I*
A
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Delavska konferenca v Linhljjani.
V nedeljo, dne 11. decembra 1932 se je zbralo v veliki dvorani Delavske zbornice nad 300 delavcev in profesio-nistov iz vseh krajev ljubljanske železniške direkcije ter je bila tako ta konferenca
veliko delavsko posvetovanje,
na katerem so delavci in profesionisti — kot na novem delavskem pravilniku najbolj prizadeti — zavzeli svoje stališče proti načrtu delavskega pravilnika ter soglasno sprejeli sklepe, ki jih je Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije že predložil Ministarstvu saobraćaja in komisiji za izdelavo delavskega pravil- j nika v upoštevanje.
Iz govorov posameznih delegatov | je resno izzvenela beseda, da je treba z nesmiselno štednjo, ki se ravno pri delavcih pojavlja v najtežji obliki, enkrat za vselej prenehati, ker v delavskih družinah vlada že lakota in beda, ker grozi propadanje tisočev in tisoeev delavskih otrok. Izzvenela je istočasno zahteva, da naj se delavcu zasigura ne-obhodno potrebni eksistenčni minimum, naj se mu povrne vsaj one bore pravice, ki jili je vžival južno železničar do podržavljenja, odnosno, ki jih je vžival po začasnem delavskem pravilniku.
Ogorčeni so bili delavci nad farizejsko vlogo zvezarjev, ki so raztrosili po vsej Progi neke vesti o strašanskem izboljšanju delavskega pravilnika; ogorčeni so bili na tem, da zvezarji niso smatrali za potrebno, da bi ta pravilnik obravnavali pred delavstvom in skupno z delavstvom na javnih konferencah in daii tako možnost delavstvu, da da duška svojemu razpoloženju.
Konferenca je k novemu načrtu delavskega pravilnika po krajši debati sprejela sledeče stališče:
Delavstvo zbrano, na konferenci dne 11. decembra 1932 v Ljubljani konstatira, da ne pomteni načrt novega delavskega pravilnika za delavstvo nikakega zboljšanja, marveč celo poslabšanje. Delavstvo ugotavlja, da z novim načrtom delavskega pravilnika ni rešeno vprašanje starostnega zavarovanja delavstva, ker so ostali tudi v novem pravilniku predvideni enako visoki naknadni prispevki za delavski penzijski fond.
1 udi ni zmanjšana članska doba za dosego polne pokojnine ter je enako ostala v načrtu pravilnika omejitev, da doseže stalnost le oni, ki je prišel na železnico mlajši od 33 let.
Tudi vprašanje delavskih plač ni niti najmanj povoljno rešeno ter tudi novi delavski pravilnik ne predvideva avtomatičnega napredovanja, ker se še vedno naslanja na sistem uvećanih plač. Pri vsem tem pa predvideva pravilnik tudi za bodoče možnost brezplačnih dopustov ter izvzema železniške delavce iz-D°d splošne socialne zakonodaje, zIasti določb zakona o zaščiti delavcev.
Nadaljna poslabšanja pa predvideva delavski pravilnik še v določbi, da se delavcu leto, v katerem ni dovršil najmanj 200 delovnih dni ne računa za penzijo, dalje v poostrenih disciplinskih določbah, še posebno pa v dejstvu, da sploh ne predvideva prehodnih odredb, ki bi delavcu zasigurale vsaj dosedanje prejemke. O kaki avtonomiji penzijske-ga fonda delavcev ni govora ter bo ta fond upravljal delodajalec sam, dasi predvideva za delavstvo velikanske obveznosti.
Konferenca nalaga centr. upravi Saveza dolžnost, da z vso odločnostjo na merodajnih mestih še v poslednjem momentu nastopi za
spremembo načrta delavskega pravilnika in sicer na podlagi sledečih direktiv:
V celoti usvaja konferenca tudi za novi načrt delavskega pravilnika vse zaključke velike železničarske konference v Celju z dne 3. VIII. 193(), ki predstavljajo še vedno minimum zahtev vseh železniških delavcev in profesionistov. Iz teh zahtev Pa še posebej podčrtava:
a)	avtomatično naj se prizna stalnost vsem onimi delavcem in profe-sionistom, ki so stalnost že uživali na dan 1. julija 1930 na podlagi določb začasnega delavskega pravilnika iz leta 1920.
b)	službena doba za dosego polne penzije naj se zniža najmanj na 30 let ter vračuna članom prejšnjih pen-zijskih fondov članstvo brez doplačil.
c)	Uvede naj se automatično napredovanje za vse delavstvo, ukine sistem uvećanih plač ter določi plače na zlati pariteti priznavajoč pri tem kot začetno plačo najnujnejši potrebni eksistenčni minimum.
d)	Obstoječa socialna zakonodaja, ki velja za privatno delavstvo, naj se razširi tudi na železniške delavce in profesioniste ter jim ombgoči članstvo v Delavskih zbornicah, zavarovanje zoper brezposelnost pri Borzah dela, volitve delavskih zaupnikov na osnovi zakona o zaščiti delavcev ter tudi nadaljevanje članstva v humanitarnem fondu po upokojitvi.
Na vsak način pa se mora iz načrta delavskega pravilnika črtati določba čl. 21, ki predvideva, da se leto, v katerem delavec ni naredil 200 delovnih dni, ne računa za napredovanje.
Konferenca apelira na merodajne, da zagarantirajo z novim pravilnikom samoupravo pokojninskega fonda za delavce ter da se za kaznovanje disciplinskih pregreškov uvede paritetne disciplinske komisije.
Konferenca končno zahteva, da se v vsakokratnem budžetu zasigura zadosten kredit za delavske plače, da se končnoveljavno ukinejo brezplačni dopusti zlasti pri progovnih delavcih, katerim naj se da prvenstveno priliko za prestopanje na izpraznjena mesta pri prometu, v kurilnicah in skladiščih.
*
Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije bo podvzel prav vse korake, da prepriča merodajne o upravičenosti teh minimalnih zahtev delavstva, ki so stavljeni v obojestranskem interesu, na delavstvu pa je, da pomnoži vrste organiziranih železničarjev zavedajoč se, da bo svoje pravice doseglo le enotno in kompaktno, dokler pa bo razcepljeno odnosno neorganizirano, pa se bo moralo zadovoljevati le z onim, kar mu bo diktiral delodajalec — z redukcijami in brezplačnimi dopusti.
Delavci! Sami ste svoje sreče kovači! V vas samih je pomoč in moč! Zato vsi složno na delo za jačanje or-gataizaclje, za pridobitev novih pravic!
fi delavskega pravilnika.
K uvodniku prinašamo še par pojasnil iz določb novega načrta delavskega pravilnika.
Novi delavski pravilnik velja samo za delavce, polkvalificirane in za profesioniste.
Profesionist, ki se ni izučil na železnici, mora po sprejemu v službo najprvo odslužiti enomesečno poizkusno dobo ob najnižji plači in nato šele se mu more določiti tudi nekaj uvečane plače.
Predpisi o plačah in napredovanju so ostali isti kot doslej. Nova je določba, ki se glasi:
»Leto, v katerem delavec ni prebil na delu najmanj 200 dni, se ne računa za napredovanje.«
Rešlenje o stalnosti izda pristojno odeljenje na predlog šefa edinice.
Predpisi o brezplačnih dopustih so ostali isti.
Enako predpisi o stalnosti in o prestanku službe, ter o delovnem1 času.
V	delavski pravilnik so na novo uvrščeni predpisi o potnih in selitvenih pristojbinah, ter so dijete določene:
Do 4 ur odsotnosti izven službenega mesta (pri progovnih sekcijah računa kot službeno mesto cel rajon progovnega mojstra) nad 3 km daleč ne pripada nobena dijeta. Od 4 do 12 ur pripada polovična, preko 12 ur cela dijeta. Za profesionista je dijeta prvih 10 dni 40 Din, nato pa 25 Din. Pri pol-kvalificiranih pa 30 Din, odnosno 20 Din, pri delavcih 25 Din, odnosno 15 Din. V slučaju premestitve ima delavec pravico na polno dnevnico za sebe, četrtino dnevnice za vsakega člana družine, in poleg tega za vse stroške pri selitvi pohištva še na pavšalno odškodnino od 400 do 720 Din.
Predpisi za premijske sisteme v delavnicah in kurilnicah so ostali isti.
V	načrt pravilnika so vnešene popolnoma iste določbe za povračila škode, kot veljajo za nastavljeno osobje.
