283. Številk«. Ljubljana, v soboto 11. decembra 1897. XXX. leto.
SLOVENSKI MU
Izhaja vsak dan nraer, izimfil nedelje in praznike, ter velja po poati prejeman sa avatro-ogerske dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea ■aneae 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poiiljanja na dom za vae leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje aa dom računa se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofttnina znaša. Za oznanila plačuje se od atiriatopne petlt-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrot tiska, po 5 kr , če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vraČMjo. — Uredništvo in npravniatvo je na Kongresnem trgu st. 12. Dpravniatvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne Bt«ari.
Telefon At. :»».
Uprimo se germanizaciji!
Iz učiteljskih krogov, 0. decembra.
Večkrat smo že hoteli v strokovnih listih govoriti o bohotno se razvijajoči germanizaciji pri vsem, kar je v zvezi z našo ljudsko Solo, pa ne gre; urednik bi si nakopal gorje na glavo in list bi dobil kmalo sašico. Pri nas vlada namreč dvojna mera; „Schulzeitung" sme gojiti najhujši narodni šovinizem, slovenskim šolskim listom je pa nevarno •postiti se na narodno-politično polje. Na dan pa •tvari morajo, inače ne bo pomoči.
Kako nradnjejo šolska oblast va po Slovenskem ? Nemšao! Kranjski c. kr. dćž. šolski svet objavlja samo nemške razpise in nkaze, izdaja nemo nemške dekrete, dasi ga ni zakona, ki bi primoral učitelja kranjskih eno- in dvorazrednic nemško znati, seveda se to pri nas razume samo ob sebi, kakor da bi človek brez nemščine sploh Človek ne bi bil. G. kr. okr. šolski sveti po Kranjskem pošiljajo uredništvu slovenskega ,Učiteljskega Tovariša" večkrat nemške raspise služb, kakor da je urednik hlapec, kateri naj to prestavlja. »Popotnika* pa štajerski okr. šolski sveti sploh same nemške razpise pošiljajo, katera postrežljivi urednik prestavlja. Boljše bi mož storil, ko bi objavljal kar nemške originale; morda bi s tem pripravil prizadete kroge do tega, da bi zahtevali uradnih slovenskih razpisov.
Dopisi c. kr. okr. šolskih svetov kranjskih — navadno koncept c. kr. okr. šolskih nadzornikov — šolskim voditeljstvom so v veliki večini nemški, na Štajerskem pa brez izjeme. Kakšni so potem dopisi voditeljev, ni treba naglašati. Kdo bi se pa upal vsemogočnemu glavarju in nadzornika se zameriti? Na Štajerskem je glasoviti Ambrožič kar aastopal teorijo: Daa Deutsche ist Amtssprache. Pa tudi na Kranjskem ni dosti boljše. Poznamo nad-sornika, ki je Slovenec — nekdaj celo „z dušo in tek>mu — a vsi njegovi dopisi — uradni — šolskim voditeljem so nemški, privatna njegova pisma istim osebam pa slovenska. Neki c. kr. šolaki svet na Dolenjskem je dopisoval slovensko in baje tudi pri notranjih obravnavah se posluževal slovenščine, dokler je tam glavaril miren mož, ko je pa prišel na njegovo mesto iz Ljubljane nemški  plemič, se
LISTEK.
Gledališko pismo z Dunaja.
Ptnd vsem bodi mi dovoljenih nekoliko splošnih opask o namenu teh mojih poročil. C11 sem rasne glasove, prisnslno in gre jalne Pameten človek •e zameta svatn, tuđi ako ni prosil sanj, ravna se pa po njem Is, ako uvidi, da na kažn pravo. Ugovarjalo se je, da Slovencem ni na tem, kaj se na Dunaja npriiarja To se mi adi krivo. Marsikomu js I to sicer res deveta briga, ali vsaj inteligencijo menda zanima duševno življenje drugod. Žito n. pr. t odi večji dnsajeki listi prinašajo poročila o gledaliških pojavih ss dtngih avstrijskih in neavatrijskih odrih redna obširna poročila. Ako torej ne ogaja jednemu, naj tega nikar ne zameta, ker ns ve, ali ogaja dragemu. — Reklo se je taii, ds se to itak posname lehko is nnmških listov Pri tem pa se je pozabilo, da ogromni veČini naročnikov, zlasti na deželi, ne pride noten nemški list pred cči. Is poleg tega so tam poroč la večinoma tako pristranska, torej tudi mej tole j nasprotna, da bi •reral čitati vse, in si šs ne bi dostikrat mogel etvariti prave soabe.
je kar naenkrat vse spremenilo. Čemu sede tam slovenski možje kot zastopniki avtonomnega dež. odbora ne vem; dobro bi pa bilo, ko bi ti možje vedeli, kako so ohladili nekoč nekega grofa glavarja avtonomni votantje okr. šolskega sveta nekje na Štajerskem; ko jih je prusaški grof le preveč preziral ter bil gluh za njihove terjatve, so mu povedal', da so poslani od knezo£k ta oziroma od slovenskega okrajnega zastopa. Lekcija je pomagala. Morda bi tak nauk tudi drugod pojasnil glavarjem, da okr. šolski svet ne obstoji samo iz glavarja in nadzornikov.    Seveda, zamere se pri nas vse boji.
Kakšne so okrajne učiteljske konference? Na Kranjskem so skoro brez izjeme — a izjeme so venderl — nadzorniki toliko zavedni, da vodijo konference čisto slovensko, a to še le od takrat, ko imajo famozne nemške iole po Kranjskem lastne, še bolj famozne nemške nadzornike. Na Štajerskem so pa za utrakvistične — slovenskih sploh ni I — in nemške šole isti nadzorniki, in že iz tega sledi, da se nadzornik poslužuje le nemščine pri konferencah. Jako redki so oni, ki store kako nevažno opombico v slovenščini. In poročevalci in debate? Navadno se namigne oziroma kar določi tak mož za poročevalca, o katerem se a priori ve, da bo iz gole servilvosti poročal v nemščini. P-t debati se takozvani .radi k alci8 upajo slovensko govoriti, a reveži to bridko čutijo. O deželnih koferencah moramo isto povedati. L. 1891. se je v Ljubljani zaradi par Nemcev — mej temi je bil nepozabni Linhart — na predsedniškem stolu govorilo vseskozi utrakvističuo, v Gradcu pa človek nikdar ne sliši slovenske bsBede. Slovenski učitelji tam sploh nimajo ničesar govoriti. Letos n. pr. se je namignilo udom okrajnih konferenc, izdelati referat: \V e sind die Sprachubungen einzurichten, damit sie nicbt sosehr dem grammatischeu Unterrichte ale vielmebr der Pflege der Muttersprache dienen ? samo v nemščini, ker se baja najboljši izdelek pošlje deželni konferenci v Gradeo 1893. Toraj slovenski učitelj naj izdela tak referat v nemščini! Tega menda vender ne trde" oni veliteljni krogi, da bi se jezikovno-pedagogična prašanja mogla šablon -eko reševati za razne jezike po iste.n jeziku.
Čas je že, da se za slovenske učitelje na Sta-
L gično bi morali ti   IjuJje tudi  zahtevati, j naj n  pr. ,N*rodtt ne prinaša p-litičaih pregledov
0 gibanju v dragih državah, nego naj ss bavi le z lokalco, s krasjsko politiko I Vsik pameten Človek ps mora obžalovati, da se „N rd« vspričo pičlega prostora ne mere pečati mtego obširnsjše 8 politiko drogih slovanskih in evropijskih narodov splob; obžalovati je zlaiti to, da se v .listka" ne me rejo feljtonist čno obravnavati vse kal tu ros stroke vseh evrrpejskih narodov, da se ne morejo pri »e sati vsrj kratka sporočila o literarnih, slikar skih. kiparskih, dramatičnih, operam, pa tudi o teh* ničnih, geo- in bioloških najznamenitejših novostih na svetovnem poprišču. Obžalovati je, da je prostor „SI. Naroda* toli pičel in nujno je želeti, du bo kmalu povečal Vsestransko založen dcevnik bi bil sa naš nared eminentno prekoristna pridobtev.
Da bi torsj moja poročila budila zanimanje vsej za dunajsko gledališko življenje, da bi seznanjala Slovei.ce z najznamenitejšimi pojavi v ca3i etolici, — v ta namsa mi je izrazi gosp. uredu k „S'ov. Nareda* željo, da dobi vsaki mesec gleda
1 ško pitmo z Danaja. Rad eem se uda), aaj s- m želel, da vsaj tekol.ko 8 tem pripomore«, da se zaneti mej S'ovcnci intenzivnejša ljubezen do g'e-
jerskem ustanovi posebna deželna konferenca. Češka, Morava in Tirolska imajo že davno posebne konference za učitelje čeških, laških in nemških šol. Kdaj bo na Štajerskem tako?
Ni dolgo tega, da je okr. šolski svet v Celji zavrnil slovensko prošnjo za pripustitev k izpita učne vzposobljenosti, ter ukazal dotičniku, naj piše nemški. In take stvari se pri nas trpe. Nikdo se ne zmisli, da se s tem vzgaja nezavedno ljudstvo* kateremu je nemščina vse. Naši narodovi voditelji in politiki bi morali bolj na prste gledati šolskim oblaBtvom. Tudi bi ne škodilo, ko bi tu in tam veljaven mož, bodisi poslanec ali ne, opozoril načelnike krajnih šolskih svetov, naj se ne sramujejo slovenščine. Mnogo teh mož — in tudi županov — po Kranjskem in Štajerskem iz gole servilnosti dopišejo glavarju v nemščini. Slepo ljudstvo I
in še nekaj. Izkušnje so nas pripravile do prepričanja, da ni prav, če se našim, seveda le ne* katerim, c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom pusto proste roke. V mislih imamo one nemčurske nad* zornike, ki po Koroškem in Štajerskem širijo po svoji volji germanizacijo. V tem ozira se dogajajo naravnost — sleparije. Štajerski deželni šolski šolski svet je enkrat 4 julija izdal ukaz, da je na neki šoli nemščina neobbgatna. Ukaz bi bil moral stopiti v veljavo istega leta jeseni (16. oktobra, začetek šolskega leta), ali zviti nadzornik in glavar sta ta ukaz do 20. oktebra zadrževala, potem pa pisala, da ta ukaz stopi v veljavo „naturgemuss" o začetka prihodnjega šolskega leta, ker se mej letom to ne more s. remeniti. Poleg tega je nadzornik še strogo prepovedal učiteljem, opozoriti stariše na to, da je nemščina neobvezen predmet. V takih slučajih bi morali veljavni možje se brigati za mahinacije teh „poštenih" nemških funkcijonarjev. Jasen sigonm temporis je tudi dejstvo, da na mnogih ljudskih šolah na Štajerskem (o Koroškem tega niti naglašati ni treba) slovensko deco uče peti nemške pesmi vsled pritiska nadzornikov. To je tako gtrmanizatorski pojav, kakor je bila isto nemška pridiga pri službi božji gojencev ljub* Ijanskega moškega učiteljišča do leta 18ii0. Tu služi duha oblažojoča pesen, tam nauk o Bogu — v pospeševanje germanizacije Slovencev. Časi Vikingov!
dahš'a. Vsak nartd si šteje dobro gledališče v veliko čast, ter zanj žrtvuje, kolikor more, le pri nas vlada še vedno nečuveno velika apatija ali celo antipatija, — in ni dolgo temu, kar sta gledališča in zajec bi!a najuspešnejše politično agitacijsko sredstvo Najbcljši dokai za našs žalostne ia malenkostne razmere.
Kljub temu bi morda, ču\ši nasprotujoče glase, obmolknil, ker se nobenemu ne urivam, d« me ni podkrepilo v mojem namenu priznanje od strini, ki me navdaja a veseljem. Sešel sem ss ■ možem, kateremu morajo biti Slovenci zahvalni, ker je s svojim muzikalnim delom prenesel njih ime pieko mej oiija domovine. Govorila sra tudi o naš.h glvdalškib razmerah, in tedaj mi je tekel: BV .Slev. Naiodo" prijavlja nekdo gledališka piama s Dunaja, ki me jako zanimajo." V cadaljnem pogovora eem se izdal kot avtorja ter omenil, da ns \em, ali ne opnstim njih nadaljevanja.
„Ls ttgu nikar," mi je ugovarjal, ,naj se (udi kdo ptotiu! Pri nas vi.d* neverojetnn brezbrižnost za te zadeie, in ako ljudje vidno in vedno kaj ć it.v jo, so vo. rd- vender le vzdramijo. In petem ste dosegli lep usoth. Murakdo ziaj že rad čoje, kako 83 gledališko žit i je njo rafivija v du o , m i središča
Našim odvetnikom!
Novi civilno postopni zakoni so pred dirmi. V našem pravnem prometu p ovzročili bodo pravcato prekucijo. V stvarnem pogledu se tičejo ti zakoni nas Slovencev in Slovanov v obče prav tol ko, kolikor clrugili avstrijskih narodov, ali nam ni eojnno, ogledati si zakone zgolj od njih mirne, stvarne strani, ampak čuvati moramo vedno pazno, da nam v pogledu narodnosti niso v kvar, da ne izpodrivajo našega jezika iz uradov.
Ako si nove zakone ogledamo na to stran, vidimo, da ne beden njih gleda vpo abe jezika pri todiičih nima določbe. Vladni načrt o civilnem po-ntopniku je v §. 195 pač imel določbe glede uporabo tolmačev, in to neugodna za nenemške narode. V permanenčni komisji poslanske mb rnicj, postav* I jeni v posvetovanje vladnega načrta, pa so se slovanski Člani komisije — v imenu SlovenOSV tedanji poslanec p. Anton (Slo bočni k pl. Soro-dolski — tem določbim odločno vprli in posledica je bila, da v zakonu niso z »gledale belega dne. Zakoni toraj glede vporabe jezika nimajo določb, pač pa jih ima ministerska naredba z dne T) maja leta 1897. it. 112. o d z., s katero se je izdal opravil nik za sodišča prve in druge stopinje.
Te do'očbe pa so nam ugodne. Nikjer se sicer ne predpisuje, v katerem jeziku se imajo vršiti razj>rave in tudi določbe o tolmačih (§ 123) nam nikakor niso kvarne. Ostanejo torej v veljavi sedanje jezikovne naredbe, katere bodo morala sodišča analogno vporabljati j analogno, ker za izdaje obstoječih jezikovnih naredb še nismo imeli pravega ustnega postopka Razpravljati in iz rekati sodbe na prvi in na drugi stopinji mo-r do se bode torej v jeziku tožbe, odnosno uloge. Važnega pomena je duločba § 215. opravilnika, ki predpisuje, da mora čistopise odločb druge «top;nje že druga (prizivna) stopinja v toliko izvodih doposlati prvi stopinji, da jih dobijo v roke stranke in ostane še jeden natopiš v sodnih aktih prve stopinje Prizivna stopinja bode toraj morala na slovenske tožbe in uloge izdajati svoje odločbe v slovenskem jeziku iu nehal se bode sedanji abusus, da prva stopinja prelaga na slovenski jezik nemške odločbe nadsedišč.
Važna je tudi določba § 182 opr., da mora referent svoj predlog in referat, o katere OB se posvetuje senat, izdolati, in določba § 196., odst. 3, da mora predsednik seuata potem koncept tudi v jezikovnem pogledu pregledati in če treba popraviti. Ker nemški jezik kot notranje uradni jezik ni predpisan, smemo na podlagi teh določb zahtevati, da se o slovenskih ulogab, odnosno o razpravah, ki so se vršile v slovenskem jeziku, vrši tudi posvetovanje v slovenskem jeziku.
Iz teb podatkov je razvideti, da slovenski jezik more in sme prodreti v kroge, kateri so mu bili desedaj nepristopni, in stvar slovensk h odvetnikov je, da mu te kroge odpro. Ue bodo dosledno napravljali vse tožbe, vse spise, vzklice in pritožbe v slovenskem jezika in na podlagi njih tudi razpravljali v slovenskem jeziku, potem bodo culi razsodbe in dobivali odločbe v prav tem jeziku, bodisi pred okrajnimi sodišči,   bodisi   pred sodnimi dvori
ali pred višjimi deželnimi sodišči. Naj nobenega slovenskega odvetnika ne zapeljejo oziri na kolegi-jaliteto, ali, kakor se to, žal, čestokrat godi, na nemško ali laško sodno osobje, da bi se v pisavi ali odgovoru pred sodiščem poslažil nemškega ali laškega jezika. Če v pravdah kot zastopnik toži-telja to stori, tedaj se bode dejalo, da je kompro-mitoval drugi jezik in dobil bode sodbo nemško, odnosno italijansko, če kje, tako je tukaj umesten stari rek: vigilantibus jura! Odvetnik.
25letnica »Glasbene Matica".
(Konec.)
Teli odi čnih in tako mnogoštevilnih gostov ni it dolgo sprejela obširna tel ivt»dn» dvorana „Sokolom* v .Narođn«m domu" kakor v sredo popo-ludne, ko bh js vrši! v mej  slavnostni koncert „Gia*beia Matice". Oi bliiu in d*leč 00 pri h teli S ovm ifjj in so prihitelo SI ueoke, da čujejo z pi t jedei krat prekrštao p^tje slavnih zbi rov naše glbsbeLe t k dem <e. M adenči in »tare, zorne deva in častitljive matrone, lajik , vojaki, duh vnik', cdlič-r. a'»i,   priprosti  nared,  vsi sloji so  bili zbrani ta dan.   hm?] odlične gospod« pa naj omonimo vsaj slecVe: gg.  dvtrni svttnik Sc ht meri z gospo Soprogo   kbkor  zastopnik  cdsotaega d »Ž. predsednika, vladni iv-tnk Mer k, dež. ghavar O. D e • tela, drž  poslanao dr Fsrjasčič, dež. od-b rnik   Murnik,  Povše in dr. Scbaffer, župan Hribar, fin. rav. P i a c h k y   dež. šolski nad zornik J .s. S u m a n , okrajni glavar marki (S o z • z a a i , viš  sedai svetnik L • v i č n 1 k z mnogimi sod. svetniki, predre imk notarsko kamoce Iv. G o-gols,   ravi atelji   srednjih  šel: Ssnskovič, Hubad in Junovič, kompon sti: profesor A. Fosrster,  V. Parma, p. H. Sattner, p. Angilik Hribar, p of Fr G r b i d , dalje polkovnika Nitscbe ia Cavalar, maiorji: L u k ■ n c pl. Saveaburški, K u k 1 č iu L a v r i č ter mnogi gg. častniki 17.  27. in domobran-kegi polka.
Koncert  kateri se je vršil pod znano spretnim vodstiom izvrstnega dr g nU g. Joaipa čeri na, je imel namea,  podati nekako zgodovinsko sliko razvoja slovenske glasbe ter biti d kai o napredo vanju „11 t si« os Mttce". K ti s vrbo je bil sestavljen vzpored koncerti prav primerno; — cd oaver-ture prve slovenska spe v o gre (.Jzmvka Ivanka") do intermez:a peslednjs slo-eoske opere (.Ksenija"), cd pripceste slovenske narodne pesmi pa do sad njega težkega  F er-terjevegn  zbora   ,I)jaso", od Maškovih sa m ^spevov pa do Htjdaovega oratorija ... vse kar se je kdaj pelo od I. 1872. —1897., vse je bilo zastopano v okusno sestavljenem pro-grama, in takoj tu bodi konštito/aao : koncett se je iztršil si)ajno ter je podal nov dokas, da 83 je vzdržala .Glasbena Matica" na višini svoje klasične popolaosti, ter da je g Č e r i n i iti m to vreden naslednik mojstra M. Habada Zbori in orkester kakor tadi p i vo vodja 80 izpolnili svojo  dolžnost v pol si m vri.
