Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din, Si 38. — Leto XX. - Kranj, 19. septembra 1936.
UredniKtvs ia uprava Je t Kranju, Strossmajerjev trj št. i. Tcielon št. 73 .Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopis* sprejema uredništvo do siede zvečer. Rokopisi se et rračaj«. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnii i za .Goreujca", celoletna 40 Diu, polletno 20 Din, četrtlettu tO Din, posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Dve JNS bilanci
Dejstvo, da ie vsled odstopa zadnjega župana g. Tajnika bil po zakonu razpu-ščen celotni dosedanji občinski odbor in mesto tega postavljen gerent s sosvetom, nam daje povod, da razmotri-mo sine ira et studio delovanje prejšnjega občinskega odbora v dobi zadnjih treh let in se nekoliko ozremo nazaj na čase pred to dobo.
Politične prilike so se v Kranju po vojni razvijale v normalnem tempu brez posebnih nesoglasij. Prvi občinski odbor po vojni je bil sestavljen v .sporazumu med tedanjimi liberalci in klerikalci brez vobtev. Potem so sledile večkrat volitve, ki so se pa več ali manj odigravale v ozračju stare men-talitete, ki je vladala še iz predvojne dobe.
Čim so volitve minule, je bilo delovanje občinskih odborov normalno, relativno povsem mirno razen malenkosti nesoglasij, ki so se sproti izravnavale. Vsled priselitve industrije je vsekakor delo občinskih odborov začelo polagoma dobivati drugo lice, vendar pa ta sprememba ni vplivala toliko na duhove, da bi se stvorili tako ostro si nasprotujoči tabori, kakor je to prinesla JNS mentaliteta nekako v 1. 1932. Čim je bila osnovana ta stranka, se je posameznih lokalnih voditeljev polastila nekaka neumevna borbenost za strankarske principe, ki jih do tlej nismo bili vajeni. Upravičena je bila domneva, da je bila ta borbenost, če se jo more tako nazvati, inspirirana od faktorjev izven Kranja, kajti podvig stranke v Kranju samem ni mogel nikogar toliko navdušiti, da bi zamenjal prejšnje sožitje s tako pogrešilo borbenostjo, ki ni bila utemeljena v ideji, niti ne v njenem „zmagoslavnem" prodiranju. Stranka ni v resnici pridobila ničesar več, kar je že preje pod liberalno ali JDS firmo posedovala, le nekaj ustra-hovalcev je morda štela na papirju več, sicer pa nje ideja ni užigala. Zaman so bile svarilne besede, naj se ta dejstva pri graditvi stranke ozira in naj se pridobiva stranki pripadnike s potrebno obzirnos+io. Videti je bilo, da so bili u-plivi iz Ljubljane in Belgrada v tem o-ziru dosti močnejši.
Tako smo prišli koncem leta 1932. in v poletju 1933. v neko mučno ozračje, ki je čim dalje bolj kazalo, da mora priti preje ali sleje do nevihte. Nepobit-no dejstvo je, da so v tem ozračju mnogi pokazali, da so bojazljivci v vsakem oziru. da pa so zopet drugi razodevali veliko odpornost proti nameravanim in izvršenim nasiljem in so bili zato za te(lanje čase v resnici občudovanja vredni. Prihod nekaterih nov ih mož v tistem času je dal še prav posebno poanto temu JNS ude.jstvovan.ju. Pravo narodno rodoljub je se je umaknilo onemu zopernemu nacionalizmu, ki je stikal za vsakomur, kdor ni trobil v njegov rog in kdor se ni od* jutra do večera navduševal za jalove ideje bolestnih voditeljev, ki so s tem dosegli samo to, da so pravo nacionalno idejo pregnali iz srca premnogih drugače mislečih. Oznanjalo se je, da je takozvana nacionalna ideja edina, ki more in ima odslej voditi vse javne posle in kateri e-dino se more zaupati občinsko gospodarstvo.
Odveč bi bilo kazali na pogrešnost takih nazorov, ker imamo premnogo žalostnih vzgledov na napačnem temelju temelječega javnega gospodarstva iz one dobe.
Če se je bolelo lej napačni miselnosti dati pravega povdarka in jo voditi po krivih polih do tako usodno-pogrešno pričakovane zmage, je bilo vsekakor treba provesti prav temeljile remedure v javni upravi. Treba je bilo izkoreninili ono sporazumevanje med posamezniki od slučaja do slučaja in izročili komando nekemu Iribunalu, ki se je štel, da je edini poklican vodili in jemati v zakup vse javno gospodarstvo. Zalo je bilo Ireba poslušnih pripadnikov, ki se v naprej odrekajo kakršnikoli kritiki,
in pred vsem je bilo treba izkoreniniti zopet druge, ki se takemu diktutu niso hoteli pokoravati.
Dasi tudi v prejšnjem občinskem odboru v 1. 1932. ni bilo stvarno nobene opozicije in nobenih razprtij, je bilo vendar treba zadivljenim JNS članom v tepsti v glavo, da se z posameznimi ljudmi, ki so sedeli dotlej v občinskem odboru, ni mogoče razgovarjati. Zato se je moralo napraviti nekaj takih, ki so služili kot grešni kozli ter jih na ljubo novodošlim talini nacionalistom izhacni-ti še pred potekom funkcijske dobe iz obč. odbora. To se je zgodilo na zelo kratek in preprost način z naravnost smešnimi utemeljitvami. Čim je bi'o potem gotovo to, je bilo treba napasti občinsko institucijo, ki je zvesto čuvala imovino meščanov in mestne občine. Ker se ni našlo drugega, se je motiviral, miskok s tem, da je deloval odbor že 7 let, češ, da to nikakor ne gre in to se je izvršilo ravno par mesecev pred občinskimi volitvami. Danes, ko štejemo že nad 5 let oo nastopitvi takozva-ne denarne krize, se lahko mirno reče, da bi najbrže kranjska mestna hranilnica plavala v tistih vodah, kakor plavajo brez izjeme vse druge slovenske mestne hranilnice, med katerimi so posamezne prišle celo na boben, ako ne bi stari sedemletni odbor vršil svoje dolžnosti z vso previdnostjo. Niso pomislili, v kakem stanju je ta odbor prevzel posle v Mestni hranilnici po zlomu Sla-venske banke od prejšnjega. Več pisati o tem z ozirom na zavod ne bi bilo o-portuno, dasi tudi vemo da bo prišel nekoč čas, ko se bo lahko tudi o tem govorilo tako kakor odgovarja dejstvom.
Omenjeni naskok se sicer pred volitvami ni posrečil, naravno pa je, da je bil izveden po izvršenih občinskih volitvah, in sicer na način, kakor nikjer drugje, kjer vladajo momenti treznosti pri denarnih zavodih.