S posebnim členom je predvideno, da sme načelnik edinice, ako sumi, da delavec kljub predloženemu zdravniške-
mu spričevalu ni bolan, odrediti komisijski pregled njegovega zdravja. V komisiji sta poleg načelnika edinice še dva zdravnika.
Predpisi o dopustu so ostali enaki, glede voznih ugodnosti pa predvideva pravilnik, da se urejajo s pravilnikom o voznih ugodnostih. Isto velja za službeno obleko, katero vprašanje naj bo urejeno s pravilnikom o službeni obleki.
Disciplinski predpisi so spopolnjeni s tem, da je načetih 23 primerov disciplinskih prestopkov ter odrejena za administrativno denarno kazen najmanjša višina 2 Din, a največja za celo leto 15 dnevnic.
Uisciplinske kazni izreka še nadalje načelnik oddelka.
Predpisi o penzijskem fondu so ostali v glavnem popolnoma enaki dosedanjim (tudi glede naknadnih doplačili), samo, da ni predvidenih prehodnih odredb, ki bi zagarantirali vračunanje vsega dosedanjega članstva, marveč je predvideno le vračunanje službene dobe po 24. letu starosti. Nova je določba, da zamore delavec ob nastavitvi zahtevati povračilo vplačanih zneskov, ako pa te zneske pusti v penzijskem fondu, se mu članstvo ne prekine in za slučaj, da kot nastavljenec ne bi dobil pravice do penzije, obdrži pravico do penzije iz delavskega penzijskega fonda, seveda če doplača zaostale obroke.
Kultura.
Ljubljanska »Svoboda« ustanavlja svoj delavski pevski zbor. Sodrugi, ki imate veselje do petja in lepe pesmi, zglasite se v prostorih »Svobode«, Ljubljana, Delavska zbornica. Pesem je lepota, vzpodbuda in razvedrilo v mračnih dneh. Pesem je izraz ponosa človeka, ponosa njegove zavednosti, ponosa njegove organiziranosti in slika njegove srčne kulture. Zato, sodrugi, ne oklevajte, zglasite se, da bomo zapeli pesem naše moči.
izplačil® difarence.
iz pisarne ministra dr. Kramerja je ; prejel naš savez na svoječasne pred-I stavke še sledečo rešitev dne 9. de-; cembra 1932:
Po naročilu g. ministra dr. Kramer-I ja javljamo, da je prejel v zvezi z in-; tervencijc, ki jo je podvzel pri ministru saobraćaja na Vaše pismo sledeči odgovor g. ministra ing. Radivojeviča:
»Na Vaše pismo, poslano mi 3. novembra, čast mi je sporočiti Vam, da sem že odredil, da se v tem mesecu izplača nekaj preko enega milijona dinarjev na račun razlike urnih plač. Istočasno čast mi je obvestiti Vas, da dela na olajšanju plačevanja prispevkov za penzijski fond delavskega osobja že dva meseca posebna strokovna komisija, ki mi bo predložila potrebne predloge:«
Iz tega odgovora razvidi članstvo, da bo sedaj izplača komaj deseti del razlike iz leta 1923 in da bo najbrže poteklo še precej časa, preden bodo izplačani še vsi ostali obroki.
Tudi kar se tiče olajšanja plačevanja naknadnih prispevkov za penzijski i fond, novi načrt delavskega pravilnika ne daje ravno obilo nade na kako zboljšanje in bi bilo res umestno, da bi te razne komisije v mirtfstrstvu saobraćaja, ki tako strokovnjaško krojijo usodo delavstva, vsaj od časa do časa zaslišale tudi mnenje prizadetih delavcev in profesionistov.
Važu© določbe državnega sveta.
V zadnjem času je Državni svet izdal več izredno važnih razsodb, ki so važne tudi za železničarje. Nekatere razsodbe so bile izdane v splošnih sejah, ostale pa zopet v poedinih slučajih ter danes podčrtavamo le najvažnejše:
•k
1. Koliko časa se računa za penzijo, ako je uslužbenec bolan in mu služba prestane vsied bolezni?
Splošna seja Državnega sveta z dne 25. VI. 1932 je pod štev. 21.007/32 odredila sledeče: -
Če prestane služba po preteku bolovanja 12 mesecev, je priznati za pokojnino tudi čas službe po preteku 12 mesecev bolovanja do dne, ko se izda določba o upokojitvi,
*
IZRAČUNAVANJE POLOŽAJNE DOKLADE ZA POKOJNINO.
Ravno pri zaračunavanju procenta položajne doklade za pokojnino se postopa na najrazličnejše načine. Nekaterim se prizna tudi za procent položajne doklade za pokojnino vsa železniška služba, torej tudi ona, kar je bil dotič-nik v staležu delavca, drugim zopet se pripozna samo od dneva vpoklica in nekaterim pa celo samo od dneva nastavitve. Glavna kontrola pa vlaga pritožbe proti vsem onim rešenjem, kjer je ministrstvo saobraćaja vračunalo za odmero pokojnine od položajne doklade tudi delavsko službo. Pri reševanju teh pritožb pa tudi Državni svet ne postopa v vseh slučajih enako, marveč v posameznih slučajih odbija tožbe Glavne kontrole in prizna vso službo za računanje procenta od položajne doklade, v drugih slučajih pa zopet ugodi Glavni kontroli in zaračuna samo od1 dneva nastavitve.
Danes citiramo par tozadevnih razsodb tako po splošnem uradniškem zakonu, kakor tudi po zakonu o državnem prometnem osobju, katere smatra-
mo, da bi morale biti edino merodajne in po katerih bi morala direkcija postopati pri odrejanju procenta penzije od položajne doklade:
V zadevi našega s- C. je Državni svet pod štev. 6728 od 11. III. 1932 razsodil, da se ima tudi dnevničarska služba — služba iz tč. 3. § 258 zakona računati za odrejanje procenta penzije od položajne doklade. Zakon iz leta 1931 predvideva namreč za vse ono osobje, ki je bilo nastavljeno pred I. 9. 1923, posebne ugodnosti v § 258 zakona ter v predzadnjem odstavku tega paragrafa točno predvideva, kateri tako priznani čas se ne računa v čas po § 121, ki se računa za pridobitev pravice do pokojnine in s tem v zvezi seveda po § 131 tudi za procent od položajne plače. V tem odstavku pa ni navedena toč. 3. Vsled tega je jasno, da se mora vsakemu, ki je bil dne 1. 9. 1923 že nastavljen, tudi čas dnevničarske službe po dovršitvi 18. leta starosti računati za odmero procenta od položajne doklade. Državni svet je konkretno razsodil:
»Odklanja se tožba Glavne kontrole, ker navedbe v tožbi niso utemeljene, ker se v tožbi sami konstatira, da je sporna dnevničarska služba — torej služba iz tč, 3. § 258 zakona —, katera pa se v konkretnem slučaju mora upoštevati, ker je bil toženi na dan 1. 9. 1923 že v državni službi. Ker se s predzadnjim odstavkom § 258 ni izvzela tč. 3., znači, da je čas, naveden v tej točki, vra-čunljiv v čas, ki se računa za pridobitev pravice na penzijo, vs«m onim uslužbencem), ki so bili 1. 9. 1923 že v državni službi.«
*
Začeta polovica leta se računa za celo tudi za odmerjanje procenta od položajne plače.
»Naš Glas« je prinesel nedavno razsodbo Državnega sveta, iz katere je razvidno, da se ima tudi pri odmerjanju višine procenta od položajne doklade vzeti začeta polovica leta kot polna, ter tozadevno piše:
»Ker se je splošno pri upravnih ob-lastvih predpis § 124 uradniškega zakona (§ 131 železničarskega zakona) tolmačil tako, da je razumeti pod efektivno odsluženimi leti polna koledarska leta, ne oziraje se na določbe § 123, 1. odstavek urad. zakona (§ 130 železničarskega zakona), po katerem se mora pri določevanju pokojnine smatrati pričeta polovica leta službe kot cela polovica, je marsikateri uslužbenec, ko je bil upokojen, imel veliko izgubo pri položajni dokladi, ker se mu je za pokojnino priznala nižja položajna doklada, dasi mu je samo par mesecev manjkalo do določene dobe. Na pr.: kdor je imel 29 let in 8 mesecev službe, se mu je * V
priznalo le 70% od položajne doklade, mesto 95%.
