PoStnina plačana v gotovini. Leto XXnM št. 210 LJubljana, nedelja 7« septembra l94i'XIX Cena cent. 70 Upravnlštvo: LJubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. ■ZKLJTJCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije to inozemstva ima Unione Pubblicitš Italiana S.A-Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za Inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica St~ 5, telefon 31-22', 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicltA di provenlenza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano Siloviti boji na vsej vzhodni fronti Leningrad skoro popolnoma odrezan od ostale Rusije — Odbiti proti' napadi na osrednjem bojišču med Roslavljem in Brjanskom Iz Hitlerjevega glavnega stana, 6. sept. Nemško vrhovno vojno poveljništvo poroča: Napadalne operacije na vzhodu potekajo ugodno. V boju proti Angliji je letalsko orožje bombardiralo podnevi železniške naprave na škotski vzhodni obali z bombami težkega kalibra in je uničilo v poslednji noči vzhodno od Sunderlanda trgovsko ladjo s 3000 br. reg. tonami. Močnejši oddelek nemških bojnih letal je bombardiral snoči z dobrim učinkom lope in zaklonišča na letališču v lsmajliji ob Sueškem prekopu. Pri napadu nemških letal na angleško oporišče Suez v noči na 5. septembra so bile uničene tri sovražne trgovske ladje s skupno 14.000 br. reg. tonami. Sovražaa letala niso priletela niti podnevi niti poneči nad Nemčijo. Razvoj operacij na vzhodnem bojišču Rim, 6. sept. u. Dopisnik lista »II Regi-me Fascista« poroča iz nemških v;rov: Nemška uradna poročila v začetku tekočega tedna niso podala ni kakih določnih podrobnosti o razvoja operativnega načrta nemškega vrhovnega poveljništva, pač pa je javnost opazila, da 3. in 4. t. m. poročilo ni več govorilo, da se operacije razv:ja-jo po določenem načrtu, marveč ;e objavljale že čisto določene uspehe. Na temelju teh podatkov bi bil sedaj položaj. na fronti približno naslednji: iVa severu je Leningrad skoraj popolnoma odrezan od ostale Rusije, v sredini so čeie generala Ročka piodrle na področje Br jonska; na jugu so se razvijale 'pripravljalne operacije za ofenzivo preko Dnjepra, Za Leningrad se sedaj govori bolj o tem, da je odrezan, kakor da bi bil obkoljen. Kljub tej fini razliki je praktično bivša carska prestolnica sikoro popolnoma osamljena ter brez vsakega zaledja, odko|-der bi pritekala pomoč v ljudeh in vojnih potrebščinah. Pcdcba je, da so se tud; An-glcaa&i-pomirili s tem stanjem stvari na severnem bojišču, kajti londonska in wa-sh: ngtcnsika propaganda se v veliki meri bavi z raznimi ugibanj; o možnem trajanju o J petra Leningrada za primer obleganja. Namen propagande je seveda prozoren. S tem hcee napovedovati veliko nemško akcijo za popolno obkolitev Leningrada in pripravo za obleganje, da bi potem poudarjala neuspeh nemških akcij, ako bi nemško vrhovno poveljništvo ne podvzelo operacij, o katerih govoie anglosaški propagan-disti. , Glavni namen, ki g« na severu zasleduje nemško vrhovno pcveljnišvo, bi bil dosežen s popolnim osami j en jem Leningrada. Mesto tvori sedaj samostojno obrambno celoto ter nima nikakršnega pomena za ostalo rusko ozemlje. Obkolitev Leningrada ne predstavlja nobene neznanke, pa naj bodo1 njegove srle še tako močne. Vprašanje obleganja je drugovrstnega pomena ter je važno le v toliko, kakšen odpor bo Lahko dalo prebivalstvo, ki šteje, kakor *nano, 3,300.000 duš. Kar se tiče tekočih operacij v srednjem odseku, je vest iz nevtralnih virov o zasedbi Brjanska preuranjena in nima še uradnega potrdila, vendar pa ne taje, da operirajo sile generala Bocka na področju tega mesta. Sovjetska vojska silovito napada levo krilo vojske generala Bocka med Roslavljem in Brjanskom. Po nemških poročilih so bili ti protinapadi povsod odbiti in zlomljeni. V teh protinapadih se Rusi v velik: meri poslužujejo topništva in se zdi, da so na tem mestu osredotočili mnoštvo topov raznih kalibrov in raznih tipov. Nemško poveljništvo se ogiblje oibrambe, ki bi bila vezana na teren, in se poslužuje prožne obrambe, tako^ da če sto zelo glo-boko umika svoje čete ter pušča, da sovražnik napreduje, nakar ga z vešč-m manevrom napada in obkoljuje. Rusko vrhovno poveljništvo si prizadeva nasprotno, da bi prešlo v utrjeno obrambo. Zato dela okope in jarke z necsporljivo veščino in naglico, v katerih se ruske čete upirajo z izredno žilavostjo po cele dneve, cesto do popolnega uničenja. Citateij naj se ne čud:, ako smo v tej kratki sliki posvetili več pozornosti sovjetskim protinapadom kakor direktnim nemškim akc;jam. Izkazalo se je namreč pri operacijah na področju Brjanska. da ti ruski protinapadi le pospešujejo uspehe nemških akcij, ker slabe glavnino maršala Timošenka. Ne glede na izredno odpornost, s katero izvajajo Rusi svoje protinapade, se lahko že seda; ugotovi. da ruska vojaška s.la v srednjem odseku občutno peša. Kar se tiče materiala, Zlasti uporabe tankov zastarelega tipa in topov, ki ;zvirajo delno še iz svetovne vojne, je sovjetska šibkost osohito jasna Razlika med nemškimi in ruskimi operacijami je v bistvu ta, da sovjetske čete uporno branijo ozemlje, doc*1 m prodirajo nemške ob obeh ruskih bokih ter ustvarjajo tako vedno nove opasne žepe. Kar srno zgoraj označ'1' kot pripravljalne operacije za ofenzivo preko Dnjepra, je v glavnem čiščenje zasedenega ozemlja ter prizadevanje za ustvaritev predmestij na obeh straneh Dnjepra. Kakor poroča Propagandacompanie, te Nemcem po srečnem naključju uspelo osvojiti neki most preko Dnjepra poj>olnoma nepoškodovan Borbe za ta most so bile ogorčene toda Nemcem se je posrečilo v zadnjem trenutku s topništvom razbiti 'ovet^e čete. ki so imele nalog, da ga razstrele V teh borbah so Rus4 tudi prvič uporabili oeko novo sredstvo, bombice iz fosforja ki iih mečejo namestu doslej običajnih steklene z bencinom znanih pod nazivom »Cocktail Molotova« To novo sredstvo služi za boj proti tankom, toda pokazalo ie ie neznatno učinkovitost. Te bombice imajo napako, da se predčasno razpočijo. in so zato nevarnejše za onega, ki jih meče. kaivOT za sovražnika. V ostalem so Rusi uporabljali ploščice iz fosforja tudi za zažiganje žitnih polj. pa tudi v tem niso imeli bogve kakšnega uspeha Beda beguncev v Leningradu Helsinki, 6. sept. d. Po položaju, v katerem se nahaja Leningrad je v petek zvečer finski državni informacijski urad objavil naslednje poročilo očividcev s fronte Sovjetske oblasti so prebivalstvo iz leningrajske okolice nagnale v mesto, kjer vlada sedaj silovita gneča. Desettisoči brezdomcev tavajo po Leningradu, sestradani in slabo oblečeni. Ponoči morajo ti begunci spati pod milim nebom, ker ni dovolj prenočišč. Ves promet Leningrada z zunanjim svetom je že več dni prekinjen, ker sc bile od nemških in finskih letalskih napadov pretrgane in popolnoma porušene vse ceste, ki vodijo v Leningrad. Na področju leningrajskega mesta samega je promet zavzel uprav kaotične oblike. Vprašanje prehrane mestnega prebivalstva in beguncev opisujejo očividci kot katastrofalno. 2e dalje časa v mestu ni kruha in tudi zaloge drugega živeža so skoraj porabljene. Pri tej nepopisni bedi je naravno, da so se naravnost epidemično pričele širiti v Leningradu vsakovrstne bolezni. V predmestju Tipuno so očividci videli v bližini tamkajšnje železniške postaje na stotine mrtvih otrok. Maršal Vorošilov je dal razglasiti, da bo vse mesto pognano v zrak, ako bi bilo prisiljeno k predaji. Tako v samem središču Leningrada, kakor tudi v predmestjih že več dni divjajo veliki požari. Poraz sovjetske vojske na karelski ožini Helsinki, 6. sept. d. Neki vojni dopisnik poroča s Karelske ožine, da so bile sovjet-sko-ruske čete, ki so se branile na Karelski ožini, poražene pri Forlampiju, 16 km južno od Viborga. Doletela jih je popolna katastrofa pri poskusu, da bi se umaknile na morsko obalo. Na tem področju so bile sovjetske čete zbrane med Viborgom in Morjem. Dne 28. avgusta so finske čete zaključile svoje obkoljevanje ter stisnile sovjetske čete na ozkem obalnem področju, kjer se je nato pričelo uničevanje. Sovjetske čete "so bile zbrane po gozdovih na obali. Dne 29. avgusta je finsko topništvo pričelo silovito obstreljevati sovjetske čete, zgnetene na majhnem prostoru. Sovjetsko vojno poveljništvo je poizkušalo z jugoza-pada in jugovzhoda poslati obkoljenim divizijam ojačenja, toda ta manever se ni posrečil. Dne 1. in 2. septembra so se finske očiščevalne operacije na terenu nadaljevale in so bila strta še poslednja gnezda sovjetskega odpora. Cesta, ki vodi preko tega bojišča, je sedaj na daljavo 10 km popolnoma zatrpana z uničenim vojnim materialom. Tu leže nešteti tovorni avtomobili, traktorji in topovi. Sovjetski vojaki so odvrgli na begu vse, kar so mogli pogrešati. Po jarkah leže šlemi, pisalni stroji, knjige, vsakovrsten propagandni material, celo glasbila in neštete slike, pisma itd. Samo pri Forlampiju so Finci zaplenili 143 topov, 150 strojnic, 42 poljskih topov, 37 protitankovskih topov, 51 tankov, 120 traktorjev in 1400 konj. Izpovedi ujetega sovjetskega generala Helsinki, 6. sept. d. Pri borbah za Vi-borg je padel / finsko ujetništvo tamkajšnjim sovjetsko-ruskim četam poveljujoči general Kirkičnikov. Po zajetju je ruski general podal nekatere važne izjave o položaju Rusov na fronti. Kakor je bilo v petek objavljeno s pristojne finske strani, je sovjetski general med drugim izjavil, da je vladala v sovjetskih vrstah velike negotovost, ker so bile s sovjetskim vrhovnim poveljštom tako slabe zveze, da so docela izostale vesti o poteku vojaških operacij. Cim so finske čete napadle sovjetske čete z boka, je v sovjetskih vrstah nastala panika. General Kirkičnikov je nadalje izjavil, da so bili on sam, kakor tudi drugi sovjetski častniki vedno pod strogo kontrolo. Kot glavni vzrok zloma sovjetsko-ru-ske obrambe na Karelski fronti je general Kirkičnikov navedel slabo moralo med sovjetskimi četami. Finsko mesto Terijoki 4 popolnoma opustoseno Helsinki, 6. sept. d. Kakor so snoči objavili s pristojne strani v Helsinkih, so sovjetske čete na svojem umiku popolnoma uničile finsko mestece Terijoki ob nekdanji finsko-ruski meji. Rusi 30 mesto uničili s petrolejem ročnimi granatami in dinami-tom. Sovjeti so porušili brez izjeme vse trgovinske zgradbe v mestu. Zaradi naglega prodora finskih čet pa sovjetsko-ruski oddelki na begu niso imeli časa, da bi požgali tudi javna poslopja in cerkve v mestu, dasi so bile pred temi poslopji že pripravljene potrebne množine bencina. Park okrog evangelske cerkve je bil za sovjetsko-ruske okupacije izpremenjen v zabavišče, cerkev sama pa preurejena v Kino Mestece Terijoki je postalo posebno znamenito v pred'anski tinsko-ruski vojni in sicei zaiadi tega, ker je tu finski komunist Kuusinen na Stalinovo povelje proglasil finsko komunistično vlado, ki naj bi strmoglavila zakonito vlado v Helsinkih. Velik plen na osrednjem bojišču Berlin, 6. sept. s. Na centramem odseku fronte je neki nemški arimjski zbor zavzel velike predele ozemlja in prizadejal sovražniku hude izgube Po dosedaj zbranih podatkih je bilo v času od 25. avgusta do 4. septembra ujetih 17.384 ruskih vojakov m oficirjev Zaplenjen ali uničen je bil 101 sovražni tank. Med njimi jih je bilo 13 največje tonaže. Dalje je bilo zaplenjeno 193 topov, 517 motornih vozil in 200 drugih vozov. Sovražni protinapadi so se na tem odseku bojišča izjalovili. Pri teh protinapadih so sovražni oklopni oddelki ob koncentričnem ognju nemškega protitankovskega topništva in pehote utrpeli zelo velike izgube Sovjetski oklopni oddelki so bili popolnoma uničeni Od 63 sovjetskih tankov je bilo 62 uničenih. Na odseku med Ilmenskim jezerom in Finskim zalivom je neki armijski zbor prizadejal Sovjetom. ki so poskušali preiti v napad prav tako velike izgube. Sovjeti so izgubili 6 težkih in 9 srednjih tankov, 7 oklopnih avtomobilov, 20 topov in mnogo lažjega orožja. Od 1. do 3. septembra je bilo na tem odseku bojišča ujetih 2.000 ljudi. V četrtek in petek je bilo uničenih 65 sovjetskih aparatov, med njimi 42 v letalskih spopadih, ostala pa na vzletiščih. Sestreljen je bil tudi neki balon. V Finskem zalivu so nemška letala v bližini Dagoja potopila neko 2000tonsko trgovsko ladjo. Teden anglosovjetskega prijateljstva v Cambridgeu - Rim, 6. sept. u. Od 7. 'do 14. septembra bo v Cambridgeu prirejen teden anglosovjetskega prijateljstva. Svečanosti bo pričel canibridgeški župan. Prireditveni odbor je sestavljen iz 24 osebnosti, med katerimi je lektor glasovite univerze, 12 profesorjev istega vseučilišča in mnog duhovnikov. Letalski boji na zapadu Stockholm, 6. sept. d. V komunikeju bri tanskega letalskega ministrstva ki je bil objavljen snoči, priznava angleško letalsko ministrstvo, da so nemški bombniki napadli včeraj zjutraj neko mesto v severovzhodni škotski. Povzročena je bila gmotna škoda, bilo pa je tudi manjše število človeških žrtev. Berlin, 6. sept. d. Neki britanski pilot, ki je bil s svojim bombnim letalom na vež-balnem poletu, je izgubil orientacijo ter je pristal v bližini nekega kraja v Flandriji. Britanski pilot je tu doživel nenavadno presenečenje. Komaj je zlezel iz letala, so ga nemške straže pozdravile z vzklikom »Hands up!« ter ga odvedle v ujetništvo. V zadregi je britanski pilot poročal o svojih kratkotrajnih pustolovščinah: »Pred štirimi tedni sem prišel iz Kanade preko Atlantika, da bi služil v angleškem letalstvu. Najprej sem letel na letalih vrste Spitfire, na to pa bi se moral navaditi na bombnike vrste Blenheim. V bližini mesta Wash sem sam startal za vežbalni nočni polet. Radijskega operaterja mi niso dali s seboj, ker so v Angliji zelo štedljivi z letalskim osebjem. Kmalu po vzletu sem zašel v vihar in na mah izgubil orientacijo. Najbrže me je velika vodna ploskev skupaj s samotnostjo tako zmedla, da sem smatral obalo, ki se je nato naenkrat pojavila pred menoj, za obrežje pri Washu in sem tako pristal.« Vojna na Kitajskem Tokio, 6. sept. a Tiskovni urad japonskih sil na Kitajskem javlja, da so v teku obširne operacije proti rdečim kitajskim vojskam v pokrajinah Šansi, Čahar in Ho-pe. V teku teh akcij so bile kitajske čete pregnane iz krajev, kjer so si uredile obrambo v velikem obsegu. Japonske čete jih z vso naglico zasledujejo. Vezbe angleške posadke v Hongkongu Tokio, 6. sept. u. Iz Hongkonga poročajo, da se žete tamošnje britanske posadke in civilni dobrovoljci udeležujejo vojaških vaj, ki so se začele v petek in bodo trajale ves teden. Vaj se udeležujejo tudi pomorske in letalske sile v Hongkongu. Justifikacije v Franciji Pariz, 6. sept. d. Današnji pariški listi objavljajo naslednji razglas: Po napadu na pripadnika nemške vojske je bilo 22. avgusta razglašeno, da bodo za vsak nov atentat ustreljeni talci. Navzlic temu opozorilu je 3. septembra zopet postal žrtev atentata član nemške vojske. Rezultat preiskave kaže, da krivec ne more biti nihče drugi kot neki francoski komunist Kot repre-salijo na to podlo dejanje so bili 6. septembra 1941 ustreljeni trije francoski talci. Obnovite naročnino! Sovražni oklopni automobili na fronti pri Tobruku razpršeni Uspešni boji s sovražnimi prednjimi silami na libijskem bojišču - Bombardiranje sovražnih postojank pri Tobruku in Marsa Matruchu Glavni stan italijanskih Oboroženih SU je objavil 6. septembra naslednje vojno poročilo št. 459: V severni Afriki je naše topništvo na ironti pri Tobruku obstreljevalo tn razpršilo sovražne oklopne avtomobile. Spopadi s sovražnimi prednjimi silami so se razvijali v korist naših čet. Nemška letala so napadla vojaška stanovanja in letalska pristanišča v območju Tobruk in Marsa Matrucha. Sovražno letalstvo je izvršilo polete nart rripolis in Barco. Pri teh je bilo zadetih nekaj civilnih poslopij in neka bolnišnica. Bilo je skupno 31 mrtvb in 56 ranjenih, po večini bolniki, ki so se lečili v bolnišnici. V vzhodni Afriki so pri Oolkefiju napadli še neko drugo bolniško središče, kjer pa so povzročili samo gmotno škodo. V odseku Kulkvaberta je sovražnik izkoristil meglo in je poskusil iznenaden napad. Takojšnji in siloviti odpor naših budnih oddelkov ga je prisilil k umiku, pri čemer je sovražnik pusti! na bojišču mnogo mrtvih. Letalski napadi na Sueški prekop Ankara, 6. sept. d. Po informacijah, ki so v petek zvečer dospele iz Kaira, so nemška letala v noči na petek ponovno napadla področje ob Sueškem prekopu. Po uradnih britanskih vesteh so nemška letala metala rušilne in zažigalne bombe, ki so povzročile gmotno škodo v kanalskem pasu. Dve osebi sta bili ubiti, tri pa ranjene. Med napadom nemških letal je bil dan v Kairu ter v drugih krajih severnega Egipta letalski alarm. Duce in Hitler na vzhodni fronti mnanp mm Duceja in Hitlerja navdušeno pozdravljajo vojaki na nedavno zavzetem področju Sovjetske Rusije Japonska razširja vojno pripravljenost Mobilizacija transportnih sredstev — Obvezno vežbanje akademske mladine z orožjem Tokio, 6. sept. u. Ministrski svet je sklenil izvršiti načrt za mobilizacijo prevoza in prometa za državno obrambo. Načelnik ministrskega odbora, ki je izdelal načrt, general Bazuki, je pojasnil, da se s tem prevozna in prometna sredstva izročajo v neposredno razpolago za vojne namene, ker tako zahteva sedanji mednarodni položaj. Obenem je bil ustvarjen poseben odbor za protiletalsko zaščito, urad za propagando pa je začel razširjati med ljudstvom knjižico o navodilih za zadržanje med letalskimi napadi. Ministrski svet je tudi sklenil