Ko so potem sledile v jeseni 1. 1933. občinske volitve, se je jasno pokazalo, da je kljub diktatu iz Ljubljane in Belgrada in vkljub različnim pritiskom bila sestavljena tako impozantna manjšina, da bi se resno motreči predsednik večine moral zamisliti v to dejstvo in po njem uravnati nadaljne svoje postopke. Žal pa je še vedno strankarska zaslepljenost preprečevala voditeljem te stranke jasen pogled in mirno razsojo položaja. Zgoraj omenjeni tribunal se je v neoficielni obliki preselil od stranke na občino in tamkaj po svojem diktatu uprizarjal prav po nepotrebnem različne gospodarske in politične intimnosti, ki so se vse bolj družile in se čim dalje bolj zajedale v gospodarsko telo kranjske občine. Morda ti gospodje danes vidijo, da so bili njih postopki ne samo napačni, temveč celo USO-depolni, kajti dovedli so do takih dragih ukrepov, kakor so bili izdatki za kopališče, „Prevolo" in še več drugih manjših, brez vsakega haska izdanih. Princip je bil, da sme priti pred javno občinsko sejo samo definitiven sklep predidoče strankarske JNS seje, ne glede na lo, če je bila manjšina in en del večine o tem zadostno poučena ali ne. Na čigavem zelniku je zrastla misel, da se mora obč. agende zakrivati z neko tajnostjo in strankarsko disciplino ter molčečnostjo, sicer lahko domnevamo, ne razumemo pa, da se vsa tri leta ni našlo med njimi enega, ki bi se temu odločno uprl.
Jasno je, da se vsi JNS člani obč. odbora niso strinjali s tako takliko kljub temu pa so mislili, da delajo stvari dobro uslugo, da se brezpogojno pokoravajo in da glasujejo za vse, karkoli so skuhali prosluli strankarski eksperti. Po treh letih mirno lahko rečemo, da je gospodarsko delo te dobe bilo tako diletantsko, kakor ga menda kranjska občina še ne pomni. Vzrok temu pa je samo strankarska domišljavost in mogočnost. Mesto, da bi se odgovornost za eno kot drugo investicijo
prevalila na celoten občinski odbor, na večino in manjšino, mesto, da bi se iskalo primernega soglasja in v poedi-nih slučajih upoštevalo svareče glasove, se je nekako ex chatedra stranke vse lo omalovaževalo in dajalo s tem prav posebnega ^povdarka zasmehovanju za drugače misleče.
Mi smo prepričani, da take dobe v kranjskem občinskem gospodarstvu ne bo nikdar več, in da bodo nauki, ki jih je ta dobra volja dala, še pozneje blagodejno uplivali in dvigali svoje svarilne glasove ter kazali, kako se v občini gospodariti ne sme. En princip, ki smo ga v našem listu že neštetokrat povedali, mora biti vodilen za vsako občinsko gospodarstvo in ta je popolna jasnost in vpogled vsakomur, kdor se kakorkoli hoče brigati za občinske zadeve, katerih plačnik je na en ali drugi način. S tem pa, da se je gospodarstvo po zaslugi napačno navdušenih in strankarsko tako zagrizenih imož speljalo v usodepolne vode ter zavrglo razvoj za dobo treh let. se je ustvarila tudi kvarna psihoza tako v družabnem, kakor v političnem oziru. Ta psihoza je morala slediti načinom gospodarstva in je morala razorati vse drugo, kar je za mirno sožitje meščanstva neobhodno potiobno. Gospodarska bilanca preteklih treh let se mora reči, da je za kranjsko občino pasivna in zgubonosna, ker se je zapravilo ne samo veliko dragocenega časa, temveč tudi mnogo denarja, ki ga ne bo tako lahko l.adomestiti.
Politično pa so te metode pripeljale do tega, da so ubile svojo lastno stranko in kar je morda na celi stvari edino dobrega, da so mnogi prišli do prepričanja, da na tak način ne gre postopali ne v gospodarskem in ne v strankarskem oziru.
Upati je, da bodo la dejstva rodila za bodoče občinske volitve dober sad,
Deputac
kar bi bil edin pozitiven uspeh pretekle triletne dobe.
Če zmaga v bodoč« to prepričanje in se najdejo posamezni faktorji izključno samo na zdravi gospodarski podlagi, potem je mogoče, da se bodo sčasoma zabrisale težke gospodarske in politične posledice triletne JNS vlade v Kranju.
Ko bi se bodoče občinske volitve vršile v znamenju strankarske borbe, tudi potem bi si morala ena kot druga stranka napraviti iz dosedanjih skušenj ta dober nauk, da nikakor ne gre podcenjevati pomena manjšine, in da je v vsakem oziru treba iskati konciljantne-ga soglasja, če se hoče obvarovati občino in njeno gospodarstvo pred per-turbacijami, kakor jih je doživljala v pretekli triletni dobi. Katerakoli stranka bi bila močnejša, bo morala upoštevati to, da je v občinskem gospodarstvu treba izločiti vse siankarske principe.
Politična JNS bilanca v Kranju je torej za stranko samo še mnogo žalost-nejša kakor gospodarska in voditelji s svojimi uspehi ne morejo biti zadovoljni, če hočejo bili samim sebi odkritosrčni, če hočejo iz tega črpali boljših naukov za bodoče vodstvo strank, katere se v nobenem primeru in nikdar ne smejo umešavati v občinsko gospodarstvo. V občinsko gospodarstvo spadajo ljudje v strankarskem oziru tolerantni, v gospodarskem previdni in varčni ter objektivni na vse strani. Po teh vidikih se morajo vršiti bodoče občinske volitve, kalere je mogoče samo na tak način provesti tako. da bo imelo mesto od bodočega obč. odbora nekaj haska. 'Bolestna navdušenja v polilič-nem kakor investijskem oziru niso na mestu in njih zastopniki ne spadajo na krmilu občine.
Ban dravske banovine je s svojim odlokom II. No. 23248/3 od 12. IX. imenoval začasno upruvo in sicer: gg. Češenj Karola, bančnega direktorja v Kranju, Gorj^nc Franca, trgovca in posestnika, Fock Maksa, tovarnarja in posestnika, Petrlin Mirota, hotelirja in Gogala Josipa, gruverja v Kranju, Razlog za to imenovanje je bil odstop g. Tajnika, ker je z njiegovim odstopom najmočnejša kandidatska lista izgubila prve tri odbornike.
Začasna občinska uprava je v ponedeljek prevzela posle od bivšega odbora. V torek pa je že imela svojo prvo sejo, nn kateri so se reševali tekoči posli. Drugu seja se je vriila v četrtek zvečer ter se je na njej obravnavalo stanje in položaji kranjskega tekstilnega delavstva po izpraznitvi tovarn. Po dolgi debati, ki je trajala dolgo v noč, je uprava sklenila sledeče:
Katoliški akademiki in Jug. akademsko društvo v Kranju
Prejeli smo popravek: Ni res, da podpisani katoliški akademiki, in sicer: F, Jauhova, abs. fil., Kr. Nunar, kand. fil. Milka Hlebce, abs. filoz., Benedičič Miha, abs. juris, Oman Ivan, stud. fil. in Treljc, alead., izstopajo iz Jugoslovanskega akademskega društva v Kranju in s tem izjavljajo, da se ne strinjajo z delovanjem tega društva in da obsojajo vse nepravilnosti, ki so se ke-dajkoli vršile v društvu, ker od imenovanih katoliških akademikov ob času podpisa izjave sploh noben ni bil član Jug. aknd. društva v Kranju, osobilo ni mogla bili članica T. Treljc, ker sploh ni vpisana na univerzi.
Za jugoslov. akademsko društvo v Kranju.
Tajnik: Soklič Anica
Podpredsednik: Majdič Joža
Da gre tnkej v petek zjutraj cela uprava kot dcputacijla mestne občine kranjske h g. : anu ter mu pojasni položaj delavstva, obenem pa izroči resolucijo, ki je bila sprejeta na tej seji:
1. ) Med delodajalci in. delavci noj se čimprej sklene kolektivna pogodba.