Po efektni oaverturi Miroslava Vilbarja spevoigre .Jamska Ivanka", je govoril z mnogim čutom g. E G a n g I svoj pesniški prolog, v katerem se je spominjal ustanovit-1 j a .Glasbene Matice", V. Vilente, lijijoih dnij na Dunaju ter vseh moj strnv glasbenikov, katerih imena se svetijo v reper
t čiru društva. Za tem se js pe'a Foersterieve nova, muzikalno tehnično dovršena, isredno težka skladba „Domu", meški sbor s bariton solem  in čvetero-spevom  Zbcr je pel skladbo prav zaokroženo, tako d v je le obžalovati, da so se morale isvršiti v kvar« teta is  v  poslednjem   hipu  osobne ispremembe. Foeriterjeva „Dimu" ima trn no vrednost v muzikalni dcmsči literaturi. — Operni pevec bariton g. J s. N o 11 i je zapel s inano preciznostjo, s pristnim čustvom in s dramatično deklamacijo dvo e K Maš kotih samospevov (,N zakonska mati" in .Kam?") tir Fr. Ser. Vtlharjevega (.Mornarja") — spremljal ga je na klavirju g. Jos. Cerin —.   G. No II i j ' žel najtoplejše priznanja ter je moral pridelati Še Rmjfl lovo (.Kranjsko daželo"). M šani zbori .Oblaku m" (A. N^dvčl), .L^ži polje ravno" (dr B Ipavac) in .S:udenćku" (H. Sattner) so dosegli, kakor vedno, na popolnejši nsoeh  In temu se ni čuditi. S j ob Rtoji zbor iz 170 go*pidov, gospej in gospod čin, o ktterih z veseljem kouštatujemo, da so s* ohranili na isti umetniški višini,  na kateri so bili sa časa dunajskih koncertov  Kot šesto točko aao čuli ve Fepriljubijeni Parmin intermezzo iz opore .Ktenija", ki ss js moral ve ed burnega ploskanja celo ponoviti. Vojaški orke*t*r, pomnožen s 16 civilnimi svi-raki, se je ta dan zopet  izkazal ter žel vseskozi največje priznanje. Občinstvo je poklicalo g komponista Parmo na oder, kjer se je gmjea zahvalil za izraze pohvale. — Jako zanimivo in karakteri stično skladbo Brno spoznali v Saetanini duhoviti eimfoniški  sliki  ia orksster .Iz čeških  logov in gajev", katero je orkester ntravnost mo stanko igral. Predzadnja to ka je bila trojica narednih pesmij: mešani abor .Luna sije" (Feišman-Hab d), moški zbor .1$ im šal na planince" (Jos. Ćerin) m mešan zbor ,L nb'cs povej, povej!' (Huba t) Znana s umetnost zborov  .Glasbene Matice", kadar pojeta narodne pesmi; aato nam ni treba vnovič omenjnti, dn je bJo občnstio vsled  pr krasnega pe^ia omenjenih treb popevk uprav zamaknjeno. — Končna točka pa sta bila impozantna zbora velikega H.jlnovsga oratorija .S t v a r j e n j e" : .Zapot«, strune I* in .Nebes je oinanja". Tu sta pokazala ženski in moški zbor vso Brojo umetnost, tu je dokazat g. pavovodja Č e r i n svojo veliko sposobnost, orkester pa svojo vsestransko porabnost. Prav od srca čestitamo društvu na toli velikanskem uspehu; vender si ae mo -temo kaj, da ne izrečemo obžalovanja, da se je pri tej izredni priliki sprejela v sicer čisto slovanski pevski in orkestralni vzporel nemška točki, ko jo za tak naroden jubilej  vendar do valj slovan ikih  (tudi elovenikih  n. pr. Gallus) skladbenikov s prav tako umetniško dovršenimi oratoriji . . .
Po tako izborno završaasm koncertu ee j« vršil v dvorani kon'no še sabaven večer, pri katere« je) zapel neutrudljivi moški, sbor še neksj pasmij in je pra7 marljivo sviral oddelek vojaške godbe. Izpregovorilo as je tudi nekaj umestnih nazdravio, katerim je mnogobrojno zbrano občinstvo z navdušenjem pritrjevalo. Tako je nazdravil sodni svetnik g. Iv. V s n c a j s obema aboroma in vrlemu pevovodji g Carino, g. svetnik S v o t e k prezas!užni voditeljici ženskega zbora, g. Ter. dr Jenkovi, postajenačelnik   g. Iv. R e b m a a o m  V. Valeat e,
mjajjjr Dalj«) v prilotrj "^nava?
ca o Avstrije, na Donaju. Brez koristi torsj gotovo ns bodo." — To mi je bilo olločilno za nada IjatiBJa.
Da sem doslej prgcdil namen g urednika, upam iz tega, kar js priobčeval moja poročila. Mislim, da mu uetrsžana še b lj in ugodim šs bolj naznačenemu namena, ako pohg sumiričnega pregleda za aas važnejših pojavov nakoliko obširneje apregororim o nekaterih uprizorit rab ali igrah, v kolikor nam prilika nanese, da torej ne storim le dolžacst poročevalca, temveč ji priklopim še nalogo kritike.
O najznamenitejšem slovanskem pojavu, o operi .K-geniju Oaeginu" sem že na kratko spore čil takoj po premijeri. Ruski op«ri Be ni daleko toliko ugovarjalo, nego češki; uzrok temu je pa3 v sedanjem političnem polcžiju. A strokovni kritiki, ne obskurci pisači, aiso niti jedni niti drugi ugovarjali, pozdravljali so obi z jednakim navdn-šsnjem in pisali o obeh jednako laskavo. Nemcem, ki so na epernem polju pedali toliko genijev — omenm naj le najv< če: Mozart, W«ber, \V gaer — je pač ni treba bati s'ovacskih umotnikev, in res
je n. pr. Smetana povsod sijajno prudrl. — Nasproti pa moramo tudi konstatovsti, da S'ovani 1 izredno ljubeznijo ga/i nemške mojstre. V peter* barskem dvornem gledališču se uprizsrjajo z vso ekrbljivostjo VVagnerjove opere in v Prsgi ss one najraje pojo v češiem narodnem gledališču. In vendar ni bil noben glasbenik tako proaoncirano nacijonalen, kakor js VVagner, ki je n. pr. v .mojstrih pevcih Norimberških" podal pravi slavo spe v Nemštva. — V umetnosti toraj ss doilej, hvala Bogu, še ne poznn narodnostnega sovraštva, is dal B g, da tako oslans i v bodoča. — .Oasgin" torej je stekel veliko priznanja. Kljub glasbeni veljavi pa ee mi zdi, da mn ne dostaje prave dramatične sile. Dasi ae izborno predstavlja, vendar dvomim, da si pridobi ono priljubljenost, katero so imela marši-kaka starejša dela, ki mu sicer niso nikakor so vrstna, ki so pa vsejedno šs danes velik magnet ia širše občinetvo.
Ker že govorim o operi, vprašam naj, ali bi ne bilo možno, da se dožene mejsabojno gostovanje ljubljanske in zagrebške opere? — Ljubljančani naj bi Zagrebčane seznanili z našimi izvirnimi deli; .Ksenija" ee je že udomačila v Hrvatih, a . Urha"
ia .Gorenjskega slavčka" še ne poznajo Zagrebčani pa, ki so v operi tako izvanredno napradovali, bi morda Ljubljančana seananili s hrvatskim .Zimskim", s ruskim .Oneginom", s nemškim W*gner jevim .Tannbaassrjem" ali z .Lohengrinom. Mislim, da je ideja pač vredna, da ss o nji razmišlja, ia za njeno uresničenje nekoliko stori.
Spomladi se js tu na nemškem ljudskem gle* dališča uprizorila .tatinska komedija" (tako je na-zval avtor svoje delo) .Bobrov koinh" od G, Haoptmann. Igra je bila telo zanimiva. V izborni karakteristiki nam je podala tatinsko družino, nam orisala lokavega in zlobnega gozdarja in nadutega, domišljavega, a skrajno nezmožnega sodnika. Ta sodnik v svoji popolni nsmošnoeti za odgovorno službo, v svoji vohunski servilnosti do vladarja, v svoji nesramnosti do dragih, zlssti nižjih — kakor js tudi bil risan izborno, — zdel se mi je vender karikatura. Morda hoče pesnik dossči isto, kar jo usmerjal Gogol b svojim .Reviaorjsm*. — Drama sama ss ni ozirala na doslej veljavna pravila. Bilo je prav aa prav le četvero nanizanih scen, katera
Priloga ,,8l»T*mlrfttvi N^r'-du** K
g. Sr N o i I i 10 prcf S • r i t n f nu'fljiSn ;-o'k* g* fbcrt* g. a-etdku 1». Vroc^jzi, <*r. Ju. K n S k r n^rema .Sokolu", pr*ds do ku „tli»s kl*t OS*, g. R»*nb^ra i. dr. O. tria-k Bnle p« preči t* 1 došle s'ed če C> sritkn od J i ( h a r m o n i č n « g n d r o S t • £u, cd hranilni 'noga vodja dr a. gappan.1, ml „S I > I M'i'ic<t', o I čitafaJOB w K r h n i i in v Celji, od c - i j s k e g s nov skega druš.vs, od d'U&iv* „Sloga- v S sk i, 'd g pri f itrft t of a, od Jrlflir«1 v G a'ci fra ol ,S ' 0 * ■ n i j i * aa Dinap! <d bS J n ▼ e n s k i g * pevskega d r n A t v a na Danaj>" in od petre)«, od F S Vi'harie,
in ematodnji t* legrt.fi ni posdrsv Mvfeji H n b i d « : „Obzidnj-m, d* u« uaor*m «'*• n sii Olabno pr >< >-atvo**f:. a ■ duhom e* n i Vam ! B g ž vi alo-vensh« n'tslrno rmetncst, vjeao znSčitaie aGlas* benr M^tic:* in v nji r?lr.y. če ztnintnn ton'n ! B'. g živi a'oven«;*« fiklada eijs i'i blagoslovi M črno dvlo tudi v prib.dno ti h , <<rn • tostjo i m • trati, a v; t-.ajr-ovtjo delcjočih, n p', žrtinvalnor.ijo podpornikov jo vseh 81o«*'iioev. Slavrev-n - -s*" u shorn ta kli'*m: 2 vali V'.r ramo *n plemenito *a prej! MjoVj Hnbad.*
KoaittO je df če! dm*r*n z Dunaja ?o ta po zdrav: Stavnemu rfnrUvn kičejn i b nivgovi oeiin dvajsetletnici pr srčno in ravduSeno: Ž 3»\> Marica, proc.".t la in ae a rt ta v sl«vo  slovenske domovina iu nnottnisf*!  — Sto e       ia Slovenci  zian. pri drog' ra \e;jtru „s I o v e a i k e g ■ kluba*.
B zoiavkn, zlasti pa pO»dtae «. H a b h d N , je •prejelo tb'inntvo r, i>&> rušenjem.
S tvuc Bi' je z r.iš I z'.i<.o.fl "ti pravnik s r v.n ake p"«m», 25leta<"a „IJ!*aiv-n* M*t'ce8, • *t r ž luno, d.<. poatane kradlo prv. slovenski k n^-rvato j, da bo megla jr%z>ov*tt sv.jo 50 tnco Ae z v (jim ponisom, kak r smo prazni vali njeno 25\rt iool
% I>liifii£J<*" i., U decembra. Avstrijske delegacije. V cmlegaoijah sti bdi i čina rir*»bival**tvi v pos'ednj  s-)i sj-rejtti adnji d-a točki prer čuna, | Banffvjeva predloga v   ogerski zbornici
namreč proračun vojne mornaric*1, k*t?r g je laetopfcl meito pok jo^ga  admirala komandanta vice*dmiral baron S p a n n . ter z a k I j n č u . r a čnn *a t. 1897.  vlcesdoBiral baron Spina jo nu govor Ml.dtče^a KaftOnva ionfjti><-ir*», 0* no razmere pil avetrijaki mornarici duk.nj h\..b t de je »e dem f i - J r p - c pov^m iasf ar/ i;b,  druj;^ t-a (ia tudi nso  molorce.   Oklopuicv bo  »z ieie;.**,  na  pa i jakla imajo stara topove, urare stroje,  veied če^ar 8e  jočasi   kur?jo,   a  prntbij;  ogromno premoga Vrle.i tsga tr-^ba vojuo l*djs-j pieoov.r« O načina kako  se naj  to zgodi, so žo   zgotovljeni načrti] kateri re pren&avajo. Sedaj sestavi troje ladij; ve lika križarica in dvemkl. T.eba bo ikoiaj uabavitv s   ee velika  okiopnico,  ki  bo i.ast p»la  A s r • Ogersko v inoz»ms'.iu    Glsde eolst/a v Paija je dejal Fpau.i.,  da je stavljeno  v  prpra«nn skoraj 40 000 gld. v to svrlo;  seveda }?cdp-ra racrunrica le šole z ne»Škim u^mm jezikocn!  Gle Is slovanskega j-"-.ik:, je povedal S^ann, da eo ustunovlj^ni slovanski kurzi za čantnikr, da s« a o rej o r- uoaeti z moštvom, ki je po veliki večini čisto brv tako. Da bi racra»rica pol tično upiivala, je vlce* Jeo ral jzanikal,  kakor tod',  da so se iz narodnih ozttov
ropoftiSli sloviufki delavci Glt^de preskrbovania d-hu'm je csifnit govtrnik. da j»e je maraikaj
8t->rdo. ter da >*o se pretav le toiehnn d^lavike h!š^. Posl  Kino man d j« obz*lov>>l   da se prAilja toliku pansiona* » poke, d*si b« še l-hk.> složili. Vooko jenj* sa >z^rf»5 rad« nat^nkos^uh crogre^kov ali pt z oj?bnh v*.rok<jv    Tud«  je ir.ra*il nevoljo, da s^
0 Bosai ne poda d<!eg»ci;am «ikak zikl u u? račun, negi U nroračna. K u o j« na dii pcstopaujs B>n arov t Gradca Drž Boančni minister pl. K a II a y ia cdgOVOrvI, da pri tedanjem drž r*zmerjn B.-««* o ' ^-..loh n m#jo pruv.ce sklepati ka) c hn .'g tu in Ulo n-m računa. Balet h« d^lega olja m icrM'i le v o-eot;r*up'. drt'im se sakl.u'ni r čnn predlofi v/ potr iiso obcu a v'ad«*a ter c sarja v sankcij« igranje. Gted« hosensk h voj/kov jh de ^i Kalil J, da imajo ne prd'atci 'p4«1 ' • n iskona iz ! 1890 pravico b'i dislocirani pi v<eh av^;r iskih dežei!*b, t»r d\ ss *."a» taVo aa^eslii <i m zv^nti ».ak-r < rug< Nato j^ bla debata s*k>j}nčana. Rešilo ae i« f1< >^k*< oslic j *rj;»i rrinistf-r je cd^ovonl še na netatsre i;.terpe>aci;e in svja je b 1» k'»oč»na — I)wi"/m;i;e i^aji log sa nn I« su>n fiiwoč?i zaVr.rj. Pr^dn p* sv na O^rknon sp^cijain.« aako i •is spreima, delegacija bržčas sob b asje na bodo imel*. M >rd« se do Božk':« ne aevfanajo ve.'.
Dr. Fran Ladislav Rieger. v» i ki Češki ro dcljrb ia /a^lu/ni vod a st»»roivtike st-tn^«1. p'i'zop-vi,i j   (e d t.- i svojo 80letn'C ; k će-t tkam Češkega ar d   -1» pridrožoje ..o tadi Su*venci.
češki Nomoi zabt>»ajn ^e »i voled nar dmh r ziaer na ČeHkem in vslid z daj h doiiodko« v Pragi, da ss Če^ka rrad^li na dva dela, v ne-Tifcki
1 - Aki del; izvili on n j delte» Da vseh poljh >  »t .. • • •   n- j • •• vsi najvišji ur J.  ia v s- aemška šole   n na p'««tre il Prbge ter naj »e d« 1 jči nunsko
i ro      C^^kr-v   z i glavač  mesto endrtnib N*m-^v. To zvht^vo pr»b»*ljoo Bedaj ž^ rnca nemška •ui v* t*r r>?ni obliaski sveti me t z nemško ve
Proti >fl-*eccu priarfoeaou m ns plošno M ode >je ie K 111 :i n t h o » » neodvisna stranka opu fit !a torbo v f:r:^a)ci debati p-o'i *Ii do« ap^cijalni zR!i^ tski predlogi, i> debata ss ez»kli^la. Iz>d je tor»>j leiiomeu: veukai vi ina v zbormci £e izr^^e aa to, da se izroči predlog* fiiHn^nema odseku S te*n je pr*a »tipa v b^jo »a *a z»knmki n»»črt končan, K-j je nagnilo nakrat K s n^hovo stranko ''a jo t »postila rb tru.oijo ni lo«n Mirdi so imela tolik tjspeb rbravnavanja z i> rTyiem. — Tadi Appotiyjev» narodna srranka je po triurni seji sklenila da eU»nje r* p'edlotro vlale, ako si iz*ri& npslenknstna iz r-rmmb*
Minieterstvo  za javne   zdravstvene za d ve f>e n-taucvi v „barb»rRki* Rusiji,  ki pre kosi s tem vse dtuge evooske,   p« tndi prekomor ske ■tž*v-. da, celo Br rvi knltarni narod na svetu1 — Nemca 1 In venrtar so Risi le Slovani t
Španija grozi — Ameriki! Kdo se »e umen' ? Ti>U S.jauija, ki ne more i. k r ■ i:. niti nsta&ev na Kobi in na Filipin b, ter js doaia v-»k hip v nsvarno8t', da se zs^na re-1 Im-'ia. ta jetičina pirova Španija ima še toliko strašne drznotti. da v- 7.  Zj'dmjpnim dr^a aro, ako hi se usadile po
e vtz-la .ata Buo., a ni b Iu zadoinn«ga zapletka ter nikake rešitve.
Na to delo eo v obče spominji-li v kritikah, ko se je pred kratkim tam uprizorila dratna ,Žu panova volitev", d lo.oijn dvornega gledišča, dr. Burkbardta, In v istmi je piav meogo pooob-aosti. Tudi tu se nam rine scdaijski adjunkt v vseh slabih lastnostih. Domišljav sicer ni tako, ka kor njegov pruski kolega, zato pa isto tako ma;o miren, lebkcmiselm in še mnt go bolj tiraničen in samovoljen v avoiem uradnem poula ; poleg tu. a pu velik don Joan. Pisatelj pn nam v svojem delu ne riie samo nevrednega uradnika, ampak oŽgoBa v obče vsa prvake malega trgi ter poda tndi sliko velike BOanačajacs i in nemožatosti kmetnkega prebivalstva. — Tndi v tej igri se pisatelj ni strogo ravnal po dramstičnih zakonih, tudi ta so bolj na-nizane, nego legično jedna ia drnge izvirsjofie ecene; a njt je mnrgo širši okvir nego Huuptman novi igri in tndi zvršetek ji je bolj zaokrožen. — Igra je zelo živahna in v nekaterih komičnin prizorih iaborno pogedena, pred vsem pa jn tudi v karakteristiki mojstrska.
Ti dva moderni igri  se mi zdita zelo važni. Obe sta tendeccijozni. In oprav to, da obe pelemi
.ujeta pnti izrodkom našega socjnlnega življenje, da obe peis flojeta naš hirrkratiz«m, nprav to, da ►ta obe v etičnem ozira b< j■> niči proti marsikaki srcijalni gnji!obi, katere se sicer ne n^amo d^tak niti jima podaja še posebna pomen. Da v tni tendenciji som tar tjn pretiravata ali c»lo persiflnj*ta kdo hi se temu čudil ? Zato bi opozoril rojake na ta dvB proizvoda.
Od Bnrckhardta je nkrro potem nnpe<a na Rsimnnčlovem gledališču igra .Katrica", o kateri obširneje^sporočim pribolnjič.
Drage novosti nimaio pravega p vrnjena. Wi nomi — žalosten   pojav — uspevalo  samo vsled svoje speknlac>js na msieiont in poltenrst. N kakor nisem pristrrg in umetnosti dopuščam rad največjo svobodo, a nmetnost mi je vendar prvn.   Ako pa se uprizarjajo  povsem  neumetniške,  ničeve stvari, in u ppviijo samo in jedino vsled prav debele opni zlcnti, potem prav v tem vidim propad prave omet noati in vlado propalosti. Da j" Josipovsko io Kar lovo gledališče dalo takim izrodkom zavetje, smo že vajeni, da pa zagazio taka Šušmarotva včasih celo v drnge, doslej še pravs Talijins hrame,  morem le obratovati. Štefan.
sređivati na Kubi, z vo:no! Ministrski predednik Savasta  le  na?nar..l v mioisterskamn h »tu. da
bo zcala ^janija  svojo   pravo   in r» t br»nit na prarn   vsnkonpur,   Jisti „Imuarc'al", 1Gitbe'' in dr. pa Žo   poživljajo  v L do,   naj  s*5 zaCce pripravljati na brj.
Dopisi.
