske pogodbe London« 6. nov.—Zastoj, ki je zadrževal pogajanja med Veliko Britanijo in Rusijo glede sklenitve trgovinske pogodbe, je bil zlomljen, pravi naznanilo. Izgledi za sklenitev pogodbe »o se zboljšali. Ko so člani vlade premierja Attleeja razpravljali o zalogah pšenice na včerajšnji seji, Je trgovinski minister Harold Wilson informiral svoje kolege, da se bodo pogajanja s Ruaijo obnovila ta mesec, On bo kmalu odpotoval v Moskvo. Zastoj v pogajanjih je nastal zaradi vprašanja kreditov. Sovjetska vlada je v maju obvestila London, da Je za olajšanje kreditnih pogojev. Wilson je dejal, da »e Je ta zadeva izravnala, Sporazum je bil dosežen o reviziji metod. Sklenitev trgovinske pogodbe med državama Je važna stvar, Velika Britanija bi rada dobila od Rusije 6,500,000 ton žita v prihodnjih štirih letih, milijon ton od letošnjega pridelka. Ru sija naj bi ji poslala tudi koruzo in krmo poleg zmerne količine lesa. V zameno za žito naj bi Velika Britanija pošiljala Rusiji tračnice, stroje za rezanje leas, električne motorje In druge in dustrijske produkte. Ako bo tr govinsks pogodba sklenjena, bo Velika Britanije manj zavl»na od Amerike. Carey bo zahteval oonovno itetje glasov Chicago. 6 nov Homer V Carey, profesor na univerzi Northwestern, kl je bil kandl-dat za sodnika na liati progresivne stranke, je na/nenil, da bo zahteval ponovno štetje glaaov On )e dobil 313,6:*0 glaaov, nja-gov protikandidat Wilbert Y Crowlry pa 334,000 glaaov Ca-rey trdi, da )• bilo Htt.000 glaaov. ki »o bili oddani zanj, ukra-denih. Politična kriza v Cchoslovakiji rešena Praga, Čehdslovakija, 0. nov. —Politična kriza je bila rešena sinoči in komunistični premier Klemeni Gottwald je Izšel iz nje kot močna oaebnoat. Dobil Je vso oblast glede preoanove kabineta napol avtonomne Slovaki-je. To se smatra za veliko komunistično zmago. Dva pajdaša M i ko-lajezyha aretirana London, fl. nov,—Radio Varšava je naznanil, da sta bila dva pajdaša Staniilava Mikolajcsy-ka, voditelja polj»ke kmečke »tränke, ki je pobegnil v London, prijeta. To »ta Vincent Bryja, tajnik »tränke, In Maria Hulewicz, tajnica Mikolajczyka. Aretirana sta bila na čehoslova-škem ozemlju in izročena poljski policiji. Vodja ogrske stranke pobegnil Dunaj, 0. nov,—Zoltan Pfeiffer, vodja ogrske neodvisne stranke in sovražnik komunističnega vpliva v ogrski vladi, je pobegnil iz Budimpešte in do spi l na Dunaj. Ogrski listi trdijo, da Je pobegnil » pomočjo Američanov. Ameriški uradni krogi ni»o hoteli komentirati trditve. _ Italijanska vlada naznanila volitve Rim, 0 nov.- Vlada premierja Alclda de (Jasperlja je naznanila, da »e bodo »pkišne volitve vršile 7, marca prihodnjega leta. Izvoljeni bodo člani »kuf> Sčine na podlagi nove uatave. KITAJSKI KOMUNISTI POOSTRILI DISCIPLINO General Teh dal navodila častnikom in komisarjem POZIV ZA STRMO-GLAVLJENJE VLADE Nanking. Kitajska. 6. nov.— Komuni»tična »tranka, ki hoče dobiti zaalombo pri revnih kmetih, je odredila poostritev discipline v armadi, ki je savojeva-na v civilni vojni z vladnimi četami. Navodila glede poostritve discipline je dal ča»tnikom in komisarjem komunistični general Ču Teh. Oddajana so bila tudi na komunistični radiopostajl v provinci &an»l. "Pričakujem, da bodo navodila izvajana," je rekel general. "Komuni»tična armada mora de-monatriratl, da'služi Interesom kitajskega ljudstva." Glavna navodila so: Sledite odredbam v vseh aktivnostih. Ljudem ne smete vseli niti šivanke. Ves zaseženi material mora biti izročen oblastem. Val govori in isjave naj bodo prijateljskega značaje. Bodite pravični v »klepanju kupčij. Plačajte odškodnino ta vsako povzročeno škodo. Uničevetl ne smete pridelkov. V obnašanju napram ženskam morete biti dostojni v vseh osirih. Navodila dotoéajo, de se morajo rekruti nsučlti kstekisma o disciplini v desetih dneh. Bivši vojski v vladni armedi Imajo petnaj»! dni ča»a. General Teh je naglasil potrebo nadaljevanja odločne borbe, da »e pospeši »trmoglavlje-nje vlsde generalísima Čianga Kalšeka. Govornik na komuni* stični radiopottaji je osnačil Kaišrka za klavca kitajskega ljudstva, zatiralca pravic ljudstva in hlapca v »lužbl ameriških imperialiitov. Komunisti »o naslovili apel vojakom v vladni armadi in revnim kmetom, naj »e pridružijo komunističnim »ilam. Apel poudarja, da se komunistične sile bore za pravice ljudstva in uate-novitev demokratičnega sistema na Kitajskem. Izjavili »o, da Je Kaišekova vlada leglo korupcije In gnilobe. GREEN IN ODBOR Q0 NAPADLA STAVKOLOMSTVO ČILEJSKE VLADE New York — (FP) — William I Odbor CIO je poalal pismo čl- green, predsednik Ameriške de- |ej*keftiu poslaništvu v Wa»h- lavike federacije in odbor Koft- jnRtonu v lrm |>r((vl mtHj dru, gnua indu»trlJakih organizacij za latinsko-amcriške zadev« »ta *lm' M C,° **r* miru obsodila »tevkokmtske ak» in °*tr0 obaojajo divjanje tlvnosti in brutalnosti čllej»kr terorja v Člleju ln akcije vlade vlade ter aretacije rudarjev, proti »tavkarjem. Poročila o- Zagotovlla »ta podporo M.000 menjajo, da ae Je zatli arije ci- rudkrjem v Čileju, ki eo za»t»v« vilnlh »voboščin ln ekonom»kih kali za zvišanje plače. t | pravic čilejskih delavcev razteg- Green Je v ptamu flalvedoru nllo na drug« industrije. Never- Ocempu, čllejikemu »enatorju nuel je, ds bodo v»e »vobodne ln unijakemu voditelju, ki Je v »trokovne unij« likvidirane kot Ameriki, dejal: posMu-a politike či!«j»ke vlade "Deportailje in areteclje ru- Člani uni) ogorčeno prot«eti- darjev, katere j« odredila čile) rajo proti naailju čllejak« vlade »ka vlada, ker »o ae poalužili Moramo vaa obvestiti, da mora pravice do »tavke proti krivi- biti pravica do kolektivnega po- cam, mora obaojatl vsaka oeeba, gajanja ln va« druge pravice ki cent avobodo, proatoat ln de- strokovnih unij r«atavriran« v moki arijo kot dragoceno dedšči- vaši deželi v interesu ohreni no Rudarji imejo vao pravico tve tradicionalnega prljateljetvs do stavke za zvlšenje plače In med ameriškimi ln čilejsklml zboljšanje delovnih pogojev." delavci." Ustanovitev komisije za Korejo Rueki delegati se vzdržali glasovanja Lake Succees. N. Y., S. nov.— Člani političnega odbora skupščine Združenih nsrodov so ae Iztekli za uatanovltev začsane komisij«? za Kor«jo, čeprav »o aovjeti naznanili, d^i Jo bodo bojkotirali. Pr«den je bil predlog dan na glasovanje, j« Andrej Oromlko dejal, da *<• člani aovjetake delegacije ne l>oemcijo. s PROS VITA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE POOPOMS JgDVOS OffM e1 ud puMteked tor Sleeepe Malioaal Seaefll Sodrty ■axocaioa M UraiMM drier« (Isvea Chicle) I» Kanado WJ9 m lato. »4.6o m pol lota. $2.00 ta ¿»trt lota; se Chicago la okolico Cook Co~ $S.S0 ga celo lato. $4.75 sa pol tola; m Ineeemttvo $11.00. cJ^TmSTipeTTeer^Cfaicaeo and Cook Coua*T MM per jmx. foreign counlxia» $11 JO per year. Ca«« ©sUtov po dogovoru.