^/AND
*~lJUAUCQ...
NO. 143
Ameriška
Pw n/i' e w^/% ni"- j-io/wi e
AMCRICAN IN SPIRIT JF0R6I6N IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, ffiSS^FlSd^oeni*. ffly, Pueblo, BockSpring,
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 27, 1977
LETO LXXIX. — VoL LXXIX
ZDA so se odločile gradili uničevalce umetnih satelitov
Sovjetska zveza je svoje že ponovno preskusila v vesolju.
WASHINGTON, D.C. — ZDA so se odločile razviti in graditi umetne satelite, ki bodo sposobni uničiti nasprotnikove umetne satelite v vesolju. Nov program je v mejah sporazuma, ki so ga sklenile ZDA z ZSSR leta 1972, v katerem sta se obe strani obvezali, da ne bosta gradili orožja, ki bi oviralo ‘narodna tehnična sredstva za preverjanje”, kar pomeni med drugim umetne satelite raznih vrst.
Obrambno tajništvo je dalo Vought Corp. v Dallasu naročilo za razvoj in zgraditev umetnega satelita, - ki bo sposoben u-ničiti v vesolju druge satelite. Satelit-uničevalec ne bo imel v sebi nobenega razstreliva, nasprotnega satelita bo uničil s svojim zaletom vanj.
ZDA imajo podatke, da je ZSSR izvedla že nekaj poskusov uničenja umetnih satelitov v vesolju. Poslala je proti svojim satelitom v vesolju poseben satelit, ki se je približal za uničenje določenemu satelitu, ob njem eksplodiral ter tako uničil tudi tega.
Ker so ZDA v svojih zvezah in izvidništvu vedno močnejše vezane na umetne satelite, ne morejo dopustiti, da bi prišli ti v nevarnost uničenja. Ko jih na eni strani skušajo pred uničenjem zavarovati z močnejšo oblogo, pripravljajo sedaj tudi sredstvo za uničenje sovražnih satelitskih lovcev in vseh drugih satelitov, ki bi ogrožali varnost ZDA in njihovih zaveznikov.
------o------
Peking se odločil za večjo podporo znanosti
HONG KONG. — LR Kitajska bo prihodnjo pomlad organizirala narodno konferenco za pospeševanje znanosti. Znanstveniki bodo dobili na razpolago več časa, denarja in svobode pri svojem delu, je bilo objavljeno pretekli teden v Pekingu.
Včasu MaoCe-tunga, posebno v razdobju kulturne revolucije, je bila znanost pod hudim pritiskom in omejitvami. Na prenekaterih poljih je zato močno ostala za razvojem drugod. To hočejo Kitajci sedaj nadomestiti, ker se zavedajo, da je napredek znanosti pogoj za napredek na vseh ostalih poljih.
LR Kitajska je pod novim narodnim vodstvom odločena pospešiti razvoj v moderno, gospodarsko in industrijsko razvito državo, cilj, ki ga ji je začrtal že pokojni predsednik vlade Ču En-Iaj.
------o .....
ryi	s* • »I	•	v •
1 urcija kupuje orožje posredno
WASHINGTON, D.C. — Turčija kupuje za milijone dolarjev ameriškega orožja preko NATO, ko ga ne more kupovati neposredno. To je Kongres prepovedal leta 1975, ko so Turki zasedli del otoka Cipra in pri tem u-porabljali ameriško orožje, kar je proti določilom dobave tega orožja Turčiji.
Vremenski prerok
Delno oblačno z naj višjo temperatura okoli 73 F (23 C).
Novi grobovi
, Marie D. Stražar
Včeraj zjutraj je umrla v Kaiser Foundation bolnišnici po dolgi bolezni Marie D. Stražar, roj. Perko, žena Franka D., mati Marie D., Cynthie Troha, Glorie, Monice Belina, Nadine, Donne, Angeline, Franka Jr. in Timo-thyja, 7-krat stara mati, sestra Edvvina in pok. Josepha, hči pokojnih Franka in Mary, roj. Solomon. Pokojna je bila članica KSKJ št. 63 in ADZ št. 10 ter je bila nekoč nekaj časa zaposlena v glavnem uradu ADZ. Pogreb bo v četrtek ob 9.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Paskala Baylonskega ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih.
Margaret Hočevar
Po dolgi bolezni je včeraj umrla v Richmond Heights General bolnišnici 71 let stara Margaret Hočevar, roj. Smrekar. Bila je vdova po 1. 1952 umrlem možu Johnu, civilnem inženirju za državo Ohio, mati Margaret Hribar, 3-krat stara mati, sestra pok. Edwarda in pok. Al
Kardinal Krol pridigal v Budimpešti
BUDIMPEŠTA, Mad. — John kardinal Krol iz Philadelphie je sel na obisk na Madžarsko skupaj z nadškofom Josephom Bernardinem iz Cincinnatija, predsednikom škofovske konference ZDA, na povabilo madžarskega primasa kardinala Lekaia.
Kardinal Krol je v nedeljo pridigal v polni stolnici sv. Štefana v Budimpešti. Dejal je, da je ‘‘bilo zanj veliko veselje in posebna pravica”, da je mogel obiskati Madžarsko in videti priče vere med katoličani te države.
Melj »jMinsim j carter POZIVA SENAT
K ODOBRITVI PROGRAMA ZA OSKRBO Z ENERGIJO
Teng ne vidi konca sporu s Sovjetijo
Podpredsednik vlade LR Kitajske ne veriame, da bi se spor s Sovjetsko zvezo končal v času življenja sedanjih kitajskih vodnikov.
PEKING, LR Kit. — Podpred- . sednik vlade in podnačelnik I Komunistične partije Teng
Edvard Kardelj, vodilni član komunističnega režima v SFR Jugoslaviji, pride jutri na uradni o-bisk v Washington.
WASHINGTON, D.C. — Po poročilu iz Beograda bo prišel jutri, v sredo, v glavno mesto ZDA na uradni obisk Edvard Kardelj, 67 let stari naj ožji sodelavec predsednika Josipa Broza Tita. Jugoslovanski obiskovalec se bo razgovarjal s predsednikom Carterjem in s podpredsednikom Mondaleom in z drugimi vodilnimi člani vlade.
Kardelja je povabil v ZDA podpredsednik Mondale, ki je bil v letošnjem maju na obisku v Beogradu.
V diplomatskih krogih trdijo, da bo Josip Broz Tito prišel na uradni obisk v ZDA zgodaj prihodnje leto. Ta obisk naj bi bil nekaka protiutež Titovemu obisku v So\ jetski zvezi in LR Kitajski v letošnjem poletju. Tito kljub visoki starosti 85 let še vedno rad potuje po svetu.
Ko jc vladni program za oskrbo z energijo prišel v Senatu v zagato in vse kaže, da bo iz njega prišel močno oslabljen in okrnjen, je predsednik Carter pozval Senat, naj se ne da vplivati po ol jnih, družbah na škodo vse dežele. Predsednik je orecej iasno po-nazal. da bo iskal mod poro v splošni javnosti, če jo ne bo dobil v zadostni meri v Kongresu.
WASHINGTON, D.C. — Pred-
berta. Rojena je bila v Pueblo Hsiao-ping je v razgovoru s par-in se je preselila v Cleveland lamentarno delegacijo Zahodne leta 1917, kjer je živela 32 let na Nemčije dejal, da ne vidi mož-1137 E. 168 St. in bila zadnjih nosti za pomiritev s Sovjetsko 15 let pred upokojitvijo leta 1967 zvezo v času svojega in v času tajnica pri Holy Cross fari. Po- življenja Hua Kuo-fenga in mor-greb bo iz Želetovega pogreb-, da celo niti ne v času prihodnje-
nega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Road ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj.
Frances M. Perko
Včeraj je umrla v Columbusu, Ohio, 81 let stara Frances M. Perko, roj. Pucel, vdova po leta 1971 umrlem možu Franku, mati Mrs. Edward (Frances) Steiger-
ga kitajskega rodu.
Vodniku nemškega zastopstva Manfredu Woemerju je dejal, da je Mao nekdaj napovedal, da bo spor med LR Kitajsko in Sovjetsko zvezo trajal tisoče let.
Rusi imajo star strah pred Kitajci znan pod imenom ‘‘rumena nevarnost”, Kitajci pa se v sedanji dobi bojijo da jih utegne
wald, Franka in pok. Roberta, Sovjetska zveza napasti in pri-
7-kčat stara in 7-krat prastara mati, sestra Franka, Johna, Edwarda, Williama, Ann Pucel, Angeline Karlinger, Mimie Wit-treich in Sophie Schmidt. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo v cerkev sv. Jeroma ob 11. nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. popoldne do 9. zvečer.
Moskva dobila prvi sneg
MOSKVA. ZSSR. — Preteklo soboto je nenaden oster mraz prinesel Moskvi prvi letošnji sneg. To je najzgodnejši sneg v sovjetskem glavnem mestu v tem stoletju.
tisniti k tlom, predno se bo Kitajska tako okrepila in oborožila, da se ji Rusov ne bo treba več bati. V Pekingu upajo, da bodo to dosegli do konca tega stoletja.
Levica napredovala pri volitvah v francoski senat
PARIZ, Fr. — Pri nedeljskih volitvah v senat je levica nekaj okrepila svoj položaj, toda vlada je ohranila v senatu trdno večino. Volili so 115 od skupno 295 senatorjev.
Levica je povečala število svojih senatorjev od 96 na 106. vladna koalicija pa je povečala svoje število za 2 na skupno 189.
ZDA se odločile za polete Goncorde lete!
WASHINGTON, D.C. — Vlada ZDA je pretekli petek predložila pravila za polete Concorde nadvzočhih letal v ZDA. Poleti naj bi bili dovoljeni z izjemo od JO zvečer do 7. zjutraj za stalno za 16 Concorde letal, ki so sedaj zgrajena in v grad- j nji.
Ta letala vzdržujejo lahko promet poleg z Washingtonom tudi z večjim številom drugih mest v ZDA, če krajevne oblasti pristanejo na raven hrušča, ki ga ta letala povzročajo.