obvezno dolžnost za vseučiliške dijake, da se morajo izučiti ravnanja s poljskimi in gorskimi topovi ter vodstva oklopnih avtomobilov in drugih motoriziranih voz. Vsi vseuči-liščniki, ki so telesno sposobni, se morajo učiti pilo tiran ja, srednješolci pa se morajo učiti jadranja z brezmotornimi letali. V ta namen bo razdeljeno večje število brez-motornih letal po raznih pokrajinah japonskega cesarstva. Ameriške vabe New Fork, 6. sept. d. V vseh možnih tonih obljub in groženj si prizadeva new-yorški tisk vplivati na stališče Japonske. Tako je objavil včeraj »New York Times« uvodnik, v katerem se izčrpno bavi s položajem Japonske ter skuša dokazati, »da so resnični interesi Japonske v območju ameriške in britanske nadvlade na morju«. List pravi, da bi si Japonska te interese lahko zavarovala s preprostim preokretom v svoji zunanji politiki. S sporazumno likvidacijo kitajskega spora bi si Japonska zagotovila na Kitajskem neizčrpno tržišče za svoje blago. »New York Times« obljublja Japonski, da bi Zedinjene države v takem primeru gotovo opustile utrjevanje svojih oporišč na japonski strani Tihega oceana. Nadalje bi bil po mnenju navede-n«ga lista mogoč tudi primeren sporazum o razmerju moči ameriške in japonske vojne mornarice Svoja obetanja pa zaključuje »New York Times« z odkrito grožnjo, da z Japonsko, ki zahteva osvojitev Azije, Zedinjene države pod nobenim pogojem ne morejo sodelovati. Japonski poslanik pri admiralu Darlanu Vlchy, 6. sept. d. Podpredsednik vlaie admiral Darlan je včeraj sprejel japonskega poslanika pri francoski vladi Sotomatsu Kato. »JUTRO« št 210 2 t Nedelja, 7. IX. 1941-XDL Vojna v zaledju Vsi poročevalci se strinjajo v tem, da je šele vojna na Ruskem vojna v pravem pomenu besede. »Prejšnji pohodi,« — piše Felice Bellotti, berlinski poročevalec »Stam-pe«, — »so imeli vsak svoj posebni značaj: vojna na Poljskem je bila generalna skušnja nemških oboroženih sil, vojna na Norveškem sijajna odprava, ki je dala letalstvu priložnost, da se izkaže, vojna na zahodu je prinesla zmagoslavje oboroženih čet, ki so ga operacije na Balkanu znova potrdile. Sedanja vojna proti Rusiji pa je povsem nekaj drugega. Seveda imamo tudi tu padalce, motorizirano pehoto, motocikliste in kolesarje; a ti oddelki imajo od oklepnih oddelkov samo hitrost, ne pa tudi njihovega čvrstega oklepa in morajo zaradi tega paziti, da jih ne napadejo sovražne oklepne čete; manjka jim odporne in prebojne moči, ki je lastna oklepnim divizijam. Zato leži med razpo-stavo pehote in oklepnih prednjih straž mnogokrat po nekaj desetin kilometrov ozemlja. Rusi so se iz prejšnjih vojnih operacij marsikaj naučili. Zato pri napadih nemških oklepnih čet kratkomalo odpro svoje vrste in jih puste skozi, nato pa znova strnejo bojno črto ter počakajo pehote, s katero se spuste v boj. Pogosto se ta način bojevanja tragično konča, kajti okrog Rusov se skle- ne obroč iz železa in ognja, ki mu nihče ne ^-saboterji lahko predado sovražniku, ako se uide; katerikrat s^ tudi zgodi, da dosežejo sovjetske čete nekaj koristi, ker morajo nemški oklepni vozovi, ki so prodrli, napraviti »levo v krog« in v hrbet napasti prav tiste oddelke, ki so se bili izprva razmaknili pred njimi; tako včasih Rusi dosežejo svoj namen: o vre ti nemško napredovanje. * Ruska vojska ima posebnost, ki je ne najdemo pri nobeni drugi: sabotažne oddelke. To so oddelki, ki se skrivajo po gozdih in vaseh ter spuščajo nemške čete mimo, čez nekaj dni pa ob določeni uri izvrše dobljene naloge: pognati kak most v zrak, presekati kako železnico, zažgati vasi, položiti ob cestah mine ali streljati na trenske kolone. Ti oddelki utegnejo biti sestavljeni is štirih ali petih mož ali tvoriti po cele bataljone, kakršna je pač njihova naloga. Kadar je sabotažni oddelek zelo močan, je konec vselej isti, namreč Nemci podv~a-mejo protinapad in uničijo neprijatelje, ki nosijo redno uniformo in ki jih je zaradi tega treba smatrati za vojake. »Sabotažne patrulje« pa rastopajo povsem drugače. V okolici Dvinska je nemška Feld-polizei prijela eno teh patrol, čeprav je bila spretno skrita v senu na neki pristavi. Da bi bila nesreča popolna, so saboterji trdno spali. Bilo jih je pet mož, na oko docela podobnih ubogim kmetom. Blizu njih so Nemci našli v senu z oj dinrmita, čeprav se malokdaj zgodi, da bi kmetje spali v takšni druščini. Prijeli "> jih, a Rusi so se rotili, da so nedolžni in da se jim niti ne sanja, kako je prišel dinamit v seno. Gotovo so ga skrili boljševiki, da bi pognali pristavo v zrak. Morda bi bili Nemci verjeli temu zatrjevanju, ko bi ne bili našli v žepu enega izmed njih dveh zanimivih dokumentov. Prvi je bil zemljevid v razmerju 1:25.000, na katerem so bile razne točke zaznamovane z rdečilom, drugi pa pisanje s tole vsebino: »Ukaz za operacije od 15. do 20. julija. Dne 15.: razstreliti železniški most (čez Dvino) na progi Potock-Dvinsk. Mina je pripravljena v srednjem stebru. Zadostuje kilogram dinamita, položen v odprtino, ki je sedaj zadelana z mavcem. 10 cm vžigal-ne vrvice je dovolj, da se spravite na varno (ta predmet je na zemljevidu označen s številko 1). Most ne sme zleteti v zrak prej kakor ob 16., in ne pozneje kakor ob 19. — Dne J6.: Položiti 30 min vzdolž ceste, ki vodi v Potock. Razstrelivo je spravljeno na pristavi kolhoza št. 36 v kaptavski okolici (številka 2 na zemljevidu). Po izvršitvi te naloge zažgati pristavo, a prej, če mogoče, odstraniti domačine.« Zanimiva listina je obsegala skoraj dve strani podobnih navodil za požige hiš, polivanje žitnih shramb z bencinom, razstre-litve mostov in miniranje cest. Končavala se je z besedami: »Po opravljenju naloge se izkaže, da ne morejo dohiteti svojega oddelka.« Boljševiški sistem je v Rusih polagoma ubil vsakršno individualnost, sleherni čut neodvisnosti in osebnosti. Za nemškimi črtami se počutijo ti ljudje kakor izgubljena živina in samo iščejo tistega, ki bi jih spet »vrstil v čredo. Posledica te miselnosti sedanjega Rusa je, da se jih izmed desetih »sabotažnih oddelkov« sedem preda sovražniku, preden pride do dejanja. To razmerje velja seveda o skupinah po štiri ali pet ljudi, zakaj, kadar gre za bataljone, se ukazi spoštujejo, toda sovjetski bataljon, ki se giblje v nemškem zaledju, stori manj škode in je dokaj manj nevaren kakor pet ali šest odločnih posameznikov, preoblečenih v kmete. Drugekrati je v isti kraj poslanih po več sabotažnih oddelkov, ki nobeden izmed njih ne ve za ostale. Ko je že videti, da se je vojna oddaljila, se s strelom iz puške ali vzbunom dinamitnega naboja p ične bitka, ki je njen konec zmerom enak: boljševiki se zgrnejo v kako vas in se, ko so obkoljeni, obupno bore do zadnjega, čeprr. • je r.iska miselnost docela različna od naše, se vendar zavedajo, da pomeni v tem primeru izgubiti toliko kakor poginiti: zavedajo se, da Nemci ne prizanašajo partizanom in sa-boterjem. Sicer pa je vladal vsemu sovjetskemu sistemu trd in neizprosen zakon. Kdor pogreši ali kdor ne uspe, plača z glavo! iilanca vojne na morju Dosedaj je bilo potopljenih nad 13 milijonov ton angleškega brodovja Berlin, 6. sept. s. Včerajšnji jutranji tisk in nemški politični krogi opozarjajo predvsem na pomorsko vojno proti Angliji. Vsi listi objavljajo statistiko, po kateri je bilo od pričetka vojne do dane3 potopljenih skupno 13,088.283 reg. ton angleških trgovskih ladij ali ladij, ki so bile v službi Anglije. Vse je potopila nemška mornarica in nemško letalstvo. Nemška mornarica s podmornicami vred je potopila 9 milijonov 532.700 ton, letalstvo pa" 3,555.583 ton. V teh številkah so upoštevane, kakor se izrecno zatrjuje, samo ladje, katerih potopitev je bila ugotovljena. Vštete niso ladje, ki so se potopile zaradi min in ne številne poškodovane ladje, ki večinoma ne bodo več sposobne za plovbo. Listi opozarjajo na velik delež Italije, katerih zračne in pomorske sile so potopile 122 tovornih ladij in 23 petrolejskih ladij v Sredozemlju in 52 ladij ter 6 petrolejskih ladij na Atlantiku. Obsežna tonaža 203 ladij, ki so jih potopile italijanske pomorske in letalske sile, ni všteta v številkah nemške statistike. Komentirajoč statistiko, ki se sama komentira, opozarjajo nemški listi, da orožje osi počasi, toda gotovo uničuje angleško moč in čedalje bolj ograža oskrbovalne poti Anglije. Monakovo, 6. sept. s. Težke izgube na tonaž\ ki to jih Angleži utrpeli na Atlantiku tudi v mesecu avgustu, dajejo tisku priliko, da opozori na neizprosno in žilavo delovanje nemških podmornic, ki bodo gotovo zmagale v bitki za Atlantik. »Miinch-ner Neueste Nachrichten« omenjajo ob tej prilik; nove težave, s katerim mora računati nemško poveljstvo v bcrbi za Atlantik. toda dodajojo, da je dejstvo manj številnih konvojev na tem morju ne samo znak polnega uspeha nemških podmornic, temveč tudi okolncst za pravilno presojanje velike važnosti težkih izgub, ki so jih Angleži utr-pel\ »Vdlkischer Becbachter« poudarja, da imajo angleški konvoji izredne izgube kljub ojačenju angleške obrambe in da se bodo izgube s podaljšanjem noči še povečale, tako da Angleži ne bodo mogli več dolgo upati na obnavljanje potopljenih 'ladij z novimi gradnjami. Glede položaja na vzhcdni fronti opozarjajo v »Miinchener Neueste Nachrch-ten« na nevaren položaj, v katerem se ie znašla ruska mornarca v Baltiku po nemških in f;nskih uspehih v Finsekm zalivu. List poudarja, da sc sami angleški vojaški krogi zelo v skrbeh glede tega in pravijo, da bo z napredovanjem Nemcev ruska mornarica čedalje bolj izgubljala kontrolo nad Finskem zalivom, medtem ko ni možnosti za umik, razen za manjše ladje, ki se lahko pcslužijo Stalinovega kanala in dospejo v Severno morje. Opozarjajoč na nevarnost, ki se kaže za Anglijo zaradi zbližanja med angleškimi *n boljševiškimi političnimi krogi, omenja »VoHkischer Beobachter« med drugim, da so bila Churchillova predvidi nja in njegovih sodelavcev, kakor se bo nekega dne izkazalo, glede prispevanja bolj-ševiške vojske popolnoma zmotna in da bo izšla os iz vojne na vzhodu bdi j močna kakor prej, Angl:ja pa se bo znašla pred skoraj nerešljivo nalogo, očistiti svojo kri od boljševiškega strupa. »Tudi »Niirnberger Zeitung« opozarja na angleško propagando glede ruskega odpora, ki temelji na 'lažnem optimizmu. Sleherni nevtralni opazovalec se lahko o tem prepriča, da je angleški optimizem zgrajen na lažn;h dejstvih samo zaradi tega, da se vzbujajo v angleškem narodu iluzije, ki so po izjavi samih angleških ministrov najbolj nevaren sovražnik Anglije. Obstreljevanje konvoja v Rokavskem prelivu Biriin, 6. sept. d. Nemško daljnostrelno topništvo je z obale Rokavskega preliva že večkrat obstreljevalo britanske ladje, ki poizkušajo prodreti skozi preliv. Kakor je bilo danes javljeno s pristojnega mesta v Berlinu, je tudi včeraj popoldne nemško daljnostrelno topništvo s svojih tamkajšnjih postojank, uspešno obstreljevalo angleške ladje. Danski parnik potopljen Kodanj, 6. sept. s. Veliki 13.000tonski parnik »Malaja« je bil potopljen. Ladja je bila v angleški službi in je spadala med najlepše in najmodernejše edinice danske mornarice. Posadka je štela 24 ljudi in je vsa utonila. Povratek francoskih čet iz Sirije Pariz, 6. sept. d. Kakor poročajo iz Mar-seillesa, je v tamošnjo luko dospel konvoj treh francoskih ladij »Cadix«, »Sinaia«, »Marrakech«, s katerimi so se vrnile francoske čete iz Sirije. Protižldovska razstava v Parizu Pariz, 6. sept. d. V Parizu je bila službeno otvorjena razstava »Zid in Francija«. Pri otvoritvi je bil tudi poslanik vichyj-ske vlade v Parizu de Brinon skupaj s komisarjem za židovsko vprašanje Vale-datom. Razstavo je organiziral francoski institut za proučevanje židovskega vprašanja. Naraščajoče pomanjkanje v francoski Somaliji Vichy, 6. sept. d. Po vesteh, ki so bile razširjene preko radijske postaje v Dži-butiju v francoski Somaliji, vladajo tamkaj obupne zdravstvene razmere in sicer zaradi britanske blokade, ki je onemogočila normalno oskrbovanje in prehranjevanje tamkajšnjega prebivalstva. Položaj v francoski Somaliji postaja od dneva do dneva težji. 2e dva meseca se med prebivalstvom širita zlasti skorbut ln beri-beri in število bolnikov vznemirljivo narašča. Poštni promet med Bolgarijo in Albanijo Sofija, 6. sept. s Na osnovi pogajanj, ki sta jih vodila te dni v Ohridu bolgarski prometni minister Goranov in generalni direktor albanske poštne in brzojavne službe inž. Narani, se je pripravila konvencija o poštno-brzojavnem prometu med obema sosedama. Poštni promet se bo v bodoče med Bolgarijo in Albanijo razvijal v smereh Kačane-Skoplje-Tatovo in Resenj-Korfla. Telefonske zveze se bodo vzpostavile na progi Skoplje-Tetovo-Debar-Tirana. Preko Albanije bo mogoča v bodoče tudi zveza med Bolgarijo in Italijo. Brzojavke se bodo pošiljale lahko tudi po brzojavni progi Skoplje-Tetovo-Bitolj-Korča. Bolgarski listi poročajo obširno o tem sporazumu in naglašajo njegov pomen za brzo poStno, brzojavno in telefonsko zvezo med Bolga-rijot Rum unijo in Italijo. Minister Thaon di Revel odpotoval iz Berlina Berlin, 6. sept. (DNB.) Italijanski finančnim inister grof. Thaon di Revel, ki se je na povabilo nemškega finančnega ministrstva pretekle tri dni mudil v nemški prestolnici, je v petek zvečer zapustil Berlin. K poslovitvi od italijanskega državnika so se na anhaltskem kolodvoru zbrali nemški finančni minister grof Schwerin von Crosigk, italijanski poslanik Dino Al-fieri ter druge odlične osebnosti. Myron Taylor pri papežu New York, 6. sept. d. Iz Vatikana je bilo včeraj sporočeno, da je papež sprejel posebnega Rooseveltovega odposlanca My-rona Taylorja, ki je prejšnji teden dospel v Rim. Sodijo, da bo Taylor ostal samo nekaj dni v Vatikanu ter da je prinesel papežu osebno Rooseveltovo poslanico. Tay-lor se bo takoj vrnil v Ameriko ter bo morda olnesel s seboj odgovor vatikanskega suverena. Nov šef madžarskega generalnega štaba Budimpešta, 6. sept. d. Sef generalnega štaba madžarskega honveda general Werth je iz zdravstvenih razlogov podal ostavko, ki je bila sprejeta. Generalu Werthu bo sledil kot bodoči šef generalnega štaba general Szombathely. Admiral Horty se je od-stopivšemu generalu Werthu zahvalil za pomembne uspehe dosežene v zadnjih treh letih, ki so omogočili teritorijalno povečanje Madžarske. Anglija potrebuje nujno ameriške pomoči Monakovo, 6. sept. s Tukajšnji listi še vedno živahno razpravljajo o angleškem pritisku na Zedinjene države, da bi Wa-shington pospešil dobave vojnih sredstev ter da bi se aktivneje udeležil vojne. »Milnchner Neueste Nachrichten« poudarja, da se angleški tisk prizadeva na vse načine, da bi se v Ameriki na široko razširili klici na pomoč, ki jih preko Oceana pošilja predsednik angleške vlade, iz Kanade pa kanadski ministrski svet. Oba poudarjata, kako zelo je nujna pomoč iz Amerike. V nedvoumnih besedah naglašajo Angleži danes, da se Zedinjene države ne morejo več držati daleč od jasne odločitve, češ, da bi britanski imperij lahko sam vzdržal vse napade osi, nima pa dovolj sile, da bi sam izvojeval zmago. Dasi so govori obeh imenovanih predsednikov vlad določeni za to, da bi prisili ameriško javno mnenje k odločitvi, je vendar nesporno dejstvo, da odkritost, s katero obe vladi razpravljata o sedanjem perečem položaju, izziva nemajhno razburjenje v Angliji. Zdi se, da je Roosevelt ob sestanku na Atlantiku poučil Churchilla o težkočah, ki jih opozicija dela njegovemu bojevitemu programu. Anglija se boji lastnih zaveznikov Tokio, 6. sept. s. »Niči-Niči« razpravlja v daljšem članku o angleški in ruski okupacij5. List pravi, da so angleške čete nastopale tako, kakor da bi hotele braniti Indijo pred Rusi na njihovi pjti od severa proti jugu. To dokazuje, pravi Ust, da s« Anglija ne boji samo sovražnikov, marveč tudi lastnih zaveznikov. Prehrana Grčije Atene, 6- sept. d. Od zaključka vojnega pohoda proti Grčiji je Nemčija Grčijo redno oskrbovala z žitom. Kakor poročajo iz Soluna, je v glavno mesto Makedonije sedaj spet dospelo 50 vagonov žita iz Nemčije in je vse to žito določeno za prehrano grškega prebivalstva. Carigrad, 6. sept. d. Kakor poroča tukajšnji list »Vatan«, pripravlja turški Rdeči križ veliko pomožno akcijo za grško civilno prebivalstvo. V tej pomožni akciji so nemška oblastva v Grčiji turškemu Rdečemu križu obljubila vso možno podporo. Rdeči križ poroča Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa je prisilo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dv;gnejo v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22b. Aljaž Frančiška, S. Auctora-Željo Antonija, Brnobič Josip Glad Neža, Gorjanc Andrej, Gregorič Mila, Ignijatovič Slavko, Jagodic Anica, Jano;l;č Katarina. Jovano-vič Bcžana. Jovič Jefta, Krcvs Pavla, Krstič Marija, Lazarevič Rado, Makarovič Tone, Mihajlovič dr Boeena Milovič Valentina, Minovič-Skopet Angefla Muselj Ljudevit, R;barič Zorka, Ribič Antonija Se-jak Valentin, Smolič Janez, Š'lc-r Ludvik. Štenber-ger Ivan, Štucin Katarina. Vlasinič Boginja, Vis&čnik Franc, Kovačič Mario. Pošto naj dvignejo: Cejan Branko. Gubčeva 10, Cibic Franc, učitelj, Čretnk Rozika, Vrhovčeva 3, Čudež Ben poštna uradnica. Dagarin Peter, glavna carinarnica, Frangež s. Evalda, Za gradom 3, Gogala dr. Stanko, Bežigrad, GcstinčaT Meta, upravnica po>šte, Hacin dr. Zora, Josifovič Ica. Glavarjeva 10, Jug Jože. Nabavljalna zadruga drž žel., Jurca dr. Cirili, Keržičeva 6. Kanduč Rajkc, profesor. Kezele Ljudmila, C. Soške d:vizije, Klemene Anica. Dolenjska 