—Rokopisi dopisov la »enaročeath člankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (¿rtiče. ppva$*t potmi itd.) se v-nejo poiUJatolju le a »točaJu. i« Je prilodU Advertising ratet on agrssmanl^-Manuacriptt of communication» «Ud antallgfed ttudet will not be roturgpd. Other maavsertptm ae »ortet, pity», poeasa tic. will pe returned to tender only by telf-eddreated and 1 2S97 Naslov ae vse« kar baa etlk s Uetom« PROSVBTA M So. Lswndalo Ava.. Cklaago 29. Illinois iVa vú/ovíü histerije Ajfiarike M danes nahaja v naročju velike f>olitične histerije, ki n| naperjena samo proti komunistom, marveč tudi proti vsakemu količkaj progresivnemu gibanju in posameznikom. Vse izgleda, da sa nsglo pomičeno v zloglasna Paimerjeve čase, ko sta vladala v deželi strahovlada privatnih drhali in terorizem Palmerje-vih agentov. Pslmer, kot se Ishko ie spominjate, je bil tsjnik zveznegs justičnega departmenta pb zaključku prve svetovne vojne, v Katero je bila dežela potisnjena pod visokodonečimi gesli kot — "vojna za demokracijo" . . . Mvojna za odpravo vojn" etc. Pred Pearl Harborjem so prav iz tega razloga mnogi nasprotovali ameriškemu zapletu v vojno, ker so se bali ponovitve Paimerjeve strahovlade, ki bi deželi Ishko prinesla bistveno čistokrvni fsiizem. K srečfr se med vojno ni nič takega zgodilo, seveda iz rizloga, ker je pp zahrbtnem najpadu na Pearl Harbor izginila vsa protlvojna opozicija. Tako je izšla ta dežela iz vojne in-taktno, kar se tiče civilnih svobodščin. Te so bij? kršene na vsej črti 'le" za 130,OpO japonskega prebivalstva na zapadni obali — v Californijl, Oregonu in Washingtonu — za katere je bilo proglašeno izjemno stanje in Japonci, priseljenci kot tukaj rojeni suras-iično preseljeni v koncentracijska taborišča kot "nevarneži". Civilne svobodščine so bile suspendirane tudi napram onim, ki so vsled svojega antivojnega stališča odrekli službo v oboroženi sili. TI pacifisti so bili proglašeni za navadne parije ali izobčence in pometani bodisi v Ječe ali v prisilne delovne "kempe". Število Američanov, ki Jih Je zadela ta usoda, je bilo okrog 16,000. Teh je še sedaj nekaj sto v Ječah, dasi Je minilo že več kot dve leti po porazu Japonske. O njih se v Javnosti nič ne sliši, kajti organi Javnega mnenja se zanje ne brigajo, zakriče pa na vse grlo, ako je aretiran kakšen reakcionar ali desničar, lahko agent zapadnlh sil, v vzhodni Evropi ali na Balkanu. Pometanje pred tujim pragom jim je bolj ljubo kot pred domačim. ,<41 ¿F"' PETEK, 7. NOVEM RP a 1&47 ijLaÄovL j& na&ih. noÁsdbinA ročil o tamkajšnjih splošnih razmerah. Potrebno bi bilo, da al poslali v staro domovino za en mesec dobrega poročevalca. Ce tega ne bi zmogla sama Pro-sveta, naj bi pa v to svrho pri-soevali vsi trije časopisi, namreč Prosveta, Enakopravnost in Glas Naroda. Ako pa tudi vsi trije časopisi ne morejo poslati tja poročevalca, bi pa mogoče naše napredno članstvo samo prispe valo za stroške. Zdaj so spet spustili mačka iz žaklja. Ako se še spominjate, je šel general Marshall delat mir na Kitajsko. Zdaj pa so Kitajci vprašali za posojilo, a Mar shall jim je ga odklonil. Zakaj ga je odklonil? Zato, ker niso njega poslušali, kako se naredi mir. On je zahteval,, da oni izT vaibajo veliko armado in držijo Senator Taylor Is Idaha el je pioskrbel par konjičkov, katere zdaj Jezdi od zapadne obale proti Washingtonu v vlogi modernega Paula Rover j a. da mobillslra ljudski sentlment proti onlxn« kl huj-skajo na "preventivno" vojno v Imenu obrambe. njem plotu. Tukaj pa je pogorelo čez tisoč akrov, ko pa je ogenj prišel do kapelice, pa je prišel gospod in ga ustavil. Res čudno! Ako je imel tako moč, zakaj ni že poprej ustavil ogenj? Frank Dormlsh. Prošnja Slovenca z Dunaja Raznoterosti Wlit. 111. — Svetovna vojna je bila končana že pred dvema letoma, navzlic temu pa nekateri še danes roži j a jo z orožjem, dru gi pa z besedami. Jfdružene dr žave si prisvajajo na obeh straneh zmago, v resnici pa kaže, da so izgubile zmago na obeh straneh. Danes Amerika "dumpa" denar in druge potrebščine njenim bivšim sovražnikom, tiste države, katere so bile naše dobre zaveznice v času vojne, so pa da-naše najhujše . sovražnice. nes Duluth. Minn. — Prejel sem pismo od. Ivana Buha, ki je sorodnik pokojnega monsigno-ra Buha. Pismo je datirano 8. sep. 1947 na Dunaju in se glaji z izčrpku: "Ljubi gospod Pogorele! — Dovolite, da se Vam predstavim. Pokojni monsignor Buh je bil brat mojega očeta Jakoba, torej moj pravi stric. Z Varru sem imel priliko seznaniti se, ko je moj pokojni stric obhajal zla- ampak za profite. to mašo v Lučinah pri Škofji Gremo v Ameriko Kakor je razvidno iz poročil iz raznih mednarodnih in mirovnih konferenc, je na njih veliko takih zastopnikov, ki bi radi vi- jtiU* <*« M&b, M* nje, toda ne za demokracijo, v Loki. ' To je bilo 1. 1908. Sedaj sem star 72 let. Živim že od' 1. 1904 na Dunaju, kjer sem od l. 1936 v pokoju. Moja družina in jaz se nahajamo v veliki potrebi, v katero nas je pahnila zadnja vojna. Zadnji dve leti naravnost stradamo. Ako nam ne bi Amerika toliko pomagala, bi Avstrija že od lakote umrla.. Lepo Vas prosim, če bi mi mogli kaj pomagati, kakor tudi znanci in prijatelji mojoga pokojnega strica Buha. Prosim Vas tudi, če bi mi poslali naslov od mojega bratranca Opeke, da bi se tudi nanj obrnil s prošnjo za pomoč. Moj naslov je: Ivan Buh, Wien 6/56, Windmuhlgasse 9, Austria, Europe." Ker ima sorodnik pokojnega rev. Buha več sorodnikov v A-meriki, sem prepričan, da mu bodo priskočili na pomoč. Metli a Pogorele. Poročilo o prispevkih pri podružnici 48 SANSa Cleveland. O. — Za otroiko bolnišnico smo prejeli v zadnjih časih sledeče vsote: Društvo Vipavski raj 312 SN-PJ $12, društvo V boj 53 SNPJ $45, John Kotnik in žena $10, mesto venca za pokojno Angelo Rosso.Anuilia Kobal $5, mesto venca za pokojno A. Rosso. Za vzdrževanje Sanaovega u deielo pod peto milHarizma. Se-.rada: Frank Jclaršič $5. društvo veda, za tem se skriva namen,! V boj 53 SNPJ $45, društvo Vida se zatre vse. kar je napred- pavski raj 312 SNPJ $12. Andy nega. zaeno se podpre naše iz- Gorjanc »n žena (Huntmerc kortfčevalee. Enako taktiko vpo- ave) $5. ena oseb* $3. ena $2 in rahljajo tudi pri nas v Ameriki ena $1. fte nekaj! Naročite se na Ada-! Za svobodni tisk: Društvo Mir mlčev T & T. Zadnja številka 1142 SNPJ *25, društvo Vipavski Ta zvez je polna izvrstnega čtiva revija te res edins svetla da na obzorju* To poletje sem bral. kako Je neki naš božti pastir ustavi! -» raj 312 SNPJ (nabiralna pola) iz blagajne $10. dva člana po $2. šest oo $1, dva po 50c. Tajnik tega društva skupaj izročil $21. • Za nAdaline prispevke se Se gen j. namreč prav tako kot neki vedno priporočamo ln zaeno iz-župnik v Ribnici - Ko je pogo- rekamo lepo hvalo vsem do.scda rela vsa vas. ie pritekel "go- njim prispevatehem! spud" in ustavil ogenj pri zad-l J. F. Durn. tajnik 48 SANSa. »terorizirati je treba vso deželo, da bo kot kužak korakala za do-larsko diplomacijo. Trumannvo doktrino. Matshallovim "načr t«»m" in cv potrebno tudi v klavnu . (Pridt šc.) Hitler in Mussollini sta hotela vladati vsemu svetu, a sta se pošteno opekla. Kdo pa bi bil sedaj rad gospodar sveta? Nihče drugi kot Wall Street! Kakšna razlika pa je med Ameriko in Rimom? Amerika straši z a-tomsko bombo, Rim pa s hudičem in peklom. Da ima Amerika atomsko bombo, je dokazano, Rim pa ne more kaj dokazati — ne hudiča ne pekla! Taka je torej razlika med omenjenima dvema. Dokler bo ljudstvo tako pohlevno, kakor je danes, se bo kmalu znašlo za sto let nazaj. Biči so že spleteni in ponekod že padajo po delavskih hrbtih. Ubogi delavec pa pohlevno drži udaice, mesto da bi sam prijel za svoje vajeti in poslal v pekel peščico oderuhov, ki ga izkoriščajo. Poslušam poročila po radiu iz dneva v dan, a ne slišim drugega kot kapitalistično propagando in udrihanje po komunizmu. Komunist mora biti res čudna žival, ko se ga bojijo vsi veliki voditelj^, kapitalisti in Vatikan. Pred kratkim sem sedel v neki gostilni in pil čašo piva. Pri drugi mizi pa so sedeli štirji moški in se pogovarjali o splošnih razmerah, mirovnih konferencah itd. Eden izmed četvorice pa pravi, da se danes drugega ne sliši, kot da je komunist vse-^a kr«v. Za njim pa se hitro oglasi drugi in pravi: "Mi tu poti ebujemo komunizem, prodno bo šla na*a država rakom žvižgat." Tretji pa je menil, da je potrebno, da Amerika pomaga vsem prizadetim državam, toda ne z orožjem, ampak z Živili. Tako vlado, kot jo imamo pedaj v Washingtonu. bi bilo tre z veliko metlo pomesti iz Washingtona, mogočneže z Wall Streeta pa pognati v morje, kakor tud< mnoge delavske voditelje. k* tudi niso nič prida. Ako bi še vedno živel predsednik Roosevelt, bi danes imeli lesničnl mir po vsem svetu in ljudstva se bi vladala po svoji volji, kakor je bilo