Ib ^fo%reg:>» amestev B.decembra. (Tržaški „Kdinostiu)   Gospod urednik!    Nekoliko |)oznoT toda vendarle ne prepozno  (Vaš  dopisnik j« mel nujna opravila) hočemo le jo lenkrat- n sic«c zadnjič nek«j vrste wBd unsti" posvetiti.   To   pa   le zh^o, ker ne po?:r a, ali pa noč« poznati izvanrednih naših (kanj^kih) razmer. Mimogrede   bodi omenjeno, da nam je prijatelj, mudeč se   po  opravkih tukaj, zatrjeval, du so Tržačani zelo trmasti.   Ta gospod, — vrl  in   saalnisn   narodnjak —  pravil   nara je n^mro*, da st je z neko posebno radostjo odprav l|al   na  shod   zaupnih   mož   narodne  strtnke dne 'J9. novembra 1894. I.,  da pa se je po burni debati, kojo so ravno TriaCani prouvzročdi, vrnil na svoj dom dokaj razočaran, kajti u videl je, da imajo ti   gospodje  sicer  prelepe   ideale,   z'aven pa tudi jako trde „kraške buče" (ipsiHaima vrba!) Nočemo sioer tnko oHtro soditi, kakor   naA   prijatelj, nekoliko pa kaže res,  da so gospodje  okoli ^Edinosti" zelo trmasti. Polemika naša tiče se znmega izreka dr. Tavčarja o kranjski duhovščini.  Dejali smo, da je imel ta gospod leto duhovš ino v mislih. Da je to istina, kaže nam ponatis njegovega govora v „Slov. Naroki" (drnzega vira nimamo),   kjer stoji doslovno:   „Katoliško  narodna   stranka   bori se v prvi vrsti za to, da bi dobila duhovščina prevlado v celi deželi". In ravno tega noče BEdinost" priznati. — Bl:»f»e volje pritrdim t „H lmosti4, da je „nek-daj"   pač večkrat tudi klerikalno  stranko okrcala. (Ona jo imenuje   „konservativno", kar pa dejanski ni,   prej je  to narodna stranka,   klerikalna je pa „novokatolišk^ mahniti M ssijeva  ini rnacijonalna".) Skoro dve leti pa jo pusti lepo  pri miru in „kritike" veljajo jedino njej na srce toli priraščeni na rolni strauki.   Hvala topla „Kdinoati" za „kompliment", 8 kojim nas je  počastilal   Kako je to, da ,,Edinosti" ravno „slučaj učitelja Perkota" ni znan? Saj sicer prav pridno  po „Narodu" brska.    Da ni pridna, ne bi bila  na^la iste nedolžna, dobrohotne, njej namenjene vrstice.   Dolgi „Narodov" dopis iz Zirov, v knjem g  Perko (s   polnim   imenom podpisan) „slučaj učitelja Pe kota" jako drastično popisuje, je  pa spregledala.   To da nam   misliti, da morda   le  preveč  koketujete  a   klerikalnim „Slovencem"  in   hiperklerikalmm   „I)iburjeoiu. Ožigo sajte torej ta „prest opek  proti načelu svobode v politiškem mišljenju" (Vaše besede), če   ne,   boste že oprosti i,  ako   hodemo zanaprej preponižneg t mnenja, da delata s klerikalnima lisfoma pod  jedmm in  to pod   prav „Širokim" klobukom. Kar se slednjič tiče našeg t „dihurjevanja". je gola istina, da se je „neb digitreba" lista (imamo prav dovelj dve stranki na Kritnjskem, za tretjo ni prostora)  ime   „Dihur" prijel.   Povsod   na Kranjskem čii'eš I • o „Dinarja*. Ko smo dobili svoj čas za slogo delujoč  „Slov. L st" v roke, veselili  smo ae prav odkritosrčno  prelepega njegovega programa. Tudi naročevali smo se nanj.   (Sedaj sta še zadnja dva gospoda odpadla )  Pa že pri tretjem listu bili smo prevarani.   Tu je  o vsem govor, «amo o slogi ne. S podlimi napadi se ne dela za slogo   Tako nedostojno pa, kakor pri državnozborskih volitvah pro-pa'i poštenjak z revolverjem sedaj o naših zaslužnih rnn^eb oiSe. kaj tacega je zmožen le pravi pravcati „Dihnr*. Svetovali bi tedaj gospodom okolu „lvli-nosti1*, da pridite za kake tri mesece naše „izvanredne" razmere proučevat   in uverjeni   smo, da se boste apokorjeni iz Kranjske vrnili ter z nami pobijali „kriva in pogubna načela" naših Mahnič-Mis-sijaneev in njih pntikline.
la <«rauc •. ti. decembra. Nikdar se ne more zadosti povdarjati, da je .nemški" Gradec za Trstom najve'je slovensko mesto. Tu je toliko slovetiHkih delavcev, da se ceni njih število na dobrih 20.000. V mestu se pa slovenski niti ziniti ne sme. Razni fakini z modrimi in drugačnimi čepicami napadejo vsakega, kdor bi govoril slovenski, seveda le, če jih je ',\0 na tri. Toda. da še politična oblast to podpira, da tudi vlada trdi, da je kje v Avstriji pro-vokaci|a govorica slovenska, to je najnovejše. Toda resnično je. Akaderaična podružnea sv. Cirila in Metoda hotela je prirediti v proslavo svoje desetletnice dne 4. grudna zabaven večer; vse je bilo pripravljeno, večer pravilno javljen, kar dobi prvo-tne mik podružnice, g. iur. SI. Krmavnur, poziv na policijskn direkcijo, kjer začneta policijski in vladni svetnik grozovito siliti, naj odloii prostovoljno večer na drug čhb To j>a )e bilo aemogi če; Jo veselice ata bila še dva dneva; v časopisih se ne javljajo ti večeri, torej se tudi odjaviti ne daj \ da bi se dali pr.-klici tiskati in bi ne razposlali, bilo le že prekasno. Preložiti ae ni dalo, ker j.» krčmar, kakor bodemo še spodaj razložili, dvoraoo nam zadnjikrat oddal. Podružn ca bi imela '20 gld. &tro škov in to popolnoma zastonj I Razume se. da prvomestnik na lake argnmi nte, kakor n. pr. „ali ne uvidite. da je izzivanje, če hh hočete Vi v^8Hlili mej tem, ko je nemško prebivalstvo razburjeno?" ali pa na trditev, nsaj veate, da Vaiu uismo delali
nikoli ovir in saj jih  tudi ne  bomo",  (kakor da ima pol. ravnateljstvo to pravico!) da na take argumente  ni   odstopil,  marveč zahteval, naj se večer pusti ali pa prepove; in — prepovedal se je! Torej mi, ki moramo hoditi v tuja  mesta  študirat, ki moramo   rediti   tam   meščane  in  jim pomagati plačevati davke,  ker   nimamo   svojega vseučilišča, mi, ki bi radi seetave novega minister-atva imeli dosti več povoda, da smo razburjeni, se ne smemo tu zabavati, ne smemo  peti slovenskih pesnij,  da   kmalu  ne  bomo mogli  imeti več društvenih zborovanj, mi, katere nas tukajšnji krčmarji javno zasramujejo  s  tem,   da   pošiljajo zatrdila v časnike,   da pri  njih  (mej tem,  ko smo bili redni gostje  tam !)   ni nikdar  zahajalo   kako slovensko društvo itd. . . . mi, katere nas mečejo   iz dvoran in gontilen, — čujte! Tri tedne pred večerom najel je prvomestnik akademične podružnice dvorano ter napravil   s   krčmarjem   pogodbo;   to   so izvedeli nemški dijaki, napovedali gostilni bojkot in krčmar je moral mlpovedati, — vrgel nas je   iz dvorane! Prvomestnik ga je podučil, da fco ne gre kar tako in nato je zbrano (nemških dijakov) zasedanje dovolilo,   da   smemo  to  pot  še jed en kra t biti v dvorani! Dovolj o tem.  Prvomestnik po-družim e  Ari  je   h  gospodu  deželnemu odbornika prof. Robiču, kateri se je preprijazno takoj obrnil na   namestnika.    Mej   tem  so  že   raznesli nemški dijaki vest, da nas bodo napadli, če  bodemo imeli večer. Izvedel je to tudi pol. prezident in po njem namestnik ter prepoved večera potrdil.   Tako nas do skrajnosti labko terorizirnjo in mi ne bodemo mogli imeti   nobenih vesel'c več, če se razmere ne izpre-mene!   Mi torej bi morali za to trpeti, če se ljubi drugim  demonstrirati   in  če drugi nočejo živeti v miru z nami in po postavi? A tudi povod za napad ei je to brezznačajno dij*štvo poiskalo; izmislili so si sledeče:   Razglasili  so, da hoče 100 slovenskih dijakov v mestu,   ki  ima   100.000 nemških prebi valcev,   napasti  kavarno  „Kaiserhtf-, k*r  so baje tam sežgali  slov. časnike.   Pozvali so   5 0 policajev,  istih policajev, katere so 3 dni preje pre tepali, na pomoč, in s prekljami v rokah čakali so do jutra na domišljeni  napad, o katerem  so slo venski   dijaki  čitah  še  le drugi dan v časnikih I Toda rektor vseučilišča pozval je takoj predsednike slovanskih društev  k  sebi.   iu,   mesto   da   bi jim pojasnil, kdo jim je zbil društvene table po noči s bis, jih opominjal,  naj bodo — mirni. . . . Tako živimo mi. —
'Ma lin n i* j m. 7. decembra. (Krsnikov večer.) Vreden je bil v vsakem oziru sijajno uspeli večer našega nepozabnega Janka Krsnika. Izredno veliko število slovenskega iu slovanskega občinstva se je zbralo v pondelj*»k doe 6 t. m. na Dunaju v dvorani restavracije „VVeingarteo", na večer, posvečen manom jednega najboljših sinov naroda slo-venbkega. Dvorana je bila prenapolujena. Poleg ve l.ke množice „Slovenijanov" in zastopnikov slovanskih akademiških društev došli so v veliko ve selje prirediteljev „Slovenijanov" odlični slovenski možje, kakor g. dvorni svetnik Šuklje, g. ljubljanski župan Hribar, g. prof. Stritar, g koncertni mojster prof Hubad, g. docent dr. Marko, g. notar Rabine, iu veliko arugih odličnih gostov. Da je večer tako lepo in tako častno uspel, se imamo gotovo največ zahvaliti srečno sestavljenemu vzpo-redn m veliki udeležbi ter zanimanju za ta imenitni večer. G. jur. VoduSek je v svojem govoru poslavil Krsnika pisatelja in človeka, o katerem smo brali že veliko sodb odličnih slovenakih pisateljev in kritikov, v vseh slovenskih časopisih, ter tako oživil in vzbudil še posebej za ta večer spo mine ua Krsnika zbranemu občinstvu, kateremu je Krsnik znan iz del in iz izbornih življenjepisov kot malokdo izmej pisateljev; saj je bil Krsnik jed*-n izmej najbolj priljubljenih pisateljev slovenskih. — Pevski zbor „slovenijanski", ki se je letos pod spretnim vodstvom g. dirigenta phil Reisnerja okrepil in oživil, je dovršeno zapel nekaj lepih slovenskih zborov, g. baritonist. jur. Juvančič pa je s svojim prijetnim glasom zapel dovršeno in it no nijansirano „Leskečs se rosa" ter jedno izmej krasne trojice Grbičevih samospevov, „Želei bi, da bil bi ptica". Na željo občinstva moral je zapeti še jeden samospev. — Humoristično berilo g jur. Marinčeka in dvoje krasnih pesmij g. phil. O Zupančiča je zanimalo in zabavalo občinstvo po svoje. Na vsak način pa moramo priznati, da je bil program večera i srečno sestavljen i srečno izvođen. — Začel se je zabavni del, del napitnic, govorov in — „klobas" na kateri del vsakega akademičnega večera se mnogi najbolj vesel«. Obligatni in neobligatni, srečni in nesrečni „klobasarji" professo imajo za ta del pripravljenega vt dno kaj novega gradiva. No, tudi za ta večer niso bili zadnji, ki so pripomogli do popolnega uspeha tega večera. Predsednik tega dela g. phil. Bevk, priznani .klobasar", kakor tudi njegov vredni minister g. phil. Pirnat eta povedala in razdrla mars.kako „modrou, ki je spravila ob činstvo v glasno dobro voljo. Zinila pa se je pri tem d» Iu tudi marsikaka riBna in navdušena beseda. Nazdravljalo se je g. dvornemu svetniku Šukljeju kot zastopniku narodno napredne ideje, za katero se navdušuje vedno akademična mladina, zlasti pa kot prijatelju slovenskih visokošolcev. Nazdravljalo se je g. županu ljubljanskemu Hribarju in njegovemu prijatelju dr. Tavčarju, zlasti za zadnji odločni korak okčinukega sveta ljubljanskega,  g. častnemu
članu „Slovenije"  pisatelju in   pesniku  prof. Stritarju,   g. vseučiliščnemu  docentu  dr. Marku, apostolu slov. pesmi g. koncertnemu mojstru prof. Hu-bada, g. notarju, bližnjemu sorodniku Krsnikovemu, Rahnetu i. dr.   Znameniti in krasni so bili govori g. dvornega svetnika Šukljeja,  g. župana Hribarja in g. docenta dr. Murka.   Vsi   so  vzbudili veliko navdušenja in krepkega soglašanja.  Gospod dvorni svetnik  Šuklje je   povdarjal z ozirom  na zadnje parlamentarne dogodke napredno in slovansko idejo za katero »e je navduševala in  se  naj navdušuje akademična mladina in se je navduševal tudi Krsnik; kajti smio v  slovanski m  napredni  ideji imamo bodočnost, bodočnost naša pa je izobražena akad. mladina.   G. župan  od vseh burno pozdravljen, je zlasti poudarjal mej dragim važnost dija^k^ga shoda ter izrazil  žel|0, da se priredi vseslovenski dijaški shod ; Ntj na tem shodu lahko pokažejo akademiki slovenski, koliko je  v  njih  moči,   na tem shodu, kjer bi se zbrali  i drugi slovanski akademiki, bi prišla do veljave ideja  vzajemnosti slovanske, saj ta ideja  baš  v zadnjem  časa   prodira   na  dan z vspehi za osvobojenje tlačenega Slovanstva od strani Nemcev,  katerih  brutalno nastopanje je tradicijo nalno in se kaže vedno in vedno v zgodovini evro-pejskih narodov. G. dr. Murko je v daljšem govoru poudarjal  važnost  znanja  slovansk h j z kov, poudarjal važnost akad. društva  „Slovenije", katera nam je dala toliko odličnih  slovenskih   mož, narodno odločnost, in slovansko idejo,  katera  se je zlasti v zadnjem času pokazala pri seji občinskega sveta ljubljanskega na tako imeniten način, ko se je poslala  brzojavka Poljakom,   katere  so po krivem sodili dozdaj Slovenci in drugi Slovani.   Govor je bil sprejet z vebkm navdušenjem. Do pozne ure smo bili prijateljsko navdu šeno zbrani  ter  še  po   zaključku   večera živahno razpravljajoč in soglašujoč z govori današnjega večera, na katerem so zlasti omenjeni trije govorniki gg. Šuklje, dr. Murko, Hribar v svojem  imenu in v imenu svojega prijatelja dr. Tavčarja izpregovo-rili   marsikako  zlata vreduo  besedo.   Vsi pa smo bili jedini,  kakor so  bili jedrni govori teh treh veljakov,  da  bodočnost naša je  jedino le V napredni  In   slovanski  ideji.  — Tako se je krasno uresničila plemenita  ideja  prireditve Krsuikovega večera i v čast spominu Janka Krsti ka i v čast in ugled   prireditelja tega večera, slov. akad. društva „Slovenije*. — J. C. O.
Slovansko Sokolstvo.
Ljubljanskega „Sokola" javna telovadba
bo v nedeljo dne 19. decembra — začetek ob 1/a5 uri popoladne — kot zaključek interne tek movalne telovadbe, ki se izvrši v dveh oddelkih in sicer za nižji dne 15., za višji dne 17. decembra. Pri javni telavadbi sodeluje vojaška godba T e k-m o v a I n a telovadba, k kateri je vstop dovoljen le Sokolom obsega tekmovanje na drogu, bradlji, konja, v plezanja po 7 m dolgi vrvi, v skoku na višino in v vzdigovanju ročkov, težkih 50 oziroma .30 kfit. Javne telovadbe vzpored — podrobni vzpo-red objavimo v |edni prihodnjih številk — obsega mej drugim za L, ubijano dve novi točki: vaje s palicami v dvojicah in boks. Vaje s palicami, katere bodeta izvajali dve, v razpredelka razstavljeni četi ob Šeborjevi godbi k prostim vajam ob III. vse-sokolskem izletu v Pragi, so razdeljene v šest oddelkov, vsak oddelek v 4 pododdelke. Vaje, stopnjujoče se od oddelka do oddelka glede težkosti in ličnosti, izčrpavajo vse glavne dele tvarine prostih vaj. Telovadske dvojice zavzemajo pri izvedbi slikovite, včasih prav presenetljive telesne položaje. Najzanimivejša točka pa obeta postati boks. Za lepo in dobro izvajanje je treba zlasti jako močnih in gibčnih nog iu izredne okretnosti. Vadi se pa pri boksu tudi telovadcev spomin, saj se mu je včash zapomniti do 16 in več vaj — različnih snnkov, udarcev in brc — iz katerih sestajajo posamezne sestave. V razpored orodne telovadbe se js v/prejela letos tudi miza, na katerem orodja ljubljanski „Sokol" že nekaj let ni nastopil. Po javni telotadbi bo na telovadnični galeriji jourfix. — Kakor čujemo, se udeleži javne telovadbe „G o-renjski Sokol" po večji deputaciji v društveni opravi. Naj bi takisto storila tudi druga sokolska društva ah pa vsaj poslala k njej po jednega vaditelja ali telovadca. Do ljubljanskega občinstva pa je, da z obilnim obiskom pokaže svoje simpatije do jednega najstarših in najzaslužnejših slovenskih društev.
Idrijski „Sokol" si je izbral naslednji odbor: br. Ivan Gruden, starosta; br. Fr. Kos, podsta-rosta; br. Jos. Kogovšek, načelnik; br. Filip V i d i c, tajnik ; br. A nt. Božič, njegov namestnik ; br. Val. Lapajne, blagajnik; br. Josip Sope-tavec, njegiv namestnik; odbornik: br. Ljubomir Novak (zajedno vaditelj) in Ignacij T rev en. Društvo le počasi napreduje. Sedaj šteje 37 členov. Mej členi se še vedno pogrešajo možje, od katerih se je pričakovalo, da se kot prvi zapišejo v „Sokola".
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V LJubljani, 9. decembra. (Dalte.)
Po prečitanji in odobrenji zapisnika zadnje seje je obč. svet prestopil na dnevni red.
Podžupan dr. vitez Bleivveis-Trsteniški j- v imeni policijskega odseka poročal o nasvetih mestnega h\ akata, razloženih v poročilu za 1. 1896. (Vsled prifaznosti g. župana Hribarja smo mogli že pr^d več tedni doslovno priobčiti to poročilo mestnega fizikata. Op. ared.) Poročevalec je pojasnil nasvete mestnega fizikata, nanašajoče ae na razmere v pekovskem obrtu, na ustanovitev poskuševahšča, na ustanovitev rešilnega društva in na pokopališko vprašanje ter je predlagal:
1.1 Komisijonalni pregled pekovskih obrtova-lišČ je dokazal, da so bile pritožbe mestnega fizikata o nedostatkih večine teh obrtovahšč popolnoma opravičene. Z ozirom na ta faktum odobrava obč. svet postopanje mestnega magistrata ter mu naroča tudi nadalje strog i nadzorovati ta obrtovališča.
2. ) Ustanovitev kmetijsko-kemičnega poskuse vališča smatra tudi obč. svet zelo potrebnim ter izreka svojo pripravljenost, prispevati k ustanovitvi kakor tudi k vzdrževanji tacega poskuševahšča, če h • bodo kemične mikroskopične in bakterijologične analise za mestni fizikat in tržni komisarjat oorav-Ijale ondi brezplačno in če bode smel mestni fizikat uporaljati laboratorij in bo tržni komisarjat dobil tam brezplačne informacije. Policijski odsek predlaga da dovoli obč. svet kot ustanovni donesek 100 gld. in kot vsakoletni donesek 200 gld., katere bode treba postaviti v proračun za I. 1898.
3. ) Obč. svet pripozna, da bi bila ustanovitev rešilnega društva za glavno mesto potrebna in koristna ter pričakuje, da bodo mestni magistrat ob svojem času stavil obč. svetu primerne predloge.
4. ) Obč. svet pripoznava, da je pokopališko vprašanje podalo nujno, da bode treba začeti preučevanje tega vprašanja in pričeti s predpripravami. V ta namen naj se izvoli odsek petih članov iz občinskega sveta zastopan, naj bo v odseka mestni ti ik.it iu povabiti bi bilo tudi zastopnika stolne župnije.
5. ) Obč. svet izreči mestnemu iiziku za njegovo marljivo in uspešno delovanje zasluženo priznanje.
Obč. svet je vzprejel te predloge z dostavkom obč svet G o gole, naj se v pokopališki odsek pokliče tudi jeden član mestnega zdravstvenega sveta, kateri dotičnika sam določi.
Obč. svet. Senekovič je poročal o nasvetu, da se premeni cenik o prejemanji električnega toka glede pavšalnega obračunavanja in je obč. svet njegove predloge odobril.
O dopisu dež. odbora v zadevi zamenjave mestnega stavbišča ob Frana Josipa cesti z deželnim stavbiščem za Bežigradom je poročal obč. svet. S vete k. Obč. svet je bil v jedni prejšajih sej sklenil, da dovoli to zamenjavo samo s pogojem, če zgradi dežela na dotičnom mesta primerno poslopje za obrtni muzej, dež. odbor pa zahteva, naj se zamena dovoli brezpogojno, ker vsled sklepa dež. zbora ne more privoliti v pogojno zameno. Z ozirom na to predlaga finančni odsek, naj občinski svet dovoli zameno zadevn h stavbišč brezpogojno.
Podžupan dr. vitez Bleiweis-Trsteniški se je izrekel proti temu predlogu, češ, da potem mestna občina nima nobene garancije, da dežela na tem svetu zgradi obrtni muzej. Mogla bi tam zgraditi tudi kako kolibo za shranjevanje gledaliških kulis, a mesto bi proti temu ne moglo nič storiti. Z ozirom na to je govornik predlagal, naj se dovoli zamena samo s pogojem, da sezida dežela na do-tičnem svetu obrtni muzej.
Obč. svet. dr. Tavčar je ugovarjal podžu-panovemu predlogu, češ, da nima druzega pomena, kakor da stvar zopet zavleče. Na dotični svet dež. odbor sploh ne more napraviti nič druzega, kakor poslopje, v katero pride obrtni muzej. Osrednja vlada plačuje deželi od leta do leta večjo subvencijo, katera bode narasla na letnih 6000 gld. Pogoj je, da napravi dežela 8 tem denarjem obrtni oddelek pri muzeju. Izključeno je torej, da bi dežela zidala kaj druzega, kakor obrtni muzej; dasi jo mogoče, da ae bodo v dotičnem poslopju shranjevale tudi kulise, je vendar gotovo, da bode poslopje dostojno in ni skrbeti, da ee tam zgradi kaka baraka. Govornik je priporočal, naj obč. svet odkloni predlog podžupanov in naj dovoli, da se svet zameni brezpogojno, čemur je obč. svet pritrdil.