2, Matkovič, pravoslavni prota. Mlaker Lija. Gosposvet-ska 13, Meden Viktor, Celovški. Mlakar Žarko, Šmartinska c. Mlinar Ivan, Krakovski nasip. Muri ing. Lambert, šef »Obnove«, Pokojninski zaved za nameščence. Pokom dr. Mirko, Šmartinska c., Praprotn:k Štefan, Dolenjska c., Predstojništvo cister-cijancev, Slomškov dom, Rozman Pavlina, Rožna dolina, Rudnicka Sohnenwald Ha-nja, Dom visokošolk, Simonič JUTRO« št 210 _■ 3 =============== Mladini čim več kmetijskega pouka! Nedelja, 7. IX. 19«-XIX= nahajala tudi bl:žnja stanovanjska in gospodarska poslopja, vendar je gasilcem po triurnem neumornem delu uspelo lokali žira ti požar. V bližini stanujoči vojaki, ki so takoj prispeli na kraj požara, so pridno pomagali domačim gasilcem pn gašenju. Z obema poslopjema je zgorelo v kozolcu 5 štantov sena, kočija, težek kmečki vez in dva veffika plato-vozova, v skladb šču pa je zgorel vagon praznih zabojev in neka; premoga. Na kraju požara je ostala požarna straža, ker sta še v poznih dopoldanskih ur^h krma in premog še vedno tlela. Škoda znaša preko 70.000 liir, obe poslopji pa sta bili zavarovani samo za 19 t:soč lir. ŠPORT Dva dneva atletov Danes ob 17-1» jutri ob 16.30 bodo na mitingu za prvenstvo Ljubljanske pokrajine Bliža se novo šolsko leto. Le malo dni še in spet se bodo odprla vrata šolskih stavb in se napolnile učne sobe z našo mladino-. Letošnje šolsko leto se pričenja v izrednih razmerah in skrb mnogih staršev je, kam bi napotili svojo mladino, da bi laže prišla do poltenega kruha. Nove razmere nas silijo, da temu vprašanju posvetimo mnogo premišljevanja, saj prevladuje mnenje, da številna študirajoča mladina ne bo našla namestitve, ker so službena mesta po večini že zasedena in že dovolj nezaposlene inteligence *a-k.a na izpraznjena mesta. j Za rešitev tega važnega in perečega vprašanja se čujejo razni nasveti, pnpo-toča s« obrt in trgovina, toda Je redki so, k; k; se spomnili našega najvažnejšega stanu, kmečkega stanu. Naš narod se po ogromni večini bavi z obdelovanjem polja, živinorejo, sadjarstvom, vinarstvom itd. Vse te gospodarske p.uioge pa so pTi nas šele v razvoiu. Pot V izboljšanju in večji donosnosti zemlje ter splošnega gospodarskega vzpona je strma. Kljub temu naše kmetsko gospodarstvo mnogo prepočasi napreduje; po naravi inteligentnejša kmečka mladina se namreč odvrača cd kmečkega živil ja in išče i.amestitve po mesenih službah ovarnah itd., ker misli, da se bo lažje in udobnejše prebla skozi življenje. Eden glavnih vzrokov odvračanja od kmečkega dela je nepoznanje važnosti in (lepote kmetovanja, nepoznanje blagodati proste narave in zavest, da je kmečki stan premalo upoštevan. Kakor za vse druge poklice je tudi za kmetovanje potrebna gotova stopnja strokovnega znanja in ;n- Maksimalne cene Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konzumentov, prodajalcev in prod učen tov je mestni tržni urad spet predložili Visokemu Konrsariatu najvišje cene za tržno blago ter jih je ta odobril. Ž odlokom št. 873 Visokega Komisaria-ta. za Ljubljansko pokrajino določene najvišje cene veljajo od ponedeljka 8. t. m. zjutraj do prihodnjega ponedeljka 15. septembra zjutraj, ko bodo stopile v veljavo v petek 12. t. m. določene cene. Najvišje cene, ki je dovoljeno po njih prodajati b!ago v Ljubljani, so naslednje: Domači krompir 1.10 L. na drobno; koli eraba 1 L.; rdeča pesa 1 L.; n;zki stročji fižol 1 L.; visoki stročji fižol 2 L; fižol kifeljčar v strečju 2.50 L.; novi luščeni fižol 2.50 L.; rdeči korenček brez zelenja 2 L.; rumeno korenje 0.50 L.; repa na drobno*, pod 10 kg, 0.70 L., na debelo 0.50; zeljnate glave na drobno 0.70 L.; zelljnate glave na debelo 0.50 L.; ohrovt 0.80 L.; glavna ta solata 2.50 L.; endivija 2 L.; kumare 1.20 L.; večje kumarice za vlaganje, ki jih gre 30 na k;logram, 3 L.; majhne kumarice za vlaganje, ki jih gre okrog 125 n.a kilogram, 8 L.; jedilne buče 0.50 L.; domača čebula 1 L. Opozarjamo, da je prepovedano prodajanje domače rdeče čebule po ceniku bele uvožene čebule. Ša-lo-ta 2 L.; česen, ki gre 25 glavic za kg, 2.50 L.; liter luščenega graha 3.50 L.; kilogram graha v stročju 2.50 L.; mehka špinača 2.50 L.; trda špinača 1.50 L.; kislo zelje 2.50 L.; kisla repa 2 L.; domač'' paradižnik 2 L.; liter lisičk aH parke! j cev 1 L.; kilogram štorovk 2 L.; kilogram velikih razvitih jurčkov z odprtim klobukom 6 L.; saj je treba razrezati najmanj 10 kg zdravih jurčkov in j'h posušiti za en kilogram suhih gob, ki jih sedaj trgovci plačujejo po 65 L.; majhni jurčki za vlaganje z zaprtim klobukom 10 L.; liter suhih namiznih malin 3.50 L.; kilogram mokrih ma-l;n za vkuhavanje 3.50 L.; domača namizna jabolka I. vrste 3 L.; II. vrste 2 L.; domača jabolka črviva, oibtolčena, nagnita in nedozorela za vkuhavanje 1.50 L.; domače breskve 3 L.; domače slive 3 L.; domače rumene slive 3 L.; domače češplje 3 L.; domači ringlo 3 L.| domače hruške od 2 do 4 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo vse cene za kilogram. Na novo opominjamo prodajalke in gospodinje na red pri kup-ovanju in prodajanju, predvsem pa na to, da je dovoljeno prodajati :n kupovati po nižjih cenah, nikakor pa ne prodajati in tudi ne plačevati po višjih cenah kot so določene. Tako prodajalke kot kupovalke so se pa tudi že prepričale o strogosti vseh protidraginjskih uredb, odlokov in predpisov, saj iz l;stov lahko vsak dan zvedo za vedno višje kazni. Posebno pa opozarjamo tudi prodajalce sadja, predvsem pa jabolk, da morajo imeti cene prav tako napisane kot branjevke. Listke s cenami že ves teden dele živilski Prišetek koncertne sezone V petek ob 20. je začela Glasbena matica novo koncertno sezono s koncertom v frančiškanski cerkvi. Prireditev je vzbudila znatno zanimanje in vse klopi v lepem božjem hramu je zasedlo občinstvo, ki je s pozornim zanimanjem sledilo izvajanju skrbno izbranega programa. Koncert se je začel s Frescobaldijevim Preludijem za orgle solo. Prof. Pavel Rančigaj, eden izmed trojice sodelavcev tega cerkvenega koncerta, je izvajal skladbo italijanskega mojstra z vso mogočnostjo njenih zvočnih prelivanj, stopnjevanih z vzvišeno resnobo verskega motiva. Tudi poznejše točke, ki jih je izvajal na orglah frančiškanske cerkve prof. Rančigaj kot solist ali kot spremljevalec, so pokazale, da je v odlični meri kos nalogam, ki jih zastavlja izvajalcu ta mogočni instrument Naš priznani violinski mojster, profesor Glasbene akademije Jan Šlais je s Han-dlovo Sonato in sol minore in z Bachovo Ario dosegel višinske točke tega koncerta. V krasnem skladu se je njegova violina zlivala z zvoki orgel in opajala poslušalce z lepoto obeh skladb, izmed katerih j® posebej še Bachova Aria v tej umetniško globoko občutni interpretaciji potrdila svoj srtari sloves. Operna in koncertna pevka Franja Go-Itobova je po najnovejših glasbenih študi- teligence. V tem pogledu se je pri nas še vse premalo storilo in ima kmečka mladina premalo prilike, da bi se megla strokovno izobraziti in dovOlj spoznati važnost kmečkega stanu, od katerega zavisi napredek slovenske vas-.. Doživljamo drugo svetovno vojno. Že ob prvi v letih 1914 do 1918 smo začeli ceniti pomen kmečkega stanu, ki skrbi za prehrano ljudstva. Danes gotovo ni med nami nikogar, ki bi se mu to spoznanje globoko ne vtisnilo v možgane. Prav tako moral bit; upoštevan tudi v dneh svetovne-kakor je krnet cenjen v vojnem času, bi ga miru, čeprav se tedaj tega tako občutno ne zavedamo. Vedno imejmo v mislih, da je kmet tisti, ki obdeluje polje in redi živino, kar oboje so- naše najpotrebnejše življenjske potrebščine. Važnost kmečkega stanu zahteva odgovarjajoče kmečko strokovno znanje, ki ga moTa biti deležna kmečka mlad;na. da bomo tudi v kmetijstvu resnično napredovali. Našemu narodu so potrebne kmečko-strokovne šole od osnovnih do najvišjih. Veliko se je že govorilo in pisalo o osnovnih kmetijsko-nadaljeva'lnih in gospodinjskih šolah, ki naj bi bile pr vsaki ljudski šoli na deželi. Kakor je obvezno obiskovanje obrtnih in trgovskih nadaljevalni šol obrtniškim in trgovskim vajencem, ravno tako važno in nujno potrebno je za kmečke mladeniče m mladenke obiskovanje kmečko nadaljevaln h in gospodinjskih šol, kjer naj bi dobila kmečka mladma vsaj osnovno strokovno kmečko izobrazbo. Naše meščanske šole kaj nr Kakor že napovedano, bo drugo tekmovanje za prvenstvo Ljubljanske pokrajine danes in jutri v lahki atletiki na Stadionu ob Tyrševi cesti. Prvi dan se bo tekmovanje začelo ob 17., v ponedeljek pa že ob 16.30. Razne račune in napovedi o zmagovalcih tega važnega atletskega nastopa smo položili dan ali dva pred tem, danes pa navajamo samo še podrobni razpored disciplin, ki so približno po polovici razdeljene na oba termina. V nedeljo je spored razdeljen takole: 200 m predteki, skok v višino, met kladiva, tek na 800 m, tek na 400 m z zaprekami, tek na 200 m finale, skok v daljino, met krogle, tek na 5000 m in štafeta 4 X 100m- V ponedeljek se bodo discipline vrstile takole: tek na 110 m z zaprekami, predteki, skok ob palici, met kopja, tek na 400 m predteki, tek na 1500 m, tek na 100 m predteki, tek na 400 m finale, tek na 110 m z zaprekami finale, troskok, met diska, tek na 100 m finale in štafeta 4 X 400 m. Kljub temu, da se tekmovanja iz znanih razlogov — o tem smo tudi že pisali — ne bolo udeležili atleti 2SK Hermesa. bodo vendarle na startu številni odlični in najboljši atleti iz Ljubljane in tudi Novega mesta, tako da se obetajo skoraj v vseh disciplinah zelo napete in zanimive borbe. Pridite pogledat in obenem bodrit naše atlete k nadaljnjemu delu! Naši športniki na prireditvah v Državi Po željah in načrtih tukajšnjega zaupnika CONI-a so prvi športniki iz naše pokrajine že odšli gostovat na teren v Kraljevini, med njimi kot prva oba izvrstna teniška igralca Boris Smerdu in ga. ing. Eza Sernec-MaJre, ki sodelujeta na teniškem turnirju v Salsomaggioreu. Prve vesti o njihovem nastopu sicer niso najboljše, toda upajmo, da so prvi porazi samo posledice začetne treme in da bosta oba naša vrhunska teniška igralca v nadaljnjih nastopih le še pokazala, da res znata nekaj. Smerdu je v singlu zadel na Taronija in izgubil tesno v dveh setih s 5 : 7 in 5 : 7, ga. Maire pa je imela za nasprotnico neko Marocco, proti kateri je prav tako izgubila v dveh setih z 1 : 6 in 2 :6. Na ta turnir bosta prišla tudi še oba ljubljanska juni-orja Perles in Luckmann. Vsa teniška družba iz Ljubljane bo iz Salsmaggiorea nadaljevala pot v Varese, kjer bo od 9. do 14. t. m. velika teniška revija vseh najboljših italijanskih igralcev. Veliko pozornost posvečajo udeležbi atletov iz Ljubljanske pokrajine tudi na velikem mednarornem mitingu v Milanu, ki bo 21. t. m. in na katerem bodo startali trije Švedi in 6 Madžarov, sami atleti mednarodnega slovesa. Po vesteh iz Rima — o tem smo bili že obveščeni pri tukajšnjem CONI-u — bosta na tem mitingu startala tudi inž. Stepišnik v kladivu, kjer bo imel za nasprotnike izvrstne italijanske metalce, in pa Zmago Košir, ki pride v poštev za tek na 1000 m, v katerem bodo tekli z njim odlični Madžar Szabo in pa veliki domačin Lanzi. V ostalem bodo tudi v ostalih disciplinah nastopili številni »kano- SK Ljubljana — gost SK Elana Danes gostuje v Novem mestu prvak Ljubljanske pokrajine SK Ljubljana, ki bo odigrala prvo prijateljsko tekmo z novim dolenjskim prvakom Elanom. Za to srečanje vlada v novomeških športnih krogih izredno zanimanje, saj bo novi dolenjski prvak imel zdaj prvič priliko, da se pomeri s tako močnim in tehnično mnogo boljšim nasprotnikom. Domače moštvo se na to tekmo intenzivno pripravlja in želi tudi ob tej priliki dokazati, da po pravici zasluži ponosni naslov dolenjskega nogometnega prvaka in je njegovo moštvo s sistematičnimi treningi že doseglo dostojno višino ter bo zavzelo častno mesto v slovenskem športu. Elan se ni ustrašil velikih stroškov za to srečanje in je s tem ponovno dokazal, da nesebično nadaljuje delo za dvig športnega življenja na Dolenjskem in želi iz dolenjske metropole ustvariti tudi središče vsega športnega delovanja na Dolenjskem. Vse športno občinstvo toplo pozdravlja delo in uspehe Elana in bo brez dvoma tudi to nedeljo do zadnjega kotička napolnilo kandijski stadion. Podprimo domači klub in športno mladino, ki se najbolje vzgaja v športu. nI«, tako da se obeta našim udeležencem prav tam lepa priložnost za pravo športno borbo, ki so jo morali letos tako zelo pogrešati. Razpis ženskega lahko-atletskega tekmovanja za prvenstvo Ljubljanske pokrajine Slovenska lahko-atletska zveza v Ljubljani razpisuje žensko lahkoatletsko tekmovanje za naslov prvaka Ljubljanske pokrajine v obliki troboja Planina-Hermes-Elan v izvedbi SK Elana v Novem mestu. Tekmovanje bo v nedeljo 14. t. m. ob 9. na Loki v Novem mestu. V vsaki disciplini lahko nastopita za posamezni klub po dve tekmovalki. Moštvo, ki si pribori največje število točk, prejme naslov prvaka Ljubljanske pokrajine. Ocenjuje se vseh 6 mest in sicer 1. mesto 6 točk, drugo 5 itd. Ce bi dve moštvi prejeli enako število točk, bo odločilo večje število prvih, drugih ali naslednjih mest. Pravico tekmovanja imajo članice klubov, včlanjenih v SLAZ in tam verificirane. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih SLAZ. Prijave je treba poslati najkasneje do sobote 13. t. m. na naslov: Povh Dušan, Novo mesto, Ljubljanska c 28. Tekmuje se v naslednjih disciplinah: teki: 80 m in štafeta 4x60 m, skoki: v daljino in v višino, meti: krogla (4 kg), kopje (600 gr) in disk (1 kg:). Vrstni red tekmovanja se bo določil pravočasno po dogovoru med zastopniki klubov. Moštva naj nastopijo v enotnih dresih. SK Grafika: I. moštvo naj bo danes ob 10- na igrišču Mladike. slava kakega svetnika, znanstvenika ali človekoljuba. Kot človek med ljudmi je imel poleg veleumnosti izrednega človeka vse strasti in slabosti vsakdanjika.« Toda v celoti s-ne more Napoleonovi pojavi nihče ltajiti plemenitosti, ki ji dodaja tragični konec človeško noto, kakršne bi ji sicer morebiti manjkalo«. »Napoleonova pravda se zdaj lahko smatra za končano, tako da je moči izreči pošteno sodbo.« Tudi ta stran daje Valorijevi knjigi vrednost, ki daleč presega povprečno mero. Guido Cremonese o dramah prirode, družbe in duše Zgodi se časih, da zavije učenjak na pot, ki je drugače pridržana poetom. Zgodi se, da velik zgodovinski trenutek hkratu rodi ljudi in dela, ki skladno merijo na isti cilj. Morda se skriva za tem sociološki zakon.. Ko čitamo knjigo »La macchina del destino« izpod peresa Guida Cremonesea (izd. Corbaccio), nas nehote obhaja misel, da so načrti svetovne obnove, za katero gre v tej velikanski vojni, našli v piscu (zdravniku in biologu) teoretika, ki opravlja svoj posel v popolnem soglasju z dobo, v kateri živimo. Agencija »Corrispondenza« meni, da bi bila »La macchina del destino«, nadaljevanje in dopolnilo avtorjevemu prejšnjemu delu »DalTatomo al pensiero«, v davnih časih privzela obliko kozmogonič-ne pesnitve, kakor Ovidijeve »Metamorfo-ze«; danes je jasna obrazložitev splošno-veljavnih prirodnih zakonov, ki dajejo ve-soljstvu značaj stalne in edinstvene celote; nekakšna sociologija ali historična biolo- gija, predstavljajoča socialni organizem kot živo telo, podvrženo vsem nujnostim občega in zemeljskega življenja. Učenjak - poet, ki se je lotil tega predmeta, vodi čitatelja neprisiljeno in zanesljivo po kraljestvu človeškega znanja ter po dramah prirode, človeške družbe in duše — vse to s preprostostjo sredstev in jasnostjo, ki dela, da je knjiga prijetno štivo tudi za srednjega izobraženca. Bodi si, da mu odkažemo mesto v področju politične znanosti ali da ga smatramo za sintezo človeškega znanja, nanašajočega se na zgodovino naših usod — vsekako pomeni to delo povzdig duha k višjim ciljem, tako da se po tem, ko smo bolje določili svoj položaj v danem prirod-nem okolju — brez napora vzpenjamo od atomov k zvezdam, od zakonov, ki uravnavajo zgodovino, k prerokbam, od vojnš. in revolucij h gospodarskim in estetskim gibanjem. Dosihdob je manjkalo mostu med študijem občega življenjskega pojava z ozirom na zgodovinska in socialna vprašanja in velikim dogajanjem, ki danes prevrača svet, da bi ga obnovilo. Cremonese v tem dogajanju ne vidi posledice dobre ali zle človeške volje, ampak neko, tako rekoč fizično usodo, ki je del zakonov, določajočih razvoj neizmernega bitja — Družbe. Ponavljamo: knjiga je pereče aktualna. Ena tistih je, ki prinašajo čitatelju neizmerno obogatitev znanja. Kdor koli si želi fantastičnega romanja po tisočletnih razvojnih cestah človeške misli, bo našel T nji zaupanja vredno vodnico. Kulturni pregled Od srede do petka — vsak dan. . • ... bodo v kopališču Ilirije plavalne tekme v vseh moških in ženskih disciplinah, ' prav tako za naslove pokrajinskih prvakov Niti mrzla voda niti hladno vreme ne bosta zadržala ilirijanskih plavačev, ki bodo letos žal sami m brez konkurence prihodnji teden — v sredo, četrtek in petek vsako popoldne— nastopili na pokrajinskem plavalnem prvenstvu. Tekmovanja bodo trajala tri dni, sporedi za posamezne dneve so sestavljeni takole: v sredo: 400 m prosto, dame, 100 m prosto, gospodje, 100 m prsno, gospodje, 100 m prsno, dame, 3X200 m prsno, gospodje in 4x200 m prosto, gospodje; v četrtek: 400 m prosto, gospodje 100 m hrbtno, gospodje, 100 m prosto, dame, 200 m prsno, dame, 200 m prsno, gospodje, 100 m hrbtno, dame in 3X100 m hrbtno gospodje; v petek: 1500 m gospodje in skoki (ekshibicija). Razen omenjenih točk bosta v sredo in četrtek tudi dve tekmi v waterpolu med A in B moštvom, če bo čas dopuščal, bodo v spored uvrščene tudi razne mladinska tečke. Tekmovanje bo vse tri dni v popoldanskih urah, in sicer vselej s pričetkem ob 17. Cene bodo, kakor zmerom propagandne: sedeži po L 4.