Vladin načrt ni hil povsod u-godno sprejet, zlasti v New Yor-ku, kjer Forth Authority doslej ni marala dovoliti pristajanja tem letalom, ga odločno odklanjajo.
V Parizu in Londonu protestirajo, ker je lovoljenje omejeno na 16 Concorde letal, ki so zdaj v prometu in v gradnji. Ta omejitev namreč pomeni dejanski konec gradnje teh letal.
sednik Jimmy Carter je v skr- prinesla dosti, če sploh kaj, za ^eh za svoj energetski program, povečanje produkcije energet-Ta je v Predstavniškem domu,v skih virov, glavnem dobi) podporo in bil z I Predsednikov predlog za del-nekaj omejitvami izglasovan. V no ukinitev nadzora nad cenami Senatu se je pojavil proti nje- plina in za povečanje njegovega mu večji odpor in kaže, da bo iskanja potom posebnih ugod-prišlo do močne okrnitve tega, nosti pri cenah, dovoljuje šest-kar smatra vlada za neobhodno kratno povišanje teh v teku zad-za bodočo zanesljivo oskrbo na- njih pet let. še dežele ^ energetskimi viri. j “To'je dovolj,” je izjavil Car-Včeraj je predsednik nepričako- ter.
vano govoril o tem z novinarji Na splošno je bil predsednik in pri tem pozval Senat, naj se Carter včeraj v svojih besedah ne da zavesti od zagovgrnikov umirjenejši in strpnejši kot pre-oljnih družb, ampak naj gleda teklo soboto v Virginiji, ko je na splošno potrebo in korist de- Kongres javno svaril, da bo zakonski predlog o energiji veti-ral, če ne bo po njegovem okusu in v škodo splošnosti.
•o
žele.
Senat je včeraj ponovno odklonil predsednikov načrt za ohranitev nadzora nad cenami
jedrskega goriva
Svetovna škofovska sinoda v Vatikanu
VATIKAN. - V petek, 30. septembra, se bo začela svetovan škofovska sinoda. Odprl je bo papež Pavel VI. s sv. mašo v Sikstinski kapeli in bo zasedala predvidoma štiri tedne.
FRANCOSKA LEVICA NE MORE PREKO SPORA 0 SKUPNEM PROGRAMU
PARIZ, Fr. — Francoska socialistična, komunistična in leva radikalna stranka so se leta 1972 sporazumele za skupni program, in skupni vo-livni nastop, ki bi jim naj postopno pomagala do večine pri volitvah in tako do vlade. Od tedaj so se zlasti okrepili socialisti in postali z nekako 30% podpore med volivci močnejši od komunistov, ki imajo po povpraševanjih razpoloženja volitvcev za seboj nekako 20% volivcev. Leva radikalna stranka, ki je bila v dobi med obema velikima vojnama med glavnimi strankami Francije, ima sedaj za seboj kvečjemu 3-4% volivcev.
Vse tri so bile v povpraševanjih v zadnjih nekaj mesecih stalno pred strankami vladne koalicije. Tako je ra-
zumljivo, da so začele resno misliti na zmago pri parlamentarnih volitvah, predvidenih za prihodnji marec. Zmaga pri volitvah bi jim dala pravico do sestave nove vlade. Za tak slučaj so se njihovi zastopniki zbrali na posvete in skušali sestaviti vladin program, ki bi bil vsem trem sprejemljiv in o katerem bi mogli račuhati, da bi dobil tudi podporo večine francoskih volivcev.
Vse od treh strank so povedale svoja stališča in; začele iskati sporazum. Glavni spor je povzročila zahteva komunistov, da je treba podržaviti vsa količkaj pomembna podjetja. Najprej so jih navedli 1000, nato so to število znižali na 750.
Socialisti so bili pripravlje-
no podržaviti le nekaj 'nad sto velikih podjetij, pa so nato to število povečali. Levi radikali so načelni zagovorniki svobodnega gospodarstva in so zato zapustili pogajaftja, ko so videli, da komunisti nočejo odstopiti od svojih objavljenih ciljev.
Ko je zastopnik levih radikalov Robert Fabre zapustil pogajanja, je zastopnik socialistov F. Mitterrand izjavil, da ni pripravljen pogajanj nadaljevati brez zastopnikov levih radikalov. Vsi poskusi pogajanja obnoviti so ostali brez uspeha in vse tri stranke so začela brabiti svoje stališča in metati krivdo za spor na druge.
Iz razpravljanja je razvidno, da komunisti niso pripravljeni iti v vlado, v kateri
on ranitev nadzora nad cenami _
naravnega plina, s potrebno ve- SpOrGIUIl! 0 iZVOID čino • izglasoval omejitev raz- r	M
prave o cenah naravnega plina v zbornici, kjer so zagovorniki
ohranitve nadzora, cen napove-	------
dali neomejeno razpravo, financ- Države, ki izvažajo jedrsko ni odbor Senata pa je odklonil gorivo, so se sporazume-predsednikov predlog za troša- le O pravilih za dobavlja-rino na črpanje domačega olja, | nje tega.
katerega cena naj bi bila na ta LONDON, Vel. Brit. — Izvoznem .zenaceno s ceno na sve- nice jodrskega iva in tehn0_ tovnem trgu, Predsednik hoče	^	® % n • i *
dohodek te trošarine vrniti po-	k°"iy
trošnikom, med tem ko jo je Se-	J *»	• P™"1*,
nat voljan uvesti le, če bo njen »° ****! bodoi dobavljale )e-dohodek uporabljen za ra2'voj drsko gonvo m tehnologrjo dru-novih energetskih virov.	' f". državam, da ne bt to vodtlo
Predsednik je včeraj govoril	8radnie jedrskega o-
novinarjem: “Spoznavam, da je	^	,
bilo v Senatu nekaj predhodnih aS °Pni^ ^LA na tej konfe-glasovanj, ki povzročajo zaskr- !?nC!, r‘ ^0SeP^1 S- Nye je o za-bljenost. .. Napori zagovorni- ^lj,ucklh dejal: “Ti razgovori 80 kov oljne in plinske industrije dokazah’ da dajej° države, ki za ukinitev nadzora cen kažejo,	se udeleževale, prednost
kako skušajo te preprečiti uza- s 5. ^ .za omei^ev jedrskega o-konitev energetskega programa, j roz,*a	ne trgovskim koristim.
Predstavniški dom je ta pritisk’ Sporazum, za katerega so Se modro in pogumno prestal.” i Pogajanja začela pred dvemi le-Carter je dejal, da bi ukinitev li in Pol> morajo potrditi še vla-vsega nadzora nad ceno narav- dev držav, ki so se pogajanj ude-nega plina privedla do poviša- deževale. Med temi so ZDA, nja izdatkov vsakega gospodinj- Kanada, ZSSR, Japonska in 11 stva v deželi, ki je vezano na evropskih držav. Najvažnejše je rabo naravnega plina do leta določilo, da bodo vse izvoznice 1985 za dodatnih $150 ali za vso Jodrskega goriva ustavile vse deželo skupno nekako 10 bilijo- dobave državi, ki bi ne izpolnjeno v dolarjev. Pri tem ne bi do- Va^a določil o prepovedi izdelo-
vanja jedrskega razstreliva. Prepovedan je izvoz naprav za o-plemenitenje urana, za izdelavo težke vode in predelavo porabljenega.^ urana v plutonij. Vsi ti produkti se rabijo pri gradnji jedrskega razstreliva.
Prav tako je prepovedan izvoz tehnologije za izdelavo jedrskega razstreliva, pa četudi bi naj bilo to določeno za “mirne jedrske eksplozije”. Države, ki so bile na konferenci, so prišle' do zaključka, da “mirnih jedrskih eksplozij” ni, ker vsaka taka eksplozija ustvari možnosti in sposobnost izdelave jedrskega o-rožja.
bi ne imeli vsaj enake besede kot socialisti. Za sebe zahtevajo neke vrste veto pravico. To seveda ni sprejemljivo za ostali dve stranki. Spor med njimi, če ga le še ne bodo kako rešili, bo olajšal položaj vladnim strankam, katerim so doslej napovedovali poraz pri bodočih parlamentarnih volitvah. Sedanja vladna koalicija obsega sredino in desnico, med tem ko vse kaže, da bi bila javnost bolj za vlado sredine, ki bi obsegala vsaj del levice.
Spor med strankami leve koalicije, zlasti med komunisti in socialisti, utegne voditi to do razpada in ustvariti nove možnosti pri sestavljanju francoske vlade po novih volitvah v marcu 1978.
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — Predsednik Carter je odločil mimo nasveta Civil Aeronautics Boarda znižano ceno za polete preko Atlantika “Super-Apex”, ki je $60 pod dosedanjo in le $20 nad ceno Laker Air-
Iz Clevelanda in okolice
Uprava išče raznašalca— Uprava AD išče raznašalca lista za E. 58 St., Prosser in Sta-nard Avenue. Kličite tel. 431-0628.
Raznašalce iščemo—
Ameriška Domovina išče raznašalce za področje E. 55 St., Bonna Avenue, E. 58 St., Prosser Avenue. E. 60 St., E. 64 St., Addison Avenue in E. 66 St. Ker za to področje trenutno nimamo raznašalca, bomo primorani pošiljati naročnikom list po pošti, dokler ga ne najdemo. Prosimo zadevnega razumevanja.
Card Party—
V petek, 30. septembra, ob 7. zvečer bo v SDD na Waterloo Road tretja letna CARD PARTY dobrovoljnega odbora za pomoč Slovenskemu starostnemu domu. Listki so po $1.50 naprodaj pri članih odbora in bodo pri vstopu v dvorano.
Notranja ureditev—
June Haag, notranji dekorater s studiom na 10261 Mayfield Rd,. Chesterland, Ohio, je n& razpo-ago zh nasvete za nottanjo dekoracijo v ponedeljkih in četrtkih od 10. dop. do 3. pop. in po dogovoru. Kličite 286-3163.
James H. Boyd obsojen na 1-10 let zapora—
James H. Boyd, mestni odbornik za 18. vardo, je bil včeraj obspjen na 1-10 let zapora radi sprejema podkupnine v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja. Vložil je priziv. V mestnem odboru ga je nasledila Artha Woods, stara 58 let.