2. ) Tovarne naj sprejmejo nazaj na delo vse delavstvo.
3. ) Kraljevska vlada naj čimprej reši vprašanje starostnega zavarovanja delavstva.
Ze s tem svojim prvim korakom je nova oL-činska uprava jasno začrtala smernice svojega delovanju.
KAJ JE RESNICA?
V šl. 36 na? 'ga lista smo objavili popravek, ki nam ga je pos'alo Jug. akademsko društvo v Kranju, V tem popravku isto društvo trdi, katoliško usmerjeni akademiki niso ..uiti izstopili i/ društva".
Isto društvo pa pozneje zopet zanikuje. da bi nekateri katoliški akademiki i/topili iz društva, češ da ob 'isu podpisa izjave o izstopu  niso sploh bili člani društva.
Javnost se povprašuje kaj je sedaj ločno, Tz enega popravka se sklepa, da ..doslej še noben katoliško usmerjenih akademikov ni izstopil iz društva", dočini se v drugem popravku katoliškim akademikom sploh odbija članstvo ob času podpisa izjiave. Menda bo nn.j-toČnejBe to, k 'i i' govore po mestu, da je vsak izgovor dober, četudi ga ... .
PETEK KKSETAR RKŠFTAUI.
Cepljenje proti rdečici. Nekateri mladiči, posebno na visoki šoli v Ljubljeni, ki jo naš narod s tako težavo vzdržuje, so zboleli za posebno rdečico, ki se imenuje s tujim imenom komunizem. Imam staro prakso, da je zoper rdečico najbolje cepljenje. Zoper to rdečico je uporabiti čisto navadno brezovo olje, ki se še nahaja v šibi. (Slov. gospodur.)
STRAN 2 i»g*»9w»^»aiat>i*j*a»^^ i^jt^t^iiwpwwi»»1*^^ »GORENJEC«
Krščansko delavstvo se oddolžuje svojemu učitelju. Kljub slabemu vremenu je dne 6. t. m. Sv. Jošt sprejel veliko število delavcev, včlanjenih v JSZ. Ta dan so hoteli javno pokazati, da stoje na potih, katere jim je začrtal dr. Janez Ev. Krek. Razne stavke so število omejile. Bilo pa je ravno zato toliko bolj prisrčno. Slika nam kaže ploščo vzidano v cerkveno steno svečano odkrito tega dne. Tako bo Sv. Jošt vedno pričal, da je tu tekla zibelka krščanske delavske organizacije in da je tu na Sv. Joštu sejal seme, ki danes klije po vsej slovenski zemljii, naš veliki borec dr. J. Ev. Krek.
Vlada za delavstvo
Na shodu delavskega odseka J. R. Z., ki se je vršil 11. septembra v Kragujevcu je govoril minister g. Cvetkovič, ki je med drugim izjavil:
Zakonodaja si je lepo zasnovala določbe, ki naj zaščitijo delavstvo, toda tisti, ki jim je poverjno, da izvrše orgunizacijo tega dela niso bili kos delavskim problemom, temveč so se bavili s politiko raznih internacional ter niso izpolnili glavnega cilja ter so vzrok, da so vse te ustanove doživele popoln polom. Če pogledamo uredbo o zavarovanju delavcev, če pogledamo njihovo ureditev, boste videli, da so te ustanove birokratske. Uradi zu zavarovanje delavcev imajo več kot 100 milijonov Din od delavskih mezd. Prav tako so borze dela in delavske zbornice ustanove, kjer danes vodijo in gospodarijo takoimenovani voditelji, pokazale učinkovite uspehe! V teh delavskih ustanovah se je ustvarjala besna oligarhija, ki
ima pred očmi samo svojo korist. Hočemo napraviti kcnec tem razmeram. t«p
Nekateri ljudje govore: Dajte nam svobodo, ne moremo se organizirati. Takim zmerom odgovarjam: Kdaj j,e bila v tej državi zadnjih pet ali šest let dovoljena stavka? Kdaj je bilo dovoljeno da se delavci bore za svoje gospodarske pravice? Nikoli I Vzemimo n, pr. zadnjo stavko gradbenih delavcev v Belgradii. Uspeli so zboljšati si mezde za 50 do 60 odstotkov. Prav tako je bilo z. drugimi stavkami. Zmerom sen bil na strani upravičenih delavskih željja in sem vse storil, kur je bilo v moji moči, da pridejo delavci do izpolnitve svojih  upravičenih želja. Kraljevska vlada si
IZ UPRAVE.
Uprava Gorenjca smatra za prijetno dolžnost, da se javno zahvali g. Sircu Franju, tovarnarju v Kranju za res veliko reklamo, ki jo je priredil zadnji petek našemu listu s svojim letakom. Povpraševanje po našem listu je bilo tako veliko, da ga je zmanjkalo po vseh trafikah in vsem kolporterjem. Morali smo list še v soboto ponovno tiskati, ker ga je že v petek tudi upravi zmanjkalo. Vse to je dokaz, koliko je Gorenjec upoštevan list, če mu še g. Sire dela toliko reklamo, ki tudi po materialnem efektu ni ravno majhna. Zato se g. Sircu priporočamo še za nadalje.
UPRAVA »GORENJCA".
KRANJ
Občni zbor Prosvetnega društva.   Dne 24.
septembru (četrtek) bo imelo tukajšnje Prosvetno društvo svoj redni občni zbor. Občni zbor se bo vršil po sledečem dnevnem redu:
1) Čitanje zapisnika zadnjegu občnega zboru.
2) Poročilo odbornikov in zastopnikov odsekov. 3) Poročila preglednikov računov in poslovanje odbora. 4) Sklepanje o eventuelnih predlogih odbora in članov. 5) Volitev novegu odbora, preglednikov in razsodišča. 6) Določitev članarine za 1. 1937. 7) Slučajnosti. Vse morebitne predloge zu občni zbor morajo $a-ni in odseki v smislu § 15 društvenih pravil izročiti pismeno vsaj tri dni prej odboru.
Apeliramo na vse člane in članice, da se ob čnega zbora udeleže. Vabimo tudi vse župlane iz vasi Čirčiče, Primskovo, Klane — Huje, Ru-pa, Struževo, da se pridružijo vrstam naše pr-o-svete. Bog živi!
Fantovski odsek vobi vse fante, da se v nedeljo udeleže v čimvečjem številu proslav« v Cerkljuh.
Fantovsko okrožje. V nedeljo dne 13. t. hi. j|e bil občni zbor fantovskega okrožja. Udeležilo se ga je' večje število zavednih fantov. Pri volitvah je ostal odbor z malimi izjemami isti kakor je bil. Prva in glavna naloga fantovskih odsekov naj bo, med fanti vzgojiti čim več kremenitih značajev.
Skupni pevski naraščajski odsek (dekliški |n moški zbor) ima v sredo (23. t. m.) ob '8. uri zvečer svoj izredni sestanek, v pevski sobi v župnišču.
prizadeva, da ustreže upravičenim delavskim zahtevam. Posebno dela za ureditev vprašanj: kakor o sprejetju uredbe o splošnem zavarovanju delavstva za onemoglost, starost in smrt. V naši državi je doslej, vladala strašna eks-ploatacija. Sklenili smo, du to preprečimo, in sicer / izdajo uredbe, ki bo v kratkem izšla. Ta uredbu bo definitivno uredila vprašanje minimalnih mezd na temelju 8- urnega delavnika, tako da bodo delavci mogli bolje živeti.