—, stojišča pa po L 2.—. »JUTRO« št. 210 Nedelja, 7. IX. 1941-XIX= Kronika Ob nevihti Zastrlo sonce je svoj zlati soj, vale se izza gor oblakov gmote, že gromov, bliskov gledamo grozote, do mozga nas pretresa nepokoj. Ce se imaš v oblasti, mirno stoj! Ko zmelje črt in smrt zemlje dobrote, dejavna moč nezmagane lepote v snovanje novo pot nakaže tvoj. življenja vredna sva i ti I jaz samo takrat, če polna sva ponosa, ko sodbe je najkrutejši obraz. A če poseka najn smrti kosa, le slušaj, kaj usode kliče glas: na novo rast škropi krvava rosa! Kastislav * * Vladarski obisk na kmetijski razstavi. Kralj in Cesar Viktor Emanuel, kraljica in Cesarica Helena in kraljica Ivana so prisostvovali kmečki manifestaciji v občini Entraque pri Cuneu. Ob tej priliki je bila otvorjena šola, ki nosi ime kraljice in Cesarice. šola je bila zgrajena s sredstvi, ki jih je dal na razpolago Duce. Vladarja je sprejelo veliko število ljudi s šolskimi otroki na čelu. Prefekt, organizator razstave in tajnik Stranke z ostalimi funkcionarji in predstavniki lokalnih oblasti. Visoki gostje so se po ogledu razstave podali v gorsko kolonijo, kjer so bili med otroki navdušeno sprejeti. * Piemontski princ v Sabaudii. V petek zjutraj je dospel v Sabaudio pri Littorrii Nj. Vis. prestolonaslednik Umberto. Visokega gosta so sprejeli Prefekt, tajnik Stranke in vojaški predstavniki. Piemontski princ si je ogledal mestece Circeo, nakar je odpotoval proti prestolnici. * Duce riaršaln Kvaterniku. šef italijanskega glavnega štaba Ekc. general Ugo Cavallero je sporočil maršalu Kvate,vniku: >Duce me je prosil, da Vam sporočim njegovo globoko sožaije nad težko izgubo, ki Vas je zadela. Obenem Vas prosim, da sprejmete tudi moje najiskrenejše sožaije.« Dalje sožalno pismo je poslal maršalu Kvaterniku ob smrti njegove soproge tudi šef italijanske misije v Zagrebu general Oxilia. Samo v nedeljo 7. septembra ob 16. (4) IP OPOLDANSKA PREDSTAVA V »VESELEM TEATRU« * Reden poštni promet med Italijo m Hrvatsko. Oddelek ptt. pri ministrstvu pro-meta in javnih del v Zagrebu je včeraj objavil: Z 10. septembrom se obnovi redni poštni premet med Hrvatsko in Kraljevino Italijo za navadne in priporočene pismene pošiljke, izvzemši majhne zavoje. * Prežigosanje ribarskih izkaznic. Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino poziva vse imetnike ribolovnic in ribarskih izkaznic, ki so jih izdala bivša jugoslovanska upravna oblastva za ribolov v 1.1941, da 3ste v lastnem interesu čimprej predlože zaradi prežigosanja svojim pristojnim Okrajnim glavarstvem oziroma mestnemu poglavarstvu v Ljubljani. * Gibanje prebivalstva. Demografični urad poroča, da je bilo dne 4. septembra y goriški občini 5 rojstev, en smrtni primer in 6 porok; v videmski občini pa nobenega rojstva, trije smrtni primeri in dve poroki. Dne 5. septembra sta se v goriški občini rodila 2 in umrla 2 človeka. Porok ni bilo. Novi vozni red za Dolenjsko Cena L 1.— * Posnemanja vreden vzgled. Radivo, član fašija v Kopru, je že dalj časa usluž-ben pri delu nove vladne palače. Zdaj je že v drugo odklonil prejem »lesečne plače, češ da naj ves denar porabijo v dobrodelne namene. Plemenito dejanje Radiva zasluži yse priznanje in posnemanje. * Carro di Tespi zaključil gostovanje v Tirani. Gostovanje znamenitega potujočega gled; 'šča Carro di/Tespi v prestolnici Albanija je bilo v četrtek zaključeno. Igralci so se poslovili od Tirane s »Seviljskim brivcem«. V petek so dospeli v Drač, kjer bodo ostali nekaj dni, nakar bodo odšli še V druga albanska središča. Carro di Tespi uživa na svojem gostovanju po Albaniji vse (Simpatije prebivalstva. * Bolgari odpotovali iz Firenc, člani bolgarske mladinske organizacije Branik, ki so bili več dni gostje Firenc, so v petek zapustili mesto. Pred odhodom so prisostvovali še njim na čast prirejeni športni prireditvi in so obiskali letalsko šolo. Pri odhodu mladih Bolgarov so se zbrali na kolodvoru prelstavniki oblasti in častna četa vojakov. Gostje so odpotovali v Be-jietke. Grobnice in spomenike kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pt"iopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09. * Važno pojasnilo. Delavska zveza je gvoj čas posredovala pri korporacijskem ministrstvu, da bi se uredilo vprašanje delavskih plač z ozirom na podaljšano delo za primer napadov iz zraka. Ministrstvo korporacij je odgovorilo, da je treba smatrati zaradi napadov iz zraka podaljšano delo za izredno delo in kot tako mora biti posebej plačano. * Proslava ustanovtve San Marina. Dne 3. septembra so praznovali v mali gorski republiki San Marino obletnico svoje ustanovitve. Istega dne so praznovali tudi god ustanovitelja z začetkom del na novi baziliki San Marina. Vršila se je tradicionalna procesija, katere so se udeležili častniki re-gentskega dvora in velika množica prebivalstva. Zvečer je bila v gledališču Titan Slavnostna predstava. * Izšli so v založbi knjigarne Ant. Turka nasl. v Ljubljani, Pražakova 12 v žepni obliki: Slovensko-italijanski slovar, 430 iBtrani, ca. 26.000 besed, vezan v platno 20 L.; Italijansko-slovenski slovar, vezan v platno 16 L; oba dela skupno vezana v platno 35 L. Dobijo se tudi v vseh drugih Iknjigarnah. L—1 * Vpisovanje v trgovsko nčiHšče aChri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Informacije in nove ilustrirane prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Telefon 43-82. (—) * Hrvatski delavci gredo v Italijo kot gostje. Šef stalne fašistične delegacije pri ustaškem pokretu v Zagrebu g. general Co-selschl je s svojim štabom obiskal Hrvatsko delavsko zvezo in Delavsko zbornico. V nagovoru je naglasil, da je hrvatski delavec lahko prepričan, da Fašistična Italija posebno ceni hrvatsko neodvisnost in da bo storila vse, da bo zaščitila hrvatsko nedotakljivost. Fašistična Italija goji simpatije do ustaške-ga pokreta in želi, da pride do čim ožjega sodelovanja med hrvatskim ln italijanskim delavstvom. General Coselschi je prosil, naj odpotuje v Italijo 100 hrvatskih delavcev, da bodo gostje Fašistične Stranice. * Otroka je rešil iz deročih valov. Malček Attilio Micheli, komaj 20 mesecev star, iz Besozza, je izkoristil trenutek nepazljivosti svoje stare matere in se je približal bregu reke Bardello. Attilio je padel v vodo in valovi so ga odnesli s seboj. Kakih 200 m niže so nekatere žene opazile otrokovo truplo in so začele klicati na pomoč. Na njihove klice je prihitel slučajno prisotni Luigi Farina, ki je brez pomišljanja skočil v deroče valove, odplaval do po-tapljajočega se otroka in ga z velikim naporom rešil na breg Otrokovo stanje je bilo obupno, toda hitra pomoč, ki mu jo je nudil reševalec Farina in potem dr. Bossi, je rešila otroku življenje. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I Kroji, krojni tečaji in modni salon ROZMAN PAVLINA POD ROŽNIKOM, VILA »MARJA« ROŽNA DOLINA, Cesta X/1 — Telefon 46-24 (v bližini restavracije »Katrca) * Bronasta poroka. Pred 80 leti sta se vzela zakonca Ivana Radačič, rojena leta 1862. v Trstu, in Karlo Mamolo, tudi pristen Tržačan, Tojen leta 1859. Vse življenje sta živela v popolni skladnosti in posvečala posebno skrb domovinski vzgoji svojih otrok. Karlo Mamolo je imel v ulici Felice Venezia trgovino s slikami, kjer je bilo znano shajališče narodnjakov. Med svetovno vojno pa je moral svoj rojstni kraj zapustiti, ker je bil preganjan od habsburških oblastev. Nastanil se je začasno v Milanu. Njegov sin Renato je šel prostovoljno v italijansko vojsko, postal častnik in daroval na bojnem polju svoje življenje za domovino. Po končani vojni sta se zakonca Mamolo spet naselila v Trstu in jima vsi znanci in prijatelji ob njunem prazniku žele še dolgo vrsto srečnih in veselih let življenja. ^^JE^Ninamorj^p^ Vam bo užitek in počitek. Posebno še v GRADO (pri Trstu), kjer Vam nudi PENSION BERNT udobnost in odlično oskrbo s slovensko postrežbo. Penslon VILLA BERNT — ORADO * Drzne sanje 15letnika. Pri običajnem pregledu vlaka na postaji v Brescii so člani železničarske policije v nekem vozu našli slepega potnika. Kmalu so ugotovili, da je to 151etni Giuseppe Valentini, ki je bil najprej videti zelo presenečen, potem pa je gladko priznal, kam je nameraval. Mladi Giuseppe je povedal, da je pred nekaj dnevi odpotoval iz Imperije, kjer stanuje, in da je peš dospel v Turin. Hodil je noč in dan. V Turinu se je pa odločil, da bo poskusil nadaljevati pot z vlakom. Namenjen je bil daleč: hotel je najprej na Hrvatsko in potem v Rusijo. V nekem kraju Hrvatske je računal, da bo srečal svojega poveljnika, danes častnika nekega bataljona črnih srajc. Pozdravil bi ga bil in potem bi bil dosegel čete Osi, ki se borijo proti boljševizmu. Mladega junaka so od-premili v domačo Imperijo. UM |£l ZA VLAGANJE sočivja 9X I znamke »VLACET«, pri-BallP znano dober — prodaja DROGERIJA K A N C, LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 1 * Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg št. 2 (telefon 2986). Vpisovanje se vrši vsak dan. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo. (—) * Nadaljevalni in začetniški tečaji italijanščine pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telefon 2986). Prijave se sprejemajo do pričetka predavanj dne 10. septembra. (—) * Avtobusni vozni red na progi Ljubljana—Zogar — K ure s ce k —Turjak — Bloke— Lož—Stari trg—Babno polje. Odhod iz Ljubljane ob 7. in 15.40. Prihod v Ljubljano ob 7.40 in 18.40. (—) * Veliko vsoto denarja je našla. Gospodična Emma Grassi iz Genove je našla na cesti pred par dnevi aktovko, v kateri je bilo 76.000 lir v bankovcih in za 100-000 lir vrednostnih papirjev . Grassijeva je takoj izročila najdbo postajenačelniku kolodvora Porta Genova. Kmalu potem se je zglasil lastnik aktovke, neki Avgust Pallanza iz Vigevana. Cela zadeva se je torej srečno končala. IZ LJUBLJANE u— Danes v nedeljo se poročita pri očetih frančiškanih v Ljubljani g. Milan Mravljak, notarski kandidat in gdč. Marica Selan, priv. uradnica. Poročil ju bo g. dr. Gvido Rant. u— Umetnostna razstava pri Obersnelu. V ponedeljek 8. t m. bo v Galeriji Ober-snel otvorjena nova umetnostna razstava. Mladi slikar Lojze Perko bo razstavil zbirko svojih novih del. Perko je širši javnosti že dobro znan, saj je pred nedavnim razstavil svoja dela v družbi svojih tovarišev, zdaj pa bo razstavil sam. n— Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije sporoča: Učenci, ki so se brez letnih spričeval preteklega leta priglasili za vpis na klasično gimnazijo, naj se čim prej zglasijo v ravnateljev! pisarni. Vse izpite bodo delali v H. nadstropju I. moške gimnazije v Vegovi ulici po razporedu, ki bo od 8. t. m. dalje nabit y yeži klasične in, x avli I. moške gimnazije. Začeli se bodo: a) niž. teč. izpiti dne 13. t. m., b) razredni, popravni in viš. teč. izpiti pa dne 15. t. m. vselej ob 8. Abiturientje, ki so dobili v juniju letno spričevalo za spričevalo o viš. teč. izpitu, naj se po 15. septembrom zgla-se v ravnateljev! pisarni, kjer dobe v smislu odloka Vis. kom. IV. 33447/1 z dne 15. VII. 1941 pfilogo k spričevalu. u— Srednja glasbena šola pri Glasbeni akademiji. Sprejemni izpiti na Srednjo glasbeno šolo bodo v torek 9. t. m. za solo-petje; v sredo 10. t. m. za klavir, violino in čelo; v četrtek 11. t. m. za ostale orkestrske inštrumente; v petek 12. t. m. za dramsko umetnost; v soboto 13. t. m. za skladanje in orgle. Natančna razporedba na oglasni deski zavoda. Prijave novih gojencev se sprejemajo še do incl. 8. t. m. Na Srednji glasbeni šoli sc poučujejo: harmonija, kontrapunkt, solopetje, klavir, orgle, violina in vsi ostali orkestrski inštrumenti, igralska umetnost (dramska in operna). Dr. V. STACUL ZOPET REDNO ORDINIRA u— Na šoli Glasbene Matice ljubljanske, ki bo praznovala v novem šolskem letu 60-letnico svojega obstoja in dela, se je vpisalo v prvih dneh tekočega meseca 324 gojencev, ki obiskujejo naslednje predmete: klavir, violino, solopetje, razne orkestrske inštrumente, teoretične predmete, dfelje mladinsko petje, deklamacijo in ritmične vaje. Na zavodu deluje 32 učnih moči. Naša najstarejša glasbena šola sprejema gojence tudi še v naprej, saj še marsikdo ni prišel v Ljubljano radi poznejšega začetka javnih šol. Ravnateljstvo šole ponovno vabi starše, da vpišejo mladino v glasbeno šolo in ji omogočijo sistematični glasbeni pouk. u— Glasbena šola »Sloga« sprejema go-) jence za pouk v solo-petju, klavirju, kitari, violini in ostalih orkestralnih instrumentih. Poučuje poleg tega osnovno in višjo glasbeno teorijo, glasbeno zgodovino, orkestralno igro, komorno glasbo in zborovsko petje, pevci se morejo vaditi v nastopanju tudi praktično. Pouk popolnjujejo predavanja, matineje in lastna šolska glasbena revija. Pričetek pouka bo v ponedeljek 15. septembra. Vsa pojasnila daje šolska pisarna v Pražakovi ulici 19. (—) u— Na dr. Krekovi učiteljski gospodinjski šoli v Ljubljani bo pričetek pouka s šolsko mašo 22. septembra ob 8. uri, na enoletni gospodinjski šoli pa 1. oktobra. Vpisovanje še do 20. t. m. (—) u— Tečaji italijanščine — novi začetni in nadaljevalni — priročno 15. septembra. Informacije: Trgovsko učilišče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Telefon 43-82. (—) u— Italijanščina na Trgovskem učilišču Robida, Ljubljana, Trnovska ulica štev. 15. Tečaji se prično: začetniški 10. septembra, nadaljevalni pa 11. septembra. — Telefon št. 40-48. (—) u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ulica 29. oktobra št. 7, telefon št. 41-52. — Od ponedeljka od 8. ure zjutraj do torka do 8. ure zjutraj, pa mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15/11, telefon št. 32-84. u— Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani bo imelo svoj 23. redni občni zbor v nedeljo, dne 14. septembra ob 10. url dopoldne v zborovi dvorani Opere z običajnim dnevnim redom. u— Seznami davčnih osnov vrtnarjev, Izdelovalcev kovinske galanterije, kovinarjev, kovinotiskarjev, livarjev, elektroinstalater-jev, ključavničarjev, strojnih ključavničarjev, dimnikarjev, kisarn, tiskarn vzorcev ženskih ročnih del ali »predtiskarij«, izdelovalcev pogrebnih potrebščin so poleg drugih že razgrnjeni na mestnem poglavarstvu ter opozarjamo interesente, naj si jih do 18. septembra ogledajo v vratarjevi sobi v pritličju leve hiše mestnega magistrata. u— »Breda«, mlečna restavracija, Tržaška 48, nudi dobro domačo hrano. Dietična kuhinja. Abonma L 7.60. (—) u— Ušla je svetlomodra papiga, ki sliši na ime »Jaka«. Odda naj se proti dobri nagradi na šmartinski cesti 14/1. u— Ukradeno kolo. Revnemu dijaku iz Ptuja je 5. t. m. izginilo iz Tavčarjeve ul. 4 kolo znamke Alerion tov. štev. 52943 z ev. tablico 185555. Sedanji imetnik uaj ga lz usmiljenja pusti pred kavarno Emono. Iz Novega mesta n— Prodoren nspeh ljubljanskega Narodnega gledališča. V četrtek zvečer je gostovalo v »Prosvetnem domu« ljubljansko Narodno gledališče z veseloigro Olge Scheinpflugove »Okence« ki jo je zrežiral Jože Kovič. Po velikem uspehu prvega gostovanja z »Vio malo« je bilo tudi za to predstavo v Novem mestu izredno zanimanje. Dvorana »Prosvetnega doma« je bila do kraja polna. Predstava sama je nudila izreden umetniški užitek, kakršnega je Novo mesto le redko deležno ln je sijajno zabavala občinstvo. Vsi igralci so mojstrsko odigrali svoje vloge in si na mah osvojili novomeško občinstvo. V ospredju zanimanja pa je bil režiser in nosilec glavne vloge Jože Kovič, ki je ustvaril krepak lik docenta etike in posebno v 2. dejanju dosegel višek umetniškega podajanja. Občinstvo je ob nekaterih scenah nagradilo odlične umetnike celo na odprtem odru z močnim aplavzom, po vsakem dejanju pa je klicalo igralce ponovno pred zastor. n— Lepo uspel literarni večer. Za Ljubljano in Metliko je bil tudi v Novem mestu Golarjev literarni večer, katerega se je osebno udeležil sam pesnik. Večer je bil v sredo v Prosvetnem domu, vendar je bil obisk izredno slab in se ga je udeležilo le okolj 10 oseb. Na tej kuljairni pr^ reditvi smo pogrešali občinstvo, ki se sicer ob vsaki priliki ponaša s svojim razumevanjem za tovrstne kulturne prireditve. Poleg pesnika, ki je bral 4. svoje pesmi je čustveno deklamirala Golarjeve pesmi gdč. Meta Pugljeva, ki je s svojim odličnim predvajanjem pokazala temeljito poznavanje Golarjeve poezije in je posebno v Jutranjem zdravju in Vijoli dosegla pri občinstvu prodoren uspeh. Golarjev umetniški lik je v uvodni besedi kleno zarisal pesnikov osebni prijatelj g. Vaclav Držaj, ki je bral tudi več pesnikovih del, od katerih sta posebno vžgali občinstvo proza »Mož z leseno nogo« in pesnikova samo-izpoved »Stari vinogradnik«. Golarjev literarni večer je bil vsekakor eden najpomembnejših letošnjih kulturnih dogodkov v dolenjski metropoli in je le škoda, da je bil tako slab obisk, katerega pa je v prvi vrsti pripisovati dvodnevnemu gostovanju ljubljanskega Narodnega gledališča, ki se je vršilo neposredno za literarnim večerom. V bodoče bod0 pač morali prireditelji sličnih kulturnih prireditev skrb-neje izbirati datum, splošna želja pa je, da nas Golar obišče ponovno med šolskim letom in tako omogoči tudi naši srednješolski mladini poset literarnega večera n— Dobrodelni cerkveni koncert. Kapiteljski in frančiškanski pevski zbor priredita s sodelovanjem novomeškega salonskega orkestra v petek 12. septembra m v nedeljo 14. septembra v kapiteljski cerkvi velik cerkveni koncert, katerega čisti dobiček je namenjen za osirotele priseljence. Vodstvo koncerta Je prevzel g. prof. Matija Tome, ki je belokranjski rojak in je dolga leta obiskoval novomeško gimnazijo. Obenem pa bo g. prof. Tome predvajal tudi na orglah nekaj samostojnih točk, med njimi svoj preludlj in fugo ter Hladnikovo zaigro na Marijino pesem »Moj duh iz telesa« ter skupno z zborom In orkestrom svojo »Pridi sv. Duh«. Zbor z orkestrom bo tudi izvajal skladbo novomeškega rojaka in največjega slovenskega cerkvenega skladatelja p. Hugolina Sattnerja »Marija kako si lepa«. Na koncertu bo zastopan z eno svojih najlepših Marijinih kantat za zbor z orglami in solističnimi vložiti Ignac Hladnik, ki je živel, delal in ustvarjal 43 let v dolenjski metropoli ln ki je našel pod sončno Trško goro tudi svoj zasluženi mir in večni počitek. Program obsega skupno 15 točk in je prav skrbno izbran ter bo našel v osebi g. prof. Matije Tomca gotovo najboljšega interpreta. ^red-prodaja vstopnic je v knjigarni Kraje. n— Nesrečen padec z lestve. V škocijanu pri Mokronogu je padel z lestve s skednja tamošnji kaplan g. Vencel Vrtačnik in si zlomil roko. Zdravi se v kandijski bolnici Usmiljenih bratov. n— Poškodovanje nasadov v parku. Pred štirimi leti je novomeška občina z velikimi stroški uredila na prostoru starega pokopališča velik mestni park, ki se ponaša z izredno lepimi cvetličnimi nasadi. Ker pa še doslej ni bilo urejeno vprašanje otroškega igrišča, so otroci navezani edino na park, kjer pa radi majhnega prostora pri igranju stalno zaidejo med cvetlične nasade in jih poškodujejo. Nujno potrebno je, da starši do ureditve primernega otroš-škega igrišča ne puščajo svojih otrok brez nadzorstva v mestni park in jim obenem poučijo, da pazijo na ekrbno negovane cvetlične nasade, ki so ponos našega mesta. n— Šport v nedeljo. Novi dolenjski nogometni prvak Elan je povabil za nedeljo v goste pokrajinskega prvaka SK »Ljubljano« iz Ljubljane, ki bo nastopila v Novem mestu s svojimi kompletnim ligaškim timom. Za to tekmo vlada med vsemi športnimi krogi izredno zanimanje, saj bo tokrat dana dolenjskemu prvaku prvič prilika, da pomeri svoje moči s pokrajinskim prvakom. Z Vrhnike v— Via mala na Vrhniki. Danes v nedeljo 7. t. m. gostujejo v Prosvetnem domu na Vrhniki ljubljanski gledališki igr%":i i Knittlovo dramo v 4 dejanjih. »Via mas.