Kucinich vodi—
Po povpraševanju razpoloženja volivcev, ki ga je izvedel za župana R. J. Perka Robert Teeter od Market Opinion Research Corp. iz Detroita, kot poroča današnji P.D., je Dennis J. Kucinich za 2-3% pred Perkom, med tem ko je Feighan daleč za njima. Za Kucinicha in Perka se je izjavilo za vsakega po okoli 30% povprašanih, za Feighana nekako 20%. Ker je, kot trdijo, možnost pomote pri takem povpraševanju do 4.5%, sta Kucinich in Perk stvarno en teden pred primarnimi volitvami nekako vštric v tekmi za mestnega župana.
Bus in dva avta trčili—
Sinoči je prišlo do trčenja mestnega avtobusa z dvema osebnim avtoma na Oifton Blvd. v Lakewoodu, pri čemer je bila neka 74 let stara žena mrtva, 9 drugih oseb pa ranjenih.
ways, ki je stopila v veljavo včeraj. Polet New York-Lon-don-New York stane v Super-Apex $290.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj se je začelo zasliševanje pred kongresnima odboroma za zunanjo politiko o pogodbah s Panamo o bodočnosti prekopa.
DUNAJ. Avstr. — Na zasedanju Mednarodne agencije za atomsko energijo, v kateri je zastopanih 110 držav, je prišlo do kritike stališča predsednika ZDA Carterja, ki se zavzema za omejitev širjenja jedrske tehnologije, v kolikor je nevarnost, da bi to vodilo do širjenja jedrskega orožja. JERUZALEM, Izr. — V južnem Libanonu, kjer so se vršili v zadnjih dveh tednih hudi boji med kristjani in muslimani, je prišlo do premirja. V okviru dogovora o premirju se bodo palestinski gverilci umaknili vsaj 6 milj od meje Izraela, kjer bo skrbela za mir in red nova libanonska vojska.
n
/lHERBSkA POMOVIM
«/i<- *x-
□LOK
8117 St, Oalr Ave. • 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st* two weeks in July
NAROČNINA
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 tor 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
No. 143 Tuesday, Sept. 27, 1977
žili tožbo proti zveznemu blagajniku Blumenthalu. Zahtevajo, da se napis proglasi za protiustaven in se sklicujejo na odločbo Vrhovnega'zveznega sodišča, ki je proglasilo molitev v javnih šolah za protiustavno. Daleč smo prišli, da nekaj prismojenih zagrizen cev vodi go-
po našem mnenju — za načelo večjega ali manjšega zla. O’Hair in njena dva sinova vlo- (svoji farmi v Pecnicu na Long America bi ne ravnala v skladu s svojimi ideali, če bi nasprotovala bamoodločbi narodov v načelu; to bi smatrala za zlo. Toda neizmerno večje zlo bi bilo ogrožanje varnosti ZDA in svobode na račun tistih komunističnih volivcev v Italiji (ali Franciji in Španiji), ki so v lastni onemoglosti obupali nad demokracijo in se vrgli v naročje totalitarnih strank. Varnost Amerike in njenih zaveznike > v NATO po vseh pravilih zdravega razuma ne more biti v rokah volivcev komunistične partije v
Islandu, 90 milj od New Yorka. S seboj sta pripeljala veselega Štajerca dr. Poldeta Serčičnika, d je bil dolga leta _ mk v Abesiniji, zdaj pa že vec :t v Isiipu na Long Islandu. Tudi je oil prvič med nami prof. Bog-
CHICAGO, 111. — šola je spet pričela s poukom. Mladina prihaja, da se kaj nauči. V farnih šolah gre vse v redu, dočim v javnih šolah spet grozi štrajk u-citeljstva. Ponekod imajo tudi skrbi s prevozom črnih učencev v bele šole. Je huda kri brez potrebe. Črnske šole so prepolne,
končno mora le zmagati trezna pamet proti rasnim predsodkom.
Namen šole je dati mladini potrebno izobrazbo, kar se tiče svetnih premetov, važna je pa tudi srčna vzgoja. Mladega človeka usposobiti za dobrega člana družbe, to je glavni namen šolske vzgoje. Žal, da je ta mno-
Dve kurioznosti
Ena iz’edmh posebnosti je kuriozna izjava ameri-kauskega evangersta Billy-ja Grahama o komunizmu.
Vsi ga več ali manj poznamo, tega navdušenega in učinkovitega raz'w a evangelijev, ki nastopa pred ogrom-nifi množicami m s svojim izrednim govorniškim darom poskuša spreobračati današnjega potrošniškega in v materializem zakopanega človeka k Jezusu Kristusu.
Čeprav se n jegovi nastopi ne le v Ameriki, ampak tudi drugod po svetu, zdii« kot glas vpijočega v puščavi, je vendar njegov lik :n vpliv njegove besede povsod prav velik. Kar : n reče, naleti na sprejemljiv odmev zlasti pri množicah 'jue; v Ameriki, saj ga pozna in ceni vsa de-
Ta Billy Graham je oni dan dobil dovoljenje, da se sme'podati Vi želeno zaveso, in sicer na Madžarsko, ki je v verskem oziru deljena dežela med protestante in katoličane. Svetu je znana predvsem zaradi vstaje zoper jbele se vedno bolj praznijo, šol-komunistično vsiljeno oblast 1. 1956, zadušene v krvi z ;s^a oblast pač išče načinov, ka-ruskimi tanki; in zaradi vloge, ki jo je igral v boju ZO-,k0 razbremeniti prenaplnjene por maiksist ični ateizem junaški primas te dežele, kar- šole. Seveda brez težav ni, tudi dimil MindsLcuty. Borba je trajala dolga leta, ko je bil stroški so s prevažanjem, toda cerkveni krez spravljen v ameriški legaciji, dokler Vatikan ni popustil, navezal prek kardinalove glave diplomatske stike z madžarskim režimom, zahteval kardinalov umik u domovine v Rim in začel pogajanja s komunisti. MinJszenty ni hotel iti v Rim, ostal je na Dunaju in tam kmalu umrl.
VaUKanu je sedaj sledil v verski akciji na Madžarskem tudi evangelist B. Graham, da bi še on preizkusil možnesti evangelizacije v deželi pod komunističnim režimom. Koliko je uspel in koliko ne, bo najbolje vedel on sam, ki fnu seveda ni bilo dovoljeno prirejati velikih javnih zborovanj, kakor jih je vajen. Pa to nas ne zanima. Kar nas zanima, so njegove izjave o komunizmu kot takem. V tem je kurioziteta.
Po poročanju zanesljivih časopisov je B. Graham, po en teden trajajočih verskih sestankih, izjavil v Budimpešti, da je njegov obisk Madžarske spremenil njegovo mišljen je o kvununizmu; našel je, da v uradno ateistični državi ljudje morejo “prosto častiti Boga”. Nato pa je dostavil dobeaedno: “Nisem se priključil komunistični stianki (!), nihče me ni povabil, naj se priključim (!), toda svet se spreminja, obe strani začenjata razumevati ruga drugo sedaj bolje. Marsikaj me je izne-nadilo ... med drugim tudi, da ljudje lahko hodijo v cerkev in resnično molijo Boga.”
Kakšna poniglava izjava svetovnega oznanjevalca Jezusovega nauka! Kakor da dovoljenje za “worship God” vsebuje vso prostost “religioznega udejstvovanja in življenja”. Kje je protiverska uradna propaganda in brezverske šole, kje diskriminacija pri sprejemu v višje šole, v važne službe itd.? Slavljeni evangelist je padel na stopnje; slovenskega človeka, ki gre v stari kraj, potem pa pripoveduje o verski svobodi v domovini, ker so “cerkve polne”.
Druga kurieznost, ki je padla v oči, je uvodnik 6 tako imenovanem evrokomunizmu v vatikanskem nedeljskem listu L’Osservatore della Domenica, objavljenem drugo nedeljo v septembru. Splošno je v svobodnih občilih po svetu prevladovalo mnenje, čeprav po našem prepričanju krivo, da sovjetski komunistični voditelji spremljajo razvoj evrokomunizma. z negodovanjem in odporom To gibanje pomeni po njihovem zablodo v interpretaciji m aplikaciji marskizma in vodi v cepljenje m skozi to v slabi jetije komunistične enotnosti in udarnosti.	>	i
, Vatikanski tednik pa je zapisal — kar smo tudi v našem listu že trdili — da bo pomenil vstop v vlado Romuni,snčninr partij v nekaterih deželah zahodne Evrope, s čimei list računa kot z bližnjo stvarnostjo, vsekakor b'stven uspeh Sovjetske zveze. Znani tolmač vati-kanske politike Federico Alessandrini je v uvodniku o-znacit položaj dobesedno takole: “Jasno je, da bi tudi .1 udeležba na ob’asti komunističnih partij v neka-enn Zc.padnih državah kot so Italija, Francija in mo-gov c uh spamjg., značila bistven uspeh za Sovjetsko
. Li iš; e/V atikana v tem kočljivem in za svobodo .rvrirc nevarnem položaju je polilo z mrzlim curkom vso .roč ; ' asopisarje in politične razlagalce svetovne komuinsticne stvarnosti, ki pridigajo začetek raz-kroje, Komunjstičnega imperija na svetu in konec mo-s.iOv ivC centralne oblasti, ki ga bo povzročil evroko-nmauerr.. Hv^a Bogu, realni politični voditelji svobod-neg meta takemu tolmačenju položaja ne nasedajo!
Piava kurioknost pa je v stavku imenovanega uvod-
Italiji! Sklicevanje na samodločbo zelo šepa v tem pri- njo, ki gre zatem, da se ime Bog meru, pa naj ga tudi zapiše vatikanski list.
Da imajo Amerika in drugi narodi svobodnega sveta dovolj možnosti in sredstev, da uspešno nasprotujejo jadranju Evrope v komunizem, ni vredno niti omenjati.