Prav tako pripravljamo uredbo o zavarovanju delavstva za primer onemoglosti, starosti in smrti. Imam pooblastilo v finančnem zakonu, da to izvedeni še v tem letu. Po zaslugi kraljevske vlade bo to vprašanje kma'u odstavljeno z dnevnega reda.
Začnemo z rednimi pevskimi vajami, dekliškega, moškega in mešanega zboru. Vabljeni so začetniki(ce), novinci(ki), ki imajo veselje do petju, du z novimi močmi povečajo nuš mladi naraščajski pevski zbor.
Pridite točno in vsi!
Mesto venca pok. Janku Rantu j|e daroval odbor Vincencijeve družbe 305.— dinarjev za reveže. Posnemajte!
Vsem dekletom kranjske župnije. V ponedeljek dne 21. septembra se bo vršil v dvorani Ljudskega doma ob 8. uri zvečer dekliški občni z.bor združen s predavanjem. Vabimo vsu dekleta, du se tega sestanka udeleže. Prav posebno vabimo na ta sestanek dekleta iz bližnjih vasi.
V petek dne 11. t. m. se je vršil dobro obiskan občni zbor pevskega odseka Prosvetnega društva, na katerem so naši daleč naokoli priznani pevci polagali obračun o preteklem poslovnem letu in izvolili novi odbor, ki je sestavljen tukole: Predsednik Šink Franc, tajnik in blagajnik Orašič Ivan, arhivar Gogala Joža revizorju Plut Stanko in Kokalj Viktor. Sprejemajo se novi pevci, ki imajo voljo do petju. Pevske vaje se vršijo vsak torek in petek, samo za moški zbor.
TRŽIČ
Občni zbor prosvetnega društva sv. Jožefa se je vršil v ponedeljek zvečer v dvorani nu Skali. Iz poročil odbornikov smo razbrali, kaj se je v pretekli sezoni vse delalo v tem najaktivnejšem tržiškem kulturnem društvu. Imeli smo 12 predavanj s skioptičnimi slikami. Dramatski odsek je organiziral 14 različnih iger. Pridno sta sodelovala pevski odsek in godbeni tako pri igrah kot pri prosvetnih večerih. V smislu novih pravil Zveze fantovskih in Zveze dekliških odsekov sta se poživila fantovski in dekliški krožek, ki sta v živahnem razvoju ter uživata velik sloves pri mladini, doma in v okolici. Izboljšali smo na odru elek triko; uredili prehode, da ni več toliko mučnega prepihu v dvorani, oder, garderobe in shrambo za kulise prebarvali; pridobili nekaj novih kulis, novo je tudi to, da je občina naklonila v proračunu Din 500,— podpore. V pre-
teklem, letu so umrli 4 člani, ki jih je društvo z zastavo in častno udeležbo spremilo k večnemu počitku. Večje zastopstvo društva je bilo tudi na gorenjskih prosvetnih tuborih v Št. Vidu, v Šmartnem, na Jesenicah in pri otvoritvi Prosvetnega doma v Kovorju. Razsodišče ni poslovalo niti v enem slučaju, kar priča o slogi med članstvom. Revizorji niso imeli težkega dela ter so z lahkoto odobrili delo odbora v preteklem poslovnem letu. Volitve niso prinesle dosti sprememb. Članarina ostane ista kot lani, to je 10 Din na leto. Z delom prične društvo sv. Jožefu z oktobrom kakor navadno. Ob sklepu nastopne sezone pa bomo slovesno proslavili štiridesetletnico društva.
skrla nt in kii še ni ponehala. Skupaj je okoli 40 obolenj, z. eno izjemo so vsi slučaji v Tržiču samem. Pouka po šolah ni. Škodovale bodo te prisiljene počitnice znanju otrok; vsi, ki imajo skrb za otroke, naj pazijo, da tudi mo-ralna    škoda ne bo velika.
Različnega govorjenjla je pri nas dosti. Širši javnosti povemo le to, do vodimo račune za vse in ugotavljamo dejstva. Zu enkrat to zadostuje, ko bo ča:i, bo koga morda za ušesi zasrbelo in morda tudi v žepu. Nekateri ne ločijo več, kaj je resnica in kuj so si sumi izmislili. Dobro je, da zakoni dajejo prilike, du se resnicu, laž, podtikanjp in obrekovanje da dognati. Če se ti paragrafi komu obesijo zu vrat, bo vse minulo veselje lagati in sramotiti.
TRSTENIK
Na Mali Šmaren 8. t. m. se je vršil usia novni občni zbor Krajevne Kmečke zveze na Trsteniku. Zbora se je udeležilo 60 zavednih posestnikov in delavcev. Glavni odbor je zastopal g. Brodar, ki je v jedrnutem govoru ruz-ložil nuš sedunji gospodarski položaj, pomen Kmečke zveze in potrebo organizirunja kmeč-kegu stanu. Govor ijie bil sprejet z velikim o-dobravunjem. Soglasno se je izvolil odbor, v katerem ima vsaka vas enega odbornika. Za predsednika je izvoljen g. Anton Kadivovec, iz Povelj. Občni zbor je uspel izredno dobro.
V nedeljo 13. t. m. se je vršil sestanek članov J R Z. Razpravljalo se ij!e o pripravah za občinske volitve. Odborniški kandidati se bodo določili na sestankih po vaseh. Izvolil se je tudi pododbor JRZ. V JRZ je včlanjenih 75»/o volilcev.
Mlekarska Zadruga je otvorila za svoje člane zadružno trgovino, ki dobro uspeva. Od nje imajo koristi člani in tudi nečlani; kajti cene so se pri sosednih trgovcih takoj znižale. V za drugi je organiziranih 90% posestnikov, ki se zavedajo, da jim je zadrugu koristna in da o-stane dobiček doma.
Dijaki!
Slike za legitimacije najcenejše in najlepše pri fotografu
JUG- KRANJ
(Sedaj nasproti trg. Savnik).
Tedenske novice
Skerbec Matija.
Šcnčurski dogodki
(Dalje)
Najbolj interesantna osebnost je poleg Dra-goljuba Jovanovica v njegovi grupi je bil kape-tan Miletič Miodrag.
Kapetan Miletič — na naši sliki stoji na skrajni desnici — je po svoji zunanjosti neke vrste srbijanski Gandi. Žilav, suh kot trska. Stisnjene ustnice pričajo o veliki energiji tega moža. Njegovo plameneče oko meče kar iskre okog sebe, kadar se razvname. Če je Jova-novič ideolog te skupine, je Miletič šef njenega generalnega štaba za praktično in udarno delo. V svetovni vojni je služil kot častnik v srbski armadi, končno kot kapetan avijatičar. Na solunski fronti je izstrelil več sovražnih aeroplanov, dokler ni tudi njega zadela enaka usoda. Sovražni šrapnel je zadel njegov aeroplan, da se je zrušil na tla, Miletič se je ves razbil in si zlomil hrbtenico. Kdo drugi bi bil ob tem padcu končal, njegova žilava naravo pa je vse to prenesla. Več let je ležai v postelji in se je končno za silo iz-lizal. Komaj pa se je toliko popravil, da je mogel iz postelje, pa se je vrgel v politično borbo v družbi s prof. Jovanovičem.