določeno v Atlantski listi, katero pa danes ne upn&tevajo. ker Jim je pač samo za biznis. Da, v Washingto- Joaeph Irman (Akron, O.) (Nadaljevanje) Že blizu trga Mozirje sta dva orožnika srečala našo družba "Kam pa kam?" sta nas ogovorila in postala. "Grejno v Ameriko," hitro odgovori moj brat. "Saj je morda res, ko imate precej velik kovčeg s seboj," pravi orožnik. t "Oh, kaj še! Če gremo na božjo pot k Mariji Pomagaj na Brezje, to še ni. Amerika," poseže vmes sestra. Na ta odgovor sta orožnika odšla po svoji poti in mi po svoji. Od Mozirja proti trgu Gornji Grad je naga pot vodila mimo številni kmetij, skozi vasi in trge ob reki Savinji. Kmalu smo dospeli v Gornji Grad, odtod pa nadaljevali pot skozi črnevske gozdove proti Kamniku. Ljudska govorica pripoveduje, da so se Y teh gozdovih nekoč skrivali rokovnjaci. , ,, V Kamnik smo dospeli ns večer, zjutraj (bila je nedelja) pa smo odpotovali na Brezje, kjer je bila večja cerkvena slavnost. Po slavnosti so me domači spremili do postaje Otoče. Še enkrat sem se poslovil od vseh, nato pa me je vlak odpeljal do Le denice pri Beljaku, kjer sem se ustavil za nekaj dni pri ipoji sestri, ki je bila poročena s posta-jenačelnikom na tej postaji. Kmalu je prišia ločitev od sestre in svaka in odpeljal sem se dalje proti Parizu. Vlak je vozil skozi zelo hribovit svet in kratke predore. Končno smo prišli v Buks, Švica, kjer smo prenočili, drugo jutro pa se odpeljali proti Baslu. Na meji ni bilo nobenih ovir. Vožnja skozi Švico je bila zanimiva, zlasti radi slikovitih Alp. Med gorami so tudi lepe kmetije in na njih se vidi živina, ki Je skoraj povsod enake pasme. V Baslu so nam pregledali dokumente in kovčege, nakar smo zasedli vlak in se odbijali proti Parizu. V Parizu nas je vodnik peljal v restavracijo, kjer smo se dobro najedli. Imeli smo le nekaj ur na razf>olago, pred- pe stavbe. Tu in tam izza voga. la pa me je ogovorila kakL našminkana ženska. Nisem ra, zumel njene govorice, vendai pa se mi je hitro posvetilo bi hoče ... J Vlak, ki je vozil iz Pariza v La Havre, je bil natrpan s pot-mki. Srečal sem več Slovencev in tako je bila vožnja bolj kfat-kočasna. Čas mori« ' V La Havru smo čakali er dan, predno smo se vkrcali Pred odhodom na parnik "U Tomaine" so nam pregledali li stine, kakor tudi zdravniške preiskali. Ko je bilo vse v redu je zapiskala piščalka, nakar * je parnik* pričel pomikati iž pri stana. Prve dni je bila vožnja zelc lepa in mirna in bilo je dost razpoloženja in zabave me< potniki na krovu. Toda to n dolgo trajalo. Četrti dan ji pričel razsajati vihar in prece zibal veliki jparnik. Nekatere ji že j^rijemala morska bolezen u kmalu so izginili s krova malo ne vsi potniki. Mene pa ni na padla. S seboj sem imel stekle nico žganja, v katerem je bil na močen pelin in druge domao rože. To mi je dala mati, češ da je dobro proti morski bolez ni. Meni je res pomagalo. Na parniku je bilo le okoli po ducata Slovencev, drugi pa s bili po večini Poljaki in drugi narodnosti. Nekaj naših roja kinj se je izrazilo, da ne bodi šle nikdar več na morje, če pri dejo žive v Ameriko. Zadnje dni vožnje je pone hal vihar, nad morjem pa je vi sela gosta megla, zato je parni! pogosto tulil in opozarjal dru ge ladje, da ne bi prišlo do trč« nja. Neka ladja nas je srečal prav blizu naše ladje. Prihod v Ameriko Na osmi dan vožnje je me< potniki zavladala velika živah na kmetih dalo prve pozitivne rezultate in mnogo Je kmetov past no malih iar srednjih, ki •o :a¿«li z veseljem sodelovati Pi uvajanju načrtnega kmet-gospodarstva, sekaj prepričali so se, ds Je potrebno so-falovanjs kmeta s Industrijskim d«lavc«m, d« sta kmetijstvo in kduitrija tesno povečana mod du je napredek industrijo odtiitn od kmetijstva in ©b*at-A k-1 j t. bil dosežen v razmt-wma tako kratkem času in s Jako skromnimi sredstvi in strojnimi močmi velik razvoj v industriji, je vendarle nekoliko J^je napredovati v kmetijstvu «b pomoči industrije. Kmet je da je kmetijska proiz-v Sloveniji še zelo prijavna, da hektarski donosi da-J1 zaostajajo za hektarskimi ih držav. Sam gos Morski lazvoj sili kmeta, da |v,»?ne ta donos. Število ne-,n'( 'skega prebivalstva vedno J| narašča in zanj je treba ^Ino vit živil. Dvig hektsr «k donosov pomenja savede "'«osno tudi dvig bogastva, ki J™**« k blagostanju vaoga * vnt(J« iJudt!va> KmetJo so Cd prepričanja, da kot po-r!iacl bi nikoli asogli teko •»lotiti v.eh pradnoeti. Id Jih r1"**1« mehsnlsadja in na-Cf obdel.va remije. Id se Ju morali posluževati saradl «mer. V skupnosti bodisi i -II kakršnih koli drn oblikah samopomoči bo hI-J™ u»P®v.l In prav tako se bo '**Pnosti hitreje dvigal tudi ü i» »ocljslno. Vodstvo ' fronte Slovenije po-• viru slovenskega po-'«Podarsktga, kultur-'*ijalnega napredka »'»»t prav kmečkim Kmečka komisija m odboru obravnava '»ja vasi v zvezi s pri-induxtríjalizacije In gospodarskega napredka države. Posebni "kmečki svet" sestavljen iz 70 predstavnikov slovenskega podeželja, bo neposredna vez med vasjo in najvišjim po litičnim forumom z nalogo, da vpliva na življenje na vasi, da postane gibalo vsega progresivnega, sposobno paralizirati sovražno dejanje špekulantov in kapitalističnih hazarderjev. Ta organ bo kmetom tudi pravilno tolmačil zakonske predpise ter vse prizadevanje ljudskih oblasti za dvig kmetijstva v dobi prvega petletnega gospodarskega načrta. Iz podrobnih poročil, ki so prihajala iz vasi, je jasno razvidno, da sd bile razne napake storjene predvsem zato, ker kmetje niso dobro ooznali zakonov In uredb, S poživljenjem dela na vasi, s proučevanjem in razpravljanjem kmečkih vprašanj na licu mesta bo storjenih seveda manj napak, razvoj kmečkega gospodarstva v interesu vseh delovnih ljudi pa bo intenzivnejši in uspešnejši. Zgodovinski dogodek v razvoju načrtnega gospodarstva v Sloveniji je tudi otvoritov agronomske fakultete v Ljubljani, ki je bila 11. oktobra." Ta fakulteta bo vzgajala agronomski znanstveni kader, nove strokovnjake za izvajanje in reševanje kmetijskih vprašanj Slovenije. Pri slovesni otvoritvi je kmetijski minister inž. Jože Levstik oovdaril, da se posebno kmečki ljudje vesele rojstva nove poljedelske fakultete, saj je zlasti kmetska mladina željna pouka in je s tem mnogim dano, da morejo Študirati doma. Pouka so danes lahko deležni vsi. Kmet bo lahko intenziviral svojo proizvodnjo: z mehanizacijo dela, elektrifikacijo, z boljšo obdelavo in s selekcijo bo dosegel večje pridelke. Slovensko kmetijstvo je dobilo z ustanovitvijo agronomske fakultete v Ljubljani vse predpogoje, da lahko intenzivno raz vije svoje sadjarstvo, vinogradništvo, živinorejo, gozdarstvo ter nekatere industrijske kulture. Za dekana nove fakultete je bil imenovan bivši načelnik ministrstva za kmetijstvo LRS dr. Alfonz Pire. e Ugoden razvoj jugoslovanske trgovske mornarice Z osvoboditvijo je prišla za jugoslovanske pomore e nova doba sproščenega dela. Kljub velikim opustošenjem v jugoslovanskih lukah in pristaniščih, kljub ogromnim izgubam na to-naži, jugoslovanski pomorci niso obupavali. V kratkem času so bili tudi tu doseženi veliki uspehi in pomorski promet se danes razvija Še v polnem obsegu. Povečanje trgovske mornarice je narastlo za 16 velikih plovnih enot. Iz morja je bilo dvignjenih 8 velikih ladij, dvS plavajoča deka, obnovljenih je bilo 16 trgovskih ladij. Jugoslavija je vzpostavila obalni promet na vseh predvojnih progah. Uvedene so redne trgovske proge z zspadno Evropo in svetovnimi pristanišči kakor z Londonom, Antwerpnom, Rotterda-mom, daje z Bližnim vzhodom itd. V najkrajšem času bodo u-vedene redne zveze s Severno in Južno Ameriko. Tudi luka v Reki je obnovljena 70'i. Od obale v izmeri 4,400 metrov je ostalo neporuše- ne vsega le 190 metrov. V zadnjem mesecu je promet v Rek ogromno*nsrastel ter je dosegel promet iz leta 1914 in leta 