Zlasti od pomoči svobodnega sveta gospodarsko, socialno in politično tako odvisna država, kot je Italija, naj bi ne pozabila, da ima samo dve izbiri: ali na čisto (ne pseude) demokratično bazo oprt naslon na zapadne demokratične zaveznike, ali pa potopitev v gospodarski in socialni kaos, revolucijo in totalitarnost. Tretja, vmesna izbira z evrokomunizmom je ne bo mogla rešiti.
L. P.
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
rajo zanimati, kaj šola nudi u-čencu, zanimati se, kako njih o-trok v šoli napreduje, za domače naloge, kako se v šoli obnaša in v farnih šolah zlasti, ali morda ne zamuja dnevne maše in da gre vsako nedeljo s starši v farno cerkev. Večkrat vidim, da nekateri učenci med tednom pridejo v cerkev šele, ko je maša končana in da mnogo šoloobveznih otrok ne pride k nedeljski maši. Zakaj ne? Ker tudi starši ne gredo. Šola in dom sta neločljivo povezana.
#
V nedeljo, 11. septembra, je farno društvo pri Sv. Štefanu Holy Name Society proslavilo 60-letnico svojega obstanka. U-stanovljeno je bilo 28. avgusta 1917. Organizatorja sta bila takratni župnik Anton Soj ar in Jožef Gregorich. Prvi predsed-
sploh črta iz javnega življenja. Zblostno, da jim višja sodišča gredo na roke.
*
Fara je dala osnažiti zunanje stene farne dvorane, da 'bi bilo vse v redu za prihod kardinala. Delo je stalo več stp dolarjev. Dober teden pozneje so Latin King steno spet pomazali. Le kaj imajo od tega? Ali res ne more policija tem zlikovcem stopiti na prste?
*
Sam dež! Ali ni pomagal Friderik Baraga in uslišal prošnje premnogih, daje bilo v soboto in nedeljo za Baragov dan lepo vreme. Gotovo, v okolici je v nedeljo, 4. septembra, zvečer spet lilo, v Lemontu ni padlo prav nič dežja.
Lep pozdrav vsem, ki to kolono berete. Žal, da Vas nisem mogel srečati na ameriških Brezjah.
“Toti Štajerc”
------o----—
kov. Bolj pametno in pravilno bi bilo, da ne bi svojih političnih stališč in pogledov skušali vsiljevati drugim, posebno še, ker ne gre za kakšne važne svetovno nazorne razlike. Politika je delo za skupni ali javni blagor. Zato naj se vsak svobodno
dan Zupančič, profesor na nfew- j opredeli za tisto stranko in tiste yorški pravni šoli (N.Y.; Law politične predstavnike, o kate-School). Obljubili so, da bodo
še prišli, ker so jim ure všeč.
Med nami je bila tudi ga. Marija Nanut iz Gorice s svojimi tremi vnuki. Oče'in mati'otrok, oba zdravnika iz New "Rochella,
rib je prepričan, da bodo najboljše služili javni blaginji. Prav lepe pozdrave!
V Rev. Joseph Pirc
*
Deerfield, IH. — Spoštovani!
gokje zapostavljen. Nič ne kori-jnik je bil Leo Mladich, tajnik
sti, če se mlad človek nauči brati in pisati, računati, da se seznani z zgodovino in drugimi potrebnimi predmeti, ki jih bo rabil v življenju. Šola mu mora dati mnogo več. Oblikovati mu duha, plemenititi srce, skratka vzgajati ga tako, da bo znal u-poštevati sočloveka, da bo znal ločiti, kaj je prav in kaj ni prav. Naučiti ga mora lepega vedenja. Če šola tega ne daje, zgreši svoj namen. Škof A. M. Slomšek je zapisal: “Šola pa, če dobra ni, boljše, da je ni.” škof Slomšek je bil z vsem srcem pri mladini. Hotel je, da bo mladi rod kaj znal, obenem pa tudi, da bo v srcu plemenit, veren, nravno visoko stoječ, pošten, pravičen do soljudi, da bo spoštoval ne le državne zakone, ampak tudi božje. In prav v tem greši javna šola, počenši od osnovnih do višjih šol. Trpa v glave svetno znanje, na srčno kulturo pa pozabi.
Wm. Laurich, Anton Gregorich, blagajnik, zapisnikar Ludvik Košnik. Od članov prvega odbora je živ še samo g. Joseph Gregorich. Zanimivo, da je od 384 članov tega društva služilo Stricu Samu med drugo svetovno vojno kar 144.
Proslave se je udeležil tudi kardinal John Cody. Sv. mašo je daroval duhovni vodja pater
Z novo vero v novo sezono
NEW YORK, N.Y.— Z urami smo uspešno začeli. Po dolgem času sta bila cerkev in kor dobro zasedena. Vrnili so se tisti, ki jih celo poletje ni bilo. Veseli so bili župnik, organist in farani.
Ker obhajamo letos 60-letnico smrti dr. Janeza E. Kreka in 60-letnico M a j n iške deklaracije, smo prvi del ure posvetili spominu dr. Kreka bi Majniške deklaracije. Predavanje, ki ga je pripravil dr. Puiš, sta lepo, razločno in s prayim naglasom podala Tone Jenko in Marjanca Burgerjeva. Predavanje bo v dveh delih objavila Ameriška Domovina. Zato vsebine ne bom ponavljal. Le to naj pripomnim, da je dr. Puš najbolj poklican, da o tem piše. Po moji vednosti je on edini še živeči Slovenec, ki je bil v dunajskem parlamentu navzoč, ko je dr. Korošec prebral Majniško deklaracijo, on je dr. Kreka osebno po-
Mihaela Železnikarja, kustosa p. Atanazija Lovrenčiča, p. Leonarda Bogolina, OFM, ki je tudi imel pridigo. Med mašo sta pela slovenski cerkveni pevski zbor in dekliški zbor slovenske in angleške pesmi. Ob koncu maše je spregovoril tudi kardinal Cody. Kot častna straža kardinalova so se postavili Kolumbovi vitezi v svojih pestrih uniformah.
Po maši je bil v veliki farni dvorani banket, na katerem je bilo več govornikov. Med govor-
V letnem poročilu zvezne niki je bil tudi upok. profesor gimnazije za Slovence v Čelov- |dr. Zvetina. Dvorana je bila pol-
cu je zapisal dr. Valentin Inzko te besede: “Šola ima nalogo, sodelovati pri duhovnem razvoju mladine na poti k moralnim, verskim in socialnim vrednotam, k resnici, dobroti in lepoti, to v otrokovi starosti primerni obliki. Šola naj usposobi mladino z znanjem, ki je potrebno za dosego bodočega poklica, usposobi naj jo za kasnejše samostojno izobraževanje. Mladi ljudje naj bi postali zdravi, delovni, verni člani družbe in dobri člani države. Navajati jih moramo k samostojnemu mišljenju ter vzbuditi mladini čut socialnosti.
Politično in svetovno-nazorno gledanje drugih naj mladina spoštuje, seznaniti jo je treba z gospodarskim in kulturnim Ur slvarjanjem, v lastni državi, Evropi in svetu, mladina naj se zavzema za svetovni mir in svobodo, naj pri skupnih nalogah človeštva sodeluje." Za to jih mora
Klavdij Okorn ob asistenci č. g J znal in kot mlad fant je doživljal navdušenje in zagon? ki ga je Majniška deklaracija povzročila ne samo v Sloveniji, ampak tudi na slovanskem jugu.
Toda v predavanje so nas u-vedli naši cerkveni pevci, ki so pod vodstvom organista Franja Kostanjskega prekrasno, ubrano in s korajžo zapeli ‘Slovensko pesem” in “Glejte, že sonce zahaja”. Poslušalci, ki so bili navajeni petja “Zvona” iz Fair-fielda in pred leti petja “Fantov z Osme”, se hišo mogli načuditi. Hudo nam je po fantih, toda če nam bo cerkveni zbor še naprej tako pel, kakor je začel, bonao izgubo lažje pogrešali.
Vmes nam je prečital Simon Kregar drugi del pesmi ‘Naša beseda”, ki jo je Oton Župančič napisal v spomin dr. Kreka, Marinka Zupančič pa nam je zaA pela pesem “Slovenka sem”, ki se je prav dobro ujemala v spored..
Zaključila je prvi del študentka Lucija Jelševar z Župančičevo • pesmij o “Vprašan j a”.
V odmoru smo se spomnili svojega dobrega umrlega' elana Staneta Stojana in s polminut-nim molkom počastili njegov spomin. Tudi maša se je brala zanj. Poslali smo karto spodbude naši verni sodelavki Cirili Saksida, ki je na okrevanju v rodni Gorici. Pozdravili smo s karto novoporočeni pdr Marijo in Nejčefa Zupan, ki sta bila v Kanadi, a sta si znesla gnezdece v New Yorku.
na, bolj kakor pa cerkev.
*
V soboto, 22. oktobra, bo v naši slovenski soseski spet nekaj posebnega. Bo Sl°venski dan in obenem tudi proslava 27. obletnice Slovenske radijske ure. Nastopila bo folklorna skupina ŠARC z narodnimi plesi, ti bodo pa podali tudi opereto “Vasovalci”. Se že pridno vadijo. Podeljena bo tudi slovenska nagrada za slovenstvo zaslužni o-sebi. Igrala bo znana godba "Tivoli” pod vodstvom Janeza Arka.
*
Slovenska šola Antona Martina Slomška bo pričela s poukom v soboto, 1. oktobra. Starši, vpišite svojo mladino v to šolo, da se poglobi v slovenščino. Sleherni slovenski otrok mora hoditi v sobotno slovensko šolo.
m
Napis na ameriških kovancih “In God We Trust” ne diši ne-morajo s šolo katerim. Daily News poroča, da
nista mogla priti. Sin ge. Mari- [ Oprostite zamudi glede naročim je Nanut je dirigent ljubljan- jne- Bili smo na dopustu v S o skega filharmoničnega orkestra, |venhb v Kobaridu na Primor ki bi nastopil v Carnegie Hall skem- kier ie m°j mož rojen. D' dne 10. novembra.	piskali smo tudi kraje, prizade-
Predstavil so se nam novi ^ po lanskem težkem potresu, graduiranci:	'	|Mnogo hiš so že porušili. Pravi'
Janez Ravnikar je končal ko- 'i0’ ie ceneje, kot da bi ji legij in postal civilni inženir, popravljali. Take hiše so oznace Andrej Babnik je končal. Poli- ne s križem. Ena med njimi cijsko akademijo John Jay Col- Kobaridu je tudi 3-nadstropna lege, Joško Babnik višjo šolo in i'°jstna hiša mojega moža. Hiša Gaber Puc nižjo šolo. Želeli smo vse okraniti- Ker pa jo ] jim mnogo uspehov v bodočno- država že pred leti odvzela i sti in čestitali na dosedanjih u- družino poslala v tujino, nimaj spehih.