Miletič nosi najvišja vojna odlikovanja naše države, Francije in Anglije, Jugoslavijo ljubi, kakor otrok mater, pa je prišel pred sodišče kot „proti državni element". Mnogi, ki so med svetovno vojino „vodili vojno" po pariških in drugih barih, ko je Miletič žrtvoval svojo kri za domovino in metal sovražne aeroplame na tla, so
bili sedaj veliki „naciomialisti", on pa „protidr-žavni element". O bridka ironija!
Zelo interesantna osebnost je Jovanovičev drug dr. Branimir Čosič, direktor ogledne in kontrolne postaje poljedelskega ministrstva na Topčideru v Belgradu. Svoje študije je dovršil na Francoskem in stopil v državno službo. Naravnost krasen mož, fant ne morem reči, ker je že poročen, a ločen od svoje žene. Zdi se, da se po njegovih žilah pretaka ciganska in srbska kri. Črni lasje in črne brke, a čisto bela polt, ognjevite oči in fin profil obraza ga napravljajo kar interesantnega. Mož je zelo finih, uglajenih in francoskih manir, v dehali, dasi temperamenten, vedno umirjen in prijeten debater. Ker je ločen se po srbski navadi še lahko poroči. Razumljivo, da je marsikatera belgrajska gospodična iz najboljših krogov kaj rada pogledala na tega zalega moža. Tudi v zapor so prihajale na obisk same, ali pa s svojimi materami, seveda vedno z darovi in cvetjem. Da se pa kdaj dve ne bi zaleteli skupaj, je imel čuvar pri vratih jetnišni-ce vedno strog nalog, da sme pustiti na obisk k dr. Čosiču samo eno damo. Če je med tem časom, ko je bila ena na obisku, prišla še katera druga, se je pri vratih ljubeznivo povedalo, da so sedaj poseli zabranjeni. Ti poseti so se seveda vršili javno na dvorišč-u pred vsem slavnim jet-niškim in obiskovalskim občinstvom.
Osebno najbolj simpatičen med Jovanovi-Čevimi tovariši, pa mi je bil Mišn Miloševič, eden najboljših srbskih novinarjev. To je bil edini med vsemi srbskimi inteligenti v belgrajski ječi, ki je bil veren. Vsi drugi, vsaj kolikor sem o tej zadevi mogel z njimi govoriti, so bili brez pozi-
tivne krščanske vere, matyerialistü. Edini „Mi-ša" je bil veren, pa še ta je bil po materi ruskega pokoljenja. Miša je zelo ljubezniv gospod, prav rad je debatiral o verskih problemih, posebno o asketični literaturi in o mistiki. Je svak Drago ljubp Jovanovica in je prišel tudi z njim v preiskovalni zapor, pa je bil kmalu izpuščen na svobodo.
Poleg teh so bili z nami v zaporu na Aleksandrovi cesti izmed Jovanovičevih tovarišev še: Bora Lukič, ravnatelj glavne nabavaljalne zadruge v Belgradu in Demeter Benič, poštni uradnik v Belgradu. Benič je na pošti oddajal pro-tirežimske letake. Policija je dolgo iskala, odkod prihajajo protirežimski letaki, pa ni mogla tega zaslediti, dokler ni odkrila, da mora nekdo izmed uradništva na pošti oddajati letake, pa je „uhapsila" Beniča. Pa tudi nežni spol je imel svojo zastopnico v Jovanovičevi skupini, to je bila Ljubica Kovačevič, članica belgrujskega gledališča, bila je pa kmalu izpuščena iz preiskovalnega zapora nu svobodo.
Jeito Pavič, advokat v Nikšiču v Črni Gori. Kakih 38 let star funt, pravi Črnogorec, dolg koščen, zaljubljen v svojo Črno Goro. Pavič je tudi pristaš zemljoradniške siranke in sicer bolj levega, Jovanovičevega krila. Ko so hoteli imeti prvaki režima shod v Nikšiču, so nasprotniki režima napolnili vso zborovalno dvorano. Jz Belgrada je takrat prišlo mislim tudi par ministrov. Rudi grozečega obnašanja občinstva si ni nihče izmed režimskih pristašev upal nastopiti na govorniškem odru. Ker ni bilo nu govornico govornikov, je občinstvo začelo prirejuti burne demonstracije in je zuhtevulo od Pnviču, ki je bil v loži, naj on govori.
STRAN 3
Prosvetarji zopet Vas kličemo
Nismo še pozabili veličastnih dni, ko smo na Jesenicah slavili svoje novo vstajenje. Glejte kličemo Vas, da nam pomagate s svojo u deležbo proslaviti novi veliki dan na Brezni-ci. Val,, ki se je na Jesenicah odtrgal, naj gre po vsej slovenski zemlji.
Naše društvo obhaja letos tridesetletnico svojega obstoja. To obletnico hočemo tudi na zunaj kar moč slovesno praznovati. Za to slo vesnost je sprejel pokroviteljstvo naš slovenski ban g. dr. Marko Natlačen. Breznico poznate. To je kraijl ki je Dal v bližnji preteklosti nad 150 odličnih inteligentov našemu narodu. Iz nas so zrasli: naš najivečji pesnik Pre-šern, „velikan učenosti" Matija Čop, dvorni čebelar na Dunaju Janša, škof Zlatust Pogačar, pisatelj Finžgar in Jalen in nešteto drugih. Sedaj pa se v našem krajiu, kot v vsem našem gorenjskem kotu, bije oster boji za katoliško prosveto in kulturo. Mnogi so odpadli od naše misli, mnogi so malodušni in omahljivi, da bi skoro tudi doslej trdne zbegali. Naj naša proslava vlije novega poguma zn boj za vero naših dedov in mili materni jezik.
Zato bratje in sestre iz sosednjih društev in cele naše Gorenjske, pridite in udeležite se našega praznika v prav obilnem številu. Pridite fantje in dekleta v narodnih nošah s slovenskim šopkom na prsih, pridite kolesarji in konjeniki in drugi, da se svečanost poveča. Pridite Vi možje in žene, ki ste v bližnji pre klosti toliko storili na polju naše prosvete. ki ste morali preživeti mnogo gorj'a in trpljenja. Pridite in z. nami se veselite v novi svobodi.
Pridite že dopoldan, da bo sprevod res prava manifestacija naše misli. Dostop na! proslavo bo dovoljen samo tistim, ki bodo i-meli znak, ki bo stal Din 2.—. Za krepčila bo v domu in pred domom preskrbljeno. Pri vsej proslavi bo sodelovala tudi priznana slovenska godba Krekovega društva na Jesenicah. Proslava se   vrši v vsakem vremenu.
Opozarjamo vsa društvu, da ta dan prineso vse društvene zastave na Breznico!
SELCA
Smrt. V četrtke 10. t. m. popoldne jie mirno v Gospodu zuspala v 86 letu Ana Pfujfar, Petrovčeva mati. V soboto dopoldne smo jo pokopali na selškem pokopališču. Pokojna je bila mati preč. g. Pfajfnrja, župnika v Ve-lesovem. Zaradi splošne oslabelosti je morala biti zadnji dve leti večinoma v postelji. Posebno ljubezen in spoštovanje je imela do sina — gospoda, ki jo je pogostokrat obiskal v njeni bolezni, ikar ji je bilo v največje veselje in tolažbo. Veliko je pretrpela in veliko dobrega storila. Bog naj jo bogato poplača in ji da uživati vesetjie večne blaženosti!