«, ki je žela že v Ljubljani in drugod najlepši uspeh. Nastopijo gg.: Mira Danilova, Starčeva, Kraljeva, Nakrst, Košič, Košuta in Blaž. Režira Malec. Začetek predstave ob 18. uri. Konec ob 20.15, na kar opozarjamo tudi okoličane, ki so tako lahko še pravočasno pred policijsko uro :ia svojih domovih. Z Gorenjskega Zborovanja, Po posameznih podjetjih se nadaljujejo običajni delavski zbori, pri katerih se delavstvu pojasnjuje novi način dela v Nemčiji in potreba vzajemnosti med vodstvom in delavstvom. V Radovljici sta tak zbor sklicala župan ln vodstvo tvrdke Schlie, ki ureja radovljiški predor. Na Jesenicah so bili poklicani v zbor vodje posameznih celic. Krajevni skupinski vodja Krassnigg je govoril o obsežnih nalogah v bodočnosti, nakar je predstavil žensko voditeljico gospo Baslerjevo, ki Je nedavno nastopila svojo službo na Jesenicah. Iz Mežiške doline. Preteklo nedeljo je v Spodnjem Dravogradu govoril pred večjim zborom poslušalcev okrožni govornik Reinhard Goltschnigg v raznih krajih Mežiške doline. Smrtna nesreča. 21-letnega samskega tesarja Jakoba črana iz Hraš so našli mrtvega v škof ji Loki. Preiskava je dognala, da je čran pri polaganju tramov padel 6 metrov globoko ter si zlomil tilnik in obležal takoj mrtev. Ker je delal sam, so nesrečo opazili šele naknadno. Velika gasilska vaja je bila prirejena v Tržiču. Vežbajo se po novem pravilniku. Nastopilo je 80 mož v prisotnosti župana Klemenza. V Šenčurju pri Kranju so začeli organizirati gasilstvo po novih načelih. Pritegnjeni so mlajši letniki, prostovoljno pa smejo sodelovati tudi dosedanji štajer-ši gasilci. Gasilce vežbajo orožniki. Marsikod na Gorenjskem je treba nabaviti novo gasilsko orodje. Iz Spodnje Štajerske Nov! grobovi. V Mariboru je umrl 82 letni zasebnik Anton Graber. V mariborski porodnišnici je žrtvovala življenje na oltar materinstva Slletna vratarjeva žena Terezija Vebrova iz Selnice ob Dravi. Nadalje je umrl v mariborski bolnišnici 221etni visokološec Ernest Skok. V Ptuju je umrl vodja tamoSnjega katastra inž. Emil Mogg. Neznan mrlič. Dne 20. avgusta letos ao našli blizu kamnoloma ob celjskem Starem gradu neznanega mrliča, starega kakih 40 let, visokega blizu 180 cm in težke- > ga, kakih 35 kg, Vse doslej niso mpgU do- 1 gnati, kdo je. Zato preiskovalne oblasti znova javno poizvedujejo za pogrešand na Spodnjem štajerskem. Odlikovanje spodnještajerskega letalca. Kakor poročajo lz Berlina, Je nadporočnlk Sochatzy prejel viteški križec železnega križa. Odlikovanec je doma s pragerske graščine na Spodnjem štajerskem, bil je že letalec v avstrijski vojski in se je boril v legiji Condor v Španiji. Zdaj ima svojo eskadriljo in je doslej premagal 35 nasprotnikov v zraku. Glasbene prireditve. V železniški delavnici v Mariboru je bil 1. t. m. delavski koncert, pri katerem so igrali štajerske pesmi in nemške koračnice. V Konjicah je bil prirejen koncert v domu nemške mladine. Podoben koncert je bil tudi v Mozirju, Hrastniku in Trbovljah. Nastopili so gojenci državne glasbene šole iz Gradca. V Poljčanah pa se je s posebnim večerom poslovila Hitlerjeva mladina iz Gradca, ki je pomagala pri žetvi. Za prireditev se je zahvalil poljčanski krajevni vodja Edo Sup-panz. Iz Srbije Pomanjkanje tujih zdravil v Srbiji. Centrala za kemične izdelke v Beogradu opozarja srbske zdravnike s posčbno okrožnico, da je težko dobavljati zdravila iz tujine, zato jih poziva, naj kolikor ie mogoče predpisujejo domače izdelke, da se prihranijo zaloge tujih zdravil, kolikor jih je še na razpolago. Centrala opozarja, da lahko domači laboratoriji v marsikaterem pogledu nadomeščajo tuje specialitete. Maksimiranje cen, ki je doslej obsedlo v glavnem predmete kmetijske in živinorejske produkcije, je komisarjat za cene in mezde sedaj raztegnil tudi na predmete industrijske produkcije, zlasiti na one, ki so potrebn: za kmetijstvo'. Vendar te maksimirane cene niso bile objavljene, ampak so bile v obliki kolektivnih odebrenj dostavljene industrijskim in trgovskim zbornicam. Maksimirana je tudi cena surovim kožam v prodaji na debelo. Z najnovejšo uredbo so maksimirane cene tudi vinu in žganju. Gospodarski inšpektorati bodo na osnovi nove uredbe o organizaciji min;strstva za narodno gospodarstvo ustanovljeni po vsej Srbiji. Imeli bodo nalogo', da mesto dosedanjega birokratskega načina pri reševanju važnih gospodarskih problemov po upravnih oblastv;h uvedejo nov način strokovnega reševanja vseh takšnih vprašanj m tako pripomorejo k čim hitrejši in popolnejši povzdigi gospodarskega življenja. Poštna hranilnica v Beogradu je že popolnoma normalizM-ala svoje poslovanje. Izplačevanje vlog je sicer še nekoliko omejeno, vendar lahko vsak vlagatelj dobi pri katerem koli poštnem uradu v Srbiji izplačanih dnevno po 500 din. Doslej je v Srbiji prijavljenih nad 40.000 vložn:h knjižic, na katere je naloženih okrog 307 milijonov dinarjev. Novi savski most v Beogradu, čigar gradnja je v polnem teku, bo dogotovljen do konca L 1941. Iz Hrvatske Povišana voznina, ki je bila nedavno napovedana, je v veljavi od 1. septembra na vseh hrvatskih železnicah. Osebna, brzo-vozna in tovorna voznina so povišane za 50%. O hrvatsko-italijanskJh odnošajev je vodja stalne fašistične delegacije general dr. Coselschi napisal nov članek v stalni korespondenci fašistične delegacije v Zagrebu. Njegov članek so povzeli tudi hrvatski listi. General dr. Coselschi pravi, da so se zadnji čas širila različna obrekovanja, češ, da je bila Italija prisiljena ojači-ti svoje posadke na Jadranu, da bi se zavarovala nasproti angleškim načrtom. Obrekovalce, pravi general, ki delujejo v senci in s katerimi je treba obračunati, najdemo v strahopetnem židovstvu, ki kakor strupenjača okužuje okolico, najti pa jih je tudi v onem srbskem življu, ki v mraku deluje po napotkih Londona in Moskve. Hrvati, naj ne nasedajo lažnivim govoricam in naj razkrinkajo obrekovalce. Propaganda nemške mode v Zagrebu. Nemška družba modelov je priredila v Zagrebu veliko modno revijo, ki je priv.ibila mnogo ženskega občinstva. Prirejena je bila tudi čajanka, ki so se je udeležili javni funkcionarji in zastopniki modnih tvrdk. Vlado je zastopal državni tajnik za propagando Milkovič. Goste je sprejel nemški ministerialni svetnik Ziegler, ki je rekel, da se nemška moda kljub vojni vztrajno razvija. Hrvatsko-nemška ljudska akademija je bila ustanovljena v Zagrebu po vzgledu nemške akademije v Monakovem. Prostore ima v hiši Hrvatsko-nemške družbe. Njena naloga je propagirati izsledke hrvatskega znanstvenega dela v Nemčiji. Razen tega prireja hrvatske jezikovne tečaje ter tečaje o hrvatski zgodovini in kulturi. Na čelu akademije je advokat dr. Schafar. Hrvatski ujetniki se vračajo domov. Kakor poroča hrvatsko zunanje ministrstvo, je v nemškem ujetništvu okrog 35.000 hrvatskih vojakov. Od tega se jih je doslej 7000 vrnilo domov. Vsi ostali tisoči bodo v kratkem odpravljeni v domovino. »Polet«. Pretekli mesec je začel v Zagrebu izhajati novi reprezentativni hrvatski ilustrirani časopis »Polet«. Prinaša slike o umetniških fotografijah in zanimivosti vsega hrvatskega in svetovnega javnega življenja. Poglavnikove odredbe o srednjih šolah. V »Narodnih novinah« od 4. t. m. so objavljene poglavnikove odredbe o preobrazbi dosedanjih nepopolnih v popolne srednje šole ter popolnih v nepopolne: državna realna gimnazija v Bjelini bo poslej nepopolna, prav tako realna gimnazija v Prijedo-ru. V Križevcih se odpre državna mešana učiteljska šola, v Kostajnici pa državna nepopolna mešana realna gimnazija, medtem ko se nepopolna realna gimnazija v Bosanski Gradiški zapre. Vodja hrvatske mladine v Berlinu. Preteklo sredo je prispel na anhaltski kolodvor v Berlinu vodja hrvatske mladine, državni tajnik prof. dr. Oršanič. Na kolodvoru sta ga sprejela vodja Baier in praporščak Wessely v imenu Hitlerjeve mladine kakor tudi člani hrvatskega poslaništva. Pred kolodvorom je stala četa Hitlerjeve mladine. Kakor znano, se je prof. Oršanič z nekaterimi svojimi sodelavci udeležil tekmovanj Hitlerjeve mladine v Breslavi, zdaj pa ostane nekaj časa v Berlinu, da spozna organizacijo Hitlerjeve mladine, > JUTRO« St. 210 ■MBSSS^BB Nedelja, 7. IX. 1941-XIX Brezsrčni kraljeuič Ubogi deklici, ki je bivala na skrajnem koncu države in je s svojo lepoto in dobroto očarala vse, ki so jo poznali, so se zasmilile nedolžne žrtve in rekla je sama pri sebi: »Na dvor pojdem in ponudim še jaz svojo srčno kri, morda kralj ozdravi, življenje tolikih bo rešeno, čeprav sama umrem.« Privedli so jo pred kralja in mu povedali, čemu je prišla. Okrutno se je kralj nasmejal: »Kri tisočev me ni ozdravila, tvoja me tudi ne bo. Hočem te pa še videti pogumno dekle, preden umrem, kako se boš zvijala v smrtnih mukah, ko ti prebodejo srce.« Vpričo kralja so ji razgalili prsi. Ra-belj jo je ranil z zlatim bodalcem, pa le toliko, da je pogledala iz rane velika kaplja. Deklica se je rahlo stresla, kralj pa je zadrhtel od naslade. Drugič je zabodel rabelj, da je rana zazijala prav do srca. Kri je udarila iz rane in se ulila po prsih in jela kapljati na tla, kralj se je naslonil na blazine, da bi bolje videl. V tretje je rabelj zasadil bodalce, sedaj prav v dno srca, da je kri curkoma švignila do stropa in je deklico objela smrtna bledica. Kralj se je na ves glas zagrohotal. Ko pa je privrela zadnja kaplja, je deklici iz srca pognala prekrasna roža, katere cvet je bil srebrno-zlato-rdeč. Pognala je v hipu in prav do kraljevega lica. Čudovit vonj je razširila po sobi. Kralj je krik-nil, omahnil na blazine in si strgal oble-ko^s prsi. Silna bolečina f?a je presunila, počilo mu je srce, pripclzele so tri velike kaplje in se zlile v umazano snov; deklica se je trudno nasmehnila, zaprla oči in globoko vzdihnila. Tedaj se je iz cveta čudovite rože utrnila kaplja ljubezni in kanila v kraljevo srce. V hipu je kralj telesno' ozdravel, pa tudi srce je postalo prejšnje. Iz kaplje ljubezni sta se mu rodila usmiljenje in dobrota. Zasmilila se mu je deklica, ki je trepetala pred njim v zadnjih zdihljaiih, stopil je k nji, jo dvignil v naročie in jo pritisnil na prsi. Iz kaplje ljubezni v njegovem srcu se je porodilo tudi življenje v dekličinem srcu. »Bedi mi družica in kraljica«, je rekel kralj. Zavriskal je narod, kajti novi vladar je bil boljši od prejšnjega, imenoval se je Ljubezen, ki je bila polna usmiljenja in dobrote. MtCade Autto U šolo Čujte, mladi vi neugnanci, bistroglavci rdečih lic, kaj vam zdajle bo povedal vaš prijatelj, stric Matic! Leto v jesen se nagiba; igre, šale in še kaj bomo malce opustili — v šolo treba bo sedaj J To, seve, vam ni po godu in vam prav nič ne diši! Pa je že tako na svetu: malo je brezskrbnih dni! V duhu vas pred sabo gledam jojme, jojme, kaj je to? Mar vas je tako zadelo? Kaj je res tako hudo? Breda, naša mala Breda, kar na jokec se drži, toliko, da še solzica na trepalnici visi! Janez, kajpak, mulo kuha, izpod čela gleda v svet Treba bo za tretji razred se iz petnih žil napet! P/Rnat Petru ni prav nič po godu! Zbogom, divni nogomet! Zbogom plavanje, skakanje! Knjige mora v roko vzet' za m Otroška meda je zadnja leta takšna, da so je vsa veseli: otroci, ki se v novih oblekah lahko neovirano gibljejo, in matere, ki ji mnovi kroji ugajajo z lepotnega vidika. Opaziti je, da se pri tem meda bolj ozira na preprosto in premišljeno obliko, kakor pa na okrasje, kajti razen vedno priljubljenih belih ovratnikov večj;h ali manjših že, in sem pa tja kakšnih nagubanih delov ne najdete na otroških oblekah ni-kakih posebnosti. Da učinkujejo nove ob-llekce kljub temu sila očarljivo, pa je zopet pripisovati nj;hovi preprostosti, kajti preprostost je bila že cd nekdaj eno :z-med najbolj uspešnih sredstev mode. Z lasi pa se potrudi moda pri šolskih oblekah, da b' ble kar se da enostavne in praktične, a pri vsem tem z veseljem ugotavljamo, da to prizadevanje nikjer ne gre v škodo zunanjemu videzu oblek .. Kako ljubka je na prmer preprosta in praktična »obleka-predpasnik«, ki je po sredi zapeta z gumbi in jo zapnemo s temnim usnjenim pasom! Te vrste obleka je seveda brez rokavov in marsikatera mamica jo bo Izdelala hčerki iz svojega starega krila. Dokler je vreme še toplo, bo dekletce izpopolnilo obleko z 'lahno bluzico, pozneje pa s plete-n;m pulloverjem a1'i toplo flanelasto bluzo. Ves učinek naslednje obleke izvira iz premišljeno nameščenih žepov z ravnimi zaklopkami. Pasek je spredaj zavezan v preprost vozel, vratni izrez pa osvetljuje dečji ovratniček iz pikeja. Ni potreba, da hi na tem mestu še enkrat hvalMi karirasto dekliško krlce, saj se še gotovo spominjale, drage čitateljice. koliko dobrega smo že navedli v prilog temu vsestransko uporabnemu in praktičnemu oblačilu. Takšno krilce vidite ponovno na naši skic; in sicer same ob straneh nagubano in opremljeno & s\'dnje širokimi naramnicami, ki jih pod vratnim izrezom veže zaokrožen pas. H krilcu nosi dekletce temnomoder ali5-temnordeč pullover (sikica). naročnino! Enkrat na teden Če vam je toliko do lepote kakor do zdravja, potem dodajte skrbi za dobro prebavo še brigo za čiščenje polti: izberite si dan v tednu, ko si boste osvežile in očistile cbraz v parni kopeli. Vsa reč je še bolj preprosta, kakor se slPši. Nad posodo' z vrelo vodo, ki ste ji dodale prgišče janeževih zrnc, se nagibajte kakih deset minut, potem ko ste sd prekrile glavo z brisačo, da tako zadržite paro nad posodo. Nato si obrišete obraz in sd ga umijete v mrzli vcd;. Zelo vam priporočamo, da si potlej še namažete obraz z rumenjakom, ki se ga premešale z žličico mandljevega olja. To zmes obdržite dvajset minut na obrazu in jo naposled siplaknite z mlačno vodo. Zelo boste začudene nad rožnatim leskom svoje polti in nad mladostno napetostjo obraza. Kvačkane volnene proge kot okrasje Tu vam predlagamo zabavno ročno delo za prve jesenske večere. Zberite vse ostanke barvaste volne, ki so se tekom let nabrali v vaših predalih! Videli boste, da jih je dobršen kup. In sedaj na posel: barve, ki se ujemajo, sestavljajte v preprosto kvačkano progo, ki mera b;tf vsaj nekaj metrov dolga, da vam ka; zaleže. Pri tem oe hhko poslužujete kakega čipkastega »Ti veš?« se začudi učitelj. »Kaj pa, Mihec?« »Luknjičav je tudi moj klobuk. Prav na vrhu ima luknjo.« Učenci buhnejo v glasen smeh. Mihec pa ves užaljen potegne izpod klopi klobuk in ga povezne na glavo. Res mu skozi raztrgano pokrivalo pokuka šop radovednih las. Otroci se še bolj režijo. Mihcu gre na jok: »Kaj se smejete! Res je pa le!« Tudi učitelj se nasmehne, vendar takoj zapove mir. Nato stopi k Mihcu in ga poboža po licu: »Prav imaš, Mihec Res je pa le! Nič ne mara j! Po šoli pojdeš z menoj na vrt in dobiš najdebelejše jabolko!« Mihcu zažari obraz. Na mah je ves s.