Pod predsedstvom podžupana dr. Hleivveis-Trsteniškega je potem obč. svet razpravljal o zavarovanji mestnih poslopij o kateri stvari je poročal obč. svetnik S v e t ek , ki je predlagal, naj se vseh 22 mestnih poslopij zavaruje za kapital 207 990 gld. pri najcenejšem ponudniku, to je pri banki „Slaviji", katera za dobo 10 let zahteva 674 gld. 90 kr., ako se plača premija za 5 let naprej.
Obč. svetnik Trče k se je izrekel proti tema, da se zavarujejo poslopja za 10 let in je predlagal, naj se zavarujejo za 0 let, češ, da do tedaj bodemo že imeli dež. zavarovalnico, katera bode gotovo cenejša od vsake drage, dočim je obč. svet. Tur k predlagal, naj se zavarujejo poslopja samo za jedno leto.
Obč. svet. dr. Tavčar je pojasnil, da ustanovitev dež. zavarovalnice še ni zagotovljena in da se tekom desetih let tudi še ne ustanovi. Stvar se zdaj študira, delajo se priprave, a že tu so se pokazale velike težave, že zdaj je jasno,  da bi bila
SfSar Daljo v prilogi.
Priloga „Hlovenskemn Narodu" št. 283, dnć 11. decembra 1H97.
ustanovitev dež zavarovalnice velika špekulacija, o kateri ne še ne ve, bode li za deželo sladko vino ali Htrup.
Poročevalec obč. svet. S ve t** k je opozarjal, da bi bil Trčknv predlog mestu na škodo. Če se poslopja zavarujejo za 10 let, dobi mesto 30 °/0 popusta pri premiji, ako se pa ne zavaruje za tako dobo, ne dobi nič popusta.
Obč. svet je odklonil Trčkov predlog in odobril odsekov predlog.
O oddaji mestnega lova na bivšem lovišči graščine Rakovnik je poročal obč. svet. Sve te k in predlagal, naj se odda lov za letnih 20 gld. ponudniku hanu Veselu, dokler ne poteče doba zakupa ostalega mestnega lovišča. — Sprejeto.
Ko je prevzel župan Hribar zopet predsedstvo, je obč. svet. Zabukovec poročal o prošnji nekaterih hišnih posestnikov na svetu Zeschkovih dedičev za napravo ceste in kanala in predli gal, naj se magistratu naroči obvestiti prositelje, da se že vrše dotična pogajanja. — Sprejeto.
Obč. svet. Pavlin je poročal o prizivu oo. jezuitov proti magistratovi odločbi, s katero jim je bila odrečena pravica, zgraditi zid okoli novega svojega samostana, in je predlagal, nuj se priziv odbije. — Sprejeto.
Obč. svet dr. Požar je poročal o prilivu Avgusta Jenka proti magistratovi odločbi, s katero se mu je odreklo prebivalno dovolilo za podstrešna stanovanja v njegovi hiši na zemljišču Zeschkovih dedičev in predlagal, na| se priziv odbije, ker stanovanja nikakor niso taka, da bi se moglo dati prebivalno dovolilo.
Na vprašanje obč. svet. dr. GregoriČa, jedi imel Jenko stavbeno dovolilo, zgraditi taka stanovanja, sta župan Hribar in poročevalec dr. Požar pojasnila, da Jenko ni imel dovolila, ampak jo dotična stanovanja zgradil na svojo roko, na kar je obč, svet vzprejel odsekov predlog.
O napravi kana a od Strehškili ulic do Kli-zabetne ceste je jioročal obč. svet. Pavlin in predlagal, n?j se delo začne in naj se dovoli v to svrho 1400 gld. — Sprejeto.
Obč. svet. Zabukovec je poročal o predlogu, naj se ustanovi javna mestna tehtnica in je predlagal, naj se stvar opusti.
Obč. svet. Kozak je jako dobro pojasnil razmere pri tehtnici v klavnici in dokazal, da je treba tehtnico premestiti in preložiti. Z ozirom na to je predlagal, naj se akt vrne magistratu.
Obč. svet. Tur k in obč. sv. Trček sta pojasnjevala razmere pri tehtnicah na mitnicah, in priporočala napravo nove tehtnice v mestu, podžupan dr. vitez Bleivveis pa je temu predlogu ugovarjal. Obč. svet je vzprejel predlog obč. svet. Koz; ka.
Podžupan dr. vitez Bleiweis je poročal o ustanovitvi grelnice in čajnice in povdarjaje, da take institucije napravljajo in vzdržujejo po■ sod društva, predlagal, naj se ustanovitev opusti, kateri predlog je obč. svet vzprejel potem, ko je bil obč. svet. Subic izrekel obžalovanje, da se za tako humanitarno podjetje ne kaže nikako zanimanje.
O premestitvi sv. Trojice z Dunajske ceste je poročal obč. svet. Ravnihar in predlagal, ker je vlada priznala, da je soba last mestne občine, sosedni posestniki, graška zavarovalnica, Knez in Drušković pa so dolžni jo vzdrževati, naj se soha pusti na tedanjem mestu na Dunajski ce*ti, naj se naredi načrt za popravo in naj se od rečenih po 8es(uikov zahtevajo stroški za popravo, kateri predlog je obč. svet vzprejel vzlic ugovoru podžupana dr. viteza Bleiweisa, kateri je izrazil strah, da se bo stvar zavlekla.
Obč. svet. dr   Požar je  končno  poročal o regulaciji Realjave ceste in predlagal, naj  se regulira v smislu nekaterih nasvetov dotičnoga samo stalnega predloga obč. svet. Gregoriča. — Sprejeto.
Zupan Hribar je na to zaključil sejo.
Dnevne vesli.
V Ljnbijani, 11. decembra
— (Mabnič — ljubljanski škof f) Še ni pre-vzvišeni dr. Jakob Missia zapustil bele Ljubljano, že se različno ugiba, kdo zasede stolico sv. Nikolaja, s katero ni združena samo vdana in čez vso mero pohlevna ljubezen kranjske duhovščine, temveč tudi dotacija, s kojo se lahko in brez skrbi živeti da. Kdo bode naslednik, in kdo bode imel potolažiti nesrečno dijecezo, katera se sedaj od same žalosti v solzah topi ? Prost Leonbart Klofutar ? Ne, saj je prestar ter tudi ne disponuje s potrebno kanonično vednostjo. Prelat Kulavic? Pravijo, da tudi ne. Nekdaj se je bil pred slovensko občinstvo vpeljal z lepimi besedami: BDie Nationalitat ist ein Fantom", ftli te besedo so sedaj pozabljene, in ničesar mu ne bodo koristile, ker se je jasno izkazalo, da ima go-"pod prelat talent vladati malo semenišče, da pa bi pri njem zaman iskali talentov, s kojimi se vlada velika škofija! Toraj Mahnič, mali Mabnič, s kojim *mo so tolikokrat trgali ter si ležali v laseh? In v resnici se mnogo govori in pisari, da postane 3kof s Krka vladika ljubljanski. Stvar diši po pred-
pustni šali, pa je menda vendar le resna. Mali Mahnič bode naš škof, ker ga je baje priporočal pre-vzvišeni knezo - nad'kof, Češ, da bi bil nekdanji Tonček s Kala najvrednejši mu naslednik ! Nam tudi prav! Če nočete, da bi se potolažili viharji, ki sedaj divjajo po Kranjski deželi, če hočete z vso silo, da nam ostaneta prepir in boj za večno ohranjena, potem posadite dr. Mahniča na škofovski prestol ljubljanski, s kojega bode z neznatno svojo kapetansko osobico vlad d ovčica ter nam delil svoj blagoslov. Nekdaj nas je v „Rimskem Katoliku" proklinjat, da je vse pokalo in gorelo, sedaj nas bode pa moral blagoslavljati, kadar bode, zdihujoč pod težkim hermelinom, stopal pod krasnimi oboki krasne naše katedrale? Ali ni to pravo maščevanje „slučajev usode" ? Z Missio kličemo ! Morda je božja volja tako! Nekoliko ponosni pa smo pri tem vendar le! Dr. Mahnič, kakor smo se že pulili ž njim, bil je vendar le naš kolega, bil je žurnalist in če se mu podeli ljubljanska knezoškofija, bode nam v dokaz, da tudi iz slovenskega časnikarja lahko veliko postane. Posebno če mu stojita ob strani knezonadškof Missia, in pa razgrajajoča ter razsajajoča preteklost. Ad multos annos! —
— (Društvo   kranjskih   zdravnikov) js imelo dne 3 t m. svoj občni zbor.   Društvo štejs 56 članov. V odbor so hili izvoljeni gg. dr. Kees-bacher, načelnik; dr. Šlajmer, načelnikov namestnik;   dr.   H-i g le r,   tajnik;   dr.   Gre goric, blagajnik; dr. Jenko, knjižničar; računskima pre glednikoma  f-t* bila  isvoljena gg. dr. vit. Blei. weis Trs t eni š k i in I  Tomi t z. Posebno zna čilno je bi j pri tem  občnem  zbora  to,  da ves večer, kar se je zborovalo, ni bilo slišati slovenske besede, n celo nemški zdravniki ljub banski so rogajo, da js šrokoustni dr Grsgorič, ki ima vedno „zvezo a Nemci" na svojem prepir Ijivem jeziku, ta večer pustil doma svoj narodni radikalizem in kot tajnik poročal o vseb le nemški spishmb poročilih seveda le rerški!   To ja vender nezaslišano. S'ovenski zdravniki d bivajo s o-r slovenska vabila in tudi v odboru sedi nskaj narodnjakov, društvo pa je sicer ieključao nemško in slovenski „rodo'jub" niš „radikalni*  dr. Gregorič podpira to in se trudi, vzdržati in ntrditi nemški značaj tega društva.   To karakterizuje dra. Grego liča jako dobro in kaže, da je vse njegovo narod njaštvo,   ves   njfgov   nsrođni  radikalizam samo bumbug!
— (Repertoir slovenskega gledališča) Jutri se bode, zadnjikrat v tej sezoni, predstavljala komična opera „Fra D i a v o 1 o". Za četek predstave je dobčsn na 7. uro. — V torek se bo igrala pr ljubljena burka .Ali je to dakle!*, v kateri nastopita slovenska gosta gospa I r m a Polak-Bohincava in gosood Podgrajski.
— (Slovensko gledalište) BTrub«dur* si je še Vfdno ohranil vse simpatije občinstva. Naš operni repartoir je, če upoštevamo naše razmere, primeroma jako bogat in še  dosti rsznovrsteo,  Čuli smo že najrazličnejša opere,  a tako kakor   .Trubadur" se nam ni nobena prikupila.  Temu ni samo glasb • v»rok, ampak tudi eperoo osobje, v prvi vrst' gosp. No lli, polt g njega gdč. Se vč i ko f a in naš zbor. Tndi včeraj ja „Trubadur" privabd mnogo občinstva in tudi včeraj je bilo toliko odofievljenega plcsk mjy, kakor pri malokateri drugi predstavi. Veljalo je gdč. Se v čik o vi  in g. N o 11 i j u ,  katera  smo v teb partijah že tehkrat ocanjnli, da te lahko sklicujemo na to, kar smo o njiju pohvalnega  pisali o drug'h prilikah, ker velja to tudi o si nočni predstavi, in veljalo je gdč. Horvatovi in g. Baškoviču, katera sta se včeraj prvič  pokazala v tej opeii. Ugajala sta jako dobro in žala obilo laakavega pri znanja.  Gdč. Horvatova je veliko in težko par tijo Azacene zmagala brez težave in nas prepričala, da ima vse to, kar treba operni pevki, pravi gleda liški temperament in lep, simpatičen glas iu ker igra dobro in je povrh jako muzikalan, se ni čudit>, da js prekosila dosedanje prodstavljalke A«ucane, in jej moremo na doseženem lepem uspehu la čestitati. To isto velja tadi za gosp. Baškoviča, kateremu partija Manrika jako dobro leži in kateri js ž »jo tudi dosegel najlepši uspeh.  Elegantno, mnzikalno pravilno pred naša njo in iiao fraziranje njegovo se je sph Šno občudova'0 tudi to pot.   Kikor vsi so listi in g. Fsdyoakovvski ter gdč. Nigrinova zadovoljil nas je tudi vrh zbor Sploh je bila pred stava jako gladka ia se je le tu pa tam opazila kaka neznatna netočnost, aamo inspicijentu bi pri poročali večjo pazljivost. Celotni uspeh je bil tako
sijajen, da moramo đičnsmu kapelnika g Bsniška izreči najtoplejša priznanje.
— (Odlikovanje slovenskega skladatelja) Gospod prof»sor Fran Gerbid, vel« asložni (slovenski skladatelj in odlični gl. shem učitelj, ki je z'oL 1 tudi že mnogo krasnih srbskih pesmij, ki se pojo v srbskem kralj stu in v črnogorski kneževini, je poklonil areje najnovejše delo, tndejansko tragično opero .Kres", >a katero je spisal sam tudi libreto, črar gorskemu kneza Etiketi I. Predsednik črnegorskegs drž. sveta, min'ster zumnj b del, V. Z Vukovi č, ga je obvestil, da je knez Nikola Gerb čavo delo sprejel ter da ga zato odlikuje s častniškim redom IV. razreda kneaa Danila I. T-jp k knezov, S. Ranadovič, je v pre-Vk,vi ni pismu čestital g. profesorja na tem zasluženem odi kovanja ter mu doposlal 9. t. m. v zlatu in v srebru isvršeni red. Knez Nikola 1 je, kakor znano, sam slaven pesnik tar požrtvovalen prgpečevatelj umetnosti. S tem poslednjim s ojim činom p^ je pokaial, da je pravi slovanski vladar, kateri so zanima za naprsdek splošne slovanske umetnosti. G pref. Gerbiču izrekamo na zaBlužt-m ndliki avcjn iskrene čestitke tar želimo, da nosi črn-grrski častniški red še mnogo vrsto let na čast in radost svojih n jakoi !
— (Stavbena kronika) Zadnje dni izg;nilo ja zepet par lesenih barut; iz mesta, mnog) pa jih šs stoji prometu in olepšavi mesta na kvar. Podi ranje redutnega poslopja napreduje precj nag o in je despelo že do perterne^a zidovj*, isto tako napreduje podiranja Aba*hzheve in A»belje*e  h.še v kolikor ne ovira del sneg   Pri demol rar>ji se uporablja oddelrk ljubljanskih pris lj-ncev. Baraka g spe Til'ove se boie po razprod j   in opustitvi trgotin* bsje takoj spomladi pedda.   M.ja oz roma koncem oktobra prihodnjega l«-ta preseli se t -rdka J. C M y*r v novo pntlopje me^čaoskega zaklada v S 'italsmta nlicab.   Hiša Pttra Strela in I<ana Foederl ve ae bode in sicer prva  po razlastitvi druga *sbd odkupa pcdrla.   SpomKdi prične mestna občina na sv. Jakoba trga z zgradbo mestne slovenske 8raz-redne dekliške šole ter ?npniš':». N* ossarja Jožefa trgu pa ss prične prej ko ne tadi že prihodnje 'eto graditi gasilski dom in se  ostali prostor primerno olepša.   Zgradbena dela pri Kuhnovi cesti se bodo spomladi zgodaj ca 1*1 evala in zajedno zgradil kanal. Pri cerkvi s . Petra, zatem v trnovski m šant j« k'b;ki se bodo i svršila  prihodnje leto ootrabna slkars'*a dela. V letošnji stavbni dobi rgrad lo se je okolu 50 novib h š v mestu in okrožji, ter več gospodarskih poslopij   1» -la so izvtšdi — izvzemAi pri mestni artileriiski vojašnici, katero je sez dala .Union stavbna diažba",   —   domači  stavbni podjetuibi: Kraniska stavbena družb*, Filip Supenčič, G. Tonnies, V. Treo in Pr, F«lescbini   VVeg'« skop šteje letos Liubljnna nad 130 nov h, večnadstropnih, moderno zidanih in lepih hiš, ki so mestu v okras, z edino hibo, da (bsega mnogo  izmei mih glede stat. ovan j od ve' luksusa in raza žaosti, vsled česar str je mnoga stanovanja že tri *et rt leta prazna I Na Rimski cesti stojita dve novi (Gjrapovi) hiši s tremi nadstropji in kacinei 60 sred .j mi s aiovanji.  —  po teh naj bi se nekateri gospodarji glade razdditve prostorov ravnali in luhko bi j b oddali. Letošnja stavbna doba je trajala od aprila d j konec novembra. Prihodnje leto se bode h* mnogo z dalo bodisi zase b tub kakor javaih poslopij, morda (udi že garnizijska bol niča, višji RimnasJj, juatiJna palači,  zavod za gluhoneme i dr., veekekor pa nekatere  že  dlje časa projekt rane h še. R gulacija mest« je do zd-j dosti naglo napredovala. Maogo hi* h-i bode Se demoliralo v ti in druge svrhe, čez 5 ali 6 let pa bode Ljubljana stala vender na pol nova
— (Rekonstrukcijska dela pri mestni dvorani,) namreč po tobarska in zid rsks bodo do konca jauuvarja meseca 1898 1. dovršena. Podnožje galerije je že postavljeno, podstavki za balkon že pripravljam. Do meseca marca boda dvorana baje popolnoma doviš na.
— („ Glasbena Matica* v Ljubljani ) V pc-» nedelje k ae prt to redi o skušnja za moški in ia ženski zbor ob navadnem času.
— (Vsled visokega snega) je šolski obisk zbog zameteni o potov po goret o krajih zelo slab, zlasti pa ondi, kjer imajo otroci do šole po tri Četrt ali jedno uro hi da Galo okrajne ceste so po nekod še narasorane, in so promet po njib ter po Hni voaovi zelo ovira* i
— (Dva ma a potapljavoa) videti sta bila pretekle dni na mvem bregu Ljubljanice, kjer nakladajo stMviu ni materijal,
— (Ljubljanica) je vnled zadnjega deževja narasla za 50 on nad normalom.
— (Izjava obč odbora kranjskega ) vb prejeta soglasno vćerejšnp seji, ee glasi: Oočiaski odbor mesta Kranja na Kran skem izraža tem potom svoja ogorčenje na nečnvenem in skrajno surovem postopanji zitdinj»ne levice, ki je z brutalno ailo ia ne z dostojno obst.rukcijo onem goč la v držav nem zbora vsako plodonosno delovanje, prouzročila
v parlamenta pcalične isgrede, itpcdkopa!a parlamentarizem in koetitacijonaltzem , vrgla slednjič mimeteret ■• o Badenijevo in to vae radi tega, ker ja bivii miointerski predsednik z jezikovnimi nare i-bami za Če*ko in Moravsko storil odločilen korak v vresničtnje gesla našega presvatlnga vladarja: „M r mojim narodom!" Občinski odbor čestita pred-sedništvn poslanike zbornice k odločnemu, možatemu postopanju napram zdivjani obstrukciji in izriža svojo radost na solidarnem postopanju zje-dinjene desnice, trdno pričakujoč, da ostane ista združena i v prihodnje v svrbo izvršitve popolne jadnakopravnosti vseh avstrijskih narodov. Gospodu žnpann se naroča, Ja obvesti o tej resoluciji predsedstvo poslanke zbornice, parlamentarno komisijo desnice in predsedstvo »krščansko slovensko zveza".
— Utopljenca) so našli ljudje te dni v Lmb ljanici bi zu D  M. v IVI u. Identiteta utopljenčeva še ni Liupmt m   Srdi se, da ae je zgrd I samomor.
— (Nesreče) V Tramu no splačeni konji ušli z vozom, v k. trn so bili upreženi, in povozili 88etntga Bernarda Kucnarja, kateri je vsled dobljenih po&kodb umrl. — Na pien.ni Osradek je po nasreču 26<etni Fran D bovšik iz B steršice. Truplo njegovo išč-jo že več dni j, a ga ne morejo najti.
— (Narodna čitalnica v Kranjij imela bode v sr do dne  15  decembra  1897. ob 8  uri zvečer v društven h prostorih svr j redni občni zbor z obi čajnim daevLim redom
— (Iz Novega mesta) se ram piše: Do lanjsko složnost (.otežimo že prihodnjo nedeljo, dne 12. t. m.,   ko   nnm učitelji   »Glasbene Matice" in tukajšnji njih prijatelji  prired« resen in isvanreden užitak,   ki  bi   bil sploh uemogoč vsakemu posam nema manjtoacu kraju naše pokrajine, pokažimo, da otm je do prave umetne glasbe!   Osti dohodek je namenjen dijaški kuhinji,  ki je v pomoč siromašnim diiakom vse Dolenjske.   Prav  neumestno se tiam terej vidi, ako nekateri  sosedje  tožijo  o neugodnih  železniških  zvezah,  o tioških prenočišča. Ako pomislimo kako  in s kolikimi  troški smo ss vozarili pc več ur v hudi zimi, da smo užili nekaj ar ob umetaem i>-f u :n dvigajoči nas glasbi. Eks presnih vlakov torej še n mamo, za gotovo ps pri Oakojemo, da sosede pripelje m^šanec !   Koncert je javen, torej  pristopen vsakemu.   Začetek ob 7. uri zvečer.
— (.Bralno društvo v Žireh') ima dne 26. decembra t. I gla%ni ihui abor v prostorih gospe da Frans L'ngtrjn v Žreb biš št. 54. Začetek ob 3. ari popotudne. Dnevni red: 1 Pregle dovanje in odobrenja računov za 1897.1. 2. Volitev novega edbera za 1893. leto. 3 Razni razgovori. Društveniki ae uljudno vabijo, da se kolikor mogoče mnogoštevilno urieleže* tega ;.b n
— (Kmetij ska Čitalnica v Po d ragi) imela bods 19. t. m. svtj občni *bcr z običajinm vzpo rednm.   Obvešča ae tem potem v to vse p. n. gg. zunanje družabnike.