1039. Reško pristanišče je že tako ut posobljeno, ds lahko v velikem obsegu prevzame trsnzitnl promet za Cehoslovaško. Madžarsko in Poljsko. Začetkom le-tošnjegs oktobrs je promet v Reki dosegel rekordno višino: 14 velikih prekooceanskih ladij od tega 11 domačih in 3 tuje Petletni gospodarski načrt predvidrvs Izgrsdnjo nove tr «ovske mornarice in dvig tona-te od začetnih 150.000 ns 600-000 brutto reg. ton. , Leta 19» je znašala tonsžs stsre Jugoslovanske mornarice 390.000 brtreg-ton. Le«» je Jugoslsvljs kup. U v inozemstvu 3 velike ledj* in sicer "Radniks", potntško-to-vomo Isdjo. "Partizanko , pot niški luksuzni parnlk In Jsjce , motorni tanker za prevoi mineralnega olja. Osem prekooceanskih ladij je sedaj v gradnji, od tega so v gradnji doma 4 ladje, 4 pa v inozemskih ladjedelnicah. Pet ladij je Jugoslavija do slej prejela na račun reparacij. Bile pa so precej izropane in poškodovane. Dve od teh sta že prispeli , v jugoslovanska prfcta-nišča, 3 pa bodo obnovljene tekom letošnjega leta. Jugoslovanski delovni ljudje z lastnimi silami in brez tuje finančne pomoči grade, izpopolnjujejo in modernizirajo svoje trgovsko mornarico. Jugoslavija v Trstu na razstavi S SEJE IN BANKETA AMERIŠKEGA SLOVANSKEGA KONGRESA . * V» vit F. A. Vider, predsednik SANSa Ameriški slovanski kongres je 12. oktobra priredil slavnostno večerjo v počast progresivnemu senatorju Pepperju iz Floride \ hotelu Pennsylvania v New Yorku. Podpisani asm imel čeat udeležiti se ga kot predsednik SANSa Ker pa je tajništvo SANSa nekaj dni prej dobilo sporočilo, da se ima obenem vršiti važna seje slovanskih zaatopnikov, na Oktobra meseca so odprli v STO-ju velike gospodarske razstave, ki je vzbudila živahno zanimanje pri vseh zalednih državah, ki žele preko Trsta stopiti v trgovinske stike z drugimi državami v svrho mednarodne izmenjave dobrin. Najmočneje sta zastopani na razstavi Jugoslavija in Italija. Jugoslovansko gospodarstvo je zastopano s približno 200 podjetji najrazličnejših gospodarskih panog. Jugoslavija je prikazala velik razmah svojega gospodarstva zla&ti industrije in zunanje trgovine. Jugoslaviji je dosti na tem, da dvigns tržaško gospodarstvo in da se tržaškemu ljudstvu zagotovi delo in kruh. Iz celotne razstave veje u-stvarjalna moč jugo&lovakih delovnih ljudi. Razstavljalci so pokazali, da hočejo ostati zvesti obljubi, ki jo je dal pred meseci jugoslovanski predstavnik dr. Bartoš mednarodni ekonom-sko-finančni komisiji, to je u-stvariti med Jugoslavijo in STO-jem najtesnejše gospodarsko sodelovanje in doprinesti k gospodarski poživitvi Trsta v korist najširših ljudskih množic, e Dela na "mladinski progi" se mrzlično nadaljujejo Po poročilih, ki so v zadnjih dneh prišla z mladinske proge Šamac-Sarajevo, je bilo položenih dosedaj 166 km železniških tirnic. Pred nedavnim so postavili več mestov. Od 14 mestov čez reko Bosno, jih je zgrajenih doslej že 10. V teku so pospe šena dela pri gradnji postajnih poslopij. Omembe vredna je zlasti velika tovorna postaja v Zenici. Mladinske brigade so udeležene tudi pri gradnji nove železniške postaje v Sarajevu. Uspašna pripravljalna dela sa kopanje prekopa Do-nsva—Tiss—Donava. Doseženi so bili že pomembni delovni uspehi. Izkopano je bilo 535 son-dažnih jam zaradi preiskave terena. Končana jf pa tudi že dobra četrtina geodetskih del. Ljudskofrontne organizacije sodelujejo pri prostovoljnem delu; do 28. avgusta so prispevsle 15,937 delovnih ur. katero smo bili SANSovi zastopniki vabljeni, sem se tudi seje udeležil. Reči moram, da je bila seja izredno dobro obiskana po zastopnikih slovanskih narodnosti In Slovenci nismo bili zadnji; tudi tu rojena mladina slovanskega porekla je bila zastopana. Zlatko Balokovič, predsednik Ameriškega komitfja za jugo slovansko pomoč, je v kratkih besedah odprl zborovanje in je posebno povdaril dejstvo, da danes ta dežela in z njo kot ameriški državljani tudi mi stojimo na pragu resnih časov, ki so povprečnemu df*evljany skoro nezapopadljivi ln vsled tega je potrebno, da bomo liberalno misleči državljani trajno čuječi. Naznanil je, da bodo na dntv nem redu tri važne točke ali vprašanja, katere ima seja rešiti, in sicer; 1. pospešitev našega gibanja in dobava potrebnih finančnih sredstev za borbo proti reakciji; 2. kako zainteresirati našo mladino za delo v tej napredno orientirani organizaciji, in 3, razprava o novi reviji in političnih vprašanjih. Leo Krzyck1, predsednik ASK, se je od nas kmalu poslovil, ker je imel biti isti dan na konvenciji CIO v Bostonu. Pred odho-dom je v govoru izrekel par precej značilnih besed, ki so važne tudi za one slovenske delavce, ki spadajo v krog strokovnih u-nij. Rekel je namreč, da gre s težkim srcem na konvencijo strokovno organiziranega delavstva, pred katero delegacijo se ne more tako jasno In odprto iz raziti, kot Je to mogoče na našem zborovanju. Naše delavske unlie so še daleč od prave demokracije, ker večina delavstva Je rtma ne rszume. To Je bal demonstrirala konvencija AFL v San Franciscu, ki dela odprto štafaio reakciji. Nato so sledila poročila ekse-kvitlvnih uradnikov, tajnika in blagajnika, v katerih Je bil obširno pojasnjen naš stari problem, vprašanje financ. Razprave o tem so bile dolge, po mo-jem mišljenju predolge, ker bi se bil porabljeni čas lahko posvetil bolj koristnim namenom. Ker ni bilo v tem ozlru nobenega konkretnegs predloga, je bil končno Izvoljen poseben odsek, katerega naloga je bila pripraviti potreben načrt in ga predložiti seji naslednji dan. Odsek je drugi dan predložil načrt za zbiranje fonda v znesku $120,-000 ln ta kvots je razdeljena tis večja nasellščs ameriških Slovanov, Slovenëka narodna podporna jidnota 2«57 JI So Lawndaie Art. Chícate ti. Ulna* OLA ti VINCENT CA IN K A R. «I. prodaodnlk r A VIDU snton 9 VNI ODBOIt MAI So u«ndta An , Chloaso OS. Ser. al tpjius ......................moi ao i-awndai» av«., Chicago as» tOJAR. |1 pomoftnl talnlk —..... Ml So Lawndalo Avo . Chicago M, U1HKO Û KUllCL. gl bUg«|nüi ...........Ml So Lowndol« Avo.. CfclOMO l§ Mt Se Uvadal« Ave.. U«MtoS Ave.. t .AWHENCE ORAD1SEK. UJnlk bol odd - Mica» V—aviww. eiroat mus oddol.________________ ^ PMIUP tiooiNA. u»rovttoll »roavoto________SSS9 So. Loved»to Avo.. CStoeo SS. tU. ANTON O AS DEN uradnik Proavvt« ----------SSST Se Lowodoto Avo. Chlcoao tt. DI. Nato se je prešlo na predmet, kot že omenjeno, kako zainteresirati za Ameriški slovanski kongres nafto tu rojeno mladino. V to debato je dobro posegulu tudi mladina in je povedala svoje razloge, zakaj ni med njo večjega zanimanja za naše napred ne ustanove. Izmed važnih vzrokov Je bil povdarjen eden, češ, da se na naših sejah preveč govori v slovanskih jezikih, katere mladina po večini no razume, in tako seje zanjo niso atraktivne. Bilo je kajpada izraženega tudi nekaj šovinizma, katerega pa ni nihče Jemal resno in štel mladini v zlo, ker'u-poštevati je treba tukajšnje razmere, kakor tudi šolsko vzgojo. Seje se je tudi udeležila mlada članica American Slav Youth Councila Irena Vlahov, ki se jo baš vrnila z mladinskega festivalu v Pragi in je nam opisala svoje potovanje, kakor tudi kaj vse je videla, tako dramatično, da je bilo res prav zanimivo jd poslušati. Kot smo že čull, ta ko je tudi ona potrdila, so prvenstvo lz omenjenega festivalu odnesli Rusi in Jugoslovani. Med svojim izvajanjem je tudi omenila, du če bi ^ukajšnju mladina imela tako vzpodbudo za zanimanje /a 'političua ter ekonomska vprašanja, kot jo ima mladina pod novo demokracijo na Češkem, v Jugoslaviji itd., tedaj bi se tudi ona bolj zainteresirala v domaču socialna vprašanja. Povedala je tudi, da nI nikjer opazila kakšnega "železnega zagrlnjaia", o katerem se v tej deželi toliko govori ln piše in kar je le potvarjanje resnice. Organizacija ASYC je zbrala vsoto |3,000 in poslala na pro-slavo v Prago n}o in mladega Ilčuku, k h ter 1 se po še nI vrnil, kajti obiskati je šel porušeno Ukrajino, da se bo tako sam prepričal o nemški civilizaciji na ruskih tleh. Povedalu tudi je, da sta imela že vse pripravljeno za potovanje, kakor tudi rezervacijo na ameriški ladji, toda zadnjo minuto je bllu rezervacija preklicana, da ni prostora. Tedaj sta se odpeljala v Kanado ln od tam v Cehoslovaško. Za tem je podalu precej obširno poročilo urednica revije The Slavic American, katera je po- sobno naglsšala potrebo zbiranju fondu, ker druginja v tiskalni in tudi nu pupirju je v teh čusih sllnu in če se hoče revija obdržati, bo trebu pofeg naroč- SAYMOND THAVNIK. prvi podprvd«dMk loaarn cuucAn. druai p*.ap.r.is..i,itES ma Mtddlopotnto. Dosrbom. MIcR «ti Woodland Ave. Johoatowa. fe. JottN V CESOLA R. prvo okSSSf^ . UN BhalHnoM St., FhlUdvlphU S«. M raANK ORADmaa. druau oklulj« - ~ JAMES MAGLU. li. trolj« ukiulj«------ /bSEPH rirOI.T Mrlo Ukroti»______ JOHN HPrt.l.AR. BOto okroti« ............ URSULA AlfUHOElC«. Segle okrotjo , ;OUN rrTHrr*. Kdmo Okroli«. ...-----HSS CarmoM Avo.. t«g AaselM IS. rti ANK polha K OMSI oktoi)«-----—___________*4 Srd SI W„ ReueduR Sogt Ooepodoreld odeob MAT11 PETROVtCH. prvdMdnlk ..........Ml E. IttOlh SI . Clovolond 10, Ohio N6T So Lowndole Ave., Chieeee ^^■iSaSi; tU it Loul» M. , It . «veleta. Ml VINCENT CAIMKAR r A VlpER MIRKO O KUHEL lACOa EUPAN ...J RUDOLPH LISCH DONALO J. LOTRICH. INI »o MAT So -----------I «M S Lombftrd T00 IÏ1 lin ao Trumbull iefe M. HI Mrd Avo.. JMV*V» tU. noth SI.. Euclid, Ohio U Av«.. Chícese N. 111. Lewodelp Ave ClttOL Lawndaie Ave.. flUei ANTON SHU1.AK. PRANK VHATARICIt... ANDREW VIDKICHJ IOHN K ORI SR.......... CAMILOS AARNICK rRANK » A ITS prodaednlA M'CMASL « KUMER matthew i. tuiut---------- LOUIS KATEKU ANDREW OHUM —.......ao» St. Anna Kimm .......til Twtr St.. LuMnte, Pg. mM^aM« Aim t■ >i ■■ «la g— Na fwSSt Avin «sonsifwi» ri. So Lawadale Ave.. Chlepse IS. IU ... —po* m, unieewpl Pe. MtÊ «. Lowndalo Ave.. Ohleeae m Sadna letina v bivšem celjskem okrožju Celje. — Sadna letina je ns področju bivšegs celjskega o-krožja letos zelo bogata—Pre-sodno je kazalo, da bo letina slabša kot lani, medt«m pa Je kljub suši izpadla mnogo boljše. Sadje, zlasti jabolka, so bila že od nekdaj za kmeta teh področij vir dohodkov. I^etos bodo dobili zanje lepe vsote, saj Je cena zelo ugodna. Odkup sadja na področju celjskega okraja in okrsja Krško vrši podjetje "Sadje" v Celju. Sadjarji oddajajo svoje pridelke v zbiralnice pri poslovalnicah naproz. ki so v vsski večji vasi. Podjetje "Sadje" je zbralo že vse kontingente obvezne oddaje po okraju Najbolj se je pri oddaji izkazal okrsj Krško, ki je poleg obvezne oddaje zbral že 117'/i kontra-hirsnegs sadja prve vrste ln 46'; sadja druge vrste Organi zacijsko pa je zbiranje sadja najboljše rešil okraj ftmerje pri Jelšah ki )e v nakup, zbirsnje in sortiranje vključil ljudi s trgovsko prskso. Zbrsno *adje hranijo v skladiščih "Ssdjs" v Sv. Petru. Ce lju, Sevnici, Dečnlh selih In v hladilniku v Msrtboru — M8s dje" je ovoj letošnji odkupni plan preseglo za 150 vagonov Zs prvovrstna Jsbolka Je veliko povpraševanj iz Češkoslovaške ksmor Je že bilo odposlsnih 160 vsgonov. Odposlane so tudi prve pošiljke v Avstrijo, dvtco in Ps lest i no. ^ Rs zeti z odkupom sadjs Je zadolženo podjetje "Sadje" tudi / nabsvo zelenjsve zs domačo po, trošnjo, katero uvsža iz drugih federalnih odinlc ter z nsbavo južnegs sadja. V centrali "Sadja" v Celju delajo skoraj dsn in noč, da bi zs-rsdi zastoj s ne trpels kvaliteta sadja. Borijo se • pomanjkanjem administrativnega In str>-kovnega kadra. Kljub temu. ds je Isni obiskovalo sadjarski tečaj okrog «0 poslovodij i* zbiralnic, se še vedno čuti pomanj kanje delsvcev-strokovnJakov.— Mnogo zblrslcev še vedno skušs ns špekulstivni način vnovčiti drugovrstno sadje za prvovrs« no, Popolna kontrols poAlljk pe je zaradi ogromne množine tpž ka Delo tudi znatno zavira po-msnjksn|e kamionov In embalaže Podjet)« "Sadje" bo prlrt-dllo dne 5.. S, Ht 7. t. M. v laškem sadjarsko razstavo, kjer bodo razstavljsll plemenite vrste sad ja in sernsnill sadjarje t nalezljivimi drevponimi boleznimi, ki se pojsvljajo v naših sadovnjakih Reda) je zlasti ogrožpn o-krs) Krlko, kier jp zpio rszšlr-jeri smeriškl kupar. (Tsnjug ) nine tudi posebnih subvencij od strani onih, ki jim je niogoče kaj več žrtvovati v to svrho. O političnem vprašanju pa ni bilo razprave, ker ni čas dopuščal. V nedeljo zvečer, kot že omenjeno, se je pa vršil banket, ka tert je sijajno Upadel ln kres vsakega pretiravanja se lahko reče, du je bil v ponos ameriškim Slovanom. Dusl Je bila vstopnina $7.50 od osebe, Je bila dvorana ob sedmih že popolnoma zusedenu. Program se Je pričel ob 8. uri in Je trajal do četrt do dvanajst, Navzočih Je bilo do šest sto ljudi ln le žal, ker ni televizija tako razvita, du bi bilo vam doma mogoče videti pestro družbo ln slišati govore, kakrštilh se v sedanjih ¿asih ne sliši posebno pogosto v tej deželi. Priznati je treba, du so vsi govorniki govorili tako, kot Jim Je svetovul zdrav razum in srce, namreč, da stoji danes ljudstvo tega kontinenta pred krizo, kukršne še nI nikdar poznalo in ga Je treba zdramiti prej ko bo prepozno George Pirlnsky Je odprl pro-grum ter v krstkih besedsh predstavil briljantnega stolo-ravnatelju v osebi llberslnegs Huymonda E. VValsha, ki Je vo dil program posebno mojstersko Reči je trebs, ds bolj sposobnega človeks zu U posel niso mogli izbrati. V prlčetnem govoru — pome-Šunem s humorjem — Je rekel, du kdor Je zusledoval zasedanje delegacije Združenih narodov in govor nušegu državnega tajniku Marshallu, tu Je moral do-biti vtis — vsaj takegs Je dobil on, ki gu pu nikomur ne vsiljuje — du se Je naša vladu odlo-dlu razbiti organizacijo Združenih narodov. "Ja* ne morem razumeti tistih naših državljanov, brez razlike ns njihovo profesijo, pa bi bi I s Istu tudi po krita t duhovniško hsljo, ki se navdušujejo zs novo vojno, ds ne pomislijo, kuj ists tudi sanje pomeni, Ne samo to, ds b«» človeštvo v novi vojni pometeno s površja te zemeljnke oble, am-puk tudi če bi se slučajno kdo rešil, bo zemlja tuko |*>žgans in opuktošens, du ne bo rodila de o bo slovanska s svojo velikodušnostjo, ker ona pozna demokracijo v širokem obsegu in sicer kruh zu vse, delo vsem, kakor tudi splošna enskoprsvnost n prsvica. Bodočnost Je smsgs slovsnske demokracije ln jat sem z vami zanjo, Je sakljudtl. Oeorge Wuchinich lz Pltts-burghu Je napravil govor zs fi* nsnčne prispevke. Kolekts Je prlnesls, kot so poročsli, štiri tisoč dolsrjev. Leo Kr*yckl, slovenski Javnosti dobro poznani stari delavski iiui itelj, je tudi govoril ln njegove besede so msrslkomu globoko segle v srce. Omenil jt, kako Je bil« v čssu zsdnje vojn« ob msrsiksterlh vsžnlh prireditvah od vlsdnih funkcionarjev pohvaljenu lojalnost do ta republike državljanov slovanske-gs poreklu, kakor tudi junaštvo naših bratov in sester onkraj morja ns bojnih poljsnsh. Dokler se Je Slovane rabilo ta hlapce ln Izkoriščalo po prtvst* iilh Interesih, toliko čass je bilo prijateljstvo tu in tam, toda sadu) je nsenkrst vse dobro posab Ijeno, dssl uradni rekordi govo» rljo, du je bilo v času zsdnje volne u poštenih v težkih industrijah 51'> deluvcev slovanskega poreklu, ksteri so nsjveč doprinos 11 zs porsr fašizmu In nacizma od nuše struni, Tods vseh dni še ni konec In tudi nsšs zvezds bo še posijala, je poudaril. Poslednl govor je Imel kajpa-ds gost senator Pepper, ki Ja tudi obširno poudarjal ln nss državljane opozarjal na nevarnost reakcionarnega vala, ki je objel debelo vsled zavožene politike vladne administracije. Sugeri-lol je tudi program, potom katerega bi se dalo priti do mednarodne sprave in prijateljstva ter odprsvo nsdaljnlh vojn. Dodam nui še to, ds so bili ns tej večerji navzoči tudi ljudski zastopniki Jugoslavije, Rusije. Ameriški sdrsvnlkl so na gls* eu. da Jim Je eame sa delerle — kdor Je brei denarjs. s* g« tdravnlk no dol akna. Toda vel sdrsvnlkl ntao 1'kl. Dok a t lani u Je sdravnléka tokcija politična organisa'lie Prograelvnih a mar U k Ih državljanov (Pro groealve Clttsona of America), katere člani ao ee savasell, de bošo elevkerjem nndill bras pleèno sdravniško pomo/. Ne sliki Je vldall dr. William. Ber «e. dan tlela PAD ki sdrevl so ke Peulu Setulowu. členu ledje-grednUko unija CIO, ki Je ns etsvlri pri BelhUhem flhlp building Ce. v Draoklynu. N še od sa^etka avgusta. Cehoslovuške. Poljske ln Bol-galije Nastopil je tudi operni pevec Petrolf in lokslnl ruski pivski zbor, kakor tudi nekaj veščih plesalcev v ruskih narodnih nošah Duh nspredn« ideje, ki nas je *uit7aTn bir wlnil' od lsk¿.