Pozdrave so nam poslali škof Janez Jenko, Jožica Črepinšek, ki je včasih pela na naših urah, in Helena Klesin s hčerko z Brezij.
V drugem delu so nastopili o-troci. Najprej so pod vodstvom Marije Burgar j eve zapeli dve pesmi, hato so pa deklamirali Puci, Klesini, Burgarji in Zupančiči vsak svojo pesem. Naučile so jih njihove mamice.
Za konec nam je prof. Nielsen duhovito razlagal svoje doživljaje v Sloveniji. Obiskal je Kropo, kjer je hotel obiskati u-metnika v železju Bertonclja.
Zvedel je, da je Bertoncelj u-
mrl. Nielsen ima verjetno naj- ........N/j.:	Va+eri
večjo in najlepšo zbirko Ber-|dober demokratski list, kate
toncljevih del. S seboj je prinesel in nam pokazal zmaja, kropi vček in križ, ki jih je napravil Bertoncelj. Nato je govoril o prometu v Ljubljani. Govoril je deloma slovensko deloma angleško. Nazadnje nam je pokazal knjižico “Tristo narodnih in drugih priljubi j enih pesmi”, ki jo je dobil doma. Po imenu je navedel pesmi iz knjižice, ki jih je pel doma v Clevelandu. Od vsake je zapel dve vrstici in dvorana mu je navdušeno pomagala.
Končali smo s klavirjem, ki ga je igral Gaber Puc, že prej pa sta Miha in Bernard igrala med posameznimi točkami.
Začeli smo dobro. Najboljše upanje' imam, da bodo prihodnje ure še lepše. Pomagati moramo vsi. V slogi in z združenimi silami lahko dosežemo veliko.
Redki so Slovenci po svetu, ki si ne želijo slovenske družbe, slovenskega petja in zabav. To jim je treba dati, pa pridejo skupaj. S samim tarnanjem in preštevanjem be bomo Spravili nikogar ne v cerkev ne k uram.
Priti k uri 90, 70, 60, 50 milj da-Jgč, kakor hodijo mnogi, je žrtev, ki zasluži pohvalo in občudovanje.
Dokler bomo imeli pri urah take ljudi, je naša dolžnost storiti vse, kar-premoramo. Zato glodam s trdno vero v bodočnost fare in prosvetnih ur.
Dr. Zdravko Kalan
ji1/*1’.	1	Človek ne more videti, kako bi mogle pripraviti že osnovna šola.
Aiuiužene dizave nasprotovati akciji, ki je izvedena na Razumljivo, da morajo	... — r--------------, — —j- ------ — .— .------ —--------- 0—- ----------- r-------
cm samo-odločevanja ljudstev.” V tem primeru gre — sodelovati tudi starši. Ti se mo-'so brezverka Madeline Murray na in gospo Marto, ki živita na strank in njihovih predstavni-
pravice protestirati.
Govorili smo tudi s kobariškim kaplanom, ker me je zanimalo, če so prejeli kakšno p°' moč od tukaj, ker sem sama ne-Jkaj pripomogla pri kosilu, katerega dobiček je bil namenjen za pomoč prizadetim cerkvam v tolminski škofiji. Kobariški kaplan se lepo zahvaljuje vsem, k‘ so kakorkoli pomagali, da °1) sam lahko nadaljuje pri popravi kobariške cerkve, ker farani sami nimajo ali pa nočejo poma'
gati-
Priložen je ček za našo naroc-, nino in za novega naročnika lZ Trsta, kateri nas večkrat obišče in rad bere Ameriško D°' movino. Pravi, da je Domovin8 st, K kat ^
piše in poroča stvarno in resnično. Posebno pohvali Totega šla' jerca, s katerim pa se jaz osebno dostikrat ne strinjam.
Lepa hvala in lep pozdrav!
Marija Kranjec * \
Euclid, O. — Dragi g. urednik! Prosim, sprejmite naročnino za prihodnje leto, preostanek pa naj bo za tiskovni skla /
“Domovina” je vsekakor odli čen list in verjemite, da srn0 Vam za Vaš trud iz srca hvale2 ni ter da globoko cenimo Va=e delo.
Želeč Vam mnogo uspeha ^ bodoče, Vam pošiljam inojc iskrene pozdrave, vdani
Marijan Strancar'
S:
Ridgewood, N.Y. — Spoštova ni! Prejela sem Vaše obvestil0’ da mi bo naročnina kmalu P° tekla. Ker mi je Ameriška D° movina všeč, sem se odločila P° daljšati naročnino.
V glavnem sem z listom zad0-voljna, tudi s poročili iz Ne^ Yorka nismo na slabem, če bilo pa še nekaj več vesti 1 starega kraja, bi verjetno bi listu v korist.
Z odličnim spoštovanjem Angela Čolnar ----------—o--------
Rekordni dobički in izgube
II NAŠIH VRST
Narodna iranska oljna družb3 je dosegla lani naj višji čisti da biček, ki ga jte kdajkoli zabel0 žilo kako podjetje. Pri skup11^ vfednosti prodaje v višipi 1^ milijard dolarjev, je naf®« dila teheranska družba 17.1 ra1 lijard dalorjev dobička. /	. ■
Na drugem mestu je Roy3, Underwood, N.D. — Spošto-i Dutch Shell, ki je izkazala P1^’ van!' Prilagam ček za enoletno prometu 34 milijard dolarjev,^ naročnino in dar za tiskovni; milijardi in 213 milijonov doba sklad.	1 ka.	0
Lansko jesen smo brali več j Štirje ameriški industrij8 vznemirljivih člankov, ki so nas velikani (General Motors, opozarjali na nevarnost konca j> on, IRM in American
Tel0' so d°'
Ameriške Domovine. Zdaj je o graph and Telephon Co.), -- ^ tem vse tiho. Zgleda, da se je segli skupno nekaj manj kot
stanje Apieriškc, Domovine izboljšalo. Upamo in želimo, da bi ostala v dobrem stanju še dolgo! Nekateri dopisniki skušajo — Z_ odprtimi rokami in vese-j v dobri veri seveda — vsiljevati Ijem v srcu smo »pozdravili v svoje poglede in svojo pristra-svoji sredi inž. Lovrenca Stoja- nost glede ameriških političnih
m dijard dobička.
Med podjetji, ki so imela a ni največ zgube, je na pr^e mestu francoska premogokop0 družba z zgubo 333 milijon<^ dolaijev, na drugem pa Italija^ ski koncern Montedison s milijoni dolarjev zgube.

KANADSKA DOMOVINA
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
riški načrt za končanje zijske krize.
rode-
najbolj prizadevnimi pri iskanju rešitve, v govorih v raznih delih naše dežele pazljivo razlaga in razčlenjuje položaj, poudarja, da se moramo otresti vseh predsodkov, če hočemo najti sprejemljivo rešitev.
Vodnik opozicije v parlamentu Joseph Clark je mnenja, da Kanadčani na splošno niso pri-prayljeni sprejeti za pokrajino Kvibek posebni položaj v političnem pogledu in prav tako ne kvibeške jezikovne politike v šolstvu. Clark dolži za tako razpoloženje v deželi v precejšnji meri predsednika zvezne ’ vlade P. E. Trudeauja.
*
Piedsednik vlade Pierre E. Trudeau je na sestanku parlamentarnih zastopnikov iz 30 držav britanske Skupnosti narodov dejal, da je svet pripravljen na večje gospodarske in socialne spremembe. Parlamentarce je svaril, naj ne jemljejo v svo-
Vprašanje edinosti naše de- bivšega predsednika vlade in žele je še vedno v ospredju jav- ^ vodnika Ljudske stranke, ki ga
nega zanimanja. Ko v Kvibekuije vojaška vlada zaprla, je pre-,	„	_	______d r_____
govorijo o ločitvi od Kanade, 'vzela začasno vodstvo Ljudske 'na fronti v Somaliji in v Eritre-iščejo v angleško govorečem J stranke, ko se dežela pripravlja 1 ji, ki trenutno za Etiopijo ni u-delu naše dežele rešitev edino-| prihodnji mesec na nove parla- goden. Če pri sestavljanju letal, sti, ohranitev kanadske enotno- mentarne volitve.	cr'	,,
sti. Predsednik vlade Saskatche-	*
Wana Allan Blakeney, ki je med Štrajk uslužbencev Robin _	_ _
Hood Multifood Ltd., ki ima ve- j utegne biti nekaj letal sposob like mline, so sklenili končati. nih za nastop že v enem tednu, po osmih mesecih na temelju trdijo zahodni viri v Adia, Abe-sporazuma med družbo in delav- J bi. Prav tako naj bi Sovjetska
zveza poslala Etiopiji 300 oklepnih vozil. Izkrcali so jih v pristanišču Asab ob Rdečem mor-
V Etiopijo so začeli Sovjeti dovažati MIG letala s katerimi bi naj ta okrepila svoj položaj
O	--7
ki so jih prinesla v Etiopijo velika prevozna letala razstavljena, pomagajo sovjetski tehniki,
močnejšo, ki bi bila sposobria krat po dva dni ostal zunaj, vse-rešiti Kanado iz njenih sedanjih lej pa je klical in povedal, kje težav.	se nahaja.
sko unijo.