— (Ogenj) V Bistrici pri Tržiču je v čet* t-k zvečer cgeuj upepelil skedenj s hlevom polnim krme posestnici Učažič. Škoda je velika. Zavaro vano je bilo le za malo svoto Sodi se, da je zažgala zlobna roks. Požarna hramba tržiška je pri hitela na pomeč in je ostala do zjutraj na lici mesta.
— (Huda zima — kali?)   Po Kočevskem se klatijo  tuje medvedje (samica z dvema m!adi čema). Pretekle dni so jib videli kor»kati čez želez niški tir mej Kočevjem  in  Staro Cerkvijo  in jih zatem tudi zasledovali. Sneg in lakota podita zverjad is gozdov v nižava.
— (Celjska mestna policija) dobi nova pokrivala, namreč pruske pikeihavbe. Mestni svet celjski je to sklenil, da prkaže aa nedvoumen način svoje politično mišljenje Da država tako reči trpi in da se ns upa reči proti njim besedice, to js pač najzanimivejše na tej stvari.
— (Redni občni zbor .Zveze slovenskih posojilnioa v Celja) se bode vršil v sredo dne 2'J. decembra 1897 ob 10. uri dopolndne v sejni dvorani posojilnice v Celji. Na vrsto pridejo: 1. po ročilo predsednika. 2. poročilo društvenih revizorjev. 3. razgovor o načrtu nove zadružne postave. 1. volitev novega predsednika in odbornikov. 5. razni nasveti. Po § 11. društvenih pravil Bmejo sa udeleževati občnega zbora jiooblaščenci v ,,Zvezi" stoječih posojilnic, pa tudi vsak zadružnik takšnih posojilnic
— ' ('oljski nemški kazino) je v hudih mi nkah. V „Domovini" čitamo: Napove lah so za 11. t. m. veselico, pa odpovedali so jo sopet, »ker zavoljo bližnjih božičnih praznikov ni pričakovati primerne udelt-žbe". Tako \ ravijo, da bi ljudje zavoljo Božiča ne pr'šli, V resnici pa so drugi vzroki. Izstopili eo namreč iz kazine vsi čaeteiki, ker ne morejo in ne smejo zraven biti pri znanih „ob-Ftrokcij^kih" napravah, da jih ne imenujemo na ravcest ptottavatrijake in protidinasttčne. II -zon tega e pa bsje tudi nemško družbo narazen spra vil žaliltn \'<,g. »1 k, pri katerem se čuje. da je bil dedujrč blagi niš in niše mladine prijatelj, Šolski svetnik Končnik, in kateri ja baje včinil, da nekatere nemške redbine rajša imajo društva, v katerih — Končnikovib ni.
— (Shodi na Koroškem) Piše se nam: Jutri, dne 12. L m. bode javni shod kat. pol. in gosp. društva v Hovčah pri Domači lah blizu Beljaka. Shod je velike važnosti, ker se tudi nasprotniki močno sučejo okrog teh krajev, da bi alo-venake kmete ujeli. — V feldkirchškem okraju, kjer je tudi naš slovenski drž. poslanec bil dobil zadnjič par nemško-konservativnih glasov, se tako-lmenovana „Deutsche Volkapartei" grozno trudi in napravlja shod za shodom da bi pripravila tla za slovensko izdajico Kiršnerja, ki bi potem mogoče zlezel zopet v dež. zbor. — Tudi razupiti „Bauem-bund'' se je pričel oglašati. Posebno mu diše slovenski kraji, a ne ve, kako bi se dela lotil. No, mi mislimo, da mu bodo Slovenci povsod, kjer se bode skušal utihotapiti, pokazali vrata. Geslo: ;,Bauernbundw — Bauernfeind!
— (Koroške novioe ) Nadvojvoda Jržef Fer dinand, ki je prideljeo kranjskemu pašpolku št 17 kot atotnik, ja včeraj dopolndne dospel v C »lovec, kjer se je stalao naselil. — Ob reeoluoi.o občinskega sveta stolaega mesta ljubljanskega močno butata soaebno občinska zastopa v Bdjaku in v Calovca, Ta dva sta vedno prva, kadar ja treba sklepati o kakih res lacijab, menda nimata n česar drugega opraviti — V pokoj je stopil župnik Jož Tavšič v Hidičah v celovški okolic. M ž je vzoren narodnjak in ga bodo Hodičanje gotovo težko pogrešali.
— V Velikovcu  mislijo osnovati meščansko šolo.
— Govori ee  aopet o izdaji slovanskega „Kmet-ekera bsta", katerega hoče in mera imati uemćureki , B -uernbund", če h k'a uvpevnti tudi mej Slovenci Najbrže iz vsega ne bode nič, kar sa baje ni rglt s lo dovolj — nnročnikov in pa urednika iščejo. To so govorili že pred pol leta, a sedaj, ko sa bbž» zopet novo leto,  pričeli 83 — kozolce preobračati. B.'g jiaa daj  pamet tem prismojenim tbauernbun dovcem I-
— (Goriška trgovinska zbornica) volila je
v dež zbor namesto barona Ritterja, svojega podpredsednika Lado vika Mingtettija. Ob sebi je umevno, da ja novi posla eec pristaš laška stranke.
— (Uzor - uradniki) morajo biti — piše „Soča* — na mastnsm magistrata goriškem, ako se j h sme sod ti po govoricah, ki sa širijo po mestu oziroma na napad dr. Veo h in, kateri kmalu okreva, ter na drago nemoralno d zgodbico, vsled katera js baje bil odslovi jen is službs že dobro z ani Le Lievre detto „Lnpre". Govori se, da je celo na prt. Bog ae plača vaaks sobote — pa plača vender t
— (Tržaški občinski svet) j a v zadoiji seji iz ust župana Djmpierija izvedel, da je drž. eodišče uničilo njegov sklep, s katerim js povsem protizakonito razveljavil izvolitev g. Nabergoja v občinski zastop. Razsodbo državnega sodišča je obč. svet odkazal pravnemu odseku in sicer — kakor poroča orle jalni korespondenc« urad — adamit derselbe nonmehr die Stellung pradsire, vvslchs Nabergoj aof Gruni dieser Eatscheidung gegesiiier dem Stadtrathe einsunebmen babe." Ni, Nabergojevo stališče napram obč. svetu je povss j s so o. Nabergoj se vrne v obč. svet, in pravdni odaek nima njereu nobenega stališča določiti. Kar je korespondenčai urad razglasil, naj je to že sklep obč. sveta ali ne, je brez smisla. Pravdni odsek naj določi stališče, kafero zavzema cb:iniki svet nnpram gesp. NabergOjU, temu pa nima ničesar več ukazati. _
* i Izboren predlog.) Berolinska „Deutsche Zei-tung" je nasvetovala, naj bi se ustanovijo društvo, katero bi kupovalo slovansko zemljo na Češkem ter tako ponemčevalo češki narod. Sedež društva naj bi bile Draždane ali Berolin. Ta predlog je vsekakor značilen za značaj Nemcev.
* (Idejama ljubezen zakoncev ) Na Dunaju sta se d godila te dni dva samomora iz zakonske ljubezni. Julij in Pavlina Lingenbring, posestnika popirnice, sta Živela 30 let v najsrečnejšem zakonu. V oktobru pa je soprog umrl; žena je bila neutolažljiva ter se je vrgla 10. t. m. iz II. nadstropja na kamenito dvorišče ter se ubila. — Kondukter Iv. Zechner je izgubil ljubljeno ženo. Ker se ni mogel potolažiti, se je 57letni starec obesil. — Po modernih dramah in romanih sodeč bi človek mislil, da na svetu ni več idejalistov in zvdBtih zakoncev, ta dva slučaja pa dokazujeta, da vendar idejalizem navzlic širečemu se materijalizmu še vedno ni izmrl. Nu, seveda reko na to poredni moderni pesimisti, da umetnikom ni iskati slučajev usode, niti prismojenih originalov in karikatur, nego normalnih ljudi j in kolikor možno le resničnih, verjetnih prizorov. Izjeme, slučaji, „čudna pota božje previdnosti", kurijozitete imajo le še prostora v šušmarskih, senzačnih romanih in in-dijanaricah.
* (Državna loterija) IG. decembra se izvrši srečkanje XIX. drž. loterije za skupne vojaške dobrodelne namene avstro.ogerske države. Glavni do bil* k zuaša 160.000 kron ter je v vsem 7278 do-
bitkov v denarju. Srečke a 2 gld. je dobiti pri lot. ravnateljstvu na Dunaju, pri vseh loterijskih uradih in lot. kolektnrah, tobačnih trafikah, na poštah in drugod.
* (Nesreča v rodbini) V vasi Ratišković na Moravskem je umrlo v neki rodbini lOletno dete. Ko so prišli tretjega jutra znanci, da se udeleže sprevoda, našli so vrata zaprta. Ulomivši jih so videli strašen prizor. Vsa rodbina, oče, mati, in trije otroci so ae zadušili s strupenim ogljenim plinom.
* (Poljske miši na Niže Avstrijskem ) Po
nekaterih krajih Nižje-Avstrijskega so se prikazale poljske miši in v toliki množini, da so napravile že strašno veliko škode. Neštevilno ljudij je zmeraj zunaj, kateri vtikajo v mišje luknje zastrupljene kosce kruha, da bi se tako te škodljive živali ugonobili.
* (Tekmovalka avetovnoznane Eleonore Duše) Fina di Lorenzo gostuje sedaj v Moskvi, kjer žanje veliko slave. Nastopila je doslej v Su-dermannovem ,,Domu'(, v Dumasovi drami „Dama s kamelijami" ter v Sardoujevem „Divorcons".
* (Laboda, ki vodi čoln,) je izumil Anglež Lohengrin. Labod je narejen od jekla ter ima v sebi toliko elektrike, da vodi lehko ves dan precej velik čoln. Pritrdi se ga lehko k vsakemu čolnu z električnimi žicami, katere mu tudi dajo potrebno i trost.
Darila, i
Uredništvu našega lista ao poslali: Za družbo sv Cirila in Metoda: G. Vinko Ježo v ni k • Velenji 12 kron, nabrane n» svatbi g Mioe J-žovnik v cerkveni biš v Šialah pod geslom: „Slovenci, bodimo edini!" — G Ivan Vale nčič v Kanji 4 krone 60 vin., katere je na brala gdčoa H rmiaa B o 11 a n d r*a M klavžev večer v eeeeh družbi v gosti a i g. P. My ia ml. — G. Ern»et Pega a v Vipavi 4 krone 20 vin., nabrane v veseli dražbi v gottilni na Bati v Vipavi. — Iz nabiralnika goetilna »Mdi Triglav" v SiAki 3 krone 2 vin. a geslom: „Preliubi sv. N kolaj, nali družb« donesi ie maraikai I" Skopsj 2 3 kron 8 2 vin. Živeli rodoljnbni darovalci ia daiovalke in njih naledniki!
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 11. decembra. Ministerski predsednik baron Gautsch je bil danes celo uro pri cesarju in mu poročal o vladnih ukrepih za bližnjo pribodnjost.
Dunaj 11. decembra Nemški poslanci iz Češke izdajo danes svoj oklic. V političnih krogih se jako opaža, da se oklic nemških liberalnih veleposestnikov bistveno razlikuje od oklice v drugih opozic joaalnih strank in to glede vzrokov, iz katerih se je \ladino posredovanje mej strankami izjalovilo. Iz oklicev je razvidno, da so se vladine ponudbe zdele veleposestnikom zadostne, da bi se sklenilo primirje, samo na-cijonalcem so se zdele nezadostue. To je dokaz, da so radikalni elementi s terorizmom preprečili vzprejetje propozicij.
Dunaj 11. decembra. Češki poslanci Stranskv, Pacak, Brzorad in nekateri hrvatski poslanci so se danes popoldne odpo-ljali v Krakov, kamor pridejo jutri popoldne. Na kolodvoru jih vzprejme župan z vsemi obč. svetniki. Na shodu bodo govorili zastopniki vseh slovanskih državnozborskih klubov. Po shodu bo banket.
Dunaj 11. decembra.   „Neue Freie Presse" se  topi v solzah, ker je parlamentarna večina  izdala skupen manifest, dasi so v njej združene  različne stranke, katerih interesi ne soglašajo v vsakem oziru, dočim se nemške opozicijonalne stranke niso mogle /jedi ni ti na skupno izjavo, ampak je v dokaz ne jedinosti Nemcev vsaka izdala svoj oklic. Ko-nečno napada  list Poljake,   da se  vtikajo v boje  mej  Nemci  in  Čehi,   in  nemške kle lirikalce.
Praga 11. decembra. Od tod in iz vseh čeških okrajev se odpošljejo jutri na slovanski shod v Krakovu brzojavni pozdravi.
Praga 11. decembra. Danes so se pred kazenskim sodiščem začele obravnave proti osebam, katere so bile povodom zadnjih izgredov zasačene. Vsi obtoženci so bili obsojeni, in sicer je kazen določena od 5 do 8 mesecev, jeden obtoženec pa je obsojen na jedno leto. Gospa Beno ni, naivka narodnega gledališča, pride pred okrajno sodišče, ker je z balkona svojega stanovanja strastno hujskala dijaštvo proti vojakom iu se vzlic vsem sva-
533B1?~ Dalje v prilogi ~<£Sieft"
rilcm policijskega komisarja toliko časa ni uinakiiila, dokler jeden redar ni pomeril nanjo z revolverjem.
Praga 11 dectmbra. „Fragfr Znlung" javlja, da je mnogo nemških občin, katere so bile po leti ustavile izvrševanje nekaterih opravil preneštnega delokroga, naznanilo jiri stojnim političn m nblastvom, da hočijo zopet izvrševati dotična opravila .
Budimpešta 11. dtcembra. Poslanska zbnrn'ca je vzprtjela nasvet ministtrskega predsednika glede narina razpravljenja o vludn h, na nagodbo nanašajočih se zakonskih načrtih in odklonila dotične predloge Kossuthove.
Carigrad 1 1. decembra. Zatrjuje se, da je srbski ministerski preds, dnik Gjorgjevič, ko £e je mudil tukaj, sultanu prigovarjal, naj bi se sklenila tur.' ko srbska alijancija in sicer defenzivna in ofenzivna, sultan pa da je po nudbo odklonil, češ, namen te alijance, ohraniti mir in sedanjo posest vseh balkanskih držav, se da le potom zveze vseh balkanskih držav doseči.
Rim 11. decembra. Visconti Venost* je definitivno obljubil, da vstopi v novo Itudini jevo ministerstvo, v katero vstopijo še Zanar delli, Brin in San Marzano.__
Mladi ljudje naj se vedno spominjajo, da samo Santal Midy paasega in da je nepotrebno, tnje snovi prim. šavati, ki dražijo obisti in mebur. Zahteva naj se ime M d y na vsakem okroglem toholcu. I.  213—3)
Narodno-gospodarske stvari,
Osebni kredit po kranjski deželi
(Spisal Ivan Lapajne.) II.
Kako dobe osebni  kredit mali kmetski posestniki? 1.) V katerih ravodih ? (Dalje.)
Poleg faktične  potrebe napotil je še jeden vzrok ustanovitelja tega zavoda do storjenega koraka, in ta je, da močni denarni zavodi naših kra jev (kakor kranjska, koroška in štajerska hrauilnica) naših  posojilnic,   najbrž iz političnih  vzokov niso hoteli podpirati. Tudi deželai zbori in deželni odbori naših dežel niso storili za slovenske posojilnice skoro nič; posebno na Kranjskem ni  napravila ne država, ne dežela zavoda, kjer bi majhni posestniki pod ugodnimi pogoji dobili posojila    Pred kakimi 15 leti je pač deželni odbor priporočal ustanovitev od nas popisanih posojilnic, a storil ni ničesar, dal jim niti moralne,  niti materijalne podpore. V zadnjem času se obrača na bolje; dovolil se je jednemu Raiffeisenovema zavodu ustanovni prispevek v znesku  2O0  gld.,  in stavljeni ter od deželnega zbora  sprejeti   so tudi drugi predlogi v pomoč posojilnicam na Kranjskem
2.) Osnova, delovanje in uspehi kreditnih zadrug.
O kranjsk h hranilnicah ne bomo dalje govo rili, kajti one vplivajo na razmere osebnega kredita le toliko, v kolikor podpirajo one zavode, ki dajejo posestnikom posojila na osebni kredit To pa se zgodi, kakor sto videli, le v prav majhni meri ; edino izjemo dela „mes(na hranilnicv Ljubljani.
Namen slovenskim posojdnicam, izražen v njih pravilih je, dovoljevati posojila na osebni kre dit. Posojilnice sicer s tem še ne izklučujejo kredita na hipoteke; vender pa s? vsestransko deluje na to, da se dajejo posojila na hipoteke le izjemno kar se tudi večinoma zgodi.
O delokrogih slovenskih posoj lnic na Kranjskem, kakor v njih v obče, smo že govorili; pripomniti imamo, da se nahaja razun teh zadrug, ki uradujejo slovenski, na Koroškem tudi jedna nemška posoplnica. (Dalje prih.)
Poslano«*)
~\7~ p^asnilol
V pravdi, katero imava z gospodom Simonom Treu, bivšim tukajšnjim polirjem gospoda Frana Faiescbinija, bahari se g Simon Triu po gostilnah, da sem mu jaz ponujal poravnavo. Izjavljam s tem, da nisnu Jaz g. Simonu Treu ne direktno, ne indirektno ponujal poravnave, res pa je, da je njognv svak, g Ant. Schuster po naročilu svoje svakinjo gospe K. Treu pred nekaj meseci prišel k meni, da bi se z menoj dogovarjal glede poravnave.
Z ozirom na ta fikt OSnačujem govorice, katere g. Simon Treu v navadnem govoru mej prijatelji po gostilnah razširja, kakor da sem nm jaz ponujal poravnavo, za neresnične in za /golj baba-rijo, katera naj ga menda toloži za nestrpno priča kovanje izida pravde
V Ljubljani, dne 11. decembra 18 97.
Adolf Hauptmann.
*) Zn vsebino tega spinn je nredniltvo odgovorno le toliko, kolikor doloma zakon. (1906)
Mnogoatranaka poraba. Gotovo ni . 1 >-m i ki) rji v i     katero ko da t»ko mnogoitranako porabiti, nega
,,Mull OVil tniiK-osUd tjtenje m Bul**, ki je takisto bob »ti ntt-sujece, ako ne namaže ž njun, kadar kuga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišic, • in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po poštnem
Eovzetji poAilja to idravilo vsak dan lekar A. MOhL, c. iu r, dvorni založnik, DUNAJ, Tucbluub.n 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno .MObL-ov uroparat, zaznamovan s varnostno znamko in podpisom. (> (97 — IG,
Važno oznanilo. V nobenem gospodinjstvu naj bi ne nedostajala nunstsaa sredstva ! Dr. Bose balzam za želodec in Praška domača mast Dobiva se v vseh tukajšnjih lekarnah.
Dobro domače zdravilo. Mej domačimi zdravih, ki se Uot bolečine lujSujoce in hladil ;o mazilo vporabljajo jiri jirehljajenjih, savzemlje prvo meso v lahoratorju BieB terjeve lekarne v Pragi iz lelano L1N1MERT. CAPS1CI COML'. Cena je nizka: 40 novrt., 70 nove. in l gld. steklenica; vsako steklenico je spoznati po znanem rudefem sidru.
Za Božič se kapi otrokom mnogo nekoristnih navlake. Tega bi nt bilo, ako bi stanši h teli pregledati ve le zanimive cenike o slavnih sidrasth kamenitih gradbah tvrdke F. Ad. R chterja. Priložena pisma sta-rifiera in znanstvenikov dokazujejo, dani nobene umestnejSe in trpežnejae igrače, ktkor siilrasti gradilui kainenkfii. Bvioarskj pedagog je dejai: sidrast. graililni kamen ki nadomeščajo ci-lo zbirko x-azrnh igrač! Mislimo torej, da se iz-plana pisati dopisirco tvrdki F. Ad. Rlchter & Comp. Dunaj, I Oparngatse H>., ki pošlje bre/.plačiio franko ilustrovan cenik. Nova izdaja ima več novih načrtov, torej naj pišejo po cenik tudi oni, ki ga že imajo!
Krasno božično darilo, 0 Božicu, ko ti-eha deliti darila, se večkrat poprafiujemo: Ka| naj kupim? Te skrbi nas resi I del pr-krasnega jubilejnkega dela „Naša monarhija'. Zaloga G. Szelinskega, vseučiliščui knji-gotržec, Dunaj). ,,NaSa monarhija" je najlepši nakit vsake sabuiske mize in vsake knjižnice, ter obsega poleg popisov v reškem, nemškem, poljskem in italijanskem jeziku 144 krasnih fotografskih reprodukcij iz sledeMi dežel : Glavna deželna mesta, Hjsna in Ilerzogovina, Oško, Rukovma, Dalmacija. Galicija Koroško, Kranjsko, Moravsko. I. del, ki je celoten, velja samo H gld bo kr. ter se dobi v vseh knjigarnah ali pa jiri založniku. Tekst so oskrbeli ugledni pisatelji in zgodovinarji. Delo je izšlo v prekrasnih izvirnih platnicah ter je vsega priporočil* vredno.