|Príl®«nM v io demonstracijo za t|>,, johieuitev prave demokraje v Kot prvega govornika je pred »tuvil /laika Italokovičs, katere Ameriki, l>o žival in nobena sila gs ne uniči, ker tak Je vendar fjttvtti )e bil zulo |ximemben '«»*'»»» narave, in lo prepričanje KS R in le škoda, ker gu nlmsm pri ro kah za celotno prhibčitev, Mod drugim je rek-l ludl to: Naš namen nI graditi svet zs Anglo-»akaonce in tudi rt< *a' Hlovune, ampak za »plošru» človošlvo. Henry Wallace, kateri Je bil tudi navzoč, Je govoril zs Bulo-kovičem ln ee Je zelo lepo Izra zli o ameriških Slovanih 1er njl- moru v naa oatatl neomajano, —SANS * — IZ ftPANIJC Američan Marvin lUrt, ki je goat generala Fiança, Je ptlpo-I «M il svoji državi, naj bi še tas-neje eodelovala s Fi aneo vini režimom Amerika pa Je isjeviU. da Je hi neizvedljivo, ker si tee- hovi |n)ulno»li časa /adnje „„j^-g« podelovsnjs kot Je do-vojne in rekel, do ga boli, ker ^„j,)» uploh m mogoče niti i nas Je tako hitro porabilo. Zu i^etlhiavljali Arni-rikanre alovanakegs reklu M' pripravljajo težki /asi, je M'ki'l. In t«* rszmere ae n«» gpiemenijo toliko časa, dokler ne pride v Washingtonu ns kr* milo demokratl^nu ljudska via éêMm •eoeeeooeeoee»eeeeeeeaaa»e DOPISNIKOM IN ČLANOM JCDNOtS Kadar piš#te Prešteti all v Končno je tudi citiral I«* »l«*al «rad SNPJ. na posablie knjige slavnega španskega Vilo /nIm, ki le pred več lpt1 prero kovsl, da bo anglo-osiko demokracija zatonih, krr harirs na pieveč o/ko«r'nl |>»Mllagl. le v Y.|intMi u SVoJp|S malo pa za drugt- v naa I o vu napraviti peštne številke M ss Ns kuverti vealej sapUliet •go tt. fil. Te ko ele Halo dela ns Hkaški polti, m« pa neradi» Min . o^š»« «iœtevlisele po*t« Nash «lila pa eeeopse#paeeoaaeeeessssee# PROSVETA TOVARIŠI TONE SELlSKAR (Nadaljevanj«) Belogardista sta slepo ubogala. Zavalila sta se v cestni prah kar po dolgem. Niti kričati se nista upala. Pavlek je skočil po vola, ki sta kar sama copotala naprej, Sonja je pqbrala orožje belogardistoma, Črt pa je z vrvjo, na kateri sta bila vola, zvezal obema roke na hrbtu, ju potegnil na noge, obesil zanjko vrvi volu na roge in ukazal: "Pavlek, poženi!" Pavlek je segnal oba vola v hosto in naglo, naglo, kolikor se je le dalo, so gonili vedno više v hrib. Pavleku se je žalost počasi spreminjala v srd, saj sta bila vendarle ta dva izdajalca poleg, ko so jemali očeta in mater. Zdela sta se mu kakor dve pošasti in da je sam ves umazan od njune bližine. Najrajši bi se zakadil vanje in jima izpraskal izdajalske oči. Ko so dospeli na kolovoz, ki je peljal izpod njihovega tabora, je šlo laže, ker se ni bilo treba prerivati skozi goščavje. Gonili so in gonili, že jih je tema doila in šele sredi noči jih je ustavila straža. "Stoj, kdo Um?" "Partizani!" "Prvi naprej, ostali čakajte na mestu!" "Geslo?" "Top." "Toplice." Pot je bila prosta. Razen straž so vsi že spali, pHvreli iz svojih šotorov. Zbrali so se okoli toda prebudili so se od topota tolikih korakov in zategnjenega krika lačnega vola, da so vsi ognja in ogledovali zdaj oba vola, zdaj naše tri partizane, zdaj oba zvezana belogardista. Pavlek pa se je kar nekam izgubil. Prav nič se ni mogel tega uspeha veseliti. Ko sta pripovedovala Črt in Sonja tovarišem svoje doživljaje, so se smejali kakor že dolgo ne. Ko pa sta pričela govoriti, kaj se je bilo zgodilo s Pavlekovim očetom in materjo, so utihnili, za-škrtali z zobmi, da sta se oba belogardista kar klecnila od strahu, ker sta se bala, da ju ne bi pobili. Janez Strnad je poiskal Pavleka. Sedel je kraj njega na tla, pobožal ga je po licu in pričel tolažiti. "Saj ne bo nič hudega, Pavlek. Zdaj moramo vsak po svoje doprinašati žrtve za to našo veliko stvar. Potolaži se, izjokaj se, lažje ti bo, potem pa spet stisni pesti. Vsi ti bomo pomagali! Maščuj se! Mar ne veš, da sem imel tudi jaz dva sina, ki sta žrtvovala življenje za našo zmago t Za svobodo, za lepše življenje nas vseh? Zdaj si sam ... jaz sem sam . . . Toda imava na tisoče tovarišev, prijateljev. Bodi moj sin, Pavlek! Ali naj bo tako, ljubi moj tovariš?" Pavlek se je privil k njemu kakor nebogljeno dete in ga je objel, Janez Strnad ga je gladil po laseh. Pavlek je zaspal Njegova drobna desnica je krčevito oklepala puško in ko ga je komandant takšnega v odsvitu pojemajočega ognja gledal, se je zastrmel v temo in za-šepetal: "O, domovina, veliko terjaš!" 17 V OGNJENEM OBROČU Ples divjega ognja se je pričel. Na tisoče in tisoče fašistov se je zbiralo, da obkolijo slovenske gozdove, v katerih so se borili parti- zani za svobodo in pravico. Iz Novega mesta, iz Ljubljane, iz Rakeka, Trsta in Sušaka so vozili vsak dan nove množice do zob oboroženih vojakov z vlaki in kamioni. Vse te silne množice krvolokov so pričele preganjati partizane in vse slovensko ljudstvo. Pomagali so jim domači %izdajalci, belogardisti, ki so imeli že v mnogih krajih svoje postojanke. Cerkve so spremenili v trdnjave. Strojnice so iz zvonikov prežale na naše borce, izza oltarjev, iz bunkerjev in iz sto in sto zased. Težki topovi so bruhali granate v gozdove, letala so si-pala težke razdiralne in zažigalne bombe na skromne slovenske domove. Vasi so gorele. Črni, okajeni zidovi so štrleli v nebo in klicali maščevanje. Izdajalci so ovajali sovražniku prijatelje partizanov in padali so talci. , V Gramozni jami. V Loškem potoku. V Želimljah. V Begunjah. Padali so možje in žene, fantje in dekleta. Z rokami zvezanimi na hrbtih so padali v črno prst, za katero so umirali s pesmijo in smehom na ustnih. Na tisoče in tisoče mož, žena in otrok so od: gnali v pregnanstvo, kjer so umirali od gladu in mrčesa. Tisoč mož in žena je trohnelo v ječah. Pavlekova četa se je morala umikati. Bila je slabo oborožena, zlasti ji jg primanjkovalo težkega orožja, strojnic in minometov. Blazno bi bilo zdaj snrejeti^borbo s tako premočnim sovražnikom. Žrtve bi bile prevelike, na uspeh ni bilo mogoče računati. Bolje je prihraniti junaštvo in drznost za poznejši čas, ko bo sovražnikov pritisk pojenjal, saj toliko vojaštva ne more sovražnik dalj časa obdržati na tako majhnem ozemlju! Sovražnik pa je zares napel vse sile, da do korenin zatre partizanstvo in vse pojave ljudskega upora, zato je uporabljal vsa sredstva: zvijačo, hinavstvo, zahrtnost, lokavost, denar, orožje vsake vrste, požig, rop in umor! Iz letal so fašisti metali letake, s katerimi so pozivali partizane na predajo ter jim obljubovali popolno svobodo, če se predajo, istočasno pa so z letaki grozili nepoboljšljivim upornikom .s smrtjo ter zaplembo imetja njim in njihovim svojcem. "Nekaj jih bo prav gotovo odpadlo, čim se bo zares začelo!" je dejal komandant našim trem, ko jih je pred umikom obiskal v kolibi. "Nekateri so si umišljali partizansko življenje preveč od lahke strani. Mnogi so šli v partizane zaradi njihove pustolovske nature . . . Vsi. taki bodo odpadli! Saj tudi pri nas ni vse samo čisto zlato! Zdaj bo za nas največja in najbolj zanesljiva preizkušnja. Tisti, ki