Nek državni uradnik, ki je bil upokojen s 34 leti, 9 meseci in 10 dnevi priznane efektivne državne službe in mu je ministrstvo vračunalo za pokojnino samo 70% od položajne doklade, je vložil tožbo na Državni svet, ki je tožbi ugodil in pod štev. 32.336 od 25. 10. 1932 razsodil:
»Uradniški zakon pozna v § 120 kot podlago za odmero količine osebne pokojnine plačo in položajno doklado. Ker se pa po § 123 uradniškega zakona začeta polovica leta računa kot cela, kadar se ugotavlja pokojninska podlaga od plače, je treba smatrati, da se pričeta polovica leta računa kot cela tudi pri določitvi pokojninske podlage od položajne podlage, ker — če je to priznano glede plače kot poglavitnega pokojninskega prava — ni razloga, da bi se ne priznavalo tudi glede položajne doklade kot subsidiarnega prava. Enaka je tudi razlaga splošne seje Državnega sveta od 311. 9. 1932, štev. 30.253/32.«
Ta razsodba je važna tudi za železničarje, katerim manjka manj kot 6 mesecev do dobe, navedene v § 131, ker dobe v tem slučaju že višji procent penzije tudi od položajne doklade.
*
Od katere plače se odreja penzija, ako uslužbenec napreduje v višjo stopnjo in od napredovanja do upokojitve ne poteče še eno leto?
Po § 252 zakona o državnem prometnem osobju pripadajo v slučaju na- | predovanja novi prejemki šele po pre- ! teku enega leta od dne napredovanja. Rok enega leta se šteje za vsakega teh prejemkov posebej od - dne, ko uslužbenec prvič po tem, ko je stopil zakon v veljavo, pridobi zvišanje dotičnega prejemka. Vsled tega je nastalo tudi dvojno tolmačenje in so se posamezne upravne oblasti postavile na stališče, da, ako uslužbenec v času tega leta umre ali bo upokojen, dobi penzijo samo od nižjih prejemkov. Državni svet pa je v splošni seji dne 30. septembra 1932 pod štev. 30.253/32 razsodil:
»Državnim uslužbencem, ki napredujejo ali bodo imenovani na položaj višje grupe in nato upokojeni preden je poteklo eno leto od dneva njihovega napredovanja, dobe odmerjeno penzijo od one plače in položajne doklade, v kateri so bili na dan upokojitve.«
Torej dobe odmerjeno penzijo od višje plače in položajne doklade, v katero so napredovali, čeprav še ni preteklo eno leto od dneva napredovanja.
Žad ošženje odpuššci-mm železničarjem
mariborske kurilnice pred1 višjim deželnim sodiščem v Ljubljani.
Sodrugi Krajnik, Hartberger, Glazer in Lavrenčič morajo dobiti pokojnino z dokladami za ves čas od odpusta dalje.
Že v zadnji številki smo kratko objavili, da je višje deželno sodišče odklonilo priziv železniške uprave in potrdilo razsodbo prve instance, s katero je bila priznana pokojnina v letu 1928 odpuščenim našim sodrugom v kurilnici Maribor.
Meseca junija t. 1. smo v našem listu poročali, da je okrajno sodišče v Ljubljani ugodilo tožbam železničarjev mariborske kurilnice Ivana Krajnika, Franca Harber-gerja, Blaža Glaserja in Ivana Lavrenčiča, ki so tožili državni zaklad, oziroma železniško upravo, da jim mora plačati pokojnino iz provizijskega fonda bivše južne železnice ter draginjske in rodbinske doklade. ker jih je direkcija meseca aprila 1928 neopravičeno kazensko odpustila brez pokojnine.
Štrajk v kurilnici državne železnice.
Marca 1928 so se namreč delavci v kurilnici drž. železnice v Mariboru radi raznih odtegljajev tako razburili, da so zapustili delo in demonstrirali pred pisarno načelnika kurilnice. Žel. uradnika Rojko in Vokač sta namreč v službi poneverila velikanske vsote denarja, a železnica je hotela to zgubo dveh nezvestih uradnikov enostavno odtegovati delavskim zaslužkom. Kar po več sto dinarjev so odtegnili posameznim delavcem. Zmanjšane so bile premije in končno ustavljeno delovanje skladišča živil, kjer so dobivali železničarji cenejša živila.
Odpust delavcev.
Radi teh demonstracij je železniška uprava 14. aprila 1928 odpustila 7 železničarjev kot glavne krivce, med njimi tudi gori navedene, ki so si že pridobili pravico do pokojnine, a železniška uprava jim iste ni hotela plačati, češ, d'a jim ista vsled kazenskega odpusta ne gre.
Vse prošnje in pritožbe na žel. upravo so bile zaman.
Tožbe.
Vsled tega so se delavci, ki dejansko niso ničesar zakrivili, razen da so bili nekateri vodilnejši funkcionarji v železničarski strokovni organizaciji, odločili ‘1. 1931 za sodno pot. Po odvetniku dr. Avgustu Reismanu iz Maribora so vložili L 1931 proti žel. direkciji, oz. državnemu zakladu, kot njenemu predstavitelju tožbe za izplačilo vse zapadle pokojnine od odpusta naprej, ki so znašale za vsakega preko 10.000 dinarjev. Po dveletnem pravdanju, ko je bilo zaslišanih nad 30 prič, so naši železničarji na celi črti zmagali' najprej pred okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Zmaga pred višjim deželnim sodiščem.
Železniška uprava pa se s temi sodbami ni zadovoljila, ampak je vložila po drž. pravobranilstvu prizive na višje dež. sodišče v Ljubljani. Razsodbo II. instance so v železničarskih krogih pričakovali z največjo napetostjo, ker imajo med tem že nove slučaje, ko so bili železničarji odpuščeni brez krivde na podoben način brez Pokojnine. Te dni je prejel zastopnik železničarjev g. dr. Avg. Reisman sodbe višjega dež. sodišča, ki je vse pritožbe železniške uprave zavrnilo in v celoti
potrdilo prve sodbe.
Kaj pravi višje dež. sodišče?
V obširnih razlogih sodb je višje deželno sodišče med drugim ugotovilo sledeče:
1.	Dne 14. aprila 1928, ko so bili železničarji odpuščeni, je veljal za službeno razmerje bivših uslužbencev južne železnice v Mariboru še vedno delovni red južne železnice z dne 17. aprila 1903 Za odpust železničarjev glede presoje pravnoveljavnega odpusta je torej merodajen le ta delovni red.
2.	Po tem delovnem redu bi smela železnica odpustiti delavce kazenskim potom najpozneje tekom enega tedna, jco je s preiskavo ugotovila krivce demonstracije, odpust je izvršila šele 14. aprila, torej že po preteku enega tedna in vsled tega prepozno'.
3.	Glede voditeljev* skupinovodje HarP bergerja, pa je še ugotovljeno, da pri demonstracijah sploh ni aktivno sodeloval.
Naloga skupinovodje v slučaju štrajka?
K temu pa je višje dež. sodišče še pripomnilo celo ugotovitev, kakšna je dolžnost skupinovodje ali delavskega zaupnika v slučaju štrajkov ali demonstracij v podjetjih. Sodba namreč pravi:
»Od tožnika (F. Hartbergerja), ki je v kurilnici skupinovodja, ni zahtevati, da bi v slučaju, če odidejo vsi delavci demonstrirat, sam ostal v kurilnici, kjer itak ne more sam ničesar delati in bi tako izzval le zasmeh svojih tovarišev. Ce je potem, kp so mu vsi delavci odšli, tudi sam šel gledat za njimi,, in se obnašal popolnoma pasivno, v tem njegovem' postopanju še ni1 videti neopravičene zapustitve dela, ko je postalo vsako delo brez tožnikove krivde1 nemogoče.
Krivica se popravlja.
Iz navedenih razlogov vidimo, kako neutemeljeno so takrat v mariborski kurilnici vrgli;.na cesto 4, dolga leta pošteno služeče železničarje, družinske očete, ne da bi jim
Stalnosti nastavljenem ni vec.
Pravosodni minister Maksimovič je predložil parlamentu nujen predlog o tolmačenju § 110 uradniškega zakona. Dasi se pri tem nič ne omenja zakona o državnem prometnem osobju, je vendar jasno, da bo to tolmačenje veljalo tudi za železničarje, ker je § 118 zakona o drž. prom. osobju popolnoma enak po besedilu § 110 uradniškega zakona. Tolmačenje tega paragrafa zakona je bilo predloženo v sprejem v tem smislu, da zadostuje za prestanek službe že samo pozivanje na ta paragraf in da ni potreba uvesti postopka, v katerem bi se dokazalo, da res obstojajo razlogi za prestanek službe.