1'rnlJ  zohobolll  lil  gll)i>ol»l x«»b izborno deluje
Melusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz nst. Cer.a 1 steklenici z rabilnim navodom BO kr. Jedina aalogr lekarna M. Lcustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I,
zraven mesarskega mostu. (91—48)
Telefon št. 68 v poljubno porabo.
stev. 29.    Deželno gledališta i Ljubljani. Dr.pr.8ao.
Začetek ob 7. uri. Operna precista-Tra. V ii«'ilc i j o. ilm« 12. decembra 1807.
Zadnjikrat v tej sezoni:
Fra Diavolo.
Komična opera v treh dejanjih. Spisal Scribe. Poslovenil A. Funtek.   Uglasbil D. F. Auber.   Kapelnik g. H. lieni&ek.
Betisar g. J. Noiii. Blagajnica se odpre ob V»7. uri.   Začetek točno ob 7. uri.
Konec pred 10. nro Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pefipolka št 27, Prihodnja predstava bo v torek, due 14. decembra 1897.
1% uradnega lista.
Isvrdllne ali ek*ekn<J\u< «lru£b<>: Jolefa Štampfla posestvo v Gotnici, cenjeno ISO gld, dne 16. decembra 1N97 in 12. jannvarja 1898 v Koasvji
Martina lluparja vnlgo Ilemovšek, zemljišče v Skn-fji Loki, cenjeno 200J gld. !• I kr., dne 1^»- decembra 1897 in 14. jannvarja 1-98 v Šktfji Loki.
Valentina Sajovica p šestvo na Selu, dne  15. de cerabra !Si*7 in 15. jannvarja 1898 v Kamniku.
Janeza Jermana zemljišča v Št. Bnpertn in Bistrici cenjena ItiSJ gld. in 200 gld., dn6 15. decembra 1 -97 in 19, jannvarja 1898 v Mokronogu.
Antonije G ol i aš zemljiška v Lescah, cenjena 16 430gl., iv drugič', dne Hi. decembri v Radovl|ici.
Urše V i d i <• zemlpšče v Polici, cenjeno 2^15 gld., dne ll>. decembra 1H5»7 in 18. jannvarja 1898 v Z.tičini.
Janeza Nagode zemljišče v R^vtah, cenjeno 51.'-'0gl in zemljišče vi. štev. 230 v Dol, Dlanmi, cenjeno 2 U) gld , oba dne 16. decembra lr-97 in 15. jannvarja lv.'S v l.^gaicii
t1 nir li so ? IJ ubijani:
Dno 10. decembra: Manja Furlan, poslovodjeva hči, leta, Slreliškc ulico št 8, božjasl.
Meteorologično poročilo
Višina nad morjem 30G'2 m.
Decemb. r	čas o paro vanj a	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Palminu v mm. % 24 ural
10.	9, zvečer	732 1	-o-i;	sr. sever	oblačno	
11.	7. zjutraj 9. popol.	789 6 72» it	— 1-3 -0-5	si. jzah. sr. svzh.	oblačno del. jasno	00
Srednja včerajšnja temperatura 0 1". sa 0*9'nad air-oialom — Sinoči ob 6' 4 uri slab navpičen sunek, ki je trajal 2 sekundi.
IDviriaOslsev boraše*.
dne  11. decembra 1897.
Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 45 kr
Skupni državni dolg v srebru .... 101 , 86 „ kvatrijska zlata renta.......191   ii   60 a
avstrijska kronska renta 4°0..... 101 „ 65 B
Ot;eisk.i /lita renta 4%....... 121 ,, 4t ,
i praka kronska renta 4°/0..... i»H „ 40 ,
\vslro-ogprske bančne debdce     .... 917 „ ,.
Kreditno delnico......... 351 „ 50 n
London Vista........... 120 „ 7D ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark ... 59 „ 17'/, ,
iO mark............ 11 „ ^2 ,
.'0 frankov........... 9 „ 58' , „
Italijanski bankovci.....;   .   . 45 „ 62'/, „
C. kr. cekini........... 5-70 _
Na zunaj se raz-pos lia s postnem
povzetjem.
Božični lisi
glasilo za staro in mlado.
Naročila nad 5 gl. i se rapo-siljajo franko.
Neugajajoće se zmenja ali vzamo nazaj.
JS t. 1. V Ljuliljaiu, Božićni mesec 1897 Let. f. Naročila      prosi direkmo na tvrdko
Henrik Kenda v Ljubljani,
Glavni trg št 17 naslovljsti,
Seriju I. Kožuhovni mufi črni
kom.iu j^l. 1 — 1 JU, 1 5U, 1 1)0 SrrJjii II. Kužuhovni mufi črni I«
kuui.t.l gl. 180. 2 'JO, 3—, .'i-50 Nerijii III. Sealskin mufi
komad 1 00, 2 2U, 2 70, 3 00, 4-130 sitiju IV. Ssalskin n.ufi uajliuejši
Komna gl. 5'—, 0—, 7 50 Sni|n V. Marmotni mufi, z utlasom ali
k žuhoviiio potišiti komad 3 20 Bobrovi, opi. ni, jamajško iLtdvedji, tibetanski, opo   gl. 3*50 St rj |;i  samski, skung.ski, muHin- do
VI. Nutria, to .t.ii-ki. \Va-r   12'_ '
laby,   n^rzbizamski,   gla komad dilnomafj' > chinohilajiinfi Pri serijah II., IH, IV , V , \j. jamčim za trpežno k^žuhovino.
Kožuhovne čepice najnovejša fru;ona komad gl. 2 50, 3 50 Kožuhovni ovratniki   in   pelerin^,' kožuhovne garniture, kolijerji v veliki izberi
Muf in čepica skupaj: garnitura 1 90, 3 30, 4 f>0, 6 — Platneni robci, diaž*ftni VSOroi, obrobljeni ducat gl. 2-—' 2-80, 340, 4*05, 455, 5 05. Platneni robci, beli, obrobljeni ducat gl. 3 50  4 20, 480, 5 25. Robci iz platnenoga batsta, najnovejši desio,
otli rob, dne it gl   6 —, 8 50, 9 50. Robci iz batista z širokim in  ozkim otlim robom   dne A gl   2 50   3'—, 3 50, 4'—. Pdvolnati robci, obrobljeni, pisan rob ducat —00,   -75, — do   120, 1'50. Frotirske obrisače, dncat gl. 3 50, 7 50, 10 —, 14 50. Ženske srajce, iz bele kor>mne komad gl  —50, —G5, — 85 Ženske srajce u iifona, z bogato Rtikarijo
komad gl.  1 10, 1 25, 1 50,  1 80, 2 —. Ženski ponočni korseti, z bogato stikarijo iz sifona komad gl   135, 1 00  2 20 iz pike barhanta 2 60, 2 10. Ženske hlače z bogato š ikarijo iz Sifona komad 1 20, 1*80, 1 50 igo is pike"-barhanta komad gl. 1 50, 1 85. Šifonaste ki ki je. z bogato Stik arijo komad gi. 2 40   2 70, 3 —, 3 30, 3 go, 4.—. renske trikot-srajce kom gl. 1 10 1 30 1 50. z.enskl trikot jopiči, Vioogina kom. 70, i'0 kr. Ženski volneni trikot-jopiči komad gld. 1 lf>, 1 1*0, 2 20. Ženske triko hlače kom. —75, do, 1.10, 1-30 lopice za čez moderce (JMiedersohUtser) komad gl. — 45, — 75, 1'30 lopice za čez moderce, volneni, kom gl. 2 10. Ogrevalci za kolena, komad gl. 1 08, 1 30, Ogrevalci za trebuh, komad gl. 150. Moški štifleti iz govejega u«nja kviil. pi.ina gld. 4" — , ekstra jirima gl. 5 25.
genski štifleti \l govejega usnja gl. 3 80. Ženski zavezalui Čevlji, črni iz govejega usnja gl. 4 25.
Ženski zavezalni čevlji zeleni, iz teletine gl. 5 25 Klobučevni ulični čevlji z usnjatim obrobkom, Visoki za dame gl. 2 80, za dekleta gl. 2 20
za otroke gl. 1 10 in 1 50. Klobučevni domači čevlji z podplati iz klobu-čev ne in usnja za dame gl. 1 05, za dekleta gl. —.85, va gospode gl, 1 20. Pristne ruske galoše za gospode 2 80 do 315, za d«me 2 — do 2 25, za otroke 1 45 do 1.60. Rokovice plene za dame —40t — 50, —"60, — 70, —-80, — *90, 1*10, za gospode — *35,
—•45. — 60, —-80, 1'—, 140. Rokovice, fr.kot za dame —28, — 31, —*44, —-60, — 70, — 90, za gospode —30, — 40,
— .70, - 90, 110. Usnjate rokovice za dame in gospode s tli-
n. lo podiite gl. 1 —, 1 50. Usnjate rokovice s plinom podšite gld. l 80. Usnjate rokovice s košnhovino podsita gl. 350.
Bole moške srajce z gladkimi prsi komad gl. L'20, 1 50, 1 70. 2 — 2 25 z nagubanimi prsi .u! 3 60  B kr.itkimi prai, retorm-
8rajes gladke 2—, z gubami 2 40. Manšote četvorne duc*t gl. 3 40, 4 20. Moški ovratniki četvorni gl 1 80, 2 20. Muške spodnje hlače, iz bel. ga gradla gl  pur - 00, — 80, 1 50.
(Dalje prihodnjič.)
--F
najčistija lu'r.t
KISELINE
kateri je kot zdravilni vrelec že ve« sto let na dobrem glasa v vseh boleznih «lltint in prebavil, pri protlnu, želodčnem in mehur-nom kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele I. ia mej nosečnostjo. (14-10)
Nijboljla dijfbtirfla in eroH»»ln.i pijv'it. Henrik Mattoni, GiesshUbl Slatina.
Očiščeno
m dobiva po vseh lekarnah, večjih Specenjah vinskih in delikatesnih trgovinah.
Primerna darila za Božič in novo leto! Kanarčki.
Fini pristni harški žlahtni žvrgolivci.
(Eohta Harier Kanarlenrollvogel )
(1896— 1)
razpošiljam ■ povzetjem po 4, 5. 6 in 8 a;ld. jednega, v osmih dneh po-sknsnje ga tndi zamenjam; samice litega roda po 1 »Id., s Ćopico po 1 prid. 50 kr. Jamčim za vrednost in živi dohod. Pri vprašanjih proa m pismeno znamko priložiti.
Srečko TomažiČ
Ljubljana, Sv. Petra nasip st 33.
Trgovski pomočnik
»možen trgovine z mešanim  b'agom, «e takoj
»prefme. g™??
Naslov v npravništvu BSlovenskega Naroda .
Pekarija
(1901-1)
odtfa se z bodočim novim letom pod ugod nimi pogoji v najem v Kranju št. 170
9
ae takoj  »prejmeta pri hIvIIJI
Juliji Požek
a-^a.ri3a Terezije cesta, št. 3-.
jj§f Tako kakor vsako leto ^jj
razpošiljam tndi letos svoje ohčezmine : Boiična koSarioe, v katerih so: 3 steklenice kogn ka, 1 steklenica Madeira. 1 steklenica Malaga. t Bteklentca Sherrv aa ceno samo 6 gld SO kr. v '/, iz<irmh buteljah in ia a;ld. v ','t iavirnih bjteljah fran».o proti povztjn. ff. Jalllnak. trgovina a vini in delikatesami, Dunaj. II 8, Eriherzot; Karlplatz it. 14 Dobavitelj društvaučitelj-■kega doma in c. kr. državnih uradnikov. (1835—3)
Okolu 150 hektolitrov
dobrega vina
1896. in 1897. leta, iz  najboljših vinogradov za grebftke okolice
se proda.
Natančneje pri oskrbniku goapodn Ivami Potoonlkn v Zagrebu, Palais Buratti, Zrfanjski trg._ goos—d
Proti ka*lju in nahodu, osobito dere. proti sanlUeii|u, boleznim v vratu, a>Io«lcu in mrli ur | h priporoma se najbolje (1874—1)
koroški
rimski vrelec.
Varstvena znamka,        najboljša namiinu voiIh. {UF  Zdravilišč«  in letovišče.  poMiijn Prevali, potna
Kot|je (Kottelhich) Korofto. "T&JU Zaloga  v  l.juhljMiil  pri  M. K. lapsifSj  in I.hhh-■lata; » Kranju pri §•'. Doleneu ; v Katlovljlei pri O. flomannu; v TrŠIčn pii   Ir. Kri t tiarek.
Ml ■
1 I
■
perje za postelje
pri (1711 —f)
Mariji Mlkota, Pred škofijo št. 21.
Ljudevit Borovnik
Cbs. tet. •▼stliiltee      državne železnic
h\ »d iz varnega reda
: ft L, o3sttt>%Sxai \M9^9 Oillioil l,r I^MMfaaMi j»ž. kol   l»ro^a        Trt* 11
Ob 12. uri " in  p i. i ! iv v':»k v Trbi*. !!■ li.ik, Celovec
Franzenfeste, I. .ihno; rez Sel/.thal v Atis.se, Solnograd; <"ei Klein- Redim« v St. yr, Line, na Dunaj vi:i Amstetten.— 01 7. nri f» m. zjntnj oadbtll  vlak v Trbiž.  l'»>utat>. 1, Beljak Celovec, Fnniz!^ ifeste, Ljubno. Dunaj ; če/ S»>l/.thal v Soino-grad ; čez Amstetten na Dunai. -  Ob II. uri BO ra. dopoludn« osobni vlak v Trbiž, Poutabel, Beljak. ColoVtC. Ljubno, Sel« thal, Dunaj. — Ob 4 uri 9 m popoltulne os> ni vlak v Trbiž Beljak, Cafovee, Linbno; čez BŠtaChal v SOnn^rad, Lene 0a8tein,  Z»>ll   ob je/ern,   Inom st,   Bregenc,  Cunh, Genevo Pariz;  čez Klein-Reifling v Steyr, Line, B id.'jevice, Plzeij Marijine vare, Heb, Fraicove vnre, Karlove v are, Prago, Lip sko, Dunaj \ia Amstetten. — l*r«»ira\ v No »o iur«lo lu * It m« e ijr.   0!» o. uri 16 m   /jutraj mešani  vlak. — Ot 12. uri DO m. popoludne mešani  vlak. — Ob t>. uri rl0 no, zvečer nieSani vlak — l*rllio«l v I.f ubijano, j. k. I'rega !■ Trblan. Ob 5. urt f>2 m. zjutraj osobni \lak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prago, Francovih faVOV, Karlo vih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bodejevic, Solno-grada, liinca, Steyra, Ausseea, Ljubua, Celovca, Beliaka, Fran-zensfeste. — Ob 11. nri 20 m. dopoladhS naol ni vlak z Du ran via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja  Badejevic, Solnograda, Linca, BtSVTrt, Pariza, Ganeva Curiha, Hregenca, Inomosta Zella ub jezeru, T^end Oasteiua Ljubt.a, Celovca, Linca, Pontabla.      Ob 4, ari :-7 ra. popi>ln dne os. bni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca,  Franzensfeste, Pontabla. — Ob i*,  uri ti m. zvečei osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubmt, Beljaka, Celovca Pontabla. — 1'roga. Is Notesa meiiu Iu la Kocev|a. Ob H. uri 19 m. zjutraj inefiam vlak, — Ob 2. uri 32 ra. popolndne mešani vlak. — Ob K. nri 35 m. zvečer meSan; vlak. — 0«ltio<l  la  l.jut.lj«ii<- d. k. v Kauialk. Ob 7. uri 23 ra. zjutiaj, ob 2. uri B m. popoludne, ob H. url 50 m zvečer. — IVtti.nl v l.)abl|an« d. k. le Hniuulka. Ob ti. uri 5*i m. zjutraj, ot 11. nri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 2v m. zvečer. (9d2—2tt3)
(109)      *-pjavasvv-«    wavvaaaaB (,8)
puikar v Borovljah (Ferlach) na Korošksm
Sa priporoča v izdelovanje vwnkovratnlb |»uAelc aa love« in strelce po najnovejših Bisteraih pod popolnim jamstvom. Tudi prc«l>lu|e stare samok'CHiiice, Vaprejama vsakovrstna popravila in jih točno in dobro iavrftuje. Vae puške ao na c. kr prat>kufievalnici 9 in od meno preskusene. — Ilaatrovanl oenlkl zaBtonj. 5
»•al
i krah!
N'ew-,Iork in Lontlon nista prlzanaSila niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih močij. Pooblaščen sem izvrfiiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče prodmete le proti temu, da Be mi povrne gld. 660, in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško klinjo; 6 komadov amer. patent srebrnih vilic iz jednega komada;
6 komadov amer. patent-arebrnih jedilnih žlic; 12 komadov amer. patent--rebrni h kavnih žlic; 1 komad amer. patent - srebrna zajemaluica za juho;
1 komad amer. patent ■ srebrna zajemaloica za mleko;
2 komada amer. patent-srebrnih kupic za jajca; B komadov angleških Vtktoria-čaAic za poilklado; 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za raj: 1 komad najfinejša sipalniea za sladkor.
44 komadov vknpe samo nl«l. B*SO.
Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40"— ter je je moći sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*60. Ameri6an9ko patent - srebio je ven in \ en bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantnje. V najboljši dokaz, da da le-ta inserat ne temelji na
nlkakšni slepa,rlji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago povaec, povrniti brez zadržka znesek in naj mkedor ne zamudi ugodne prilike, da si omiuli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot preUriiMiin
božična in novoletna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se |<>«llno le v (IGU—7;
A. miliš« HBERO-a
glavni agenturi zjedinjenlh ameriških tovarn patent-srebra lia Dunaj i, 11., Rembraiidistr. 19 8. — Telefon št 7 114
Poailja se v provincijo proti povzetju ali če se znesek naprej vposlje.
Čistilni prašek za njo 10 kr.
Pristao le z zraveu natiNnjeno varstveno znamko
(zdrava kovina). Izvleček lz pohvalnih pisem:
Trat. — Ker Bern z blagom jako zadovoljen, Vas prosim, da pošljete povsem jednako garnituro 44 komadov amer. patentne irebms jedilne oprave mojemu svaku t'ietru Uubsicbu v Zader, Dalmacija. Karlo de Lanza.
Kalocza. — 8 prvo posiljatvijo aem povsem zadovoljen, pi "Min se za jedno garnituro.
Ivan MajaroEjr, kanonik. Ljubljana. — S posiljatvijo jako zadovol|eii. ggfr Oton Bartu-^ch, c. m kr. btotnik v 27. pes-polku.
|jiiBa»ia»aisnsiaaaa«aaa»a
atfaik'iii »Hvni^t. nfta^a  & dni
9. aoc|iwta t. X. VC&C y%>$podjc jtt>tičvvi uta3nilii 0 poćetfiotn t. 180S. javne oGrav-uciuv optavfjafi.  V rjjtll 5)
ta farju in %>azclu.
S tj m ?aje ivi MCI tSfacjov?ofjno znanje,
ccualt in  pto>iva  CMMSOml  utadnihe, da vajo uajitio  po*t|s9fo| ado orni-
j&aacfavfjajoča najccv\c)$o  in naj4 9oX\on€jOC   po>ttj£-Goi   d€   ptipotočaoa 0
v« («> pi>>tooa h y* m.
S Z i c a z- &      c j a c a> £j 11$> f j a i vi
Urmluo <lo>voljonu <S»
L aajstarejša posredovalnica stanovanj in sinžet
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
priporoča več priznano vtač.ih, čednih natakaric, hitrih rnču.aric, ki so pozorne v postrežbi; dalje praktič 10 lm-liartco z kletnim Bpričovidom in čedu. ga kofljata. do
t.riga oskrbovatelja konj (odsluženega topničarja).     (19 jo)
Hveži' iiacutaiio
perje od kapunov
razpošilja vsak dan  proti  povzetju s posto ali kot brzo blago po       kr. kl«. (1877—2)
zstTrcci za pltatnjs ^virotirL-3 Jožefa Robič-a v Mariboru.
Uradno dovoljena popolna
galanterijskega in bi/titerijskega blaga, igrač, finih toaletnih mil in parftimerij.
Najboljša prilika za nakupovanje (1890-3)
božičnih in novoletnih daril
po nakupni In po«l nakupno ceno.
Ljubljana, Pr. Stampfol Tonhalle.
Prodaja trgovine.
Preda se iz proste roke takoj v Ljubljani te nahajajoča
stara, jako dobro prospe-
vajoča trgovina s cvetljicami in drobnjavo.
Več v npravništvu tega lista.
(1907)
Staro renomirana
tloliro poalnjoen
trgovino s papirjem
v Gradcu
na jako dobrem  prostoru, skupno z vs^mi potrebnimi stroji za obrt se zaradi bo?ezni takoj proda s prav ug dni mi pogoji. ,1902—1) Pisma se izproflijo:
G. dr. Ivan KlasinC-u
tt Gradcu, Herreng-asse ©„
Tovarna
za
ovčjevolneno sukno
JULIJ VVIESNER 8 k
v Brnu
(34.1—26) je
prva na svetu
ki na zahtevanje razpoflilja brezplačno in pofttnine pro-ato vzorce svojih pridelkov v damskih lodnih sukmh in prodaja blago na metre. Ker ho ogibljemo blago tako
atralno podratnjoosnn pre-k 11 |h 1 vii 11 j 11, knpnjejo nasi o<ljernalci za najmanj 3*>°/0 ceneje, ker naravnost iz tovarne. Prosimo si naročiti vzorce, «la Be prepriča.