Jacqueline Onassis, vdova po
predsedniku J. F. Kennedyju in ju. nato še po A. Onassisu, se je j Kubanci vneto vežbajo etiop-pogodila s hčerko in glavno de- sko vojaštvo in pomagajo pri or-dinjo svojega zadnjega moža o ganiziranju odpora. njej pripadajočem deležu dedi-
ščine. V oporoki ji je Onassis določil letno dosmrtno rento ! lamentu
Član liberalne stranke v par-Harold Herbert iz
$250,000, od katere vsote je ' ^Iontreala je obdolžil predsedni-$50,000 določenih za njena otro- j ka vlade Trudeauja, da je z zadka Carolino in Johna Kennedy. ! njimi spremembami v vladi dal ___________________________
Pokojnikova hčerka, ki baje | Kanadi najšibkejšo vlado v le-jtev posvojitve med dvema osef-kar dobro vodi podjetja, ki jih j tih po drugi svetovni vojni prav bama, ki sta v ljubavnem raz-
nnHprlrvirol o	pqcii Irn Vii -nntrpHmraln n ni - mpvin ” -T/-* ^
Tajski kralj in kraljica sta komaj ušla smrti, ko j d bil na nju izveden atentat pretekli četrtek.
*
Na visokih šolah Kanade, posebno v Ontariu, se je zelo pomnožilo število slušateljev, ki so se prijavili za učenje francoščine.
Kanada je imela v avgustu v zunanji trgovini deveti mesec zapored prebitek. Tokrat je ta znašal 326 milijonov, ko je bil v juliju le 270 milijonov.
*
Sodnik višjega sodišča je odločil, da neki mož na Rhode Islan-du ne more posvojiti svoje 20 let
“Njegova žena in mati sta postali zaskrbljeni, ko sta slišali o nesreči v garaži, nista pa do včeraj zvedeli, da je bil ubit,” je dodal Musullin. Njegov starejši sin, 7-letni Stojan, je stal s prijatelji na pločniku pred svojim domom. “Vem, da so našli pas mojega očeta,” je dejal. “Pa se nič ne bojim.”
Bunjevac, ločeni oče treh o-trok, je živel v okolici Wellan-da zadnjih 10 let. Njegova žena se je vrnila v Jugoslavijo z dvema hčerkama. Njegov sin, 10 let star, živi z Bunjevčevo sestro v Wellandu.
Člani lokalne srbske skupnosti so izjavili, da je Bunjevac večkrat prišel v Toronto. In v Wellandu, kjer je bil zaposlen
stare ljubice. “Morda je javna prj inčo. so dali izjavo, da je morala res dosegla v naši druž- ^ t,uc}i on včasih po tri, štiri dni bi novo nižino, toda po mnenju izostal od dela. tega sodišča še ni tako nizko, da bi zahtevala od sodišča potrdi-
je podedovala, je svoji mačehi v posebnem dogovoru dala od 20 j do 26 milijonov dolarjev in s tem izplačala vse njene pravice do dediščine naenkrat. Vsota je j veliko večja, kot bi jo mogla I Mrs. J. Onasssis pričakovati ali dobiti do konca svojega življe- '
v času, ko bi potrebovala
\
naj- mer ju,’
-o-
je izjavil sodnik.
Bombna eksplozija je ubila Iri Srbe v Torontu
II.
je roke preveč oblasti, ker bi to nja, pa naj bi bilo to še tako
moglo škodovati razvoju.
*
Ko je prišlo v preteklem maju do ognja v Beverly Hills Super Clubu, so bila vrata v dvorano zakljenjena. V Cabaretni dvorani je bilo toliko ljudi, da so bili z njimi zasedeni tudi vsi prehodi in pot do edinih vrat iz dvorane. V požaru je našlo smrt 164 oseb, ker je bilo slučajno zanikrno urejeno za slučaj ognja.
Skupina 500 menonitov, ki se je iz Kanade in Mehike preselila v Seminole v Teksqsu kjer je kupila 64,000 akrov zemlje v prepričanju, da bo tam lahko u-stanovila svojo versko naselbino, se je znašla v zagati, ko'so ji vselitvene oblasti ZDA odklonile dovoljenje za stalno naselitev v ZDA.
*
Žena Zulfikarja Alija Bhutta,
dolgo.
V večjem delu Kvibeka
Ponesrečen bombni načrt srbskih osvetnikov
(Pod tem naslovom so gg. Peter Worthington, Cal Millar in so (John Schenk napisali članek, ki
v večjem delu Kvibeka so	ocnenK napisan cianeK, ivi
pretekli teden bili nenadno brez !ie 'hil objavljen v ‘Toronto Sun’
r
elektrike, ko je odpovedal transformator, preko katerega teče elektrika iz elektrarn pri Churchill Falls na jug. V Montrealu je izostanek električnega toka povzročil pravi kaos. Hydro Quebec je postopoma obnovila dobavo toka z izognitvijo Churchill Falls in dovajanjem električnega toka iz drugih predelov.
*
Zunanji minister Donald Jamieson je dejal, da bo Kanada sprejela sodelovanje pri vzdrževanju miru s svojimi četami skupno s četami drugih članic Skupnosti narodov ali ZN v Rodeziji, četudi se zaveda težav, ki bodo s tem združene.
Čete drugih držav bodo poslane v Rodezijo, če bo vlada lana I jezera, kjer je bila nato uniče-Smitha sprejela britansko-ame-J na. Sele druga preiskava je
bombo odkrila, ker se jim pri prvi preiskavi ni posrečilo najti nobenega eksploziva.
Eksplozije na jugoslovanskih misijah in na domovih pro-tito-vih simpatizerjev naj bi bil protest zoper umor Dragiša Kasiko-viča v Chicagu, urednika protikomunističnega lista Sloboda,
dne 1. septembra 1977.)
Trije možje, ki so bili skrivnostno ubiti v eksploziji na Foxley A ve. v ponedeljek ponoči, so bili člani srbske proti-titovske “osvetnjške skupine”, ki je planirala verižne bombne napade v šestih ali sedmih mestih v ZDA in Kanadi, tako je bil Toronto Sun poučen.
Policijska preiskava je na stanovanju Pavla Klajica odkrila več orožja in bombo v stanovanju Raymonda Paniča na Oak St. Bomba je bila skrita v zofi in jo poseben policijski bombni oddelek ni mogel odstraniti zaradi prožnih vzmeti. Nevtralizirali so jo in potem skupno z zofo odpeljali k obali
I
boj s pokvarjenim dinamitom.
Načrt je po vsej verjetnosti imel cilj povzročiti eksplozije v Torontu, Hamiltonu, New Yor-ku, Chicagu in po drugih mestih, kjer se nahajajo večje skupine Jugoslovanov.
Prav tako je 15 ljudi v Torontu — vključno jugoslovanski predstavniki — na ’“smrtni” listi. Toronto Sun ima imena nekaterih, ki so baje na listi zaradi svojih pro-titovskih ali komunističnih simpatij.
Ta isti vir je tudi izjavil, da je nesrečna eksplozija povzročila nekoliko zastanka pri izvedbi načrta, “toda samo zastanek ■— mi smo odločeni braniti se pred intimidacijami pri jugoslovanskih oblasteh zaradi umorov in groženj UDB-e.
Najbrže bi takoimenovana “o-svetniška skupina” opustila svoje načrte za bombardiranja, če bi jugosldvanska vlada objavila ime atentatorja spoštovanega u-rednika Kasikoviča in 9 let stare hčerke njegove zaročenke.
“Ko enkrat izvemo ime — bomo ostalo lahko sami opravili,” je dejal dotičnik.
Kakih 35 mladih, bojevitih ljudi sestavlja “osvetniško skupino” v Torontu in nadaljnih 25 v Hamiltonu. So pa popolnoma neodvisni od drugih konvencionalnih srbskih skupin. Mnogi od
Policija raziskuje “osvetniško skupino”
(Članek v dnevniku “The’Toronto Sun”, ki je bil objavljen dne 2. septembra 1977.)
Dva, ki skrbita za slovensko I in srbo-hrvaško radio uro na /postaji CHIN, in lastnik trgovine, ki prodaja jugoslovanske jtaria. publikacije so bili imenovali na srbski “smrtni listi”.
Informacije, ki so bile prvotno izročene Toronto Sun, so sedaj v rokah policije, ki raziskuje ta slučaj.
Ena od treh, ga. Frančiška Starčev, 42, ki vodi program na postaji CHIN in se specializira v jugoslovanski glasbi in dru-
ska vlada objavila ime atenta-njihovem mnenju žrtev umorov jugoslovanske tajne policije.
Jugoslovanska ambasada je zanikala kakršnokoli vednost o tem dejanju in izjavila, da je vsa stvar posledica notranjih sporov med posameznimi imigrantskimi grupami.
Policija v Chicagu je vse bolj mnenja o možnosti, da je Titova tajna policija izvršila umor v Chicagu, in se čudijo, da naj bi bilo bombardiranje v Torontu delo nasprotne srbske skupine.
V Torontu policija- ne jemlje “smrtne” liste brezskrbno. Mislijo pa, da je njen namen u-strahovati ljudi, ki so na njej. Če je tako. potem je bil cilj dosežen, kajti vsi, s katerimi smo prišli v stik, ki so na listi, se ne počutijo varne.
“Če bi ti ljudje resnično hoteli koga ubiti, dvomim, da bi že v naprej opozorili/na to,” je izjava iz policijskih virov. “Toda človek nikoli ne ve o ljudeh Balkana — spomnite se, da je nekoč atentat tam povzročil prvo svetovno vojno.”
Raymond Panic, 44, iz Oak St., Pavao Kljajič, 29, iz Lake-shore Blvd., IM, in Peter Bunjevac, 41, iz Wellanda, so bili na kose raztrgani v eksploziji.
Žrtve so lahko identificirali samo po komadih oblačil, ki so jih našli v ruševinah.
Razni viri trdijo, da so tri pošiljke dinamita prišle -v Foxley garažo in da sta dve pošiljki že odšli naprej v druge kraje On-
Srbski krogi v Torontu so mnenja, da so bili trije ubiti, ko so prenašali zaboj z dinamitom, ki je bil jasno označen kot neuporaben.
CLEVELAND, O. MAL! OGLASI
FURNISHED ROOM
For rent to mature sober man on E. 222 St.
Call 531-4515
(145).