V parlamentu je bilo to tolmačenje sprejeto s 144 glasovi proti desetim in bo imel sedaj o tem razpravljati le še senat. Čim še senat sprejme zakonski načrt, kot je bil predložen, potem je vsaka stalnost vseh nastavljencev pokopana.
Minister Maksimovič je utemeljeval potrebo tega tolmačenja s tem, da je podčrtaval, da je smisel uradniškega 'zakona taka, da uradniške stalnosti sploh ni. To da se da sklepati tudi iz ustave same. ki celo za sodnike jasno določa, da zadobe stalnost šele po preteku petih let od dneva, ko je bila objavljena ustava.
Proti zakonskemu predlogu je nasto- . pilo več poslancev, ki so podali( v imenu Jugoslovanskega narodnega kluba izjavo, da bodo glasovali proti takemu zakonskem predlogu. Tako se dostikrat
odpuščajo iz službe nacionalni in sposobni uradniki na podlagi čisto navadnih denunciacij. Govorniki so zato podali konkretne dokaze.
K temu zakonskemu predlogu je govoril tudi poslanec Milutinovič, ki je v svojem govoru pohvalil predloženi zakonski osnutek. Svojo pohvalo je podprl z izjavo: »Zakonski predlog je dober, ker imamo tudi mi kmetje pravico, da enostavno poženemo delavca, če ne dela, kakor mora. In kdor ne dela, kakor treba, naj se ga napodi!«
Čudimo se obstoječim strokovnim organizacijam javnih nameščencev, še posebno pa obstoječim železničarskim organizacijam, da gredo tako mirno preko1 najvažnejšega vprašanja — vprašanja stalnosti nastavljencev, kakor da bi jih to vprašanje sploh nič ne zanimalo.
Ako hočemo imeti dobro in poštena upravo na vseh mestih, potem' je prvi predpogoj, da se uradništvu pripozna stalnost, da ne bo odvisno od samovolje posameznih šefov in načelnikov in da ne bo vedno trepetalo za svoj košček kruha in se balo vsake zamere, ki bi zamogla imeti za posledico pri železničarjih n. pr. uporabo § 118 zakona.
Med tem pa je tudi senat z vsemi glasovi proti^ enemu sprejel zakonsko tolmačenje § 110 uradniškega zakona in bodo s tem pritožbe proti upokojitvam na državni svet izključene.
dali težko zasluženo borno pokojnino. Krivico mora sedaj po tolikih letih popravljati sodišče in železničarji že štiri leta. zastonj čakajo svoje zaslužke. Železničarji trpijo, državi, ki je itak tudi sama v težavah, pa je s temi tožbami napravljena velikanska škoda z ogromnimi stroški.
i Odborniki podpor, društva železniških de-I lavcev in uslužbencev v Hariboru dobili popolno zadoščenje.
j Triletni tiskovni proces. — »Jugoslo-i vanski Železničar« pred naj v išjim sodiščem obsojen.
Vsem železničarjem je znano, kako je bilo leta 1929 razpuščeno Mariborsko I podporno železničarsko društvo in ka-I ko je bilo nato proti odličnim našim j sodrugom vloženih nebroj kazenskih ; ovadb. Celi kupi aktov proti našim že-i lezničarjem leže pri banski upravi, pri sodišču, pri železniški direkciji in celo pri Generalni direkciji v Beogradu. Za požrtvovalno, pošteno in res koristno delo v prospeh vsega osobja so želi naši sodrugi zaupanje v najširših vrstah železničarjev, ki ga nasprotniki nikakor niso mogli omajati. Zato- so se poslužili najrazličnejših sredstev, samo. da bi oblatili čast naših sodrugov, omajali zaupanje delavstva in se polastili ustanov, ki jih je zgradilo delavstvo samo. Ovadba je deževala na ovadbo, čim več pa je bilo ovadb in tožb sem in tja, tem bolj se je izkazovala vzgledna poštenost naših železničarjev, pa tudi njihovi ogromni uspehi, ki so jih dosegli v teh kratkih letih po prevratu, ko so zbrali milijonsko premoženje za železničarske vdove in sirote.
Vse te ovadbe so bile ustavljene, ker so se izkazale klevete kot izmišljene in neresnične. Razpust »Podpornega društva« dne 11. maja 1929 leži radi tega že četrto leto v zraku.
Zadoščenj© pred zadajo sodno instanco.
Ta teden je prišla končno sodba v znani tiskovni tožbi, katero je vložilo februarja 1930 proti uredniku »Jugosfo-vanskega Železničarja« g. Hrabroslavu Severju v Ljubljani 15 odbornikov razpuščenega Podpornega društva žel. del. in uslužbencev v Mariboru po odvetniku g. dr. Avg. Reismanu pri deželnem sodišču v Ljubljani. »Jugoslovanski Železničar« je namreč meseca decembra 1929 v posebni izdaji, ki so jo razdelili brezplačno v tisočih izvodih med železničarje, oklevetal odbornike Podpornega društva, da so potvorili vpis zneska 1000 Din in da je neznano kam izginil znesek 8450 Din itd.
Urednik U. Sever je bil zaradi tega očitka decembra 1931 pred deželnim sodiščem obsojen na 3000 Din kazni, oz. 50 dni zapora in v plačilo zasebne odškodnine 5000 Din ter v plačilo stroškov. Proti tej sodbi se je obsojeni urednik »Jugoslovanskega Železničarja« pritožil na Stol sedmorice kot najvišje sodišče, a ta pritožba je bila sedaj v celoti zavrnjena in potrjena prva sodba. Obsodba ostane v celoti.
Zadoščenje našim železničarjem.
Judi najvišje sodišče je ugotovilo, da se odbornikom Podpornega društva očitanih dejstev v nobenem oziru ne more očitati, da se obtožencu dokaz resnice absolutno ni posrečil. Tudi obe naloženi kazni po mnenju tega sodišča nikakor nista prestrogi in tudi prisojena odškodnina je primerna, ker gre za 12 zasebnih tožiteljev, ki so vsi v javni službi-
Če je dalo sodišče po temeljitem, skoro triletnem pravdanju, najnatančnejši preiskavi vseh knjig po sodnih izvedencih in neštetih pričah, žaljenim odbornikom tako sijajno zadoščenje, menda se ne bo moglo iti preko tega ter še naprej zadrževati zopetne izročitve Podpornega društva iz rok komisarja preizkušenim poštenjakom, ki so iz nič ustvarili s svojo priprosto, a skromno in temeljito požrtvovalnostjo to večmilijonsko premoženje železničarjev.
Pričakujemo torej čimprejšnje rešitve priziva proti razpustu Podpornega društva.
Iz oblasnih
Novi radnički pravilnik.
Kad se vrši izmjena odredba o re-gulisanju, radnih odnosa pojedinaca ili većih grupa nastoji se primijeniti pravilo : izmjene ne smiju ići na štetu ranije stečenih prava. Ranije stečena prava prenose se u odredbe novog ugovora.
Cim je radnički Pravilnik, koji je sada na snazi, god. 1930. ugledao svjetlo, primjetili smo, da se kod njegove izradbe o ovome principu nije vodilo računa. U rnnogoćem odredbe novog Pravilnika su zanijekale ranije postojeća prava, t. j. ranija prava su smanjena.
Odmah po donošenju sadanjeg pravilnika izazvana je bura kod svih željezničkih radnika. Na brojnim svojim konferencijama, od kojih je bila najimpozantnija ona u Celju d'ne 3. Vili. 1930., željeznički radnici su osudili praksu za-kidanja stečenih prava i postavili zahtjev, da im se oduzeto vrati! Tražena je revizija novog Pravilnika u svim njegovim nejasnim i manjkavim odredbama.
Zahtjev za revizijom je prihvaćen. Koliko nam je poznato, već punu godinu dana jedna komisija, koju sačinjavaju predstavnici Ministarstva Saobraćaja i u kojoj imaju jakog utjecaja ljudi iz »nacionalnog udruženja želejzniČara«, izradjuje novi radnički pravilnik. Taj novi pravilnik je već izradjen.