-tčen in ponosno se ozre po tovariših. nataknili za vabo obilen košček mesa. Ko se je stemnilo, so na svojem splavu od veslali vzdolž strmega brega tja, kjer je bilo jezero najgloblje. Pri mesečini so videli, kako se je približala vabi velikanska ščuka in jo popadla; bila je očitno daljša ko meter. Ali je bila res ta ščuka tista, ki jim je bila ugrabila gos? Mahoma pa je roparica po bliskovo izginila. dični športnik, primaruha! to mu bogme ne diši! Ali vse nič ne pomaga, stric Matic vam to veli: Brez napora ni uspeha, kot brez lire ni soli! Kdor ne dela, nima kruha, beračija mu preti! Manica: Res je pa le! Mihec, sin vaškega pastirja, ni bil kdo ve kakšen prevejanec. Mislil je bolj počasi in čestokrat le s težavo spremljal pouk. A drugače je bil dober in miren deček. Tovariši so ga imeli radi in učitelj je imel sočutje z njim. Nekoč učitelj razlaga o luknjičavo-sti teles. Nato vpraša: »Kdo mi ve imenovati predmet, ki se mu luknjičavost opazi že kar na prosto oko?« »Goba,« zakliče Martinek. »Dobro! Kaj še?« »Kruh,« se odreže Lojzek. »Tudi dobro. In kaj še?« »Sir,« ugane Milček. »Prav. No, še kaj?« Zdajci se je ustavilo. Učenci so se zamislili in na tihem ugibali. Mahoma stopi Mihec na prste. »Gospod učitelj, jaz vem!« Uganka so.a, so.a, so.a, so.a, r.e.-i so.a. Ce zamenjate pike s pr?.v i> črkpmi, dobite šest znanih besed. cO °0 Oo a Počitniška pustolousrina Spodaj, v temni globočini, kamor mesečina ni segala, je nekaj gibalo. Dušan je spustil trnek še globlje, in tedaj se je v vodi nekaj zgodilo. Veliko, široko zrelo je zinilo, trnek je izginil! V naslednjem trenutku se je č ln silovito zazibal — dečki so bili namreč tako previdni, da so privezali vrvico za eno izmed deska. Dečki so se bili ta čas oskrbeli z velikanskim trnkom, ki so ga pričvrstili na debelo vrvico in na katerega so In zdaj je skrivnostna pošast odvlekla lahki splav prav tja na sredo jezera. Vsa dolga vrvica je iztekla, in povsem nemogoče jo je bilo zvleči nazaj. Kdaj pa kdaj se je nekoliko zrahljala, a vsakikrat so takoj nato prišli srditi sunki, in le malo je manjkalo, da se ni splav prevrnil. Sčasoma ga je zavlekla pošast prav tja do onega brega, kjer je bilo ravno peščeno dno z velikim številom globokih jam. V takšno jamo se je bil nestvor zatekel. Dečki so zdaj jadrno zaveslali k bregu ter privezali vrvico za veliko, debelo drevo. (Prihodnjič konec) 9 ft ne za dobo, v kateri živimo. Ker se lahko tolažimo s pretežno brezmesnimi dnevi tudi v bodoče, je torej povsem razumljivo, da velja vsa naša pažnja spravljanju zelenjave tačasi, ko jo je še dobiti na pretek. Tiste gospodinje, ki nimajo kozarcev za vlaganje, pa bi tudi želele sprav;ti nekaj sočivja, si lahko pomagajo s sušenjem zelenjave, lci je brez dvoma najbolj pre- prost in najbolj poceni način konzerviranja. Sušeno zelenjavo je treba spraviti v tankih vrečicah iz starega platna alli iz mela. Evo, kako priprav;mo različne vršite zelenjave in tudi sedje, da nam vzdrži vso zimo: Zelena: Vzamemo lističe z močnejših stebelc, pomočimo Jih v vrelo vodo, pustimo jih samo enkrat zakipeti in jih od- Nedeljska križanka vzorca ali pa kvačkate tud:. same gladke šibične. Ko imate eno ali več prog, se lahko lotite prenavljanja stare obleke. Proge lahko našijete spodaj ob krilu, na ramah, na rokavih, v obliki žepov, v obliki okroglega oplečka itd. Seveda se takšne pisane volnene proge najlepše odražajo s temne volnene obleke alli pa s tvoriva, k:. je nevtralno pobarvano. Sttšana zelenjava ~ suho sadje Kakšna bo zima? To je skrb, ki že sedaj mori sleherno gospodinjo.: Mrzlično popravljanje zalog za zimo je prav značil- Vodoravno: 1 slavni angleški dramatik, 11 svečana dvorana, 12 kralj Langobardov, ki je pripeljal svoj narod v Italijo, 13 kem. prvina, 15 bolgarska reka, 16 vrsta čebel, 17 hrvaško moško ime, 18 predlog, 19 žensko ime, 21 kratica Rooseveltove gospodarske organizacije, 23 utežna enota, 25 nikal-nica, 26 italijanski predlog, 27 duhovščina, 28 bolečina, 29 ime komponista Kalmana, 31 barva igralnih kart, 32 predlog, 33 grška črka, 34 tuji veznik, 35 atentator, 37 medmet, 38 kratica za »tremolo«, 39 domača žival, 41 bolgarska reka, 43 lepenka, 45 naziv, 46 hrabra, 47 predlog, 48 kazalni zaimek, 49 moško ime, 50 mesto na otoku Br&ču, 51 hitra, urna 52 predlog, 53 latinski predlog, 54 nemški filmski igralec in režiser, 56 ruski knez, eden izmed Rjuri-kovih naslednikov, 57 italijanski komponist »Norma« etc., 58 evropska država, 60 geografski pojem, 61 zvezdoslovje. Navpično: 1 mesto v Španiji, 2 jadranski otok, 3 mesto pri Hamburgu, 4 list, zemljevid, 5 pritrdilnica, 6 kratica za »plemeniti«, 7 vrsta trdega gumija, 8 stara plemiška ro-dovina v Italiji, 9 stik (množ.), 10 števnik, 14 dva enaka vokala, 17 rimski bog ljubezni, 20 človek, ki pelje aeroplan, 22 evropska prestolnica, 23 vrsta umetnika, 24 panoga lahke atletike, 25 človek, ki je neumen, 27 podzemeljska grobnica v cerkvi, 28 kem. znak za barij, 30 grška črka, 31 kužna bolezen, 33 mesto v Italiji, 35 pravilo, 36 pripadnik naroda ob Baltiškem morju, 37 otok v Velikih An ti lih, 40 del matematike, 42 francoski predlog, 43 živalska hrana, 44 osebni zaimek, 46 prevozno sredstvo, 49 mesto v Dalmaciji, 50 bojevati (se), 51 francosko pristanišče, 52 Zolajev roman, 53 znak seštevanja v matematiki, 54 kem. znak za železo, 55 bivši slovenski minister, 56 moli! (latinsko), 57 hrvaški dostojan- cedimo. Posušimo jih kar na situ in sicer v senci. Gomolj zelene pa Olupimo, narežemo v tanke ploščice in polagamo kar sproti v vodo, ki smo ji dodale precej Simonovega soka. Nato vržemo ploščice v krop in jih kuhamo tri minuite, potem pa jih odcedimo in posuš;mof na okvirju, ki smo ga prepele s tanko krpo. Peteršilj: Koreninice dobro očistimo, po-plaknemo in nastržemo v ploščice, ki jih razložimo, da se posuše. Čebulo posušimo tako, da ji snamemo vrhnjo suho kožo, gomolj pa po dolgem prerežemo z ostrim nožem v zelo fine prege, k; jih nadevamo v tanki plasti na okvir za sušenje. Čebula se mora hitro posušiti, zato jo postavimo za nekaj ur v mlačno toplo pečico. Prav tako ravnamo s porilukom. Stročji fižol očistimo cd nitk, ga narežemo in kuhamo v slanem kropu približno 5 minut. Še vroč vržemo fižol na s4to, da se dobro odcedi. Nato ga v tanki plasti razprestremo po deski ali po okvirju za sušenje. Če je vreme vlažno, ga posušimo kar v pečici. Ohrovt narežemo v prst široke proge, ki smo jim odstranili rebra, in jih kuhamo nekaj minut Nato zli jemo še vrelo zelenjavo na sito in jo dobro odcedimo. Posušimo na toplem prostoru ali v pečici. Suho paradižnikovo mezgo pripravimo tako, da razrežemo precejšnjo množino zrelih paradižnikov v kose in jih kuhamo toliko časa, da se jim koža prične vrtinčiti. Nato paradižnike odcedimo, pretlačimo in preostalo zmes kuhamo do gostega, navsezadnje pa jo namažemo za pol prsta debelo na desko ali na pekač in jo sušimo v pečici. Kq je mezga povsem suha, jo razrežemo v proge, ki jih spravimo v tanki vrečici ali v glinasti posodi. Jabolka: V ta namen izberemo kislo vrsto z mehkim mesom (najboljše so re-nete). Jabolka olupimo in jih sproti polagamo v limonovo vodo. Ko odstranimo peščice, narežemo jabolka v 1 cm debele obroče, ki jih nekaj minut dušimo v vložku nad vrelo vodo ali pa jih za nekaj mir.ut položimo v vrelo sladkorno raztopino. Nato naberemo obroče na nit in jih posušinro na suhem ali pa jih razprostre-mc po aeski in jih tako posušimo. stvenik iz preteklih stoletij, 59 osebni zaimek (sklon). Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1 sr, 3 balalajka, 10 ok, 12 Auber, 14 res, 15 Hona, 17 Odin, 18 anati, 20 teta, 21 noč, 22 kronati, 24 Rab, 25 ak, 26 Mia, 27 Ant, 29 Ra, 30 oba, 32 kreol, 35 ali, 37 šport, 39 Ira, 40 Orion, 42 anion, 43 Žarah, 44 es, 46 ar, 47 Ala, 49 as, 50 fr. (= frank), 51 Apo, 52 as, 54 et, 55 sam, 56 ro, 57 Inkišinov, 61 na. 62 Erika, 64 vid, 65 Risan, 67 Raba, 68 Manlu, 70 Rati, 71 di, 72 kanjoni, 74 ni, 75 pisarna, 76 taktika. Navpično: 1 Saona, 2 rudokop, 3 ben, 4 ar, 5 Arno, 6 Leander, 7 Asta, 8 ki, 9 alt, 10 Ontario, 11 Kaaba, 13 bič, 16 oer, 18 arak, 19 Ital, 22 ki, 23 in, 26 Mama, 31 boa, 33 Rina, 34 oaza, 36 lih, 37 Shea-rer, 38 Tirana, 40 orator, 41 Normani, 45 Sporadi, 48 Lošinj, 50 fanatik, 53 s k (= športni klub), 54 en, 57 Ika. 58 Ivana, 59 »Idiot«. 60 vir, 63 ibis. 66 sani, 68 Man, 69 Una, 72 kr(aljevski), 73 ik. JOTRO* SE. 21fr i 6 Nedelja, T, IX. 1»41-XIX Pojdimo gobe nabirat Duce in Snopi, zlatih žarkov prodirajo skoz dvigajoč« se jutranjo meglo. Preko prvih pospravljenih njiv gre naša pot proti gozdu. Naš obisk velja danes čudnemu rastlinskemu rodu gob. Šele proti poldnevu Mplje sonce svoje svetlobne in senčne lise na mahovita gozdna tla in meče svojo bleske-tavo luč na zmešnjavo pisanih marog. Vsako leto se pojavljajo ti čudni stvori skoraj natančno ob istem času, trajajo kratek čas in preminejo kakor cvetje sadnih drevesa Sedaj jih ;e kaj mnogo pod grmi in drevesi, v visoki travi in no mehkem mahu. Zakriti z igli častim in pernatim listjem živijo njih tropi v vseh oblikah in barvah. Dobre so med njimi m zle, užitne in strupene, ž;vljenje in smrt sta tesno dra^ j ob drugi. Njih klobuki so širokokrajni ali cz-korobi, ploski ali obli in stoje na tenkih aH trebušastih kccenih. Zelene, sive, rdeče in rjave golobice, beli šampinjoni ;n prašnice, zlate žemfljevke, žolto rumen-; lisičke, štorovke in si rovke, rdeče rjave pe-čurke, ki se pocedi iz njih beJlo, po ribah dišeče mleko, če jih prelomimo: kdo bi jih vse naštel?! Očarljiv je ta lov skez: trepetavo svetlobo gozda, kjer se pretakajo zasanjani potočki skozi tesne dolinice ln curljajo preko skal, kjer se oglašajo iz goščave ki c: divjih gOlobov in srak. ČJlovek ima večni občutek, da stopa skozi ozemlje, ki je daleč od cest :n samo brez poti, nikoli ne veš, kje te bo gozd spet izpustil. Od pomladi do pozne jeseni v senčnih gezdovih, v hitrem zaporedju, neprestano zori in razpada. S smrčki spomladi se pričenja pisani ples in se končuje s črnikasto mrtvaško trobento sredi novembra. Skoraj vsa ta rast živ?, pritalno in skrivnosti snujo (Je življenje v milem siju gozdnega sonca, osamela in polna bajk, v družbi s pritlikavci in škrati. Pod grmovjem se črtajo čarcvni kolobarji, tu imajo o polnočni uri čarovnice svoje sestanke z rajanjem in gostijami v mesečini, postave iz pravljičnih knjig za otroke. V čaru teh skrivnostnih stvorov stopamo brez steze skozi gozd, tu si utrgamo dobro gobo, tam neko užitno, ki jo tudi takoj pokusimo. Veselimo se bogastva njihovih barv in premišljamo, kako koristne so vse gobe, tudi tisite, ki so za nas neužitne. Kajti v življenju gozda zavzemajo važen položaj: nabirajo hrano za grme in drevesa, s svojim podzemeljskim nitastim omrežjem spadajo med pospeševateljice gozdne rasti. Kjer so tJla begata z gobami, so bogata tudi s travami, grmi in dreves1. Danes vemo, da obstoji med glivo in drevesom življenjska skupnost, od katere imata obe bitji svojo korist. To velja za strupenice enako kakor za užitne gobe, v kraljestvu narave izpolnjujejo vse na skrivnosten način svojo določeno nalogo. Gobe ne mol:jo v zrak in se ne ziblje-jo v vetru kakor cveti in bilke. Potlačene so v senco vejevja in skrite v t rohneče štO" re, otroci so in priče večnega razpadanja. .Mnoge nosijo živico, ki so jo pravkar predrle, na svojih žarečih klobukih, suho, ples-nivo listje in rjavo rumene iglice smrek. Kdor hoče nabirati gobe za svojo kuhinje, mora dobre in strupene točno poznati. Uči se jih razlikovati in uživaj jih. Toda v uživanju bodi previden. Ne veruj bajkam o srebrn! žlici ali kovancu, čebuli ali česnu. Da4i kuhaš srebrno žlico obenem z najbolj strupeno med gobami, s krompir- jevko, ali pa s slastnim jurčkom, je vseeno, žlica ostane bela, a čebula spremeni svojo barvo takoj, najsi jo kuhaš z užitnimi ali nevarnimi gobami. Pra" tako ni res, da se meso strupenih gob v prerezu ali pod pritiskom spremeni, kajti mnoge slastne cev-n;ce se vedejo tako, medtem ko so smrtne krompirjevke in mnoge druge zle zastrup-ljevalke ne spremene. Ali pa morda meniš, da so vse vrste, ki diše po moki, užitne'3 Toda tigrovka bi te s svojim finim vonjem po moki kakor rdečerepka zastrupila brez pomoči. Tudi na gobe, ki so ob jed ene od polžev, se ne zanesi. Polži žrejo mušnice in krompir j evke prav tako kakor gobe, ki so za nas užitne. Vsa ta pravila so nevarno praznoverje. Samo eno pra vito jo zanesljivo: Nauči se spoznavati vse gobe, užitne in neužitne, in šele potem jih pojdi nabirat in jih uživaj, ker so tako slastne. Dobro oprane, trikrat ,štirikrat na hitro oplaknjene s hladno vodo in razrezano v ne pretenke ploščice, jih daj z dušeno e©-builo in malo česna v vroče maslo sli olje, duši jih v njih lastnem soku kakšnih deset nrnut na močnem ognju. Če jih posuješ s ščepcem moke in jih ziačiniš s papriko, soljo, peteršiPem in drobnjakom, ti postanejo neprekoSljiv pridatek k testeninam, n-zu in krompirju. Njih fini vonj te bo spo-m:njal poleg vsega na samotne poti skmzi gozdove. Azori in Kapverdski otoki »Nikar me tako ne glej. Nikoli ne vem, da-li je ljubezen ali pa imaš bolečine v trebuhu!« V zadnjih časih beremo vsak dan, da posveča Portugalska posebno pozornost Azorskim in Kapverdskim otrokom ter oja-čuje svoje posadke na njih Obe otočji ležita v brezkončnih pro-stranostih južnega Atlantika Z njih je mogoče napasti Zapadno Afriko in ogražati zlasti Dakar, središče francoskih kolonij ob zapadni afriški ohalli, kjer bi se lahko ustvarilo trdno oporišče za nadaljnje prodiranje v notranjost črne celine. S teh rrto-kov se da nadzirati tudi celotni pomorsk; promet med Evrope in Južno Ameriko^ zato je umljivo, da kažejo anglosaške dežele, zlasti Zedinjene države, veliko poželenje po njih in da se Portugalci pripravljajo za vsako morebitnost. Pomen Azorcv ali Terceirov, kakor sie tudi -menujejc. podčrtava še njihova razmeroma majhna oddaljenost od evropsko-afriškega kontinentalnega bloka Od rta Roca, zapadne točke Portugalk jih leči samo 1380 km, sami pa se razprostirajo v dolžino preko 630 km in obsegajo otoke Fayal, Pico, San Jorge. Graciosa, Tercei-ra, San Miguel Santa Mara ter skalnate, skoraj neobljudene otočke Flores, Formi-gas in Corvo. Iz globine 4000 m se dvigajo 4. vulkanski skaln; drobci nad morje in dosežejo v Picu Altu višino 2320 m. Gorska pobočja pokrivajo gozdovi lovorja, večno zeleno grmovje izdaia, da tu zime ne poznajo, do najvišjih vrhov se vzpenjajo šume pinij in drugih iglavcev. Važnost otočja je razvidna že iz tega, da nahajamo tu kabelske postaje za trans-atlantski kabelski brzojavn5 promet. V Horti se srečujejo angleški in ameriški kabli. Marljivo prebivalstvo, po večini ribiči in kmetovalci, so na Azorih ustvarili uspešno živinorejo ter industrijo ribjih konzerv, ki je znana po vsem svetu. Velik del portugalskih sardin izvira odtod. Na ve>lik: poti, ki ji sledijo kiti na svojih potovanjih, predstavljajo Azori nekakšno počivališče. V obalnih vodah ulove vsako e-to nad 150 kitov, ki potujejo iz Severnega Atlantika v južni del oceana ali narobe, torej, kakor bi skoraj rekli, od tečaja do tečaja. Kragulji, po katerih se otočje imenuje, so še neka njegova značilnost. Azi/r' so zanimivi za znanstvenika tudi zato, ker predstavljajo ostanek nekdanjega ogromnega kopnega mostu med Evropo in Ameriko, ostanke pravljične dežele Atlan-t;de, o kateri nam pripovedujejo stare bajke, da se je pogreznila na dno oceana. Fe-ničani in Kartažani so si že v davnem starem veku upali v vzhodna atlantska vodovja, toda Azore so portugalski brodarji odkrili in naselili šele med leti 1432 do 1453. Okroglo pet sto let so tedaj že portugalska posest, če ne štejemo kratke vmesne dobe, ko so jim gospodarili Španc:, ne da bi mogli njihovo prebivalstvo odtujiti portugalski domovini. Sicer pa naj tu pripomnimo. da izvirajo Azorc; po več;ni prav za prav od tistih F lam cev, ki so se za časa Karla Drznega naselili tu. 2e med prvo svetovno vojno so imeli zavezniki na otočju svoje pomorske oporišče in skladišča za čete, ki so se borile v Afrki. Kapverdski otoki. Otoki Zelenega rta, ležijo južneje, že blizu Afrike, od katere jih loči le 560 km. Skupina obsega devet otokov in sedem neobljudenih, pustih čeri. Njih vulkanski izvor je vden na prvi pogled, dvigajo se strmo in visoko iz globin, ki znašajo 2000 do 4000 m. Razdeljeni so v dve skupini: v otoke »nad vetrom« (Bar-Laventske otoke) in otoke »pod vetrom« (Sotavente). Izmed obljudenih otokov spadajo k prvim Sao Antao, Sao Vicente, Sao Nicolao, k drugim pa Brava, Fogo, Sao Th5ago, Maio, Boavista in Sal. Podnebje je zelo suho, tako da otočja ne pokriva gosto rastlinje kakor Azore in so tudi revnejši. Živinoreja (konji, ovce m prašiči) so temelj njihovega imetja, njihova važnost pa je vidna predvsem iz trgovinskega prometa, kajti letno prpluje sem nad 5 milijonov ton ladjevja. Kot premogovna postaja in kabelsko oporišče (za 9 kablov) predstavljajo Kapverdi važen člen v otoškem pasu okrog Afrike. Portugalci so jih zasedli 1456 in so jih imeli ves čas v svoji posesti. Debela pevka Marieua Aloni je b^a ena izmed naj-slovitejših pevk. Nje čudoviti glas je družil sopranski in altski register. Po sijajni odrski karieri se je umaknila v zasebno življenje, čeprav ji je bil glas še v polni moči, in je umrla 1894. v Parizu. Velik del svojega imetja je zapustila za dobrodelne svrhe. Narava v telesnem oziru ni bila baš ljubezniva ž njo. Na prvi pogled je velika pevka zbujala smeh. Bila je namreč silno debela in proti tej debelosti ni pomagalo nobeno zdravljenje, tako da je končno opustila svoje poskuse. Ko je v svojem 21. letu prvič nastopila, so govorili o njej: »Slon, ki je požrl slavčka.