v resnici verujejo v našo borbo in v našo dokončno zmago, tisti bodo vzdržali!" Pogeldal je vse tri kakor iz dna duše, kakor da bi hotel že zdaj na njihovih obrazih spoznati njihovo trdnost. Črt je uganil njegov pogled, prodirno mu je pogledal v oči, objel z eno roko Pavleka, z drugo Sonjo in vprašal komandanta: (Dalja prihodnjič.) moril po Ietri, Um je miličnik, ki je kradel po Sloveniji, Um sedi gospod, ki se pogovarja v slabi italijanščini z elegantno gospo, ki tudi še slabo obvlada italijanski jezik. Od kod so? Ubogali so "poglavnike" in Nemce, kopičili milijončke. Gospodinja, kjer bom prenočil, me svari, naj ne hodim pozno po mestu. Lahko te okrade-jo, pretepejo razni potepuhi, če si pa Slovenec, si v nevarnosti, da te brez vzroka zapro tisti, ki "pazijo na nočni mir". Trst je postal Šanghaj. Na eni strani beda, brezdelje, na drugi pa luksus, razsipnost. Ta ti nima božjaka v žepu, da bi si kupil kruha, oni zapravlja milijone, ki jih je prisleparil ali kdo ve kako "zaslužil" med vojno, V središču mesta je živahno vso noč. Nekateri lokali zažive le v poznih in ranih urah. Mlada "ženščina" te kar vleče s silo, da greš z njo. Zaslužiti mora za večerjo. Tam v kavarni plešejo "bugy, bugy", zdi se ti, da jih božjast lomi ali da se zvijajo od ^elodčnih» bolečin. Debeli črnec se počuti kakor doma, stopi iz lokala in jo zavije za vogalom za mlado -iiaignori-no*. Pojavili so se že tudi drobni tržaški zamorčki. . Mlad "Tomy" se ga je pa navlekel prav dobro, krepko se drži dveh "slgnorin" in meri cesto prepevaje nerazumljivo pesem. To so navadni zemljani. V luksuzni "Buick" zadnjega tipa pa se malomarno pogrezne o-sebna tajnica visokega funkcionarja, ki slepari mesto in vojsko kar za milijone. Dolga vrsta avtomobilov, ki se ti v noči zdijo kot pošasti, izgine bliskoma iz središča mesta. V raznih vilah, kamor nimaš dostopa, zapravljajo čas in denar, ki bi moral služiti obnovi mesU in kraških vasi cone A. Nekaj takih tičkov so že prijeli in jih bodo sodili. Med glavnimi je sam šef zavezniškega urada za javna dela, major Richardson je opeharil kar za 20 milijonov lir. Tržačani »e vprašujejo, kdaj se bo to končalo? In pričakujejo nekaj boljšega od bližnje bodočnosti, ko ne bo več toliko "esulov", čefinov, kanarinov in zavezniških Jeepov po tržaških ulicah in ko ne bo več na pomolu S. Carlo, kakor sedaj rasla pol metra visoka trava, ko bodo mrke vojne ladje dale prostora trgovskemu ladjevju. (Slov. Vealnlk.) PO TRŽAŠKIH ULICAH GoiJonijev trg. središče mesta. Policaj, ki urejuje velikomestni promet, ne more več vzdržati vročine v stekleni "kletki". Civilne policiste imenujejo sedaj v Trstu "canarini (kartarčki), kv?r so v temnorumeni obleki, prej so pa bili "ccrini" (črne vžigalice z belo kapico). Hote ali nehote se morajo Tržačani naučiti angleščine, povsod vidiš napise v tujem napisu, pogosto so v angleščini in italijanščini, pogosto pa samo v angleščini. Tako pojmujejo zavezniki dvojezičnost' Oni isti italijanski šovinisti, ki se razburjajo zaradi slovenskih ali dvojezičnih napisov, mirno in molče zro te napise in na sta ra leta ali v rani mladosti mo-' rajo pogledati v ungleški slovar, da razumejo kaj jc napisano po triaftkih ulicah. Na Rdečem mostu (Ponteros-to). Trg je napolnjen do zadnjega kotička, vse je polno sadja. limone, grozdje, jabolk«*, breskve, smokve, vse, česar si poMiš. Krasne mi breskve, lepo je grozdje, toda prepovedujoče se reii na črni tablici iznad prozdja cena 140 lir. "Vende rlgole" (prodajalke sadja) vabijo kupce in hvalijo sadje, malo je odjemalcev; mlajša prodajalka je kar zaspala, ker nima komu prodajati. Na vogalu prodajajo ¿ene i/ predmestja Skedenj !>ele žemlje na črni borzi. Mula Zemlja za enkrat v usta 3!\ lir. 7.a cerkvijo sv. Antona Je lr-gov i na tekstila. Kmetica hodi ali zaklade Moški in ¿etiMke—staro in mlado. Vsi so zaprašeni, nekateri so brez dela, nekaterim se pa delati ne ljubi.* 7.al Je vmes mnogo mladih od 12 do 18 let Na ulicah Cardueci in Cavana prodajajo ženske, moški, dečki deklica ameriške in Jugoslovan-ske cigarete, ki mi jih tihotapci prinesli iz rpne H ali iz Jugo slavi je. Policija to vidi in je zelo strpna Saj ni čudno Eni pr> dajajo na drobno po ulicah, dru- gi — policija — pa črnoborzijani kar na debelo. Tam na desno je Acquedotto, lepi vodovodov drevored. Če jih no^eš dobiti-po glavi, pazi, da te ne slišijo govoriti slovensko, Če imaš v rokah slovenski časopis, spravi ga v žep, sicer te kmalu šovinistična sodrga napade kakor za časa najhujšega fašističnega terorja. Tu ima svoj "Sedež "Uomo qualanque" tu se zbirajo vsi propadli fašistični hierarhi, oficirčki fašisti čne milice, črnih bataljonov, študentje, ki so gojili nade, da bodo kje po Istri ali na Krasu ali celo v "Lubiani" strahovali Slovence. Vojna, namreč Slovenci partizani so jim prekrižali račune, zato so zbesneli. Mussolinijev nauk pa je rodil uspehe. Sovražijo vsa, kar je naprednega, in sploh kar je slovanskega. Ro-govilijo, čutijo so močne, ko jih je mnogo in napadajo posameznike, mi pa mirni in tihi kakor mokri kuiki, ko zapazijo kako skupinico. So pač fašisti! Živahno jr po "Acqucdottu Tu se sprehaja zvečer tržaška gospoda in Itudcntarija. Mizica pri mizici, kričeči napisi v vseh barvah, tu pa tam majhen orkester, vse je zasedeno. Malo vidiš tu pristnih tržaških obrazov, ko da ne bi bil v Trstu. Tu, na Korzu in ob morju, src čaš v mraku zanimive Upe. Zatekli so se «em iz vseh krajev Evrope Mirno se sprehaja po Trstu bivši fašistični tajnik, ki ir po Krasu strašil mladino. Tam je oficir črnih band, ki je V goriških zaporih Franca Bevk Nikoli prej in težko kdaj pozneje so bili goriški zapori Uko prenapolnjeni kot takrat, Ra zen treh so bile vse celice pritličja, prvega in drugega nad-stroja prenatrpane z jetniki. Ponoči, pogosto brez blazin in brez odej, so telesa nagosto pokrivala tlak; podnevi muke v vročini žgočega poletja. Možje in žene, fantje in dekleta, včasih celo nedorasla mladina. Ta s težko, oni z lahko obtožbo ali pa vsaj osumljen upora. Čakali so' na zaslišanje, na odgon v Rim ali v kako drugo koncentracijsko taborišče. i Ujete partizane so zapirali v podzemske temnj£e. Mala, zamrežena okna na dvorišču so bila v takih primerih zadelana, da bi kak njihov glas ali beseda ne prodrla do nas. OsUjali so le po nekaj dni, nato so jih vodili v Trst na mučenje. Mnogi izmed njih ni več videl svojih domačih. Kdaj pa kdaj—včasih pogosto —so se odpirale tudi naše celice. Drget Je šel preko vseh obrazov, ko so klicali imena. Posamič ali v manjših skupinah so jih vodili na zasliševanje. Z žejo, s postom in z udarci so od njih terjali priznanje ali izdajstvo. Taki primeri so vsakikrat raz burili duhove. V celicah, ob eno-urnih sprehodih na dvorišču se je govorilo samo o tem. Ni ga skoraj bilo, ki bi ne bil vedel, kaj pomenijo muke "zasliševanja'*. Mnogi, ki so jih bili že prestali, so jih pripovedovali bolj z očmi kot z jezikom, kajti vse se ni dalo izraziti z besedami. Krvniki so si izmišljali vedno nova sredstva, da bi žrtvam razvezal! jezike. Z grozo »e le širil clas o nekem zaboju, na katerega so pol gole obtožence privezovali vznak, in o curku vode izpod pif*\ ki so ga ne srečni kom spuščali v usta. ¿t. Peter in Renče sta bila že preveč razvpita, zategadelj so jetnike vozili v Šempas in drugam. Kdor je kdaj presUl te muke, združene s smrtnimi grožnjami, se ni čudil, ako je kdo začel "peti", kakor so to imenovali. Vsaj malo, toliko, da je presUlo trpinčenje. Pa se je to zelo'redko zgodilo, tem redkeje, čim pogosteji so bili primeri mučenja. Prihajali so vedno novi. Z vsakim transportom so se celice kmalu znova napolnile. Novo-došlecev se nismo več veselili kot nekdaj, da nam prinesejo nekaj spremembe v vsakdanje življenje. Vendar smo hlastno požirali novice, ki so jih prinašali