Kakav je novi radnički pravilnik? Prema informacijama, koje su vjerodostojne, novi pravilnik sadrži još više nejasnosti i odstupanja od stečenih pra-va, nego je to slučaj sa pravilnikom, koji je sada na snazi. Ne samo da se ne misli povratiti ono, što je sadanjim pravilnikom oduzeto, već se i od toga, što sada radnici imaju, namjerava oduzeti.
Što traže željeznički radnici?
Prije svega oni ističu zahtjev, da se
Pravilnik ne donosi bez njih i protiv njih! Oni žele, da kod definitivne izradbe novog pravilnika sudjeluju preko svojih predstavnika. Oni žele, da im se da prilika, da svoje zahtjeve i predloge neposredno objasne, a i to, da se o njihovih zahtjevima i predlozima više vodi računa. Oni traže, da im se u moralnom i materijalnom pogledu vrati ono, što su već ranije imali i da im se ništa ne oduzima od onoga, što sada imaju. Željeznički radnici žele, da novi pravilnik bude izradjen na bazi trajnosti, a on će to biti samo onda, ako se kod njegove izradbe budć ozbiljno vodilo računa o njihovim životnim i kulturnim potrebama!
Saziv radničkih konferencija.
Da bi ove želje radništva mogle najej na razumijevanje i uvaženje mjerodavnih potrebno je, da one zaista budu izraz sveukupnog željezničkog radništva. U cilju izmjene misli i izradbe jedinstvenih protupredloga novome pravilniku održati će se u cijeloj zemlji niz radničkih konferencija, koje saziva naš Savez. Radi obrane do sada stečenih prava i osiguranja bolje egzistencije u budućnosti radnici su dužni, da ovim konferencijama posvete svoju punu pažnju i preko svojih delegata čistima pri-
sekretarijata.
sustvuju. Pobliže podatke o vremenu i mjestu pojedinih konferencija biti će drugovi obavješteni preko naših podružnica i povjereništava.
Radnici! Smatrajte svojim velikim interesom biti sudionikom kod izradbe novog pravilnika i učinite sve, da bi vaše želje bile ostvarene!
POTVRDA SAVEZNIH PRAVILA.
Prema jednom saopćenju, naša Pravila nalaze se pred končanim odobrenjem. Opće odjelenje toga Ministarstva, naime, smatra, da su Pravila potpuno suglasna sa odredbama Zakona o d. s. o. i d!a više ne postoje nikakvi razlozi, radi kojih se Pravila nebi moglo odobriti. Navodno imade se namjeru ; istovremeno odobriti i Pravila Udruženja željezničkih činovnika, kojem odobrenju isto ne predstoje nikakve zapreke.
Nadamo se, da je ovo saopćenje točno i da će se ono u najskorije vrijeme realizirati. Svako zavlačenje sa odobrenjem Pravila stvara samo jedno suvišno negodovanje i ubija vjeru u pra-! vednost. Dosadanjim otezanjem stvoren I je utisak, da se željezničarima želi zva-! nično naturiti nešto, što ni željeznici a I još manje željezničarima može korisno poslužiti: to je organizacija »nacionalnih željezničara«. Odlobrenju njihovih Pravila nisu činjene teškoće, ma da je korist od njihovog postojanja jednaka nuli.
Cim uslijedi odobrenje naših Pravila svi funkcioneri i članovi treba da prionu opet živome radu! Uslijed dosa-danje neizvjesnosti propušćeno je mnogo na organizacionom i stručnom polju, a sve to mora se, nadoknaditi. Stoga svaki na svoje mjesto i na haran posao!
Prihodnja številka Ujedinjenega Železničarja izide dne 15. januarja 1933.
Naredni broj Ujedinjenog Železni-čara izlazi dne 15. januara 1933. god.
Uprava Ujedinjeni Železničar.
IZABRANI SUD OSIGURANJA DRŽ.
SAOBRAĆAJNOG OSOBLJA.
Za sporove, koji nastaju izmedju članova i uprave Bolesničkog fonda u pogledu prava na liječenje, potpore ili rentu, u odredbama Naredbe o osiguranju saobraćajnog osoblja za slučaj bolesti i nesreće predvidjeno je, da će ih rije-šavati Izabrani sud, koji će postaviti Ministar Pravde. Iako je Naredba na snazi već od god. 1922., ovog suda sve do sada nije bilo. Mnoge i mnoge žalbe članova protiv uprave radi prikra-ćivanja zagarantovanih prava deset go-I dina leže neriješene-. Mnogi unesrećeni j željezničar legao je u grob prije, nego j je mogao dočekati pravednu odluku i j pripadajuću potporu iti rentu.
Sada je, konačno, izvršeno imenovanje Izabranog suda. Iz komunikeja o tome imenovanju vidi se, da će taj sud za dulje vrijeme biti slabo ekspeditivan, i jer žalba, koje on ima d!a riješi, imade i na katove'.
Pored svih peripetija i odugovlače-’ nja sa imenovanjem toga suda mi se : ipak nadamo poboljšanju prilika u Bo-I lesničkim fondovima. Imenovanje suda i znači unašanjp, Hrfqye inštitucije više za-
konitosti i obzira prema oboljelim i ponesrečenim željezničarima. Ispravnijim tumačenjem članskih prava sa strane suda početi će da se krši samovlasan i nehumani stav fondaške birokracije. Izmjena Pravilnika o sporednim prinad-ležnostima.
Prema saopćenju iz Ministarstva Saobraćaja.
Ministarski savet na sednici od 25. li. 1932. god., a na osnovu § 32 Zakona
0	državnom saobraćajnom osoblju, odobrio je predlog Gospodina Ministra saobraćaja MSBr. 27319 od 16. novembra 1932, po kome se Pravilnik sporednih prinadležnosti službenika državnih saobraćajnih ustanova dopunjava novim članom koji glasi:
Cl. 87-a. — Nagrada za vanredan, uspešan i koristan napredan rad. S obzirom na naročito istaknutu službu a vanredan, uspešan, koristan in napredan rad u Generalnoj direkciji državnih željeznica i Oblasnim direkcijama državnih željeznica odredjuje se mesečna nagrada u sledečim iznosima:
Generalnom direktoru drž. žel. 2000 dinara; Pomoćnicima Gen. dir. drž. žel. 1000 Din; Direktorima Oblasnih žel. direkcija po 1000 Din; Načelnicima Gra-djevinskog Mašinskog, Saobraćajnog i Firiansijskog odeljenja Generalne direk-I čije drž. žel. 1000 Din.
:	A nebi li bilo uputno, da se — bar
i sa iznosom od 10% od ovih doplataka j — nagradi i vozovodje, konduktere, I mašinovodje, saobraćajne činovnike, j manevarsko osoblje, pružno osoblje itd. i — Vjerujte, da je njima takva povišica i te kako potrebna, a i to, da je
1	njihov rad isto vanredno potreban i koristan! Možda često i korisniji! I
Apel industrijskim željezničarima.
i U ovo teško vrijeme privredne krize ; bezuvjetno je potrebno da se pozabavi ; cijela radnička klasa njezinim uzrocima ! te lošim materijalnim prilikama i dnevnim pogoršavanjima radnih uslova. Kad se dublje u ova pitanja zamislimo, kon-I statovaćemo i sami priznati, da sve ovo i nije uvjetovano samo gospodarskom privrednom krizom, nego ona ima svojeg dubokog korjena u nesvjesti i ne-; organizovanosti radnika.
Ovo mjerilo najbolje će poslužiti in-; dustrijskim željezničarima, koji su naj-
I više eksploatisani te imadu najmanje prava. Slobodno se sa sigurnošću može reči, da bi se prilike posve izmjenile, kad bi svi industrijski željezničari bili organizovani u svojom stručnom save-! zu. Ujedinjenom Savezu Željezničara i Jugoslavije.
Svima industrijskim željezničarima poznato je, koliko napora je baš ove godine savezna uprava uložila, da bi se položaj industrijskih željezničara popravio i da bi se njihova prava reguli-sala po odredbama postojećih zakona, ovo je činjeno sazivanjem Konferencija, anketa j raznim predstavkama koje su upućene na sva mjerodavna mjesta. Da se ovim pitanjima nije više pažnje obraćalo krivnja je samo u tome, što je samo jedan dio industrijskih željezničara bio u organizaciji, a poslodavci strogo vode računa o snazi radničkog pokreta.