« Bila je šivilja, ko so odkrili nje glas. Mlado dekle je bilo majhno in enako široko kakor visoko, tako da je delalo vtis krogle. Toda Rossini, ki je bil nje učitelj v kon-servatoriju v Bologni, jo je takoj angažiral. Nje glas je delal čudeže, toda vprašanje njenih kostumov je povzročalo pogosto preglavice. Eskimi in glasba Eskimska glasba se razlikuje bistveno od evropske. Cim manj tonov ima kakšna pesem, tem lepša je za eskimska ušesa, glasbo z maogimi toni pa smatrajo Eskimi za znak nenadarjenosti in nerodnosti. Neki raziskovalec Grenlanda je nekoč enemu izmed najboljših eskimskih pevcev zapel pesem slovitega novejšega komponista. Ko je končal, se je stari Eskim prezirljivo zasmejal in menil: »Toliko tonov in vendar tako slaba muzika!« Podmornica trčila v kita Ob vhodu v pristanišče Bahie v Južni Ameriki so ujeli 18 m dolgega kita, ki je tehtal 23.000 kg. Žival je imela na desnem boku široko rano, o kateri sodijo strokovnjaki, aa jo je dobila ob trčenju s kakšno podmornico. Srečujeta ob svojem obisku ruske fronte motorizirane kolone italijanskega ekspedi- cijskega zbora Odvajalna kroglica za 6000 dolarjev Peter Hudsen, zbiratelj redkih in nenavadnih stvari v New Yorku, je prodal nekemu industrij cu v Brooklynu eno izmed kroglic, ki jih je izdelal veliki dramatik Ibsen, ko je bil še lekarniški pripravnik v Grimstadu na Švedskem. Izdelal jo je L 1849. V tistem času je pisal pesmi in je pripravljal tragedijo »Kati-lina«. Njegovo življenje je bilo tedaj precej borno, zavirati je moral svoje pesniške in pisateljske navdihe, da si je lahko služil vsakdanji kruh. Izdeloval je odvajalne kroglice in ko se je neka kneginja Vološecova mudila v Grimstadu, ji je dal škatlo s takšnimi kroglicami. Pozneje, ko je postal slaven, je kneginja podarila ne- koliko kroglic carju Nikolaju, kralju Gustavu in belgijskemu kralju Leopoldu, ostale pa je hranila njena hči, ki jih je prepustila na zadnje Petru Hudsenu. Ta je napravil dobro kupčijo, kajti za eno samo kroglico je dobil 6000 dolarjev, to je več, nego je Ibsen kdaj dobil za kakšno svoje dramsko delo. Posušene hruške S hruškami, ki jih hočemo posušiti, ravnamo tako. Narezane obroče kuhamo v sladkorni raztopini, da postajajo stekle-nasti, nato jih hitro odcedimo in naberemo na nit, ki jo obesimo v suh, čist prostor. Zakopi za zimo Listnato zelen j ad, zelje, ohrovt, karfi-jolo, korenje, peso, zeleno, redke v i. dr. najbolje ohranimo v 'zakopih. Na suhi senčni gredi, ki je čim bliže hiši, napravimo približno 40 cm širok, 1 m globok in poljubno dolg jarek. Dno obložimo s smrečjem, stranske stene pa z deskami, da se zemlja ne vsiplje. V tak jarek naložimo zeljnate glave, očiščene nagnitega listja s koreni in koceni vred drugo pole,-; druge Prav tako tudi karfijole. Korenine ir. kocene zasujemo s prstjo prav do glav. Tako pustimo zelenjavo dotlej, dokler nam ni pričakovati hudega mraza, šele potem jo prekrijemo s slamo ali praprotjo in r.al'; še z deskami. Ob toplih dneh pa zakope zračimo, in sicer tako, da odstranimo za nekaj časa vso odejo, da zelenjava ne postane uvela ali da morda ne začne gniti. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Avtor, ki so njegovo delo prvič izvajali, je poslal neki dami prosto vstopnico. Ker dobrega prostora ni imel več na razpolago, je zapisal na zadnjo ptran vstopnice: »Storil sem, kar sem mogel, ne, kar bi hotel!« Nasledn;i dan je prejel kratko pisemce: »Videla sem vašo igro. Imeli sta prav!« »Janez je ves moj svet. Zapustil me je. Kaj naj storim?« »Malo več sveta si oglej!« »Najlepše je razgovarjati se z bitjem, ki ga največ ljubiš, kaj ne, Olgica?« »Gotovo. Vendar pa mora biti za trajno zelo dolgočasno, razgovarjati se vedno samo s seboj!« »Moja žena je vzor skromnosti!« »To rad verjamem — dokazala je to že s svojo poroko!« Namesto anekdote Malo je znano, da nazivajo v Italiji slovito arijo iz Rossinijevega »Tankreda«: »Di tanti palpiti« splošno »riževo arijo«. Mladi mojster je prvotno na tem mestu skomponiral povsem drug napev, ki ga je pa njegova prijateljica, pevka Malanotte, odklonila. Na dan prve uprizoritve je izjavila, da ne bo pela, če ji ne da na razpolago druge arije. Rossini je stopil v najbližjo, bedno gostilnico in je zložil v desetih minutah, ko mu je gostilničar pripravljal naročeno riževo jed, novi napev. »Končal sem!« je dejal gostilničar, ko se je pojavil. »Jaz tudi«, je rekel Rossini. »S čim?« je vprašal neki navzoči. »Z rižem — »Z arijo« sta odgovorila gostilničar in kom ponist istočasno. Arija je imela še isti večer ogromen uspeh, v njenem pridevku pa tiči spomin na nje nastanek. VSAK DAN ENA »Ničesar več ne slišim ...!« »Kaj, če bagaža prisluškuje?!« J. iisteven mmmmm krčma Zdaj nisem hotela videti ničesar več. Zgrabila sem se za oči ter slišala glasno drsanje z nogami in zmedeno vpitje. Tedajci je nekdo prižgal luč. Dolg molk je zavladal, in jaz si nisem mogla kaj, da ne bi pogledala. Kar sem videla, je bilo tako nepričakovano, da sem se vprašala, ali ne sanjam. Gill je stal v sredi med možem z mehkim klobukom, ki je bil dopoldne pri nas, in enim izmed zajetnih ashlandskih redarjev. Neki zvezni redar je pravkar uklepal gospo Bodeyevo. Mati se je vsa zasopla držala za boke in osuplo strmela v ... Rage?, Ciaveringa. XXVIII Obljubljena dežela Clo..ering je prvi izpregovoril in se obrnil h Giliu: »Kje je gospodična Leejeva, lepi ježevec?« Toda hkratu so mu planile oči po prostoru in me odkrile v mojem kotičku. Skočil mi je naproti. »Ana, menda niste ranjeni?« Čuteč, da mi kolena klecajo, nisem vedela storiti drugega, kakor da sem mu naslonila glavo na prsi. Vzravnal me je s svojo silno roko; tako sva se vrnila k materi, ki je še vedno lovila sapo in srepo strmela v Ragea Claveringa. »Gospa Leejeva,« je izpregovoril Clavering, »sram me je v dno duše, a kdo bi si bil mogel misliti, da se bosta vi in vaša hčerka radovoljno podali v kremplje teh malopridnežev? Nihče ni slutil, da vaju bo radovednost gnala v klet. V prvo nadstropje smo bili postavili dva moža, mnogo drugih pa okrog hiše, toda vidve sta mahoma izginili. Precej časa je bilo treba, preden smo dognali, da vaju ni več v hiši, in potem smo morali najprej brez hrupa dvigniti tista preklicana železna vratca. Lahko si torej mislite, da sem resnično osramočen.« Mati je ta mah našla nekaj sape in strogo zmajala z glavo. »Rage Clavering,« je rekla, »zadnjič vas vprašam, kaj ste? Razbojnik ali redar?« »Nu, gospa, je dokaj v zadregi odvrnil Rage, »nemara da sem oboje. Eden tistih sem, ki jih v kinu imenujejo ,G-men\« »Kako?« »Član tajne vladne policije.« »Pa ste vendar priznali, da ste ukradli tisti denar,« sem se tedaj oglasila. »Po sili. Bil je ponarejen.« »Ponarejen denar?« je mati ponovila. »Skratka, ali je v tem šundru sploh upali razumljive besede ali ne?« Claveringove oči so se neusmiljeno uprle v Gilla in Bodeyko. »Ta vrla človeka vam bosta pojasnila,« je dejal. »Kje so tiskalni stroji?« je vprašal Gilla.^ In ko se je ta naredil, kakor da ga ne sliši: »Govori, ali pa ti...« »Ondukajle,« je odgovoril zločinec in pokazal z glavo smer. »Nisi jih mogel spraviti iz mlina, ker so temelji živa skala, prehod pa preozek, jeli? Zato ste ti in tvoja tolpa potrebovali gostilne. Takšna je bila stvar, gospa Leejeva. Ko so izprevideli, da vas s svojimi istorijami o duhovih in nesrečah ne preženejo, jim je tekla že voda v grlo. Mi pa smo bistro pazili nanje.« Tako govoreč se je zmrdnil Bodeyki: »Neprevidno je verjeti človeku, ki se dela, lopova, draga gospa.« Ženska mu je zabrusila grdo besedo, ki je ne morem ponoviti. Toda Clavering se ni zmenil zanjo: opazoval je Gervaisovo truplo na tleh. Nato je znova uprl oči v staruho. »Ali vas še mika prerokovati prihodnost?« je vprašal. »Meni se zdi, da vidim novo, z milom namazano vrv.« Znova se je ozrl na Francozovo truplo. »Sodim, da je bil Gervaise glavar tolpe,« je nadaljeval. »Morda je zanj bolje, da se je tako končalo... Kaj vam je, gospa Leejeva?« Oba sva se obrnila in pogledala mater. Preble-dela je bila kakor zid, in oči so ji stopile iz jam, nato pa je z veselim vzkrikom planila proti vratom. *Buck!« Za trenutek sem še videla bratca, preden je ves izginil v njenem naročju. Vstopil je bil ponosno kakor admiral, ob strani redarja, ki ga je spremljal. To vam je bil vzbuh! »Bog bodi zahvaljen! Oh, moj otrok! Zlato moje! Nu, hvala Bogu, da si le tu.« Ko se je izvil iz njenega objema, je Buck planil h Claveringu in se mu skril za hrbet. Šele tedaj so se pričele materine tožbe o njegovi dolgi odsotnosti in o strašnih urah, ki jih je morala prebiti zaradi njega. Rage se je zasmejal. »Bojim se, gospa, da boste morali prav mene zgrabiti za lase,« je dejal. »»Toda Bučka nisem mogel pustili v gostilni, kakor hitro sem sam odšel. imeli bi ga bili v pesteh, preden bi bila minila ara. Zato sem ga poslal z doma in poskrbel, da ga je vzela policija v svoje varstvo.« Mati ga je spet neznansko osuplo pogledala. »Kage Clavering,« je rekla, »najhujši lažnivec ste, ki si ga je moči misliti. Toda če menite, da boste z menoj poceni opravili, se preteto motite.« Si.isr.il me je za komolec in se nasmehnil. »Ali nisem rekel, Ana, da bi bila tašča in pol?« Ashlandski šerif je izpregovoril: »Pojdimo,« je rekel s prav tistim glasom kakor dopoldne. A to pot sta Krenila Rage in mamica naprej, držeč drug drugega pod pazduho. Bofevekai n. več povedati, kolikor pa je, je zame največjega pomena. Nekaj dni pozneje se je Rage Clavering cgiasil v gostilni in me odvedel na iz-prehod vzdolž reke. Daleč pa nisva šla. Rajši sva sedla na breg in iztegnila noge, da so se nama skoraj namakale v vodi. Saj veste, kako je v takšnih trenutkih. Pomenkovala sva se o Graciji Oliverjevi in o tem, kako se ji naglo vračata moč in zdravje. Nato sva jela govoriti o vsem, kar se je bilo zgodilo.. »Tisti Johnson je ves čas vedel, kdo si v resnici, jeli?« sem ga vprašala. »Seveda,« je odgovoril, »in ashlandska policija takisto. Vsi so igrali svojo vlogo, da bolje ni bilo moči.« »Ljubše bi mi bilo vendarle, Rage, da si bil z menoj odkritosrčnejši.« »Vem, Ana, a to moraš razumeti. Za ministrstvo financ je bila vsa stvar silno važna. Količina ponarejenega denarja, ki so ga spravljali v obtok, je bila velikanska, dognali smo bili, da prihaja med ljudi prav v tem okraju, in stari mlin pa ta zapuščena gostilna sta bila nujno zbudila naš sum. Toda b ti smo morali zelo, zelo previdni. Da sta ti al' tvoja mati vedeli, kaj mi je na misli, bi me bili utegnili nehote izdati. Vse to me je prisililo, da sem ti natvezel toliko drobnih laži.« »In hkratu ti je bilo kakopak v zabavo,« sem rekla, delaje se nejevoljno. »Nam pa je tvoj direndaj nakopal nič koliko nevarnosti. Malce bolj bi se bil že lahko oziral na nas!...« »Ta je lepa!... Bog nebeški, z vsem tem nočnim bedenjem zaradi vas sem zamudil toliko spanja, da bom moral teden dni vleči dreto, preden se opo-morem! In kolikanj sem se mučil in vam prigovarjal. da bi va- spravil odtod, tudi ne moreš utajiti.«- »/ zakaj ni=* zitčincev tako prijel?« »Zato, ker nisem imel zoper Bodeyko in Ger-vaisa nobenega dokaza, ampak zgolj sum. Tudi podzemeljskega rova, ki spaja mlin z gostilno, nisem mogel odkriti, čeprav sem tisto noč po psi-činem tuljenju uganil, da obstoji. V Gillu sem takoj spoznal bivšega kaznjenca in bi ga bil s tem iahko zastrašil, toda on bi bil posvaril ostala dva, jaz pa sem potreboval dokazov. Moral sem počakati priložnosti in zasačiti vrle ljudi na dejanju.« Nastopil je dolg premolk. Tesnoba me je obhajala. Rage se mi je zdel globoko zamišljen. »In zdaj?« sem vprašala. »Cesa se misliš lotiti? Imaš spet kak opravek?« »Da,« je odgovoril. »Menda ne pojdeš na pot?« Nič ni rekel, in že sem se zbala, da je bilo moje vprašanje preradovedno. Bilo mi je, kakor da ni dan nič več tako svetal. »Nekoč sem ti omenil,« je dejal nazadnje »Omenil — kaj?« »Svoje novo delo.« Tedaj sem uganila, in dan se je zableščal svetleje ko kdaj. Zavest sreče me je vso prevzela, čeprav sem se delala, kakor da padam iz oblakov. »Ne razumem te, Rage.« Zardel je in dvakrat zinil, da bi izpregovoril, pa ni mogel... Nazadnje me je kratko in malo objel. Ko sva se vrnila domov, sva našla mater na hišnem pragu in nekoliko v skrbeh za naju dva. Ko pa je videla moj obraz, sem takoj spoznala, da ji je vse iasrso. »Izprehoa se vama je močno raztegnil, kaj?« je vprašala nedclžno, da nikoli tega. Nisem ji cdgivorila. Rage je bil videti zmeden, vendar se ni obotavljal. »Da, gospa,« je dejal, »prav tja do obljubljene dežele. In zdaj se vračam, da vas še enkrat okra-dem. To pot vam odpeljem hčer.« »Kako?« je zategnila mamica. A to ni bilo zaradi naglušnosti. Hotela je le, da bi 5e erT-rat povedal. Konee Slovar dr. Janka Tavzesa V založbi Knjigarne Ant Turka nasl. je pravkar izšla ljudska izdaja Italijansko-slovenskega in slovensko-italijanskega slovarja, ki ga je sestavil dr. Janko Tavzes. Tako se je pridružil vrsti dosedanjih slovarjev te vrste nov besednjak, ki se zlasti odlikuje po lični opremi (vezava^ v rjavo domače platno) in prikupnem žepnem formatu. Tisk ni predroben in tudi ne preveč zgoščen; zrcalo v dva stolpca razdeljene strani je jasno. To in pa sorazmerno nizka cena slovarja, ki je izšel tudi vsak del posebej, so vnanje odlike novega pripomočka za italijanski jezik. Dr. Janko Tavzes, znan kot prevajalec iz romanskih jezikov, je pri sestavi svojega besednjaka upošteval predvsem potrebo slovensko-italijanskega slovarja, ker je za italijansko-slovenski del pri nas bolje preskrbljeno. Tako je nastalo in s tem je opravičeno nesorazmerje v obsegu obeh delov. Medtem ko šteje italijansko-slovenski del okrog 16.000 besed, jih je v slo-vensko-italijanskem delu okrog 25.000. Sestavi j alec je imel pred očmi širše občinstvo in potrebe vsakdanjega življenja. ; V uvodu pravi založba med drugim: »Italijanščina je bila že doslej močno zasidrana med nami. V naši kulturni zgodovini je igrala veliko vlogo; naši pesniki so opla-jali duha ob lepoti in veličini italijanske vezane besede; naši razumniki so že pred stoletji navezovali tesne stike z italijanskimi sovrstniki. Znani so trgovski odno-šaji naše Ljuljane, ki je pomenila važno središče v tranzitni trgovini. In pred sto tridesetimi leti, za časa Napoleonove Ilirije, so bili poslani v Ljubljano tihi prosvetni in upravni delavci italijanskega rodu, ki so občevali z uglednimi Slovenci v svojem jeziku. — Danes druži Slovence z italijanskim jezikom še vse mogočnejša vez: skupna država, velika Italija. Zato se je namah povečala potreba po znanju jezika naših osrednjih oblasti, vojaške in civilne gosposke, pa tudi nanovo usmerjena trgovina bo vsak dan terjala zase več znanja tega blagoglasnega iezika. nenadkrilii-vega v točnem in jasnem izražanju. V namenu, da bi bil italijanski slovar lahko dostopen prav vsakomur, smo oskrbeli to ceneno ljudsko izdajo, ki vsebuje dovolj živih italijanskih besed, potrebnih za vsakdanje življenje.« V slovenskem delu je sestavi j alec vestno upošteval Breznik-Ramovšev pravopis Italijanski del je pregledala profesorica Cielia dott. Pimet. V začetku so tudi navodila za pisavo in izgovorjavo. Pri sestavi se je dr. Tavzes oziral na Valjavca, Mel-zija, Rigottini-Bulla in druge. Zlasti pa je upošteval izrazje z najbolj razširjenih panog sodobnega življenja, kakor so šport, radio i. t d. Tako sestavljen in opremljen slovar bo lahko v polni meri dosegel svoj namen in je vreden vsega priporočila. Naše gledališče drama Sobota, 6. septembra: Nenavaden človek. Izven. Znižane cene Nedelja, 7. septembra: zaprto Ponedeljek, 8. septembra: zaprto Geno R. Senečič je znan hrvaški dramatik, čigar igre nosijo značilnosti, po katerih spoznavamo Senečlčevo svojsko tvornost. Pozornost in ljubezen, ki jo posveča malim ljudem, izpričuje ta njegov živi čut za pravičnost, kritiko nad današnjo družbo in njenim ravnanjem. »Nenavaden človek« je delo, v katerem je podal dramatik značaj takega malega poštenega človeka in kalvarijo njegovega slepega zaupanja v ljudi. Glavno moško vlogo bo igral J. Ko-vič, ki je delo poslovenil in zrežiral. Nadalje bodo sodelovali: Starčeva, VI. Skrbin-šek, Verdonik, Razbergerjeva, Nakrst, Ko-šič, Košuta, Malec, Razberger. Blaž, P. Kovič in Raztresen. Radio Ljubljana Nedelja, 7. septembra 1941-XIX Ob 8: napoved časa, poročila v slovenščini, 8.15: poročila v italijanščini, 8.30: koncert orglarja Luigia Renzia, 11: prenos maše iz bazilike v Firencah, 12: čita-nje in razlaganje evangelija v Italijanščini, (p. E. Zappaterreni), 12.15: čitanje m raz- laganje evangelija v slovenščini (p. K. Se- kovanič), 12.30: poročila v sloveničlni, 12.45: komorna glasba, 13: napoved časa, poročila v slovenščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: vojaška godba, 14: poročila v italijanščini, 14.15: radijski orkester pod vodstvom g. šijanca igra pestro glasbo, 14.45: poročila v slovenščini, 17.15: dr. Lojze Puš predava za kmetovalce v slovenščini, 17.35: koncert violinista Karla Rupla, pri klavirju L. M. škerjanc, 19.30: poročila v slovenščini, 19.45: operna glasba, 20.00: napoved časa, poročila v italijanščini, 20.20: Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini, 20.30: koncert sopranistke Ksenije Vidalijeve in tenorista Ivana Francla, 21: Radijski orkester in komorni zbor, izvajata pod vodstvom g. šijanca slovensko glasbo, 21.45: pogovor v slovenščini, 22.00: simfonični koncert, ki ga dirigira Rito Selvaggl 22.45: poročila v slovenščini. ČEDEN MILIJONAR Znani pisatelj komedij Nestroy Je znal zaslužiti dosti denarja, ampak ga ie tudi znal lahkotno spravljati v beli svet. Posledica je bila očitna. Živel ie neprestano v stiskah. Nekoč ga je vprašal prijatelj: »Povej mi vendar, dragi Nestroy. kaj hi neki ti počel, če bi imel milijon?