Nesreča. Na Jamniku, kjer delajo novo ce'-sto proti Kropi, se je zgodila nesreča. Delavcem, ki so lomili kamenje nad cesto, je nekaj kamenja ušlo čez pot in tako je kamen padel na rame Murnovemu očetu iz Podbelice in ga silno pretresel. Upamo, da poškodba ne bo imela hujših posledic.
PREDDVOR
Veličastna stavba Prosvetnega domu j<> bila v nedeljo 13. septembra blagoslovljena. Obred blagoslovitve je izvršil č. g. župnik F. Jeraša
ob asistenci domačega župnika č. g. Sitarja. V svojem govoru se jp g. župnik spomnil vseh dobrotnikov, predvsem č. g. dekana Matija Savsa iz Amerike, ki je z velikodušnim durom največ pripomogel k dograditvi doma, in tudi vseh drugih. Zato lahko trdimo, da je ta naš prosvetni dom, res dom nas vseh, ker ga je z malimi izjemami delala vsa pred dvorska faru. Prav vsa fara pa se zahvaljuje g. Ft. Jeraši, pod čigar vodstvom se je dom gradil in ki je takorekoč ustvariteij doma. Brez njiegu bi nujbrže še danes naše prosvetno društvo bilo sirota brez strehe in bi ne imelo primernega prostora, da bi duio kam ponosne diplome in pohvalna pisma, ki so nam jih priborili v viteški borbi naši fantje Orli in dekleta Orlice. Ko je prišel ta dan g. Jeraša od sv. Križa pri Logatcu, kjer zdaj službuje, cel avtobus tamkajšnjih prosvetnih delavcev', je bil navdušeno pozdravljen od vseh. ker preddvorčani ga še niso pozabili in ga ne bodo, — Cela prireditev je bila obiskana nad vse povoljno. Zastopstva od vseh okoliških društev od Komende do Tržiča so se udeležila slovesnosti, pri kateri je prav izborno sodeloval domači pevski zbor, kateremu želimo še več razgibanosti, daljie je sodeloval iz prijaznosti orkester kranjskega prosvetnega društva, ki je pokazal obilo truda in uspeha. Po slavnostnih besedah zgoraj omenjenih č. gg. se je vršila igra »Pod križem« ob polno zasedeni dvorani. Bog živi prosvetno delo v Preddvoru!
Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskušene ure, zlatnino, srebr-nino, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiram 5 let. Popravila urarska in zlatarska se edino tu strokovno popravijo pod garancijo.
Oglejte si krasno izložbo!
Kupujem staro zlato in srebro.
Ivan Levičnik, - urar
KRANJ     - JESENICE
ŠENČUR
Dodatno k našemu poročilu o poteku ustanovnega občnega zbora Kmečke zveze v Šenčurju v „Gorenjpu" 12. septembra sporočamo: Kmetijska okrajna zadruga v Kranju je u-stanovila s 15, septembrom v Jeglejevi hiši v Šenčurju podružnico z. o z. odprla trgovino s poljedelskimi pridelki. V novi trgovini bodo člani Okrajne zadruge dobili tudi razno špecerijsko blago v zameno za pšenico, krompir, fižol in druge kmečke pridelke. Kmetje oklenite se Okrajne zadruge in posečajte novo trgovino, kjer bodete s ceno in postrežbo vsestransko zadovoljni.
Potrebno je. Ob cesti iz Šenčurja na Visoko stoji zidano tukozvano „srenjsko znamenje". Zapuščeno sameva že dolgo let, tako da se še komuj vidi, kaj pravzaprav predstavljajo na njem podobe. Znamenje bi bilo treba prenovi-
mam
Edina specialna trgovina | ročnih del v Kranju
M. OGRIZEK
je pripravila
na Roženvenskem klancu in podružnica na Stari pošti I
za novo šolsko leto nova ročna dela v posebno lepi Izberi!
Nudi Vam po solidnih, nizkih cenah:
DMC, CMS prejce vseh vrst in barv kom Din i.—,   25, 1.50 kvačkanec, bombaž, perlgarn (od št. 3 dO 200)
D 2.-, 3.-, 4.- dd7.-
svila za kvačkanje, pletenje, vezenje kom D 1.-, 2.-, 3.- do 8.-volna v vseh kvalitetah — nad 30 modnih barv — za jopice, nogavice, obleke, čepice, perilo štrene
Din 4.-, 5.-, 6.-; 7.-do 10.-šport volna za puloverje, rokavice, šale zokne
štrene Din 10.-, 12.-, 13.- do 16.-specialne vrste za kelim, smyrna, perzer dela
štrene Din 10.- do 18.-razne novitete v svileni volni, angora, i dr. za ovratnike, barete, okras, monograme i. dr.
_ klobko Din 6.-, 8.- do 17.-predtiskana ročna dela v največji izberi na bt.oin barvasto: mil jej i, prtiči, blazine, prti — v vseh velikostih
od Din 2.-, 8.-, 16.- (po izberi) lepe garniture za kuhinjo (novi vzorci in
forme) že od Din 70.- dalje
namizne „čajne" garniture, v Indanthren barvah
krasni modni vzorci  —   prt in 6 oz. 12 serviet že od . 65.- dalje
blazine za štramin, gobelin, kelim, frotte dela od D 8,- dalje vse potrebščine za vezenje, kvačkanje, pletenje t. j. igle, kvačke, pletiljke, romi, vilice, za filet, smvrna, mreže-
nje, za relief, tenerifa dela - porte„ franže, žnore, fli-
ter — po nizki ceni! p red tiskamo na vsako blago, hitro, lično, najlepše vzorce! Izbira nad 2000 vzorcev, nam omogoča, Vašim željam vedno
ustreči po nizki ceni!
Cenjene dame posebno opozarjam na veliko izbiro volne za ročno pletenje I — Letos vodim le tako volno, ki je dobro pralna, trpežna v barvi in kvaliteti I Znamke: Schachenmaver - Patona - Pinguin -Schoeller so priznano najboljše! Volno teh znamk imam na zalogi v vseh idočih vrstah in modnih barvah! (nad 20 raznih kvalitet, preko 120 barv).
Vsa navodila za izdelavo ročnih del, posebno) za pletenje jopic, bluz, oblek, i. dr., modni časopisi fazon s kroji in vzorci — brezplačno na razpolago! Pri nakupu volne, dobite takoj speč. kroj po Vaši meri v vsaki žel jeni fazoni, zastonj!
OGLEJTE SI, PROSIM, NAŠO ZALOGO VOLN IN ROČNIH DEL! RADE VOLJE IN ZA VAS BREZOBVEZNO VAM POKAŽEMO VSE, KAR BI VAS ZANIMALO!
Olympija 1936. — Vtisi Gorenjca!
(Popotne slike.)
Mimogrede povem, da se v Niirnbergu pruv težko dobijo taki „trohtarji" in posebno še težko razglednice, ki nazorno kažejo, delovanje niirnberškega lijaka. Celo vrsto trgovin smo obredli, da smo te zanimive spomine dobili. Je res, a se pamet težko najde!