Tovarna n ovčjevolneno sukno
Julij VViesner & Co.
Brno, ZolIhansglaciB V/lnfi.
3STara. 7nost lz tovarne.
100
\ III.
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zasluzijo osobe vsacega stana v var h k raji h gotovo in poSteno brez kapitala in rizike k prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk — Ponudbe na : l.u.l wiu liolerrclrlnr, l)eiili*chexMMse H, Rudapeal. (1610—8,
ima
Mirko Kleščić
vinogradar v Janki
ia pro«la| iz svojih lastnih, z amerikanskim! trtami zasajenih vinogradov (188-i—3)
lOO hektolitrov
dobrega novega vina.
2. fl r,-i**j\1       Varatvo proti  mrazu in mokroti
\J^'- J    (*aj" J,,,Uno       »"oje svetovnoznane
"MmJš^ častniške konjske odeje
I i d d um n.j* itN. katere priznavnjo ekonomi, posestniki konj in OBkrbniki itd za tople, trpeJne, neporufiljive, torej za brezdvomno najboljše konjake odeja. Moje konjske otleje so jako gibčne, toraj tudi porabljive za posteljne odeja. Iste bo jako velike, imajo zive riže in bordure in velja vrata A 1 gld. 00 kr., vrsta B 2 gld. Ruiuenodlake Duble-izvoznifike odejo z večbarvenimi bordnrami najtinejSe vrste, '2 metra dolge, metra široke .1 gld. .r»() kr. komad. Razpošilja bo z jamstvom in proti povzetju. — Jedino naroćilno mesto
M. I«iiii<II>ikliin
Dunaj,  II. okraj, Groase Pffarrgaaie it. 26.
Uđ.o*b3a.osti
za čestito p. n. občinstvo je vender podružnično podjetje (1440—15,
u metel j nega in trgovskega vrtnarja
Alojzija Korsike
v Šelenburgovih ulicah št. 5
Vsi ki potrebujejo cvetke in rastline vsake vrBte, suhe in sveže, kakor tudi cvetlične košarice in druge aranžemente, naj se preverijo. Dobiva se vse po najnovejši faconi in najnižjih cenah; pripravna
darila za Božič in novo leto.
Hodite vedno le h kovaču ne h kovačkn, ker tam je večja izber in po nižjih cenah. Ceniki se doatavljajo brezplačno in poštnine prosto.
Za mnogobrojen obisk se priporoča z vele-Bpostovanjem Alojzij Koralka
Najboljše Ho sveta!
Kdor hoče ohraniti svoje obutalo lepo Nuilu iu trpežno, naj kupuje le
Fernolendt-ovo
črnilo za čevlje,
za Mvetlo obutalo le
Fernolendt-cršme za naravno usnje.
Dobiva se povsod.
Ces. kralj, Pr> tovarna
[ustanovljena 1 W&8 1889 naDunaji. Tovarniška zaloga
Dunaj, I., Schulerstrasse 21.
Zaradi mnogih ponaredb brez vr o-aa črnilo.       ati naj se pazi natančno na moje ime
fi22o-i7) St- Fernolcndt.
Zaloga pri gosp. Vik t. Sohlffor-ju v Ljubljani.
I»r. Frideriku l.«'iig;lel-n
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od parati veka vnaii kot najizvrstuejsc lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako   se  namaže   zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, lor.lfo ae #.«' dniKi dan znatne  luakine od polti, ki poMtaue \nled trm* člMt«» bela Iti urina.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in koza ve pike ter mu dajo mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost iu čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavo&t, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge nesnažnoati aa polti. — Cona vrču z navodom vred k Id. 1.50.
■ >r. Friderika l.eii^lt-l-ia
BENZOE-IHILO.
Naj milejšo in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad ttO kr. (329—19)
Dobiva so v Ljubljani  v 11». pl. TrnltOesj - ju lekarni  in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. lleuu, Dunaj, X.
* JZ*
aa
mal
Minibek Worsche
Ljubljana,
Marijin trg štev. i,
p'« • nasproti frančiškanski cerkvi. TBU
Išče se za 2 ali 3 mesece izvežbana. izkušena
postna odpraviteljica
zmožna slovenskega in nemškega jezika   Bližji po goji se izvedo pri o, kr postnem ar adu v Se nt Jurija pri Kranja (St. Georgen bei Kra;nburg).
(1903-1)
1'rvu tržaMlitt tovairna
za asfaltne izdelke in pokrivanja Panfifli & Comp.
prevzemlje  pokrivanja z lesnim cementom, pokrivanja z asfaltno Btresno lepko, dobavljanje isolirskib plodd  strelne lepke, lesnega cementa in asfaltnih izdelkov. (959-24)
I Ivan Komat \
i
.......
i
i v izdelovanje raznih oblek l
krojač
Tržaška cesta št. 12 a
priporoča se častiti duhovščini in p. n. občinstvu kar W najtopleje ^
M proti primerni ceni.
J Delu NOlidui* In toeno.
^ jpnT^ l>l|akom po nil/mii ceni,
1884—*2) Z
m
i
Nagrobne vence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(98—94)
priporoča
Karol Recknagel.
Šokolada in
Cacao Suchard.
Da se preprečijo dogodivsa se nepo razumljen j a, se častito občinstvo opozarja, da tovarna Nnelinril takozvano •.lomljivo Nokolado** (Braoh* Chooolade) niti ne izdeluje, niti v trgovino spravlja
tSokofafle I*h. Sucliatuhi ne zajamčeno ciste dobavljajo in, kakor znano, le v stani jota zavite s tovarniško znamko in podpisom, (10—50)
Iiišp in okraski za božična
drevesa.
Svečice za božična drevesa. Kovana stojala za božična
drevesa, gl. T40 in vižje.
Igrače in druga božična
darila.
(1899 — 1)
Dobitki za tombolo in strelske družbe.
Vsega na izbiro po najnižjih cenah priporoča
s Hpoštovanjeaa
Ivan Kordik
zalega galanterijskega blaga in igrač,
Preširnove ulice št. 10—14.
Lepi polži. Malin* k i hren, Zli oj i III-skc kumare« bosenske vii>«*. poviti«!, najfinejši uirtl. sveže surovo maslo
(1887—2) se dobiva pri
IVI. E. Supan-u, Dunajska cesta.
dobro izurjt-n v RpetprijsS i stroki ter vešč slovenskega in Minskega jezika, želi svojo službo pre-meniti v LJubljano ali v kako ieče mesto.
Ponudb-   s-   prosi   pošiljati   pod   „J.   R. 37, Celje, poste restante". (1875—3)
Nič več
Nič več
Jedino
zakonom zavarovano
zflravstv. spiralno hlačno držalo
vedno prilegujoče Be, udobni«, nobenega potu, nobenega gumba, nič pritiska, nobene zadržane sape. Cena 75 kr. v pi-etn>kih znamkah, 8 komadi 1 gld. t*Q kr. proti pov/.etju ali vpoši-Ijatvi denaria v naprej. — Razpošilja:
Mak^ dclllncl*, I»imn), II
Erzherzoff-Karlplatz 14. — Zastopniki se iščejo povsod.
Pristno Brnsko sukno
k» Jomcii In zimo IMtl9.
Kupon H'IOfM <loltc,|Kl.   4.»O la dobre i B
a popoln«* uioMkulici.  «.— i« b«l|*e   3 « « obleko (nukuja.     tel. 7.7»latlue ilaee In »elovulk) lici.  9.— Is flue|Ae      ; £
Htune mhiiio I Kl* IO SO la nt«|lin.) * ISIhjco sa al make Muknfe. lovakn aiikun, l«i«l«-n. tcrekeolnu za »ukti|e iu lalaee v najlepši i/beri. HaniHko ttukno in vse druge vrste sukna razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna najboljše znana zaloga tovarne za sukno
SiegQl-aCzrLb.o£p Bxrxx©.
Vtorcl brezplačno In poštnine prosto. Jamol za pošlljatev po vzoroa.    - J-44) 1 KOdnoHli. naročati blago naravuoal pri gornji hrm   v  kra)u  tovarne,  so precejšnje.
4 zlate, IH - i■eUriuh svetinj, ;{učastnib^in priznalnili diplom
Kvv zdov
kcrneuburšlri
redilni prašek.
Veterinarno dijetetićno sredstvo za konje, govedo in ovce.
V porablja se že d it let v večini hbvov pn manjkanju jedne ala-f*ti, alaneni prebav Ijanju, za zboljšanje mleka in poninozenje mlečnosti pri kravah.
Cena:      skatlja 70 kr. >/, ikatlje 35 kr.
Pristno samo z gorenjo varstveno znamko in se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah.
0-la.T7-riSL zaloga       II (267—13
Franc Iv. Kvvizda
c. in kr. avatr.-oger. in kralj, rnmun. dvorni dobavitelj.
Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju.
Dva dijaka
vzprejmeta se v Mtanov n|e v zračno in avitlo sobo ter ■■» hrami tako). — Kje? pove iz prijaznosti upravniStvo „Slovenskega Naroda1. (1895-1)
V najem se da za več let
gostilna „na Štemarjih"
v Škofji Liohi
sama ali pa s sobami za tujce in postranskimi prostori vred. Najemnik bi labko ob jednem prevzel prevažanje Ijudij s kolodvora in na kolodvor.
Natančneja  pojannila da, lastnik Valentin Nllaillk V Miolji  1,1.Ul. ^1897-1)
priredite Vašim otrokom z nakm
n»5e res nedosezne
božične zbirke
katero smo prisiljeni   radi   prevelike zaloge   v naši tvornici za slepo ceuo
«l«l. !•:!•»
oddajati. — Nuša božična zbirka obsega i ledeče. Vseskozi umetno, solidno In ukusno izdelane igrače in sicer: 1 krasno ikustria-kamenato 1 poduina knjiga 8 pedob.
gradilno skrinjico z 80 1 loterijsko igro za 6 oseb.
Umni in knjigo vzorcev 1 šaljivi fotograf.
s '2r> barvanimi slikami. 1 samotekoči hrošč. 1 stedilno ognjišče iz plo-1 remcatoar ura za otroke.
šcevine z zadnjo steno   1 verižico za uro. 1 garnit. kuhinjske posode 1 top s strelno pripravo. 1 obleč. pregibljivo punčiko. 1 domino-igra. 1 škatljo cinastih vojakov. 1 igra rudeča-kapioa. 1 plošće'no trohico s por-1 nož na vrvici.
r.-Unskim ustnikom.       1 krasen prstan.
V interesu vseh kupcev je, da svoja naročila kar najhitreje vpošljejo, ker dohaja vsaki dan na stotine naročil in se t»ka prilika, več otrok skupaj Ba samo gld. 1'38 tako inborno obdariti, nič već ne povrne.
Pošilja po povzetji ali predplačilu Albert Kohn, komisijska trgovina zjedinjenih tovarn igrač Dunaj, VIII, Lerchenfelderstrasse 46. (1870—v)
Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko (BO)   parobrodno društvo v Reki. ,50)
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantni, z največjim komfortom opremljeni, električno razsvetljeni parniki) v
3/ Redne " S vožnje;
V noči od sobote
V,
na nedeljo hitri parnikv Zader Spljet-Grufta, Gravosa (Ragn-sa -Castelnnovo-Kotor. V ponedeljek ob 10. uri zvečer poštni parniki v Zadar-Spljet-Metkovič. V torek ob pol 11. uri dopolndne hitri parniki v Zader, Spljet Gravosa (Ragu.sa> in Kotor. V četrtek ob pol 10 uri zvečer poštni parniki v Zader, Šebenik, Trau, Splj.t, na otoke BraČ, Latina, Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora, petek ob pol 11. uri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Gravosa iRagusa . V petek ob 1. nri popoludne poštni parniki v Lošinj, Sel ve, Zader, Šebenik, Trau, Castelvecchio in Spljet. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj izlet Reka-Opatija-Lošinj in nazaj.
Dobro izvežbana
prodajalka in blagajničarica
za trgovino z mešanim blagom ae v z prej me. — Ponudbe pod: „V. C 98" na npravništvo ,Slov. Naroda". (1904—i)
Dvor (posestvo)
ni«   Hrvatnkf m.   ohseznjoč   Tli hekbirov
(1000 vaganov) <fol»rlli   njlt.  j»dno uro od h-l< /.nisko postaje, m« |m» «*«*nl  |»ro«lu j* 11 da v
mijeni. — Ponudbe pod naslovr-m: Krejčik v Pogančec-u, per Verbovec, Hrvatsko. (1873-2)
Vrt se odda v zakup.
Za čua od dne 25. Janavarlja 1898 naprej so odda v znkup vrt, kateri se nahaja v varni legi |in skorja sredi mesta pri hiši v LJubljani, Oradličo it. 10.
Vrt je prostran, ima površine za Sest vrst gredic, dalje dva zidana, b steklom krita gredičnjaka zidan cve-tličnjak in pa zid*n rastlinjak, katera oba mejita na v sredi med njima se nahajajoče stanovanje za vrtnarja, obstoječe iz pritlične sobe in kuhinje, iz pristrešne sobe in pa 1.; podzemeljske kleti, namenjene za shrambo.
V slednii se nahajata dva ognjišča za cvetličnjak oziroma za rastlinjak. V rečeuem vrtu se izvršuje vže dolgo vrsto let umetno in trgovinsko vrtnarstvo.
Zakupne ponudbe izročajo se naj lastniku Dr. Frana Bfanda, odvetnika v LJubljani. (1183 3C>)
Ćtfolandsho-ameriška črta.
Parniki vozijo po I krut do 'ik rat na U4*»n
iz Rotterdama v New-York.
Pisarna za kajute: JDiamiJ, I., Kolowratrlng 9.
Piurna ia mcilkrov: Dunaj, IV., Weyrlngerg. 7 A.
I. kajuta:
Od 1. aprila do 31. oktobra . . mark 390—400*)
„   1. novembra do 31. marca .     „ 230—320
II. kaj uta:
Od 1. avguBta do 15. oktobra......mark 200
„   16. oktobra do 31. julija....... „ 180
*) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci parnika. (1504—11)
F
k
1
E
s
Največja izber
najcenejših in najfinejših
kravat
suknenih- in ^lace-rokovic
iifijholjsc Kakavosli
(1588-9)
po primerni ceni pri
Alojziju Porsche
1'rril S k o IIJ o it. M.
Gostilna in mesnica.
Dovolj jjem si opozarjati slavno občinstvo na svojo
v kateri prodajam adravo In «lol«ro
ter na svojo
gostilno „pri zlatem konju
kjer se dobivajo nkuHiio In l«-«no prirejena Jedila p<» Jako nizki oenl ter najl»% r«lne|N» prlatua vlua in najukuaue|se pivo.
Zlasti opozarjam, da se dobivajo pri meni lavratne« na pol preka|ene kran)Mke klobaiie, fimjše in ukiiBnejše, kakor vsake druge; dalje Jako dobro ■oho ineao (Annka) in anhl Jealkl, vae po nlaki eenl.
Gostilna in mesnica se nahaja v Metelkovih ulicah št. 6
poleg nove vojašnice (ali po starem Travniške ulice).
Zajedno naznanjam, da WkW   kupujem  po najvlaji  eenl  konje, ~"ajkjj|
kateri so primerni za mojo obrt.
Ivan Kopač
(1232—17) uieaarakl mojater In KOHtllnlear.
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov, revolverjev itd. in vseh pripadajočih rekvizitov; posebno opozarjam na
N*OVO !
•trocevne puške'
Novo!
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprava točno, Bolidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (1208—18)
punlfar v I ^Jitl>l jani, Židovske ulico.
06
DOBRA USPORMA KUCHYH£
H»icici-ievM |uhui* #.»!»«■ 1» j- jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slah* mesna juha izredno krepka — malo kapljic 7ado86a. V izvirnih steklenic«h od 50 vin. naprej dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnicah. Iitlrue m *- l I»■ ni« !«•«• •,«• s Miiuitl-jem tabelo n •* j<•  n«- j •   naspoln|n|e|o. (1811)
Otvoritev prijazne, dobre gostilne.
Podpisana ulm it;o javljam slav. občinstvu, da sem otvorila v novozgrajeni hiši v
v Židovski stezi št. 4
restavracijo „Pri godcu"
kjer točim zanesljivo pristna rude&a In bela vina, i/, vrst no itajorako Oduko plVO ter postrežem s okusnimi mesnimi ln postnimi Jedili.
Zagotavljam prijazno, točno postrežbo ter se v mnogobrojni ob luk uljudno priporočam.
Ob postnih dneh so fine rihe na razpolago.
VeleBpofitovanjem
<186l_3) Marija Borštnik.
' *^LS -^-S ■^-f ^Lt '^m{ '^mf '^m( iyW ■^-s \\S ^-s ~>^s >iy
I ^V*i      ^Vv      .^^v ^V\ ,^VV ^VV .^Vv      .^Vv      ^V>      .^Pv ^V\      ^VV ,^^n.^V\.^VV,^^.^VV,^VV.
HT   -1   Tv   • •     • vi       11 S
ATmhn ipd in n n mri m,n mi q i na npcinir/n *
vil (   \n     fl      h V n ,\uII Anini. * lllljUUlJIJU 111 UuJplljJl U lllUJUU Ul IlUlaU S
so
!„Kondor" in „Helios". J
..liontloi" navadne    1 par .   .   .   glfl.       — )K
ponikljane „    „   .   .   .              «!• — *
„Helloii"      .       „„...,,«•- w
..IlulH          navadne    „    „   .   .   ,             MO Q
Andr. Druškoviču w
(1888-9)                                    Mestni trgr St. 10. W
^^V_^^ yvv ^v\ ^v\ ^v\ ^vV^v\ ^v\ .^^^vv.^^..^"-.^^,^^^^^.
ITa Najvišje povelje Njega
c. in kr. apost Veličanstva.
XIX. c. kr. državna loterija
za skupne voja&ke dobrotvorne namene avstro-ogerske države.
Ta denarna loterija — jedina v Avstriji zakonito dovoljena — ima 7278 dobitkov v gotovem denarji v skupnem znesku 341.G84 kron.
Glavni dobitek:
lOO.OOO
kron.
Za izplača nje dobitkov jamCijo c. kr. loterijski dohodki.
Žrebanje bode nepreklicno dne 16. decembra 1897.
Srečlsai vel a, 2 g"ld__ -v.
Srečke se dobivajo pri oddelku za drž. loterije na Dunaji. I., Riemer-gasae 7, v loto-kolekturah, tabačnih trafikah, pri davčnih poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; načrte igranja dobe kupci srečk brezplačno.        Srečke se poštnine prosto razpošiljajo.
Od e« kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov.
(1485-9) Oddelek državnih loterij.
;ccch n    m    dl|||ri#AI Cech
Moravska   «■ «■ wl¥latI%Mla. Moravska
C. kr. priv. tovarna brizgalnic, cevij in kmetijkih strojev
priporoča
vsake vrste
brizgalnic in cevi
ognjogasna društva
ter
kmetijske stroje
po najnižji ceni
tudi na obroke.
Podružnica s R. A. S mek al v Zagrebu.
Slavna tvrka R. A. Smekal, podružnica Zagreb.
VBa čast Vam! napravil sem dne 5. septembra t. 1. vajo in sem povabil sosedna društva in naša bizgalna je dvema vodo dajali tako. da niti shajati nista mogli. V K. Vas bodem toplo priporočal, kar sem že jedenkrat storil. Sledi Vam tudi potrdilo iu zalivala od odbora požarnu brambe.
Koroška Bela ^Gorenjsko), dne 13. septembra 1897. (1500—10)
A. Potočnik m. p.
JfcžŠT V orijent! 1*SQ
Velika cenena posebna vožnja v februvariju 1898.
Vsa podrobnejša razjasnila daje radovoljno
dr. Jos. Evg. Russell Russell & Comp.
Budapešta, Irt ■>■•>, t kdrut 52 sz. Dunaj, I. Franz-Joaefs Uual 5.
Friderik Wannieck čl Co.
tovarna za stroje, livnica železa in kovin
^ ZBrr^-io. na Mora-vGkem
prevzema
inštalacija kompletnih parnih opekarnic in zavodov za malto.
(1217- 17,
Stalna razstava opekarniških str jev
llustrovani prospekti brezplačno — Nad 900 zavodov ie urejenih.
Za božič in novo leto znižane cene!
Slavnemu občinstvu priporočan
8V0|O   bogato   zalogo vsakovrutnili
ur. verižic j i»i 'Stfettoi -Eapeslnit*, uhanov itd.
ti- po najnižjih cenah. :t3
Zlate  ure za gospode od 20 gl. naprej. ii    ,,    ,,   dame      ,,   16  ,, ,, Srebrne ure od 5 50 gl. naprej. Budilke od I gl. 75 kr. naprej.
Šivalni stroji cenejši kot drugod!
Razpošilja se točno tudi po pošti.
Z odličnim ■poštovanjem (1405—Iti)
Čllden« Sv, Petra cesta št, 2.
fr*y Ctmiki zastonj in franko.
R. DIT M A R
Dc. kr. dež. priv. tovarna za svetilke in kovinsko blago J na Dunaju
_ Petrolejske svetilke
X Moderateur-svetilke
M A
Električni razsvetljevali predmeti
od najpriprostejŠib oblik do najelegantnejše oprave iti v vseh vrstah.
Instalacij e
(1802—3) za
električne razsvetljave.