Poznato je svjesnom radniku da se danas radnici organizuju, da bi na taj način udruženi ščitili svoje staleške interese. I kapitalisti su usko povezani, u
svoje organizacije, da bi na taj način branili svoje profite, a radnici koji su najviše prikraćeni za prava na čovje-čanski život, mirne duše gledaju skršte-nih ruku u crnu budućnost, bez odpora, bez borbe za život te se na taj način prepuštaju volji i milosti poslodavca.
Drugovi Željezničari! Kad bi svi radnici ili pojedine grane radnika bili udruženi u svoju sindikalnu organizaciju jasno je, da bi ova sačinjavala jednu kompaktnu cjelinu, koja bi tada mogla punom snagom utjecati ne samo na pravedniju razdiobu života i rada, već bi mogla uslove našeg patničkog života podiči na onu visinu, koja bi odgovarala našim svagdašnjim potrebama.
Drugovi Željezničari! Žalosna i teška vremena smo dbživili a budite uvjereni, da bi bilo još teže, da naše sindikalne organizacije nisu stalno stajale u obrani protiv navale poslodavca, koji su išli za tim da vam položaj još više pogoršaju. Predaleko bi nas zavelo, kad bi ovdje nabrajali sve, što su sindikalne organizacije za radničku klasu učinile te smatramo da je dovoljno navesti samo 8 satni radni dan, socijalno osiguranje i zakon o zaštiti radnika. A da su radničke organizacije jake i d'a su svi drugovi zbijeni u čvrste redove svoje sindikalne organizacije, sa puno vjere može se tvrditi, da bi uslovi iivota bili kud i kamo bolji nego li su oni sada.
Kod nas pored tolike neorganizova-nosti ima na žalost još i takovih grešnika, koji rade za judine pare protiv organizacije a da kraj toga neuvidjaju, da čine zločin ne samo protiv sebe nego i protiv svojih supatnika, koje poslodavci jednako iskoriščavaju. Borba koju vodi naš savez jest pravedna borba, legalna borba za vaša prava, koja traži samo, da se industrijskim željezničarima dade ništa više već da im se dade ono što im po zakonu pripada t. j. da im se pored dužnosti regulišu i prava po propisima postojećih zakona. Kada bi svi industrijski željezničari sa odlučnom voljom radili na podizanju svoje stručne organizacije, ona bi ojačala te ubrzo sve zahtjeve provela u djelo.
Drugovi Željezničari! Sa podizanjem klasne svijesti sa uzajamnom požrtvov-nošću i sa discipliniranom solidarnošću postizavaju se uspjesi, zato netreba klonuti već nastaviti sa Započetim radom. Poradimo od čovjeka do čovjeka ustrajnom voljom, plamenim oduševljenjem za pravednu stvar radničke klase i naše organizacije unatoč svima teškoćama današnjeg vremena za bolju budućnost. Zato svi na rad za organizaciju i u organizaciju.
Željezničar.
Letošnje knjige Cankarjeve družbe
so, kakor nam pišejo mnogi člani in poverjeniki, zadovoljile in razveselile čitatelje. Ne morejo pohvaliti knjigo »Sirene tulijo«. Tudi Molekova »Dva svetova« jim ugajata, a povesti H. z. Mühlen: »Včeraj je bilo — jutri bo«, je pa naravnost pregled programa izrednega gibanja. Će bi hoteli vse te kritike in pohvale priobčiti, bi dva »Delavca« ne zadostovala. »Svoboda« bo priobčila najbolj značilne kritike iz delavskih ust. — Tako je letos Cankarjeva družba še posebno pokazala svoj upravičeni obstoj. Delavci in delavke, kateri še niste, postanite člani. 20 Din na leto, mesečno J Pin <55 para boste zmogli.
KARIERA MOŽINE.
Veseložalostna zgodba v sedmih dramskih scenah. -
POLITIK J važno): Denar si mu torej nosil. Dobro je. Nič se ne boj, Možina, ta tat. ta slepar,, ta korup-cionaš ne bo tebe ...
MOŽINA (premaŠeno). ia božjo voljo! Pst! Pst! Ce bi slišal!
POLITIK: ... ne bo tebe tepel, tebe ki si poštenjak od pete do glave. Pravim, da ne bo, primojduš, da ne!
MOŽINA: Nehaj, nehaj, če ne bom še ob službo.
POLITIK: Ti ob službo? Ti ne! — o n bo ob službo! Koj po volitvah! Boš videl!
MOŽINA: Gospod načelnik, bojo ob službo? In koga bojo novi gospod načelnik določili za zapisovanje zamudnikov?
POLITIK: Zamudnik? Kakšna žival je to?
MOŽINA (z globokim prepričanjem):. Zamudnik ni žival, zamudnik je hujši od živali, zamudnik je uradniki, ki prihaja prepozno v službo. Do zdaj sem jih zapisoval jaz, zdaj, zdaj... (Ihti.)... sem — odstavljen.
POLITIK: Možina, kaj pa načelnika? Ali si ga kdaj napisal? Vsak. dan gre mimo moje mesnice šele ob devetih,, poldesetih. (Zase.) Da bi ta zlodej vsaj meso pri meni kupoval! (Možini,) Njega Jiisi nikdar zapisal? Veš kaj, Možina? Za pričo boš!
MOŽINA (se strese): Za pričo?
POLITIK: Vse to bomo povedali v javnosti! Da je prihajal vsak dan kar po dve uri prepozno v službo, da je uvedel špionski. sistem, da je prejemal provizije. Razgalili ga bomo pred vso javnostjo. Še jutri bomo objavili v glavnem strankinem glasilu. Ne, ne jutri. Raje v nedeljo, ko ležijo časopisi po dva dni v kavarnah. Povedali bomo: Klopčar,. načelnik tam in tam, tat in slepar sili svpje podrejene, organe, da hodijo zanj po provizije.
MOŽINA; Silijo?
Ali te ™ Prisilil?
MOŽINA: Ne vem, da bi me bül šilih, To ni res.
POLITIK: Kaj,ni res? Pa čeprav bi ne bilo res! Nekoliko več, nego je res, paramo vselej povedati. Premisli dobro: On te je kqt.tvoj starejšina tako rekoč moralno prisilil. Razumeš: Ti kot podrejen organ moraš ubogati že na njegov najnedolžnejši mig. Sicer pa bomo vso stvar malce olepšali. Rekli bomo, da ti je zažugal z redukcijo...
MOŽINA (ogorčeno): Toda to ni res!
POLITIK: Ni res, ni res! Tepci! Politične resnice so svojevrstne resnice. Ce te resnice ne razumeš, boš tepen!
MOŽINA: Ce je tako, je politika grda stvar, umazana , stvar.
POLITIK: Grda in umazana! Lej ga! Kaj pa gnoj? Je nemara lep, čist? In vendar rastejo iz gnoja najsladkejši sadovi! Z gnojem moraš pač tako delati, da se ne umažeš. S politiko moraš prav tako ravnati! No, v najhujšem primeru se umiješ. Bodi lepo pameten ter pridi jutri popoldne v naše tajništvo. Podpisal boš članek, ki ga bomo mi spisali. Qa bomo spisali bolje nego ti, mi, ki imamo stil.
MOŽINA: Jaz naj bi podpisal, jaz? Nikdar!
POLITIK: Nikdar? Dobro, prijateljček, dobro! To si bomo zapomnili. (Ostro.) Ali veš, kdo sem jaz? (Se mesarsko bije po prsih.) Jaz sem podpredsednik naše najmočnejše stranke, tako rekoč edine suverene zastopnice našega dobrega in poštenega naroda. Zapomnili si bomo, kdo je delal proti nam, kdo je delal proti našemu narodu! To si ti, Možina, tj, ki si prejemal provizije. .
(Dalje prihodnjič.)	,,
Cestni železničarji.
ZA ZBOLJŠANJE POLOŽAJA CESTNIH ŽELEZNIČARJEV.
Naš savez je potom svojih zastopnikov predal v roke g. županu dr. Pucu posebno spomenico z glavnimi zahtevami cestnih železničarjev, kateri je priložil tudi prepis vloge, ki jo je zaup-niški zbor predložil upravnemu svetu družbe za v mesecu oktobru sklicani občni zbor, ki pa se tedaj ni vršil.
Zastopniki saveza so g. župana še ustmeno informirali o položaju cestnih železničarjev, ter je g. župan obljubil, da bo posvetil v spomenici navedenim zadevam posebno pažnjo, zlasti pa glede vprašanja penzijskega fonda.