Kdor je pa že v Niirnbergu, pa ne sme o-pustiti dveh zanimivosti: prva je stura gostilna iz 1. 1313 „Bratwurst Glöcklein", kjer so se stalno zbirali umetniki Dürer, Sachs, Wischer in drugi. Zunaj se vidi ta gostilnu Ikot nekakšna cerkvica. Pozlačen zvonec visi zunaj in naznanja, da so že pečene male klobasice. Vsaj tako je včasih bilo. Danes pa mislim, du nič več ni treba zvoniti, zakaj v tako tesnem prostoru, ki je pa nekaj izrednega, je vedno, preveč klobasarjev, lete pozdruvlja prelep napis iz. davnih časov: Ein Griissgott — Tritt — bringt — Glück! (Vstop z Bogom prinaša srečo!")
Če prideš v tu lokalček, se ti zdi kot da bi se preselil tja v deseto ali dvanajsto stoletje nazaj ... Mi smo pa raje ostuli v moderni dobi, zato smo šli hitro ven . . .
Druga zanimivost ju pa še večja: Kriminalistična in kulturnozgodovinska zbirka v grajskem stolpu. Vprašajte NUrnberž.ana za „Folterkammer", pu vam pokale pravo pot. Tudi mi smo srečno prišli lo te kamre in seveda res pravilno, zakaj drugače bi nas zavrnili. V Nürnbergu namreč učijo ljudi tudi pravilne hoje: Rechst geben! Desno hodite! Taki napisi se dobijo |>o ulicah. Zato smo se naučili tudi lepo hoditi in ne samo voziti kot na Kranjskem.
Nekaj smo plačali in že smo bili v strašnem stolpu s še strašnejšimi stvarmi. V prvi sobi vidiš bridke mučilnice iz. prejšnjih stoletij. Seveda so te čisto pristne. Samo nekaj jih omenim. Nstezulni  stol, kjer so ude raztezo-
vali, dokler ni obtoženec priznal. Mučilni stol, ki je kukor prestol napravljen toda ne z mehkimi blazinami podložen in obložen temveč vse povsod s samimi jeklenimi bodicami. Tako je žrtev, ki je bila obsojena na ta stol, z golim telesom morala sedeti na bodicah in je bila po vsem telesu mučena. Kri je seveda tekla od vseh strani. Tudi neke vrste zibeli je tam, seveda za odrasle in vsa posejana z debelimi in ostrimi bodicami. V tej »zibki" je bilo strašno. Seveda so bile kazni za nujhuj-še hudodelce. Treba se je uživeti v tisto dobo in ne bomo prestrogo sodili onih ljudi. Sicer pu je danes še hujše povsod na svetu. Ni dosti, da samo telesne muke prizadevajo najrazličnejši režiimi, temveč še mnogo hujše duševne...
Toda imeli so pa prav zanimiva sredstva za posamezne pregrehe in stanove. Peka, ki je slab krtdi pekel ali pa premalo količino napravil, so spravili v neke vrste kletko tuko, du je glava ven gledala in ga vpričo množice potapljali in dvigali iz vode. Revež si je seveda to zdravljenje zapomnil. Tatovom sadja, pijancem in igralcem itd. so dali španski ovratnik, ki je kukor nekak sod, v kuteregu so dali grešniku. Glava je štrlela ven, na sodu okrog pu so bile narisane pregrehe, ki jih je storil. Ta sod je moral zlikovec nositi po mestu v zasineh. No, danes bi bilo preveč takih ovratnikov treba, zato so jih opustili. Je predrago, zabav pa preveč. Pa tudi za predolge jezike so imeli posebno pripruvo: Nečistim in nespodobnim, jezikom so pritrdili na glavo železno masko ki je vpodobljlena po — svinji. Obrekljivim ženskam so nataknili pasjo masko itd. ter jih tako imeli izpostavljene. Danes bi morala imeti vsaka država posebno tovarno samo za take maske . . . Niirnberška posebnost pa je tudi: Eiserne Jungfrau (žele-
zna deklica). To je nekakšna omara, ki je narejena kot oblečena deklica. Znotraj je lesena, zunaj pa je obdana z močnim železnim oklepom. Zgoraj je bila prvotno odprtina, pozneje so pa tudi zgoraj, duli masko deklice.
V to omaro so zaprli in izpostavili na sramotni oder omadeževano dekle. Pravično bi bilo, da bi tudi za moško osebo pripravili kaj takega, ker mera mora biti za vse enaka. Tako so bili v zgodovini — pa še danes je tako — pojmi o krivdi enega ali drugega spola zmešani.
Kmalu prideš tudi po prezanimive originalne ječe, v kateri sedi vpodobljen eden največjih nemških roparjev Eppelein von Gailing. Ves v verigah je in v tesnem prostoru čaka smrti na vešalah. Pred smrtjo pa si izvoli kot zadnjo milost to, da zajuše svojega konja. Dovolijo mu in ko zajaše, vzpodbode konja in skoči nepričakovano čez mestno ograjo in ubeži. L. 1381 pa je našel smrt pod kolesi svojega voza.
V bližini te „kletke" pa je razstuvljen prvi voziček na „samopogon". Prvi ne samo v Niirnbergu — temveč nu celem svetu! —
Prav v zgornjem nadstropju pu je nekakšen muzej, kjer vidiš orožje iz 30 letne vojne, razne igrače in pruvi originalni — „nürnberski troliter". To je več metrov doiga cev, ki se proti koncu razširju. To cev so rabili kot neke vrste telefon v slučaju sovražnih napadov ali požarov. Ker je bilo to ravnanje zelo modro so meščani bili s cevjo zadovoljni in šli nekako pod njeno pokroviteljstvo. Nujbrže druga mesta še niso imela take cevi, zato so zučelu zbijati šale na račun niirnberške hrihtnosti. Numberžuni pa so postali še bolj ponosni na to cev ter so živahno prepevali: Nürnberger I richter, macht alle Köpfe lichter . . . (l-ijak niirnherški, zveča vsak razum Človeški . . .).
Kako potreben bi bil danes tak lijak „vse-röd", bi rekel Idrijčan. Mi smo bili pa zelo potrebni telesnega okrepčiln; toda, žal, idrijskih „zlikrofov" in gorenjskih žgancev ni bilo . ,
Leipzig.
Vsem se je poznalo, da odhajamo iz Niirn-berga. kjer smo pamet iz velikegu lijaka pili. Dasi se je odpirala povsod slikovita frankov-ska in saška zemlju z lepimi mesti Klan, Zvvik-kau itd. in duši so -nas veliki napisi razpeti nad črnimi cestami pozdiavljali: Deutschland grüsst alle olympische Gäste" (Nemčija pozdravlja vse olimpijske goste), smo nekako pozabljali na vse to, zakij del voz je bil pre-živahen. Tam je bil vesel „cunft" kranjskih duš, ki so s svojim „auspufom" čudno omamljale vso publiko in ji raztezale in skrčevnle ustne mišice bogvekako daleč. Tuko smo imeli vsi posebno trenažo za berlinsko olimpijske igre. pri katerih nismo hoteli napraviti svoji domovini nikake sramote.