«: Nestroy je malo pomislil, potem pa se je blaženo nasmejal: »Kaj bi delal? Dol sove. kakor vedno!« eoG&ks. »Ker ste mi kuharico priporočili, lahko zahtevam, da morate enkrat to jed jesti!« Kaj naj storim, da moj mož ne bo tako pogosto uhajal z doma?« »Spremljaj ga vsakokrat!« »Kdo je bila gospa Pompadourjeva?« »Neka rokokokokokota.« »Nu, nu, to še ni noben razlog za jecljanje!« * Mali Petrček je vprašal: Očka, kaj je greh?« »Da se eženskl klobuki ne dobivajo izključno na karte!« je zagodmjal oče. __ea_____ CENE MALIM OGLASOM Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ah za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ah za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 10.—. Za pismene odgovore je priložiti L« 1*50 v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina L. 2.—. Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek 9fJiitra", LJubljana« Beseda L —.60, taksa —.60, Zit dajanje naslova ali za šifro' L 2.—. Krvavice dobijo v gostilni pri Pa-in razna druga Jedila se nju. Vegova ul. 10. Točijo se izborna vina. 15522-18 Službodobi Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Postrežnico od 7. do 16. ure popoldne iščem. Vprašati od 15. do 16. ure popoldne. Naslov v v.seh poslovalnicah Jutra. 15380-1 Šteparici oddam delo na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čimpreje«. 15386-1 Postrežnico pošteno, iščem za vse dopoldne, s 15. septembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena postrežnica«. 15328-1 Sodarja ki se tudi razume v vinski kleti takoj sprejmem Naslov v vseh poel. Jutra. 15476-1 Dobro kuharico pošteno, ev. postrežnico takoj sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 15581-1 čevljarja takoj spre j in p Triurni, Miklošičeva c. 12. 15576-1 Mizarskega pomočnika sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 15599-1 Mizarskega pomočnika iščem. Samo dobro moč. Jože Sever Tržaška 7. 15597-1 Srednješolec vajen pisarniškega dela, ki se je udejstvoval v umetniškem poklicu, išče kakršnekoli zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujna pomoč«. 15415-2 Natakarica želi spremeniti službo s 15. septembrom ali pa 1. oktobrom ali pozneje, najrajši v kaki boljši restavraciji ali kavarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«. 15392-2 Hišnik brez otrok, želi mesta. Vajen hišnega in vrtnega dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15470-2 Gospodična vajena splošnega gospodinjstva in večletne prakse v gostilni, pridna, poštena, želi mesta natakarice, kjer bi pomagala tudi pri vsakem gospodinjskem delu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15. oktober«. 15539-2 Perico po možnosti starejšo, zanesljivo, ki dobro pere in lika, takoj sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kočevje«. 15353-1 Knjigovodja vsestransko porabliiv, dobi službo. Na razpolago ie tudi lepo manjše stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben«. 15358-1 Šoferja k: tovornemu avtomobilu in traktorju sprejmem. Hrana na razpolago. Ponudilo naj se samo tisti, ki ima; o voljo do dela na sobo 111, hotel Metropol. 15378-1 Postrežnica išče službo za popoldanske ure ali za sprehode otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 10«. 15411-1 Krojaška pomočnica mlajša, ki se želi izprak-ticirati pri dobri mojstrici, dobi mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15419-1 Brivskega vajenca sprejme takoj Rudolf Za-kovšek, brivec, Ljubljana, Poljanska 51. 15405-1 Beseda L —.30, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 1.—. Iščem kakršno koli službo, najraje k otrokom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15373-2 Službo iščem za slugo ali kai primernega. Delam vse od kraja. Znam perfektno nemško. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15381-2 Prodajalka izučena v mešani stroki, s 3letno prakso, vešča strojepisja, išče primerne zaposlitve ; šla bi tudi v slaščičarno ali podobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna«. 15317-2 5ve mladi gospodični iščeta nameščenja v boljši lokal kot natakarici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15537-2 Sobarica pridna in poštena, vajena vsega dela, išče službo v boljši hiši, hotel ni izključen. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15449-2 Delovodja absolvent delovodske šole, vešč v izdelavi galanterijskih predmetov na raznih rojih in lesnih avtomatih šče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Energičen št. X.« 15439-2 Samostojno gospodinjo iskreno, vredno zaupanja vzgoje 10 letnega otroka ter veščo vseh gospodinjskih del in domačega šivanja sprejmem. Ponudbe na oglasni odd Jutra pod »Razumna pomoč«. 13393-1 Mizarskega pomočnika sprejmem takoj. Svetek, Karlovška c. 1. 15548-1 Kmečko dekle za vsa hišna dela, zdravo, pošteno, do 18 let, iščem za takoj. Poznič Pavla, Ljubljana, Dravska ul. 11, za Stadionom. 15463-1 Dobro kuharico gospodinjo k 2. osebama takoj sprejmem. Stari trg 16. trgovina. 15496-1 Šivilje sprejmemo in damo delo na dom. Stari trg 16. __15437-1 Mlado dekle začetnico,z dežele vza mem za pomoč v gospo dinjstvu. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod šifro »Pridr.a 20«. 15473 1 INSEMRAJ V »JUTRU"! Gospodična doslej zaposlena v pisarni, želi zaposlitve kot vzgojiteljica k otroku, z znanjem nekoliko šivanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vostna in poštena«. 15210-2 Fozor! Razstavljalci velesejma. Trgovski sotrudnik, visok, s finim nastopom, bi prevzel vodstvo Vaših paviljonov, ali bodisi kakršno koli stvar na vclesejmu. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zagotovljen uspeh«. 15355-2 Manufakturist z dolgoletno prakso, pošten, agilen, z mirnim elegantnim nastopom, ki ima tudi veselje do potovanja, želi primerne namestitve takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vodilna moč«. 15354-2 Trgovska pomočnica gre na brezplačno šestmesečno prakso v špecerijsko trgovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15304-2 Prodajalka mlada, izučena v mešani stroki, vešča v strojepisju, išče mesto v trgovini. — Ponudbe na ogl. odd. Ju-tra pod »Zmožna«. 15316-2 Šofer vešč in zanesljiv, išče zaposlitve pri luksuznem ali tovornem avtomobilu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15346-2 Advokat išče primerne službe, naj raje v kakem večjem pod' jetiu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15377-2 Pravila delniških družb denarnih zavodov in druge spise, prevaiam v italijanščino. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pravnik« 15283-2 Steklar verziran v vseh strokovnih delih, tudi v trgovini in brusilstvu, išče službo. Po nudbe prosim na oel. odd Jutra pod »Zan»sljiv 30« 15402-2 Krojaškega vajenca spreime Erjavec, Igriška 3. 15410-44 Mizarskega vajenca spreimem. Svetek, Karlovška c. 1. 15547-44 Vajenca(-ko) s predpisano šolsko prediz-obrazbo, sprejmem v špecerijsko trgovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15468-44 Frizersko vajenko pridno in pošteno sprejme takoj salon Uderman. — Rožna dolina, Cesta II. št. 3. 15451-44 Izučil bi se rad mehanike ali elektrome-hanike. tudi ključavničarstva. Pojasnila: Nlko Koman, Poljanska 13 14500-44 Vajenca moškega, za čevljarsko obrt in žensko za preši-valko sprejmemo! Tri-um/, Miklošičev, 12. . 15577-44 Krojaškega vajenca takoj sprejme moani salon Ludvik Zanoškar, Bleiweisova 15. 15513-44 Fant 18 let star, z meščansko šolo. išče zaposlenje v trgovini, za pomožna dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15424-2 Ekonom samostojen dober sadjar in vinogradnik z večletno prakso, 28 let star, išče primerne zanoslitve. Naslov v vseh poslovalnicah Tu tra. 1545 "i-2 171etni fant pošten, zanesljiv, prosi za kakršno koli zaposlitev. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15566-2 Postrežnica išče zaposlitve v centru -mu. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Zanesljiva«. 154S6-2 Vdova z malo pokojnino išče mesto gospodinje ali k otrokom. ali kakršno koli drugo zaposlitev. — Kobaridska ul. 49 pri g. PenzelJ. 15583-2 Boljši gospod išče opremljeno sobo s posebnim vhodom s stopnišča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dr.« 15596-2 Potniki Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Potnika za prodajo kislega zelja sprejmem. Naslov v ogl odd. Jutra. 15603-5 Vajenci (ke) Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Vajenko pridno, z dobrim šolskim spričevalom, išče modni salon Kat-lan Grozdana, Tyr-ieva c. 15-11. 15369-44 Krojaškega vajenca in pomočnika za damsko delo sprejme Gorenc, Zg. Šiška, Pavši-čeva i. 15432-44 Italijanščino, nemščino francoščino in vse srednie-šolske predmete poučujem odrasle in dijake. Hiter napredek, cena nizka. Podrobne informacije pri vra-inu univerze. 15442-4 Prodam Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Postelja in dve lončeni peči ugodno naprodaj. Rožna dolina. Cesta III, št. 7. 15385-6 Hrastov hlev tri prašičke, 9 tednov stare, in krmo zanje, zaradi družinskih razmer prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15356-6 Praktikanta za zobotehniko, s 4 razredi sredin Je šole sprejmem. Nasl. v vseh posl. sloval. Jutra. 15594 44 Prodam 1 električni sesalec za prah, 1 trodelno žimnico, 1 stoječo elektr. svetilko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15282-6* Vsakovrstni predmeti in klobučevina za modiste na debelo m drobno: L. Bellini — Trie-ste — Via Battisti 13. 1500R-6 Vajenko sprejme trgovina z mešanim blagom v Ljubljani. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna 166«. 15604-44 Zaslužek Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 2.—. »Viški mlin« (preje Mesesnel) na Viču pri Ljubljani je prenovljen in prevzema vsako, tudi najmanjšo množino žita in koruze v mletev. Izdeluje tudi kašo in ješprenj. 15531-3 Ogljarja koparja, s oomočnikom, ki zna izdelovati tudi »canello«, sprejme takoj Lojze Zaje Ljubljana. Gleoališka 7. 15502 3 Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro l 2.— . Saxofon, violino poučujem. Posebna metoda za one, ki se učiio za svojo zabSvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15344-4 Instrukcije iz vseh gimnazijskih pred metov daje profesorica : dolgoletno prakso. Istotako poučuje nemščino od prvih počitkov do dovršene kon-verzarije. Zglasiti se • Hrenova ul. 10. 15235-4 Klavirsko harmoniko po uspešni metodi poučuje gospa. Pride tudi na dom. Sprejmem otroke tu di v skupinah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15363-4 Klavir na željo tudi s teoretičnimi predmeti poučujem po modernem sistemu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15549-4 Italijanščina in nemščina po solidni metodi. Zvečer in podnevi. Tudi za začetnike. Beethovnova 9-1. 15435-4 Nemško konverza-cijo in pouk nudi izobražena gospa. Tudi v skupinah 3—5 oseb, konverzacija zelo poceni. — Kongresni trg- 13/11. 154Ž 0-4 Plinski rešo rablien, prodam po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15396-6 3 pisalne mize skoraj nove, ugodno naprodaj. Poizve se: Babnik Jože, mizar, Celovška c. 41. 15397-6 Prodam 1 dvojno trodelno novo okno s kromanim okovjem, 2 dvojna dvokrilna nova okna s kromanim okovjem. Ogledati Gosposvetska 16, (Huchs). 15403-6 Nemške marke ugodno prodam. Interesenti naj oddajo naslov z navedbo tečaja v ogl. odd. Jutra pod »RM«. 15400-6 Kompletno posteljo z žimnico in otomano, vse skoraj novo, ugodno prodam. Vprašati dopoldne: Medvedova 5a/III, desno. 15399-6 Steklenice-buteljke po naiviš|i ceni Icupuie Me darna, Ljubliana, Židovska ni. 6. 13123-7 Majhen štedilnik mizni kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ste dilnik«. 15302-7 Cefir-peč dobro ohranieno, kupim. — Ponudbe na M. Lazar, Rim s" cesta. 15550-7 Kupujemo krojaške in volnene odpadke po najvišjih cenah. — R. Višnievec, Vožarski pot 1, Ljubljana. 15428-7 Izložbene omare pripravne za vzidavo ali vežo proda C. J. Hamann, Ljubljana, Mestni trg 8. 15335-6 Zlato brošo nrodam. Samo dopoldan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15409-6 Izredna prilika! Marengo sako s telovnikom in modne hlače, pristno angleško blago, popolnoma novo, poceni naprodaj pri kroiaču Jožetu Sušniku, Sv. Petra cesta 33. 15035-6 Fotoaparat prvovrsten, na plošče, 9 X 12, odlična leča, s kasetami, prodam. Vprašati kavarna Prešeren pri plačilnem 15420-6 Otroški voziček globok naorodaj. Poizve se v Predovičevi ul 40 Moste. 15515 6 Otroško posteljo nrodam. Bežigrad 18. Sulič. 15507 6 Otroško posteljico PTnallimno. veliko proda Novpk Podlimbarske-ga 44 Slška. 15509 6 Trgovski inventar police, pulti stojala Itd. za mamrfakturno ali nodno trgovino poceni prodam. Na.«lov v vseh posloval. Jutra. 15592-6 Prodamo pisalno mizo, moško kolo, 2 železni peči, železen mizni štedilnik, razno pohištvo ;tc). _ ABC, Liubljana, Medvedova c. 8, poleg kolodvora Šiška. 15557-6 Globok voziček dobro ohranjen, prodam. Ličen, Šolska ulica 5. 15559-6 Fotoaparat Leica-film. z odlično optiko, in fotoaparat 6X9. ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15590-6 Posteljo nočno omaro in omaro iz trdega lesa ter plinski rešo, prodam. Miklošičeva cesta 36/1.. vrata 2. 15532-6 Zajčji hlev nov, tridelni, z zajcem, in kante za med in metalnico, prodam. Tržaška c. 109. 15427-6 Prodam lepi usnjeni klub-sofa, tudi uporabljiv kot postelja. — Privoz 6/III., desno, Grebene. 15466-6 Otomane ugodno prodam. Gosposka ul. 11. Tapetnik. 15464-6 Prodam od pristne, stare gorenjske narodne noše 3 rute, pas, predpasnik, pentlje, krilo, zadnje malo obrabljeno, muf, lisico, črno barvano, temen knstim za srednieve-liko osebo. Gramofon s 65 ploščami, ženske gojzerice. št. 38. Sinigoj, Bolgarska štev. 17/II. 15450-6 Dva športna otroška vozička prodam. Staničeva ulica 22 1. 15481-6 Pisalno mizo črna. z rolojem iz trdega lesa. v dobrem stanju prodam Naslov pri Alo--ra Compftnv Čopova ul *t. 1. prvi vhod. Telpfm 21-74. 15479 6 Fotoavtomat kompleten se ugndno proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika za otfografe«. 15482 6 Singer šivalni stroj z dolgim čolnlčkom takoj proda Jer.ko. Reslje-va c. 3-II. 15400-6 Moški plašč popolnoma nov, za visoko postavo, moške čevlje, malo rabljene, damske obleke, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15589-6 Plinski rešo nov ln lavorjevo spalnico ugodilo prodam. Trdinova 5, priti. de*no 15582 6 Rezlj ano kredenco sobno, krasen komad, prodam. — Gosposvetska 16 (Fuchs). 1540-1-6 Beseda L —.60, taksa —.60, daianie naslova ali za šifro L 2.-- Zračno puško večjo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Risana«. 15364-7 Oves — deteljo kupi vsako količino gostilna Vodnik, Podutik 25 p. Ljubljana 7. 15293-7 Peč za v lokal, večjo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova ali rablje-15292-7 no«. Čebelne družine v kranjičih, kakor tudi ometene (suhe) čebele, ku pimo. Ponudbe na »Čebe-iarno«. Ljubljana. 14645-7 Zajko-srebreca zdravo in dobro raz vi to. kupim. Ponudbe na Lazar, Ljubljana, Rim ska cesta. 15496-7 Kupujem po najvišji dnevni ceni vsakovrstne vreče, volnene krojaške odrezke, stare cunje itd. — Kovačič, Tyrševa cesta 35. 15459-7 Praznih 2-litrskih Chianti steklenic kupim vsako količino po dnevni ceni. Daj-dam. 1-5438-7 Adler-Junior iKoro nov, speč. močna guma, prodam. Poiasnila. Au-to šola Gabršček, Hotel Mi-ari}e in naslovi brezplačni. 15536-20 »POSREDOVALEC« Ulica 3. maja 5. (Aleksandrova), tel. 37-63 nudi v nakup: Veliko stanovamsko hišo v sredini mesta. Tri stanovanjske hiše z vrtovi v severnem delu mesta. Krasno enostanovanjsko vilo za Bežigradom. Dve tristanovanjski vili v severnem delu mesta. Lepo urejeno stanovanjsko hišo v sredini mesta. Več manjših obiektov, kakor tudi nrcel za stanovanjske hiše in vile. 15546-20 Parcela ki meri 500 kv. metrov, naprodai. Poizve se pri Pahorju, Brejčeva ul. 20. 15444-20 Dvostanovanjsko hišo prodam v ljubljanski okolici. Sončna lega, velik vrt, možnost maleea gospodarstva za dve družini. Ugodni plačilni pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15421-20 PRODAM: parcelo v ši&kl v izmeri cca 800 kv. m. po ceni 100 lir za kv. m. leseno stanovanjsko hišico s par celo na Viču. za 35.000 lir, lep kompleks v izmeri cca 3000 kv. m v seve-rozapadnem delu mesta za skupni znesek 75.000 lir. parcela v Izmeri cca 900 kv m v Mostah po 15.50 lir za kv. m., poleg tega Se nekaj parcel ln objektov v mestu in okolici. V širši okolici lepa dvostanovar.jska hiša z lastnim vodovodom in preko 3000 kv. m obdelanega sveta za 150.000 L. 15483 20 Hiše — parcele in posestva, prodaja ln kupuje, zamenja najku lantneje realitetna pisar na S Pristavec. Ljubljana Gosposvetska 3. telefon 23 81. 15525-20 Stavbno parcelo v Rožni dolini, prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rožna«. 15^85-20 m i~p H SSHB^HS m gIL Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Hrano nudim ozir zamenjam za dobro ohranjen radio. Mečna restavracija. — Tržaška c. 48. »Brickl<. 15505-9 filatelijo. I Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—. Pravi filatelisti znamk ne lepi