Objavljamo spomenico, ki se glasi:
»Podpisani savez se obrača do Vas, gospod župan, s prošnjo, da bi posvetili Vašo posebno pažnjo uslužbenskim zadevam pri Splošni maloželezniški družbi d. d. v Ljubljani, in sicer posebno v vprašanju penzijskega fonda uslužbencev.
Ker je mestna občina ljubljanska večinski lastnik delnic družbe in ima tako odločujoč vpliv pri družbi, prosimo, da bi njeni zastopniki na občnem zboru družbe, ki se bo v doglednem času vršil, nastopili za spremembo pragmatike, in sicer posebno za spremembo čl. 39 te pragmatike.
Pokojninski fond upravlja doslej družbeni upravni svet, ter morajo plačevati tako uslužbenci kakor uprava po čl. 28, tč. 3 pragmatike enako visoke prispevke za pokojninsko zavarovanje. Pragmatika sicer predvideva način nalaganja denarja, ne predvideva pa ni-kakega zastopstva v upravi fonda za uslužbence, dasi nosijo ti enake prispevke za fond. Vse socialne in humanitarne institucije so tudi v naši državi v glavnem urejene tako, da ima delojemalec vsaj paritetno zastopstvo (Središnji ured, Humanitarni fond drž. prom. osobja, Pokojninski zavod za nameščence itd.), samo pri Splošni maloželezniški družbi je vsa uprava pokojninskega fonda v rokah delodajalca.
Naš predlog ne pomeni za družbo niti najmanjšega finančnega izdatka, ter je tako tudi v dobi štedenj lahko izvedljiv in prosimo vsled tega, da bi zastopniki mestne občine ljubljanske na občnem zboru družbe predložili sledečo spremembo čl. 39 pragmatike:
Črta naj se zadnji odstavek čl. 39 pragmatike in nadomesti s sledečim: besedilom :
»Pokojninski fond upravlja skladno z določbami te pragmatike upravni svet fonda, ki je sestavljen paritetno iz po treh zastopnikov družbenega upravnega sveta in uslužbencev. Uslužbenci izvolijo svoje zastopnike za dobo treh let v tajnih in proporčnih volitvah. Predsednika upravnega sveta imenuje izmed določenih treh zastopnikov upravni svet družbe, podpredsednik pa se izvoli izmed izvoljenih zastopnikov uslužbencev. Nadzorstvo nad poslovanjem pa vrši nadzorni svet pokojninskega fonda, ki je enako sestavljen paritetno iz po dveh zastopnikov družbe in uslužbencev, a predsednika se izvoli izmed zastopnikov uslužbencev.«
Upravni svet pokojninskega fonda bi nato reševal vse tekoče zadeve, sklepal o predlogih za spremembo predpisov pokojninskega zavarovanja ter vršil vse tekoče posle sploh, nadzorstvo pa bi imelo nalogo paziti, da se pri denarnem poslovanju striktno upošteva določbe pragmatike o nalaganju denarja, ter da se nabirajo primerne rezerve.
Istočasno nam: je čast predložiti prepis vloge, ki jo je zaupniški zbor predložil upravnemu svetu družbe za občni zbor, ki je bil določen prvotno za 17. oktobra, iz katere so razvidne težnje vsega osobja, zaposlenega pri cestni železnici, ter se obračamo do Vas, gospod župan, s prošnjo, da bi blagovolili tudi te težnje proučiti in da bi občinski svet dal novoimenovanim zastopnikom za občni zbor družbe primerna navodila, da se gre osobju kolikor le mogoče na roko.
Občni zbor zadruge »Delavski dom« v Spodnji Šiški se vrši v torek, dne 20. t. m. z običajnim: dnevnim redom. Kraj in ura je razvidna iz vabil.
Odbor.
OBČNI ZBOR POSMRTNINSKEGA SKLADA USLUŽBENCEV CESTNE ŽELEZNICE.
Občni zbor posmrtninskega sklada uslužbencev električne cestne železnice v Ljubljani se vrši v soboto 7. januarja 1933 ob 19. uri zvečer v predavalnici Delavske zbornice (2. vhod — poleg knjižnice), in sicer z običajnim dnevnim redom v smislu pravil sklada.
Ako ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se vršil pol ure kasneje nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu prisotnih članov.
Odbor posmrt. sklada uslužbencev električne cestne železnice.
Delavske razlike za leto 1923-24.
Izplačilo 10 odstotkov.
Vsem službenim edinicam.
Po odobrenju g. ministra saobraćaja, akt Gd br. 51114/32 odn. 103961/32 in v zvezi z aktom M. F. br. 126092/31, je izplačati v mesecu decembru t. 1. 10% razlike na mezdnem zaslužku tistim delavcem in rokodelcem, ki jim ista pripada, a še ni bila izplačana.
V svrho izvedbe izplačila se odreja sledeče:	*
Službene edinice naj sestavijo po i prejemu tega razpisa čimprej posebne I platne spiske F br. 13 za 10% iznos razlike; kot podlaga za to jim bodo j služili platni spiski, ki so jih edinice j svojčas sestavile s podatki celotnega j zaslužka na razliki za Generalno direk-I cijo v Beogradu in katere jim bo Ra-! čunovodstvo vrnilo. Ti posebni platni i spiski naj imajo tisti imenski red ne i glede na to, kje se sedlaj kak uslužbenec nahaja. V prejemkih je izkazati samo j dve rubriki, eno (najboljši prazna rub-: rika 18) s celotno razliko, ki uslužbencu I pripada, drugo pa z 10 odstotno sedaj j plačljivo razliko. Istotako je izkazati ! vse obustave le v 10% iznosu posa-mez, razve« sodnih zabran, s katerimi je vsa prosta razlika zarubljena do končne poravnave terjatve.
Po zaključku spiskov je izvršiti izplačilo po določbah pravilnika o finanč. in računski službi, delavcem, ki so prešli medtem morda v stalež kake druge edinice je izplačati razliko potom do-kartiranja, odpuščenim in upokojenim pa na podlagi ugotovitve identitete. — Razliko umrlih delavcev je izplačati dedičem le na podlagi zapuščinskih sklepov sodišča, ki se morajo vsaj v overovljenem prepisu priložiti platnemu spisku in po ugotovitvi identitete. Če bi se izplačilo iz kateregakoli vzroka ne moglo izvršiti, je izkazati vsoto kot neizplačano na zadnji strani spiska. Izplačana vsota razlike1 v nobenem slučaju ne sme preseči 10%. Pri obračunu se odlomki par (stotink dinarjev) ne vpo-števajo.
Posebej se opozarjajo edinice na slučaje sodnijskih rubeži razlike. Zarubljeno razliko je izkazati kot sodno zabrano v posebni rubriki, a na podlagi predzaznamb, ki so bile odrejene po izvršilnih sklepih sodišča ali direkcijskih nalogov. V svrho točnega nakazila sodnih zabran privatnim upnikom, morajo službene edinice priložiti v platni spisek seznam v duplo s sledečo specifikacijo; Odlok direkcije, odnosno sklep sodišča: točni naslov zahtevajoče stranke odnosno njenega pravnega zastopnika; ime uslužbenca; odtegnjeno vsoto zabrane ter daljši prazni prostor za ev. pripombe. Pripomni se, da nosi materijalno odgovornost za izvršitev sodnih zabran uslužbenec, ki je platni spisek sestavil odnosno šef službene edinice.
Končno se odreja, da je vrniti prvotna celotna razlika, čimprej zopet računa celotna razlika, čimperj zopet računovodstvu. Da pa bodo imele edinice za nadaljnje izplačevanje razlike, ‘za katero bodo izdana od Gen. direkcije posebna navodila, podlago, naj si iste založijo predpise spiskov, ki naj jih drže v svoji hrambi.
Izplačano razliko je kontirati na račun stroškov po čl. 8 točki 2 finančnega zakona za leto 1932/33.
886-32/33.	Za direktorja:
Dr. Fatur s. r.
SILVESTROV VEČER se bo vršil v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Začetek ob 20. uri.
Vabljeni vsi!
Zelo srn mudi.