s seboj. Dovolj snovi za brezkončne razgovore. V mraku smo sporočali novice jetnicam v drugo nadstropje. Kratek, dogovorjen žvižg, vse celice so prisluhnile. Tega in tega so ¿april. To In .to se je zgodilo. Samo nekaj besed . . . Tako sta se včasih pogovarjala oče In hči, brat In sestra. . Tistih, ki so jih dovajali z zasliševanja, po večini riiso Ukoj namestili v celice. Niso marali prič za njihova izmučena, raz-biU telesa. Zapirali so jih za nekaj dni v podzemske temnice, da so se jim za silo zacelile rane in podplutbe od udarcev. Še ko -so prišli med nas, so bili vsi bedni na pogled. Shuj-šanlh ni vdrtih oči so nam razkazovali brazgotine in lise na udih. Pripovedovali so in se smehljali, lft>t se človek z nasmehom ozira na prestano nevarnost. Nam, ki smo jih gledali in poslušali, se je bliskal srd v očeh. Celice so nemirno šumele kot čebelnjak. Vse, kar je od groženj zastrašeno pritajeno tlelo v nas, se je dvlgalo^v odpor, ču stva so iskala oddiha. Na večer, ko se je mrak stopil v noč, je ta nemir dosegel svoj višek. Iz drugega nadstropja se je iznenada oglasila pesem. Zapela so jo dekleta, pritaknili so se moški glasovi iz pritličja iz prvega nadstropja. Pela je vsa ječa, vsa temna, zamrežena okna. "Za vasjo je čredo pasla, vsa vesela dan na dan ..." N Po svojem besedilu in nape-vu najmanj bojevita, najbolj sentimentalna partizanska pesem. Morda je bila prav zaradi tega tako draga primorskim srcem, da jo je vse prepevalo od gora do morja. Bila je tudi prva, ki smo jo slišali in znali. V tistih okoliščinah, v ječi, je zvenela kot najbolj revolucionarna pesem. Vžigala nam je srca in jih polnila z odporom in pogumom. Polno je je bilo dvorišče, odmevala je v bližnje mestne ulice. Bilo je, kakor da kriči v uporu vsa dežela, obtožuje zatiralce za vse krivice, ne samo za zadnji čas, ampak za vsa dolga stoletja. vedno pozabil, tega nikoli ne pozabim. Vselej, kadar mi je bilo težko, sem se spomnil tega vzklika. Še bo luštno! Solze v očeh, pesti se stiskajo, a nikoli malodušja. Zmeraj ga ubije ve^ ra v bodočnost. Razni mali oglasi EDINA TE VRSTE POSLUGA ZA POMOČ SORODNIKOM V JUGOSLAVIJI IN V VSEH DRUGIH KRAJIH SVETA Za isredno nizko ceno pošljemo VA&IM sorodnikom v Jugoslavijo, po U. S. Parcel poš«. dovolj obleke sa popolno obleči eno osebo in čevlje v izvrstno' jamče-nem stanju. Vsak savoj sestoji is povprečno 30 komadov obleke in ie dovolj sa oskrbo poštene sesonske /obleke sa moške, šenske ali otroka. BREZ VSAKE SITNOSTI ZA VAS # Pišite še danes po knjižico. , A-C-U-T-E (Agency for Clothing Units to Europe) 728 Eighth Avenue NEW YORK CITY PETEK, 7. NOVEMRPS^ Razni mali ogla »i FOOD SHIPPINQ , CANS FOR OVERSEAS shipping For 1 pound solid and powder,« foods Price $1.20 per dozen, delivered Send check or money order to R. FREUND & CO. 4445 Cottage Grove Avenue' Chicago IS Phone: Atlantic 7700 All types cans and machines supply to stores, civic groups and packen. NAZNANILO: 4 Ker nas je že več ljudi naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Združenih državah, naj tu navedemo, da naslov Jugoslovanske ambasade se glasi: Yugoalav Embassy, 1520 -i- 16th St.. N. W. Washington 9, D. C. Naslov urada Jugoslovanskega konzula pa se glasi: Yugoalav Consulate General. 745 — 5ih Avenue. New York 22, N. Y. in Yugoalav Consulate General 188 Waat Randolph Street Chicago 2, Illinois Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem. PODARITE UŽIGALNIK PREKO MORJA "Lighter Flints"-uiigalni kamenčki Sorodnikom in prijateljem preko morja lahko podarite posrebrnene Arrste "Standard Size Flints" p0 to. varniški ceni. 100 komadov—75c^ 500 komadov—$3.50—1000 komadov —$6.50. Flint užigalnike lahko na-rocite na funte ali kile.) Standard velikosti Stenj za užigalnike dobite 100 komadov za 50c, Pri nas dobite tudi: užigalnike, fr stilce pip, pipe jn druge potrebščin« za kadilce. Naročilu morate priložiti Money Order,—poštnino plačamo mi. BARRY PRODUCTS COMPANY 2417 W. Homer St. Phone: Brunswick 9S32 CHICAGO 3. ILLINOIS OGLEJTE NAfi KRASNI VENETIAN ROOM In našo razstavi Atraktivne središčni komade za obedra mizo, s pozlačenim okvirjem ogledala iz male živalske sliki "v steklu in porce lanu." ROČNO BARVANE SVETILKE .. in kompletna darila, parfumov \ steklenicah, tre jih itd. Mi specializiramo v izdelovanju in popravlja nju okrasov glaževine. Mi zgladim« omarske površke, ogledala, splot steklo vseh vrst. Mi popravimo cer kvena okna, vaša okna naredim« nepremočljiva in vaše prezračnilu popravimo. Naš zastopnik vam po da .prosto preračun—nobenih stro škov in ne obveznosti Kličite STEwart 8040. NORMAL GLASS CO. 7530 So. Halsted St. - Chica* "Vse trpljenje partizanov bo poplačano s krvjo. Smrt fašistom in nasilju, v borbo vsi za svobodo!" Pazniki so se razburili. Nekdo je pritekel na dvorišče in z visokim glasom pošiljal grožnje v okna. Po hodnikih so tekali z naglimi koraki, ključi so rož-ljali, vrata so se odpirala in znova zapirala. Utihnila je celica za celico, najprej moški glasovi, nato tudi ženski. Neizpeta pesem je za trenutek obvisela v zraku, kakor da se je prelomila, nato je zopet oživela. Dekleta so kljub grožnjam trdovratno izpela zadnjo kitico: "In takrat bo že svoboda zasijala v jasni dan, vse bo srečno in veselo, nihče več ne bo tlačan . . .M Paznik na dvorišču je s pi3-kajočim glasom izpel svoje llta-niie kletev in proženj. Nastopila je grobna tišina, kakor da je smrt dahnila med stene. V to tihoto so udarjali le koraki: nrkdo je srdito s peto nabijal ob tlak. Tedaj se je neko dekle v drugem nadstropju vzffelo na okno. se zgrabilo za železne križe in zaklicalo v prazno, temno dvorišče: "Še bo luštno!" Klic neizmernega poguma, ki je našel odmev v vseh srcih. Celice so znova oživele. "Še bo luštno!** se je oglasilo iz nrvega nadstropja in lz pritličja. • Marsikaj lz tistih dni sem za VA2NO OBVESTILO naročnikom dnevnika Frosvete V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina ža dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. % To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine p» tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da Uko vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete še $2.00 za vašo naročnino. PHILIP GODINA, upravitelj. naroČite si dnevnik prosveto Pa sklepu 12. radnk konvencije sa lahke naroči m Ust ProsvetoJs prišteje eden. dva. tri. štiri aH pet članov is ene družino k eni naroi-nlnL List Prosveta stane sa vse enako, sa člane ali nečlane »8.00 sa eno letno naročnine. Kar pa člani ša plačajo pri aaesmeniu 11.20 sa tednik, aa Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroka. rott. da Je Ust predrag sa člana SNPJ. Ust Prosveta Je vaša lastnina ta totevo Ja v vsaki družini nekdo, ki M rad «tal Ust vsak dan. Pojasnilet—Vselej kakor hitro kateri teh članov, preneha biti «lan SNPJ, ali če se preseli proč od družine In bo zahteval sam svoj im tednik, bode moral tisti član Is dotlčne družine, ki Jt Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznani« upravpiltvv 11»». in obenem doplačati dotično* vsoto listu Prosveta. Ako tegs n« stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to vsoto naroinisu. listu Prosveta Jat Za ZdndL država In K 1 tednik In..______ S tednika In...... 2 tednike in.____ 4 tednika la...-. t tednikov in. .. do 8S.00 Za Chicago In okoUco Ja _ 4 SO 1 tednik te-..........- _ MO 2 tednika la.--— _ 4.40 2 tednike In----------- __IN 4 tednike la—............ _ 2J0 I tednikov ia—...... J1UI ••.so iji . 710 . S.* . 4.71 . I »« Za Evropo Jo. Ispolnlte spodnji kupon, prllofttte potrebno vsoto dena^« Money Order v plssnu In al naročite Prosveto. liat. ki Je vala lastnin* PROSVETA. SNVJ. 2U7 So. Lawndale Ava. Chicago 22. HL Prti al s no pošiljam naročnina « Ust Ustavite tednik la ga pripišite k moji naročala! 2. 2. 4 4