Lastnik prodaja
enodružinsko hišo s tremi spalnicami, garažo, parcelo 75x110 s sadnim dnevjem, v okolici E. 185 St. Cena v srednjih 30-tih.’ Kličite 481-0286 ali 531-2598.
(145)
Za zaključek kratek komentar
Nikdar nisem in ne bom zagovarjal nasilja. Lahko pa razu-
r iUe°S\° TSkim S**- ,-»» Vdi, Mse (svoji br«:
ime na listi z ostalimi drugimi ^ 5koV“ M priSiT!^ la .men, v Torontu, označenimi sIaviji na oblast. £ se za represalije od manjše srbske služevali Ltih	+ j ■
skupine, ki si je nadala ime "o- naSia Mi tivdmo v T Ž “ svetniška skupina-	mo“:
mojemu molu Tpa^mlsin ^ ^ T demokrati*en na'
da se dotični šali izgleda pa da ^ T t&ka POt d°kaj ^alj' ni tako,” je dejai’a gf StarLa ^	^ ^ toda resni-
pli!
lili
It
koncem junija. Srbi pravijo, da njih so agilni tudi pri Cerkvi, je bil enostavno zadnja žrtev v) Če se ne bo ničesar storilo, seriji političnih umorov, ki jih bodo grožnje reaktivirale načrt izvršuje UDB-a, Titova tajna'za bpmbne napade in izvršitev policija.	“smrtne” liste bo v nekaj mese-
|| Policija trdi na podlagi dosedanjih preiskav, da izgleda, da
cih.
V BLAG IN NEPOZABEN SPOMIN
OB PETI ŽALOSTNI OBLETNICI,
ODKAR SE JE ZA VSELEJ POSLOVIL OD NAS NAŠ NAD VSE SRČNO LJUBLJENI MOŽ, SKRBNI DRAGI OČE, STARI OČE IN BRAT
Ivan Peterlin
Njegovo plemenito življenje je ugasnilo 29. septembra 1972
Nihče odvzeti nam ne more Pri Bogu srečno Ti prebivaj ljubezni vroče, ki gori za Te, po letih zemskega gorja, nihče spominov dragih, v raju večno srečo uživaj, ki vedno v naših srcih tie! naj bo lepo Ti vrh zvezda!'
Tvoji žalujoči:
žena ANGELA
hčerke Mimi, Štefi in Jožica zelje, vnukinje in ostalo sorodstvo
Willowdale, Out,'’, Canada, 27. sept. 197*7.
j P a n i c e v a gospodinja Kay so trije izdelovali bombe. To- Coughlin je opisala svojega sta-rontski gasilski organi se stri-jnovalca “kot zelo ljubeznivo o-njajo s to teorijo. Vse izgleda, sebo — tako, s kakršnimi bi rada je bila garaža na Foxley pro- di napolnili našo stavbo.” Panič
slor, kjer so bombe delali.
Policija je sedaj zaskrbljena, ker je bila do sedaj Kanada smatrana za nevtralni teritorij hd nasprotujočih jugoslovanskih frakcij. To, tako sedaj izgleda, 'se je spremenilo.
Vir iz notranjosti srbske skupnosti je izjavil, da so trije mrtvi Raymond' Panič, 44, iz Oak St., Pavao Kljajič, 29, iz Lake-shore Blvd., W., in Petar Bunje-vas, 41, iz Wellanda, po nesreči rabili zaboj starega, defektivno-ga dinamita za izdelavo bomb. “V temi so vzeli napačni za-
je živel v tej stavbi od leta 1973 in ni nikdar povzročal nobenih neprilik, je dejala, iriec.
Kljajič, oče dveh otrok, je živel v Kanadi 11 let. Sinoči, ko so se njegovi prijatelji zbrali pred njegovo gostilno, so ga opisali kot blago-govorečega in ze-!o inteligentnega človeka.
“On ne bi storil žalega niti muhi,” je eden njegovih prijateljev dejal.
Prijatelj Danny Musullin je dejal, da so se trije sešli v gostilni v ponedeljek zvečer. “Kot
boj,”'pravi ta vir, “jasno je bilo J prijatelji so se sešli — in se pfi-označeno na zaboju “Don’t use” jateljsko menili, Poznejp so od-(Ne uporabljaj) in izgleda, da Šli v Foxley garažo. Kmalu potega v temi niso opazili.”	j tem, ko so Vstopili je stavba zle-
Ena pošiljka dinamita je šlš tela v zrak. To,je bilo vse...” v Hamilton. To je bil edini za- 1 Kljajič je bil človek, ki je več-
Zakaj škodovati meni?
“Seveda sem zaskrbljena in razburjena, toda to je nekaj, s čemer moram živeti. Nisem zapletena v nobeni politični stranki in ne bi mogla biti bolj oddaljena od politike, kot sem. Ne morem razumeti, zakaj bi naj mi nekdo želel škodovati.” “Prišli smo sem, da se odmaknemo od vsega tega. Če se želijo boriti, zakaj to ne storijo tam? (v .Jugoslaviji).
Druga dva na listi sta njen mož William Starčev, ki vodi knjigarno na Augusta Ave., z jugoslovanskimi pub likacijatni in ploščami, ter Mike Miličevič, ki ima tedenski komentarni program na isti CHIN postaji. Miličevič je trenutno na počitnicah v Jugoslaviji.
To odkritje je del uganke, ki jo združeno RCMP in toroptska policija raziskujeta vse od skrivnostne dinamitne eksplozije, ki jehbila tri Srbe na Foxley Ave. Bil je sa- pretekli ponedeljek ponoči.
Toronto Sun je bil poučen, da so bili ti zapleteni v izdelavo bomb kot večjega načrta, ki naj bi istočasno v izbranih mestih v ZDA in Kanadi izvršil bombne napade na jugoslovanske diplomate in osumljene simpatizerje.
Manjša skupina 35 mladih, bojevitih Srbov v Torontu (in 25 v Hamiltonu ter neznano število v New Yorku in Chicagu) so zapriseženi osvetiti umor Dragi-še Kasikoviča v Chicagu v juniju, spoštovanega urednika protikomunističnega s r h s kega, časopisa “Sloboda”.
ca mora končno prodreti na dan. Če bomo vztrajali v svojem prepričanju in ostali globoko zakoreninjeni v duhovnih vrednotah našega izročila, potem moramo verovati, da bo slej ali prej svet spoznal zmote komunizma.
Gospej Starčevi bi svetoval, naj v svoji knjigarni prodaja tudi tisk, ki ga izdaja slovenska, oziroma jugoslovanska politična emigracija pa se ji nemara ne bo treba bati nobenih represalij od nikogar. Želimo biti sama objektivni in nepristranski. Mislim, da je to čisto umesten nasvet, in če gospa resnično ni nikamor politično opredeljena, kot trdi, potem ne vidim razloga, zakaj tega ne bi mogla storiti.
Otmar Mauser
y^esfi iz Slovenije
Muzejski vlak
Ob 120-Ietnici proge Ljublja-na-Trst in stoletnici železniške postaje Trst je bila proslava v obliki zgodovinske vožnje. Z ljubljanske železniške postaje je odpeljal pravcati muzejski vlak. Parno vleko je v Borovnici zamenjala električna, od Sežane do Trsta pa je vozila zopet parna lokomotiva ljubljanske potnike. Istočasno je iz Trsta s tržaškimi potniki odpeljal muzejski vlak, ki je peljal v Ljubljano.
“Pridelali manj izgube
V letošnjem prvem poletju je slovensko gospodarstvo “pridelalo” 1.G8 milijarde dinarjev izgube, kar je 87' < manj kot v istem času lani,
-	, in za 13.5%
Srbski aktivisti so se izjavili, manj kot v drugi polovici lan-da so, pripravljeni opustiti načrt- skega leta, poroča ljubljansko ni terorizem, če. bo Jugoslovan- “Delo” 1. sept. 1977.
Enostanovanjska hiša
Naprodaj je enostanovanjska hiša s 3 spalnicami, garažo za 2 voza, na E. 82 St. pri Union Avenue v bližini cerkve sv. Lovrenca. Kličite 641-3659.
(146) 1
Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 SL	731-1070
Odprto od 9. do 9.
(145)
Grozdje naprodaj
Črno Concord grozdje je naprodaj v Brooklynu, Ohio, na zahodni strani Clevelanda. Prinesite košare, natrgajte si ga sami. Kličite 289-9498.
(145)
Hiša naprodaj
Na 1046 E 69 St. je naprodaj enostanovanjska hiša, obita z aluminijem, z bakrenimi cevmi in v dobrem stanju. Kličite 391-4000.
(144)
Hišo oddajo v najem
Hišo s 5 sobami (2 spalnicama), podkleteno, z lepim vrtom oddajo v najem na Arms Ava v Euclidu. Za informacije kličite 731-6369 ali se oglasite na 22.951 Arms Ave.
(144)
Prešo prodajo Prešo srednje velikosti v odličnem stanju prodajo. Kličite 361-1758.	i
_______________________-048);
Sobe oddajo
Petsobno stanovanje oddajjo zgoraj na Schaefer Avenue. Kličite po 4. uri tel. 391-2084.
-(145);
1975 Chev. Camero 16,000 miles. Call after 7:00 p.m. — 381-1318.
_______________ (x)
16mm Sound Movie Projector $100. Call 361-4088, ask for J im
(x)
APARTMENTS FOR RENT 1 two bedrooms, $75 per month and 2 one bedroom ap/art-ment, $65 per month, on 1167-1169 E- 58 St. No children. ?Call 694-4992.
(144)
Help Wanted
I
RETIRED OR SEMI RETIRED i
Couple to live in separate tiew home, rent free, in exchange! for assisting retired widower iHth his household and outside wtiirk. Call 881-8857 weekdays 8:30 t till 4 p.m.	{
(1/44)
TURRET LATHE ~ Operator. Part time.
G. II. TOOL CO.
531-4515	1062 E. 222 i St.
(1 '45)
WAREHOUSE PERSONNH L
Large East side firm has imrl te-diate openings in our distrilj u-tion center. Pleasant worki ng conditions. Our offices are loi a-ted near Chagrin and Green r| Is. Apply ih person only.