Glasnik železničara i brodara br. 24 od 1. 11. 1932:
»... kada smo saznali, da je pravilnik završen, umolili smo g. ministra, da nam odobri kopiju projekta pravilnika, kako bi smo za najkraće vreme i na ovaj projekt mogli dati svoje primedbe. G. ministar izašao je našoj želji na susret i odobrio je, da nam se izda projekt novog radničkog pravilnika ...«
Ujedinjeni Železničar od 15. 11. 1932:
»... Naš savez se je obrnil do ministrstva saobraćaja z vlogo, da se mu odstopi načrt delavskega pravilnika, da zamore k temu načrtu zavzeti svoje stališče ter da omogoči onim, ki so na novem delavskem pravilniku najbolj zainteresirani — delavcem in profesionistom državnih železnic — da izrazijo o novem načrtu svoje mnenje ter da postavijo nato svoje zahteve...«
Ministarstvo saobraćaja — opšte odeijenje — br. 27.624 od 6. 12. 1932:
»... Izvještava se savez, da njegovoj predstavci, kojom je tražio, da mu se dostavi projekt pravilnika o radnicima radi davanja svoga mišljenja po istom, Ministarstvo nije moglo izići na susret, pošto je I taj pravilnik definitivno završen i u najkra-! čem vremenu treba da dobije obaveznu I snagu. Upučivanjem projekta sada pojedi-; iiim udruženjima i ustanovama radi stav-: ljanja primedaba, značilo bi odložiti njegovo ; stupanje u život još za duže vreme, što ni i u kom slučaju ne bi išlo o prilog samim i radnicima s obzirom na njihovo današnje I stanje...«
Železniški delavec dne 11. 12. 1932:
»... Načrt pravilnika, kakršen je, odločno odklanjamo, ker sarno podaljšuje današnje neznosno stanje, v katerem se i delavci nahajajo, ter zahtevamo sklica-I nje anketo, na kateri naj se da tudi onemu, o katerega usodi se razpravlja, možnost, da pove svoje mnenje in zastopa svoje interese...«
Sestanek nastavljencev, ki so bili povodom priznanja stalnosti degradirani iz višje stopnje v začetno stopnjo osnov ne plače.
V nedeljo, dne 8. januarja 1933 se bo vršil y Ljubljani v prostorih centrale Saveza ob 10. uri dopoldne sestanek onih nastavljencev, ki so bili prvotno nastavljeni z vštetjem vseh službenih let v višjo stopnjo osnovne plače, kasneje pa, ko jim' je bila priznana stalnost, pa so bili vrženi nazaj v začetno plačo.
Začeti moramo ponovno z akcijo, da bi se pri nastavitvah upoštevala vsa službena leta, kakor so se vštela vsem onim, ki so bili leta 1923 prevedeni na tedaj uveljavljeni zakon in kakor se je na to več let prakticiralo pri nastavitvah.
Mednarcidnš pregled
Napredek socijalistov v Belgiji.
Pred kratkim so se vršile v Belgiji parlamentarne volitve, pri katerih so socijalni demokrati sijajno napredovali. Volitve so potekle v splošnem mirno, le v nekaterih flamskih okrajih je prišlo med posameznimi strankami do spopadov.
Po do sedaj znanih rezultatih je izvoljenih:
socijalistov
katoličanov
liberalcev
Flamcev
komunistov
75 (preje 70) 80 (preje 76) 23 (preje 28) 8 (preje 11) 3 (preje 1)
Ta lep napredek belgijskih sodrugov v dobi, ko dviga reakcija glavo po vsem svetu, je eminentne važnosti za mednarodno delavsko gibanje.
Zvišanje podpor za nezaposlene, znižanje izdatkov za vojsko — na Danskem.
Danski finančni minister predložil proračun za 1933/34. V njem predlaga zvišanje podipor za nezaposlene za 2.5 milijona danskih kron. To zvišanje podpor gre večinoma na račun vojnih kreditov, ker je ta za 3.5 milijonov manjši kakor prejšnje leto. Računski zaključek za 1931/32 pa izkazuje 90.000 kron prebitka. — To so uspehi socijalnega in demokratičnega režima.
Nemčija,
Med železniško upravo in strokovnimi organizacijami je prišlo do sporazuma, da se preko zime uvede 40urni delovni teden, in sicer za vse delavce, ki so zaposleni pri progovnih sekcijah, da se na ta način prepreči odpust več tisoč progovnih delavcev.
Angleška.
Železniška uprava je predložila organizacijam, da pristanejo na povprečno 6% zmanjšanje plač, in sicer za vse ono osobje, ki prejema več kot 38 šilingov tedensko. Organizacije so proti temu odločno nastopile’ in zlasti na Irskem se pripravljajo na stavko, če bi uprava irske železnice hotela izvesti enako redukcijo.
Švica.
Ker je švicarski parlament na seji 23, 9. 1932 s 83 proti 53 glasovi sklenil, da se vsem državnim nameščencem pa tudi železničarjem za čas od 1. julija 1933 do 31. decembra 1 934 zmanjša plače pa 7%%, so proti temu sklepu uvedle strokovne organizacije najostrejšo borbo. Socialisti so sklenili staviti predlog, da mora o tem sklepu glasovati vse prebivalstvo ter je pričakovati, da bo pri tem glasovanju sklep o znižanju plač odklonjen.
Varnost na železnicah vedno bolj ogrožena.
Po zadnjem iztirjenju brzovlaka Pariz—Bazel in po železniških katastrofah pri Cerences (Francija), Temešvaru (Rumunija) in Inomostu (Avstrija) je J. Jarrigion, generalni tajnik železničarske organizacije v Franciji podal za časopisje daljšo izjavo, iz katere posnemamo:
Brezobzirne odredbe žel. uprav v pogledu štednje in redukcije osobja vodijo lahko do vedno številnejših nezgod na železnicah. Z redukcijo osobja se istočasno žrtvuje tudi varnost potujočega občinstva. Delavce se vedno bolj in bolj obremenjuje z delom, ki ga ne morejo več točno izvrševati in zlasti znižanje plač ima za posledico, da delavec polagoma fizično popolnoma omaga. Enako se štedi pri nabavi materijala. Pranašamo kratko statistiko o redukciji osobja v nekaterih večjih državah:
Nemčija je imela žel. uslužbencev 1. 1926 707.570, 1. 1930 681.671, 1. 1931 643.750, 1. 1932 599.364; Anglija 1. 1926 509.873, 1. 1931 588.186, 1. 1932 570.754: Belgija L 1926 108.967, 1. 1930 93.073.
1. 1931 86.060; Avstrija 1. 1926 87.710,
1. 1930 81.195, 1. 1931 76.124; Francija (glavne tri družbe) 1. 1926 186.230, leta 1930 183.437, 1. 1931 175.848.
Ker so se v vseh državah po letu 1926 zgradile nove železnice, je jasno iz gornje statistike, kako zelo se je število osobja zmanjšalo ter da mora imeti to zmanjšanje tudi slabe posledice pri vzdrževanju prog, ker se štednja v prvi vrsti izvaja baš pri progovnih delavcih in pri progovnem materijalu.
Irska.
Željeznice u Irskoj nalaze se u privatnim rukama. Vlasnici njihovi, po ugledu na* vlasnike drugih privrednih poduzeća, nastoje, da iz svojih željeznica izvuku čim više koristi, odnosno da štetu od privredne krize prebace na ledja uposlenog željezničkog osoblja. To je dalo povoda željezničarima u Irskoj, da u zadnje vrijeme jače nego ranije istaknu zahtjev za podržavljenje svih željeznica.
Prelaz vlasništva nad željeznicama u ruke države predstavljalo bi izvjestan napredak, nu neko osjetno poboljšanje željezničko osoblje od toga nebi imalo. Imađemo mnogo primjera, da su željeznice u državnim rukama i pod njenom upravom, nu blagostanja za željezničare ipak nema. Tu i tamo je njihovo stanje još i gore.
Čehoslovačka.
Naši čehoslovački drugovi postigli su jedan zavidan uspjeh: u Upravno Vijeće nad čehoslovačkim željeznicama imenovan je drug Nemec, tajnik drugarske organizacije čehoslovačkih željezničara. Ovo je prvi puta, da je u to Vijeće imenovan predstavnik naše drugarske organizacije, što znači, da će organizacija imati direktni uticaj ne samo na politiku prema željezničkom osoblju, već i na upravu samog saobraćaja.
Zaista je Čehoslovačka napredna zemlja! Dok se u drugim zemljama pot-cljenjuje i kudi funkcionere, koji nisu aktivni željezničari, u Čehoslovačkoj se baš takvima, koji uživaju povjerenje željezničara, posvećuje pažnja.
Tiska: »Slovenija« družba z o. z. v Ljubljani. (Predstavnik: A. Kolman.) — Odgovorni urednik: Jurij Stanko, Ljubljana. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij
»Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurti Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.