Dltmar-jeve svetilke v vseli renomiranih prodaj alnicah svetilk.
L Luser-jev obliž za turiste.
i
Izkušeno sredstvo    S%
proti y^
karjlm očesom«   >^^ iuljeiu na pod- yS> ^
platin, petah u ^X    ■   ' l ['
drugim trdim 4 . Pri,D*lnih
praskam    /^T*?/   P,8,em  ,e nH
^       o\v^//^ gliroi razpošiljalnici:
^ $chwenk-a lekarna
<«^//32H-42 aioldllng-DnnaJ. %^^T    Pristen samo, ee imata navod in X č^^r      oblie varstveno zhhmko in podpis,
f yr   ^ ^y    |ci jo tu zraven; torej  naj se pazi 4»'^/^ in zavrne vrs "i^nj vredno ponaredbe.
Dobiva ae
lekar- /vcS^' v* nah.    X^ V ^
1'riHh u P l.|n»> juni : .1
Mayr, Mardetsoblager, U. pl.Trnkoosy, G.Ploooll. L.
(ili rrl. V ItOtloIfoVeiU
S.pl. SladOViO, F. I laika ;
v Kamnika J Močnik; \ Olovci A. Eggor, W. Thurmwald, j. Biruba-cbur; v Hresah A. Au-li-Ingarj v Tr»cu ina Kt>-rođkem) C. Muunur; v Bel|»ku V. Scbolz, J. M. Stadler; v Uorlel Q, B. Pontoni; v »l«»lfw-Imthu A. 11 u r !i ; v U.ruti | I K. Šavnik; v lt»d-Konl C. E. Andrieu; v Idriji Josip Wnnu; v lt»clovl|lol A. Boblek; v <'elji K. Gola: v Črnomlju: F. Haika.
CYU^+$++DWA
6125
novi siv
stroji.
za vsako stroko izdelovanja in za domačo rabo,
Vs$C   Tudi proti plačilu na obroke, m
Lahko teko, priprosto, brez hrupa, trpežno.
"CTtaQ.et»Adlco iz;ćLela.ne lesene oprave po na-jrLO^rejšIl^ m.a,črtilx-Le nnjboljša tvarina in najtzurjooejSa delavna moc se vporablja pri izdelovanju Sing^rievih strojev.
BingOT-CampaOV je jedina tovarn:«, ki ittoksko izdeluj.- »troj« I navadnim m /. dednim prodnim sivom .K.-tt.*.;-.i .-Iu. kakor tudi I dvojnim Badnjim livom (HteppatieH  ia lieei v ver k..t 900 ratnih v rs t ali «1.» % iS iglami ilvajoflib),   Biacorje* »troj bodo kwnj ve.in« ustrezal zalit-vam de lavea, naj %\ bod« ta nm> jen delati s katerim koli atrolom. Dolo na Singerjev^m stropi so najbolj iaplara, ker     loti pa tem konstruirani ia izdelam, da ustresajo mm sabtavam vaakatoro inda«trijako ttroke in ker najde vsak ■pretaa dolavec po njega vpomki vodno note in vitok zaslužek.
•J -
The Singer Go. Deln. dr.
(1744 '
pr j G. Neldlln^er
OGOO aTOOOOOCOOOaOCOOGOOOOOg
in t
■
■
za Italijo [tST" se iščejo. ~5^-lJ
ji c
Za na no\(» nstanovivso Be
topilnico za živo srebro §
_ na Toskanskem ne isće v gradbi in v delovanji t ovih Idrijskih O živdš i lir i, I, sahtovnih peči z -»«1 -n in tanesljiv nadzornik peći ali topilo i ce, talivmški mojster (HfUteflmeieter) in nekaj tOpIMikih delavcev, ki »n izvedeni v ravnanji h pK-mi. Službe se nastopijo skoro. Zali tave pl «" oa tt ra n exde, naj se ješ Ijajo pod G. L. 1325 Rudolfu Mosse  Freibnrg. Baden )
ceocceco© T C COCO ?OOOOTOOOOO
Jedna najbolje akreditovanih zavarovalnic
ivt ;^l> is-ill j<*
več služeb za potovalne uradnike
v življenskih iu požarnih  oddelkih proti Mlnlul in
Vn miIci   nai   pošljejo s vi e  ponudbe  a  potrebnimi   dokladi   pod šifro „Akviziter" npravniitvn n lega lista. 1837—8)
obrestuje hranilno vloge tudi po novem lotu po O)
P^T*   4=°|o   *"3f*£Q (1886—9)
brez (MlUHloi ia«iv<*«,u reiifii<msrn davka.
Sr. 40 11711.
Ustanova za deklice.
,1881— il)
Za Bežič in novo leto!
Kdor si želi nakupiti
darila za Božič in za novo leto
po /rlo n i ai ceilJ« 11 1 j gi najprej ogleda
veliko zalogo modnega in tkanega blaga
akso Armič
na Št. Pctcrski cesti št. 2
kjer ae dob jo Bledeče Htvari po kolikor mogoče nizkih cenah:
/.('lini rolui navadni in fini. '#.n % i* ti t ilitM* za dame m gonp de
ScrpC za dame, volnate in ž nitja ste.
l*r<»<l|»tlMllil4l 'rni in barvasti.
Mrtijee *.•* tfo*|MMl<k. 0% ■•tilniki. maiiN«' t Itokovlcc oltimr In
«»<!«*. (1888—9)
Pri podpisanem magistratu izpraznjeno j*> |4>iliif> nn'sto Vuloiiiln lločcvitr jrvlli iiwt:«ii<»v /.» det&IICC v znesku I « yld. HO lit*, na leto.
Do te ustanove imajo pravico pred vsem noiodnicu Ustanovitelja, potem pa deklice v Krakovem v Linbljani rojim«, ki ni» lepega vedenja, m Ah uho-uifžeiip. Puičnje opremljene z potrebnimi dok žili vlomiti je pri tnoradneol viožuHui zapirtinkii do 81. dt-cembra letos.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 2. decembra 181)7.
Kakor splošno znano, so Hicliter-jeve
sitae kamenaste gradliue skrinjice
otrok
•sa
igrača.
V nedeljo odprta prodajalna od 1 »8.—12. ire
One so jedina igrača, katera zanimanje otrok  trajno  vzdržuje in  bo ne postavi v kot že po nekaterih dneh. Zato so najcenejše darilo in vsled svoje velike  odgojllno vrednosti in dovrfieue kakovosti tudi najimenitnejše durilo.
Sploh so najlml se, kar se more podariti otrokom kot igraCO ali zabavilo
1). In»ujo se po 40, 7 . ii ) kr. do 6 tild v vseh boljl h prodaalnicah igrač in imajo v doka/; pristnosti varstveno znao.ko s sidrom.
Sparile! Znani ponarejalol naših . Mamo priltnib kamenastih gradiln{h skrinjici skušajo  vuraii  občinstvo h tem,  da pravijo, da je nas sluvit izviren izdelek drag. A občinstvo naj se ne da mutiti po takih neroi-
ii i «'-n i li ti ti i f ■ a ti   t.mveč naj zahteva urno v primero ilustrovan nas cenik in naj zavrne na tako mlin in usiljiv nać n priporuCaiK- gradilne skrinjice kot to, kar i so: — ma»j vredni ponaredke. — Samo z varstveno /.naiiiko ,,sidro'' zazna-movane gradflee skrinjice h» prlltne. — Posledoje odlikovanje:  liipsija 1H07 zlata svotinia. (i«H-4)
F. Ad. Richter tS Comp.
E>rva avstro ogorskft fes. in kralj. priv. tovarna  kamenastih gradilnih »krinjir. Pisarna in zaloga: L, Opernring 16 Dunaj Tovarna: XIII. 1, Hietzing. Radolstadt  Thiir.\ Oltcn, Rotterdam, London, New-York, *^ 1 r> Pearl-Street.
Novo!  Poakalaloo  potrpežljivosti  in dražbinskn igra „Sidro",
Natančneje v ceniku.
Občno kot najboljši priznani ixdelki
I e v o v o
in se prodajajo
prodajalnicah za moško
imajo našo zokonito zavarovano
v tu- in
M. Joss & Ldvvenstein,
i^n^ij^.. vir.
r k o
v najboljših
modno in platneno blago
inozemstvu.
Na drobno se pri nas ne prodaja. (su-io)
E6
A71A
23
♦j v= •
i
Dunaj VI., Mariahilferstrasse 81—83, Dunaj
J^|qJq ^ v spodnjih prostorih, parterji, polnadsfropji in I. nadstropji,
v*** božično zbirko vzorcev
glede obširnosti in cenenosti neprekošeno in po nikaki tu- ali inozemski konkurenciji, niti približno doseženo, pošiljam na zahtevo nnjtoenejse zastonj in poštnine prosto. Priznana in svetovno slovita je zanesljivost nase tvrdke! Neugajajoče blago se brez zaprek vzame (1885-8) nazaj, na zeljo se tudi kupnina vrne.
Veliko vrst blaga se da ob božiču, (pred inventuro) ker je možno le vsled ogromne razprodaje dobaviti potrebni prostor, tudi 30 °|0 do 50 °|0 ceneje. Senzacijonelna I Posebno pri vsemu sadnje modernemu čistopavolnatemu modnemu suknu jesenske in prednost!    [ zimske dobe se pri metru od 2 gl.naprej odračuna izredni božični 10c\0 popust. Iz nedosezno bogate zaloge blaga navajamo le sledeče vrste:
Svilna sicllteno . , meter 45 kr. Atlaa lmprlme . . meter 45 kr. Svilna bengaline oor-
done......meter 60 kr.
Lijonski cisto svilnati
taffetas raye . . . meter 60 kr. Satln d© Chlne. Fa«, mnć meter 60 kr Krasni tnrikl brokatl meter 85 kr. Lijonski čisto svilnati
taffetaa facOO . . . meter 85 kr. Mervellleux fac,onne . meter 98 kr. Svilni ottoman . . meter 78 kr. Falile fraiciis . . . meter 98 kr. Najnovejši'škotsko čisto
svilnato blago meter gld. 1*05, 1*25 Svilnati piketin. najnovejši! svetlo in temno barvo   meter 95 kr. Čiato svilnati taffot fa-rone v lepih idesmh barvah meter d 1.10 (vbb v lepi drižestnt izvršbi!) Sijajna novost: Svilna,
Bloillone oarre .   meter gld. 1.10
Taffetaa carre haute noaveaute,
dražestna izvršba za bluse tu ul 1.70
Daljo nebrojno najmodernejše čist . svilnato blago v rajraznovrstnejS h k:t-kovoB'ih in desiinh meter gld. 130, 145, 160 1.70, 1.75. 2 60 in ve«.
Brocat royal v lepih
plesnih barvah ....    meter 1 10
Brooatelle-clsto svilno blago /a robo, v najajajnojlthi najnoveitih,
temnih in HVttlih barvnih nnancah in
krasnem desinn , meter ^1 1 85 Suknu podobno volneno blago dvojno
Sirokosti.....meter 18 kr.
Tkanina- diag-onal dv. šir. met 21 kr. Najmodernejše desinirano
letenako blago . . meter 26 kr. Zelo dober loden dv. sir. meter 32 kr. Desinirano volneno
blago 120 cm . . meter 26 kr. Fa<; 'turano tkanlnsko
blago dvojne sirokosti meter 36 kr.
Jako dobro škotsko modno
blago......meter 40 kr.
Najnovejše modno
blago v iiaiefektticjs h
birvah K'0 cm . . . meter 48 kr. Angleiko modno blago
IVO cm Široko . meter 48 kr
Angd. Sevlot c:irrč IVO cm mtr 50 kr. Tkaninskl seviot P" cm mtr. 62 kr. Ausile^ko   leno modno
blago 120 cm . mfter 70 in 75 kr. Dobro,   desiu rano   lete skn blago
190 cm sirokosti meter 50 kr.
Najfinejše  letenako blago
s sv lo cm Širok,  meter gl, 1 60
Volle lmprlme, cista volna mir. 40 kr
pralno blago po izredno nizkih cenab Levantlne, uajmodnejsi
desin met r 14. 16 in 22 kr.
Najbolj!) Koimonoikl
Levantlne .... meter "21 kr. Crolse - Satinette im-
primč. najboljše vrste . meter 26 kr. Francoeki lepi Atlas-Sa-tin v najmoderneišdi des moter 30 kr.
Zuphir,  noavoauto, lep
desin, najmodernejša fina
izvrfi a......meter 29 kr.
Franc Batlate lmprlme,
natjboljte vrste    .       . meter 26 kr.
Zephlr, Izborne vrate v lepih efektnih de- lil sinih ......meter * kr.
Boaenski Mousseline t hvetleh barvah, z progastim desinom  .... meter 16 kr.
Lepi, jako dobri barhanti 1 £
za obleke od .   . »»kr naprej
La wn-Tennis-Flanell mtr 19 i 24 kr.
Flanelnl kotonl la mtr.od 18 kr. napr.
Himalava-Flanelnl kotonl meter od 21 kr. ii i prej.
Najnovejši lijonski svilni brokatl
v vseh plesovnih barvah mtr. 85 kr.
Za moj bogato prirejeni razposil jalni oddelek obseza v slikali in obsežnosti. — ustrezajoč mnogostranskim željam svojih feastitih p. n. naročnikov — mnogo povečani
(feJjT božični posebni katalog lg2Q
odmerjena, lepo prirejena sukna za krila in bluze iz pavole, Žide in pralnega sukna* platneno blago in razne druge potrebščine,
dalje izrecno opozarjamo, na le v mojem podjetji nahajajoro se božično posebnost, in sicer: jako lepi, slonokošeenobeli svilnati žepni robci v
različnih desinih, ducat gld. 2.40 (tudi posamezno komad po 20 kr.)
konečno v najiikiisnejsi zbirki ilustrovanc, dražestne božične specijalitete mojega raz-pošiljalnega oddelka, kakor usnjatih in plišastih izdelkov, sachets, galanterijskega blaga in drobnino, kina srebrno blago po tovarniški ceni, igrače iu okraske za božična drevesca itd. Zahvaljujoč se najbolje za dosedaj mi v tako obilni meri izkazano zaupanje; mojih čast it ih p. n. naročuikov, zagotovljujem najtočnejo izvršitev vseh cenjenih naročil in bilježim
z velespoštovanjem
trgovina D. LESSNER, Dunaj.
Vzorci in katalogi zastonj in prosio! lJri naročevanji vzorcev prosimo za označbo
vrste in cene sukna. "TSfežl) Blago za plesne obleke, svile, ganilr<> 1. t. «1. v velikanski izberi !
78
Glasovirji
[mw-u tvrdke
Bratje Stingl
na I In nuji In v It iiiliiiipeštl.
Kratki klavirji in pianmo
najbolj&e kakovosti z izborno glasovno in elegantni opravi iz on enjene prva vlrake tovarne a parnim lzdelovi cenah in z desetletnim Ji
Stari klavirji s- jeml.6
Ubiranja in popravljanja naj točneje
polnostjo v priprosti in najveoje kla-
injem po solidnih
imstvom.
v zameno.
se izvršujejo
Zaloga v Ljubljani:
Karol Lorenz
izdelovalec glasovirjev in ubiratelj
v L'obijani, t Prulan št. 27, poleg kopališči
T
Zastonj
fe-
Vsak, ki (i ' • ■ • n.i'■ .hi." i i.' ■ ■■ -! !■ 't malt-mn povračila in d< neskn za carinske stroške
1 gld. SO k*.
in sicer:
1 regulovano uro z verižico, za katero se jamči, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik za smodke; 1 elegantno ksvalirsko kravato za gospode; 1 prstan s imitovanim dragnljem ; 1 iglo za prsa z imitovanim draguljem; 8 mehanična gumba; 10 komadov finega angleškega papirja; 1" komadov finih angleških zavitkov; 1 etni za smodke in 1 preilmet za p'>rnho; ker se nadejam, da si pridobim mnogo narofiiteljev s tem, da jim blago takorekoč na pol poklanjam. Tudi vsakomnr takoj vrnem denar, če ne bi ara Sla natanko in bode vsak priznal, da je to podaritov. Jedina smsIosjfh in niz.poaUl|fstajo proti po&tnemu povzetju, eventuvelno tudi če bo denar preje vpoSlje, pri ilS5J7—3
Wiener Uhren-Eaeport S. Blodek
\Vien, II. a, Hermiiien^HSse 11» L.
Irnicl)  t<> oiMrilnl M m111u   It r II II i 1'    ) M Isliol |AmiiI
\ sako liripa> osi Vsak kascli
katarni uničevalec
(ilotirooKiiMiio l*«miltiivo). (1334-t"> Zavojčki po 'J"» kr. se dob vajo v I<|nt»l|»nl pri : minuti l.rUKtek-u.  lekarna pri „Mariji Pomagaj" ;  I l»t*l<lii |il.
•|'riiUorij.|ii. lokama „pri enoroRU'.
A A A Vard. znamka: Sidro. A^k^a. A A,
LIHIENT CAPSICICOMP.
iz Rlchter-Jeve lekarne v Pragi priznano izborno, bolečine tolažeča mašilo;
po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. so dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to tl6',:(J — 9)
splošno priTubl'eno domače zdravilo
vedno  le v  izvirnih  Nfekleuirah  « naSo varstveno znamko ,,Sidro*4 iz II filter jeve lekarne in sprejme naj bb iz op ezuosti  le take steklenice kot pristne, ki iiuhjo to varst. znamko.
RichteNeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.
Dr. Rose balzam
za želcdec
is lekarne
B. FEAGNEEJA v Pragi
je  le več.  kakor 30 let  občno znnno domače zdravilo slnst vzbujajočega, probavljanje pospe-Bujećega in milo odvajajoč.ega učinka.
varilo 1 Vsi deli anhalažn imajo X   /i.Iv- n s oječo postavno di* po-
novnim varstveno znamko.
(88f>—4) b     Glavna zaloga: Lekarna B. Fragnerja pri „ćrnem orlu'
l*mica, in Mali Strani, ogelj Sporncrjevo ulic«.
Velika steklenica 1 gld.,mala 50 kr.,po pošti 10 kr. već.
Po posti razpošilja ta vsak dan. V I.|ul»l |aitl se dobiva pri gg. lekarjih O. Pi-ccoli, U pl. Toiki''i'/y, M  M irdet8chlHj»er, J. Mayr ; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogersko.
8aI^iiA*sft>]iiaIiifcčl
Primerna darila za božič in novo leto
pri poroča
(18«7—3)
Šelenburgove ulice.   dPOC]£l*iJćl   F- PcttclllGP« Želenburg
ove ulice
l)|Mf*v<» v stekleničicah in kasetab, dišeče zavetje za robce («aehć«s) vse   jako ukusno urejeno in po nizkih cenah. FoloKrHllt'fic »punite lil |»o<r« laicliio. ki zbog svoje dobrote in izvrstne napravo ustrezajo vsem zahtevam
n*> po^r>o jy?,o,^rxc>:^g:o.o;o,o,oo.o.^.TOrii
Pekarija in slaščičarna g
(Jlama trzovina:     T g ]r/\\\   7olo7tlilrr      Poilružnfra: t£
št 21 JalVUU ZadlaZIlllV Vegove ulice št. 12 H
C; Stari trg
Pa
priporoča slavnemu občinstva za
C3
božična in novoletna darila
svojo bogato zalogo raznovrstnih
slaščičarskih izdelkov in okraskov za božična drevesca.
Tn se dobiva Ikrst iih dan svele  iikunin.  t'lrnvo In slastno pekarslto pecivo, vseh vrst kruh hm r len Urah m |irepeeeneo
(Vanille-Zivteback .
V svojih  *lKS>l*wrnlca\li postretam točno z nnjflnejAlui iit**iii<t-iilm pecivom in s finimi prUlulinl  likerji ter z We>rutath>vfn«»in.
Posebno opozarjam na dne  lutll|anMk«?   krofe  in sitviike ■ smetano
uapolnene  hi-hla^rrahm Rollen   ter na (la54 —*J)
pince in božične potice.
Prodaja se na drobno po tovarniških cenah
sledeče blago brez madeža.
4 metre za gld. —*60
Ostanki od ni j a ve kotenine
. bele „ 4 „
a     „ kretona za bluze 4 „
„     n cefira za predpasnike 3
„ porhata za jopice 3 „
„ flanele rudeče 3 ■      a porbata gradi 3 „
„ modnega cefira za krila 5 »/» m. „     „ sivega kroize 4 metre
.     „ oksforda za krajce 3 flanelaste odeje za postelje flanelasta spodnja krila rjube zarobljene po 80 kr., 90 krr gld. 1*— in gld. 1-25.
Na prodaj pri (1756—6»
n
n
II
n
n
n
n
n
n
n
n
—'65 —■75 —-90 —•75 1-1-HO — 50 -•75 llO —*8S
v I    iat>I ju ii i, < klavni tvtr wt. 17.
I šojam si uljudno naznaniti, da sem svojo
glavno trgovino spojeno z zajutrkno sobo
paST preselil
v Špitalske ulice v Schreyer-jevo palačo.
Moja dosedanja trgovina na Mestnem trgu ostane nadalje kot podružnica.
Zahvaljujoč so za do sedaj  mi izkazano zaupanje, prosim,  da se mi isto se nadalje obrani, ter zagotavljani vedno najskrbnejo in najeenejo postrežbo.    Z velespoštovanjem
tovarna salam na par, trgovina z delikatesami, prekajenino in kolonijalnim blagnm.
9
(1898—2)
Laatnina in tisk aN£rodne TiHKarne*