FABRI-CENTERS OF AMERICA 23550 Commerce Park Rd.£ Beach wood, O.
Dr. Ivan Pregelj:
MLADA BREDA
POVEST
“Naj bo, napravim na kratko.j “To ni res!” je viknila sedaj Jutri zjutraj vstanite zgodaj in Anica, “mej mož tega ni storil, se peljite v trg k odvetniku! Če On je vedel, da sem mati!” vam ta ne bo pomagal, potem “Tega nisem trdil,” je odvrnil ne vem, kako bo. Peljite ga k Tomaž. “Otroku je zapustil, toda soidnji, pa naj vam prebero opo- j če bi umrl, pripade premoženje
roOco vašega moža. Potem boste vedeli, kaj sem vam hotel povedati.”
nazaj materi Jurjevi in vi, vi imate pri hiši samo užitek in še tega le do tedaj, dokler ostanete
To vse je govoril Tomaž s to- vdova. Tak je bil vaš mož! Pa liko resnostjo, da Anica sama ne, to vse je znala napraviti iz sebi ni verjela, ko je vprašala: J vašega moža vaša tašča. Ali zdaj “Ali vas ni poslala Katra? Alk veste, da bi znala napraviti tudi se hoče še norčevati iz m£ne?” iz mene gospodarja? Ali bi vam “Zakaj mi ne verjame?” je to pravil, če bi bil vaš sovraž-vprašal Tomaž. “Prisežeun vam'nik.”
lahko, da je res. Vaš mož' je na-| Anica je gledala hlapcu v o-pravil oporoko, toda tako, da bi braz. Prepričana je bila, da go-bilo za vas bolje, da ne bi zve- vori resnico, in ni našla ugo-deli nikoli. Pa pojdite na/sodnijo vora. Vendar je čutila, da bi bila in boste verjeli.”	j manj v strahu, če bi ji bil zmaj
“In če je tudi res,” je odvrnila prišel s katerosibodi novico ka-ona, “sodnija bo že razglasila, kor pa ta človek. Tedaj pa je Vam pa ni prav nič mar ne moj Tomaž stopil k vratom:
mož ne njegova oporoka! Pojdite!”
“Ne jezite se name! Noben človek ni tako hudoben, kakor
“Ne grem še!” je odvrnil tr- kaže. Bog vam daj srečo, Anica, dovratno. Zopet se je polastil od mene se pa ne bojte več Anice strah pred njim. On pa je sovraštva!” stopil k njej in slišala ga je go- Skoraj hvaležna je stopila ko-v voriti, dasi se je, od zaničevanja rak k njemu, ko pa je opazila v prevzeta, umaknila.	njegovih očeh paleči ogenj, je
“Imejte pamet! Ali mislite, da povesila oči in zaječala:
Katra spi? Delala bo na vse>kri- “Zakaj?” pije, da vas požene s Peči. Vi “Zakaj,” je dejal mehko. “Za-ste z** njo tujka. Ona je hujša to> ker hi moral biti zver, komur
kot advokat.”
“Mojih pravic mi ne more vzeti nihče!” je odvrnila Anica.
Tedaj jo je Tomaž zopet prijel za roko.
“Pravice,” se je pofrogal, “saj še ne veste, kaj stoji v testamentu!?
Anica je bila sedaj prepričana,
bi ne vzbudili občudovanja.” “Ne!” je zamahnila z roko. V naslednjem hipu jo je pustil Tomaž samo. Ona pa se je vrgla z obrazom na posteljo in čutila, da ji polje kri v obraz, ko da je omadeževana, in onečaščena. Z grozo je mislila na moža, ki jo je ravnokar zapustil. Ves gnus,
da Tomaž ne laže. Obenem pa jo ki jo je napolnjeval že od poroč-je bližina tega človeka navdala! nega večera do tega človeka, ki s tolikim Strahom, da ni vedela J niti z dobrohotno in močno sa-skoraj, o čem govori. Iztrgala je’ mozatajo ni mogel prikriti na-hlapcu roko in viknila:
“Hlapec, ven!”
“Pojdem,” je dpjal mirno,
“toda tako, ne!”. Stopil je zopet
tik k njej in dejal:
“Sodili boste drugače, če vam povem, da morem postati prej gospodarja Peči jaz kot vi.”
In dasi ie še vedno kazala z roko na vrata, je govoril dalje.
“Da, laglje kot vi. Kadar Katra svojo sklene, tedaj jo izvede. In tako je izvedla, da vas mož v oporoki skoraj omenil ni, da je odločil svoje premoženje vaši
mena, s katerim, spremlja njene življenjske poti, ta gnus je čutila sedaj in drhtela, ko da je vsa blatna in onečaščena:
“Bog, Bog! Čuvaj me, čuvaj takih prijateljev., .”
rešena. Prvič se ni bilo dete, katero je postavil Jurij za dediča, še rodilo, obenem pa je že določal pokojni Katro za varuhinjo ali vsaj; upraviteljico potomče-vega gospodarstva. Nadalje je bila tudi točka, da zgubi Anica ob otrokovi smrti in, ako se v drugo poroči — tu je Anica rahlo zardela —; vso pravico do Peči, in bi se morala zadovoljiti zgolj z izplačano ji vsoto, medtem ko bi Katra dedovala vse premoženje.
To je sodišče obrazložilo ženama.
“Oporoka pa je veljavna?” je vprašala nekako nemirno Katra.
“Veljavna,” se je nasmehnil uradnik, “v celoti veljavna. Seveda,” je pristavil, “se lahko pritožite;” pri tem je Katra opazila, da se je obrnil proti Anici.
Anica ni ničesar opazila. Temna sramota, kakor da jet tako postopanje Jurija zaslužila, kakor da ni spolnjevala svojih za-( konskih dolžnosti, kakor da je rajnemu možu prelomila zvestobo, se ji je zazdelo, da zveni iz oporoke. S krčevitim premagovanjem, je skušala prikriti svojo; vznemirjenost. Ko pai je čula pripomniti Katro, da se ji zdi, da tu ni nobene nejasnosti in da je bil Jurij, kolikor ve, vselej prepričanja, da je za Peč in vse najbolje, da gospodari ona, Katra, tedaj je planila in dejala, da to ne more biti res in da marsikaj ve in misli, kdo da je vtepel Juriju take misli v glavo.
“Sama si si bila kriva!” je dejala Katra, “saj si pobegnila od njega!”
Anica ni vedela, kaj bi odgovorila na to.
Tako ste se ženi vrnili, Katra z zavestjo, da je odslej gospodinja na Peči, Anica žalostna in zamišljena. S skrbjo je mislila na bodočnost in z bridkostjo na preteklost. Velika žalost jo je navdajala. Ne da bi se čutila zapostavljeno ali oškodovano v
oporoki. Nekaj drugega jo je po varstvo si predal ženo in svo-

venomer mučilo: zavest, da ji mož ni zaupal.
“Kaj si mi storil, kaj si mislil!” mu je očitala. “Ali si me imel za tako, ki ti bo zapustila otroka? Kdaj je mati odjedla svojemu otroku premoženje? In ali sem zaslužila nezaupanje? Si me imel za tatico? In za razuzdanko? Zakaj sem ti pa obljubila, da se ne bom možila? Morda zaradi lepšega? Hotela sem, da umrješ mirno in mi veruješ, preden umrješ. Kaj si mi napravil, Jurij! Katra naj bo gospodinja na Peči in meni gredo postavne pravice. Proti njej, proti kateri me nisi mogel braniti, kaj ne, naj mfe brani postava? V le-
jega otroka. Toda kakor hočeš. Zatekla se bom k postavi.”
In skoraj divje je dejala nato: “Obljubila sem ti večno zvestobo in spomin, ti pa si me osramotil. Hahaha! Umrl si. Smejem se ti. Umrl si tudi v mojem srcu. Prosta sem in se smejem...” Ali vendar se ni smejala. Skoraj groza je je bilo lastnih besed. Obenem je čutila veliko slabost. Malo se je pazila zadnje čase. (Dalje prihodnjič)
------o-----
Oglašujte v
AMERIŠKI DOMOVINI, kupujte pri njenih oglaševalcih!
------o—
c
Ženini in neveste!
''laša Slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poroCna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
«117 St. Gair Avenue	431-OflM
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Ml Izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEMI
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti ki pojasnil« stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St,, Joliet, 111. G0431).
RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201
847 E. Hillsdale Drive, Seven Hills, Ohio 44131
GIZELLA HOZIAN, društvo št. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, Dl. 60091
PAUL H. KOKAL, društvo št. 210, Tel. 793-6629 2811 Reiter Road, Pittsburgh, Pa. 15235
TT“

tašči.”
Tomaž je govoril resnico. Sodišče je poklicalo Katro in Anico v zadevi oporoke, ki ni bila pravilno napravljena in podpisana in je vsebovala tako samovoljne pogoje, da se je zdel testament še sodišču nejasen. V resnici se je pokazalo, da ta
■ zapuščinska zadeva še davno ni
BISHOP BARAGA ASSOCIATION
Cleveland Chapter
»v
We offer these memberships in the
„ BISHOP BARAGA ASSOCIATION
~:_jpii| J	»• r*T**,r	v::;.
Annual ...............................    $5.00
Sustaining ...........................;.. $10.00
Life (individual or family) ...........  $50.00
Life (institutional) .................  $100.00
By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church.
Enclosed is $.........
for ................................ memlberahip.
Name .............
Street
***************************••••»•• »»»«e.»eeefre*e,e»*»iar»—>»•••»•
ChJS ..................... State	7Art
Donations under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin,” pubUshed quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only.
NAROČITE SI
* t	fjk
AMERIŠKO DOMOVINO
•V'U
SLOVENSKI
DNEVNIK
NAROČAJTE
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslov? menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
( Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
united/torch
^ is the United Way ^
GRDIN0VA POGREBNA	ZAVODA
1053 East 62 Sk	431-2089
17010 Lake Shcr® Blvd.	531-630G
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM	
15301 Waterloo Road	531-1235

Donations payable to Rev. Victor N. Tomc, Vice Postulator 16619 Holmes Ave., Cleveland, Oblo 44110.