Tako smo veselo prišli v trgovski Leipzig. Mnogo Krunjcev je že videlo to mesto, take smo ga tudi mi hoteli ogledati in vsaj malo spoznati. ' čeprav nismo ravno „nnjpetitnejsi trgovci". Držali pa smo se tega. kur pravijo: „Kdor hoče Nemčijo spoznati, mora Leipzig obiskati". Zakuj, boste izvedeli.
Munjšu družba nus je bila. ki je hotelu že zvečer kuj prof iti rat i seveda ne zu žep. Najprej smo šli k centralnemu kolodvoru, ki jio kot velikansko trgovsko srce, kjer se stekujo vse žile. Do zadnjega časa je veljal ta kolodvor kot največji v Evropi, sedaj pravijo, da je milanski še večji. Mogočne so dvorane, v kuterih se nahaja kar cela naselbina, lahko bi kakšno malo mesto vanje spravili. Vse že tam. dobiš. Vsi tiri, katerih je v isti vrsti 26, so pod velikansko streho. Seveda |V tu malo drugačno vrvenje kot pa v Kranju ob pone-deljkifi. Gledali smo in se čudili ter tiho in glasno govorili: „Naš Ijuhjlunski kolodvor bi lahko v tisti kot postavili, Toda bolje se kra-njec počuti nu svojem preprostem in domačem kolodvoru, kot pa v tem labirintu. Kadar bo pa Ljubljana segala tjn do Kranja in doli do Novega mesta, bo pu že tudi drugače.
STKAN i
»GORENJEC«
NOVOSTI Za mal denar trpežno! Brez frnds kromiraš vse kovinaste predmete z novim KROM - PREPARATOM. Dobi se edino pri nas!1 Nova zaloga patent Haro nalivnih peres (za kopiranje) z vsemi nadomestnimi deli!
E$« Rangus
zlatar in sodni cenilec v KRANJU
Poročne prstane, krasna darila, ure, zlatnino, jedilno orodje, kristal, očala, barometre, toplomere in ostalo optiko dobite najceneje v prvi Gorenjski zlatarski delavnici. Popravila pod garancijo! Kupujem staro zlalo in starinske predmete!
ti. Lepo bi bilo, ko bi se za to potrebno delo pobrigali srenjani sami. Kako lepo je n. pr. preslikal domače vaško znamenje Remcev Ciril iz Voklega. Tudi srenjsko znamenje naj bi bilo deležno te časti, toda ne po kakem a-materju, o katere:.-, pravijo, da vsako stvar začenjajo — narobe. Sveto znamenjle nam mora biti v čast in pobožni spomin. Potniku pu, ki ga v tem kraju očara pogled na gorske velikane Karavank in Savinjskih planin nuj se nudi prilika, da se prekriža in spomni neskončne ljubezni križanega Jezusu v nuše o-drešenje.
Slišimo, da namerava mogočni visoški mešu-ni zbor prirediti pevski koncert v Šenčurju. Pozdravljamo in željno pričakujemo pevski praznik, da slišimo slovensko narodno pesem, ki nam budi v srcih plemenita čustva. Na svidenje — vrli Visočani.
Ne vemo ne ure ne dneva ... Na Lužah je nehalo biti srce materi Marijji Arnež. V torek so položili k večnemu pokoju bitje, ki je neumorno skrbelo za blagor drugih. Bilu je v življenju poosebljenu dobrota, deleča pomoči, podpore vsem naokoli. Sedaj počiva nu pokopališču v Šenčurju. Bog naj ji bo za njeno skrb in ljiubezen bogat plačnik!
Marksisti niso delavci. Oni dan so pobirale gospodične prispevke za štrajkujoče delavce po Kranjlu. Prišle so tako k nekemu našemu gospodarju, priletnemu dovtipnemu možaku.
„Prosimo nekaj| za gladne delavce!"
„Ne morem vam nič dati, ker sem v ta namen že prispeval nekim drugim nabiralcem..."'
„A, da, da, ali to je za vse delavce, u mi pobiramo za marksiste."
„E, potem oprostite, jaz nisem vedel, da marksisti niso delavci . . ."
Obrtništvo
ZA IZOBRAZBO OBRTNIšVA
Skupno združenje obrtnikov ima na programu par strokovnih tečajev zu mizarje in druge rokodelce. Ze lansko leto je dobro uspel tečaj o luženjlu in obdelovanju lesa. Vsi, ki so se udeležili tega pouka, so brezdvornno mnogo pridobili. Zato ibo tudi letos treba započeto delo nadaljevati. V prvi vrsti je predviden kalkulacijski tečaj, kajti mnogo obrtnikov propada, ker ne znajo točno izračunati, koliko ga stane izdelek, in koliko stroškov mora nositi vsak izvršeni kos, da lahko podjetje uspevu. Posebno danes, ko cene tako vibrirajo, mora mojster v tej nestalnosti imeti redno pero v roki, da se ne ogoljufa sam. Če se bo prijavilo dovolj interesentov, se bo tečaj začel z oktobrom. Potrebno jc\ da bi tečaj posečali tudi pomočniki, ker le takok bo treba pripraviti moči za bodoče mojstre, ki se bodo izurili že zgodaj za svoj poklic tudi teoretično. Združenje vabi vse, da se v čimvečjem številu prijavijo. Vsa naduljnu navodila bodo sledila.
HI H L I OfiLHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 O. Najmanjši znesek je 6 Din
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, ▼ hiši g. Kocbeka.
Hranilne knjižice Ljudske hranilnice in posojilnice v Kranju in druge vloge v večjih in manjših zneskih do Din 348.000.— kupim in izplačam takoj v gotovini. Trg. ag. bančnih in kre litnih poslov, Ljubljana Beethovnova ul. M.'
Sprejme se takoj vajenca za tapetniško obrt, Bernard Maks, tapetnik poleg Stare pošte. Kranj.
Kupim staro dobro ohranjeno žensko narodni nošo.  Ponudbe na  upravo lista
Postrežnico veščo kuhinje se sprejme Naslov v upravi.
takoj.
Prvovrstno dvosobno stanovanje takvijl odda. Naslov  v upravi.
kopalnico se
Odda se lepo stanovanje kuhinja in sobu na Klancu. Naslov v upravi.
Odda se dvo ali trisobno stanovanje na Kal-variji — Stražišče 288.
Kupim ali vzamem v najem prostor za avto-garažo v sredini Kranja. Jug. fotograf Kranj
Eno sobno stanovanje se išče zu 1. november. Ponudbe nu upravo.
Vina
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite  pri   Centralni vinarni v Ljubljani - Frankopanska ulica 11.
Nitrofoskal in apneni dušik za gnojenje ozimine ima na zalogi Kmetijska okrajna zadruga v Kranju.
BERITE IN ŠIRITE
GORENJCA!
Najugodneje kupite
ves stavbeni tnaterijal v staroznani trgovini z železnino
P. Majdič »MERKUR" - Kranj
lastniki P. Majdiča dediči.
Bohn
strešno opeko
Heraklith
izolacijske plošče z neomejeno garancijo nudi
igiiihuiii]
Kmetijstvo
Krompir: Na Gorenjskem se jie pričelo izkopavanje krompirja, ter se je šele sedaj konstatiralo, 'du je pridelek veliko munjši, kakor je bil lansko leto, kvaliteta pa je iz-borna. Ker so trenutno cene nizke, za pozneje pa se pričakujle povišanje cene, seveda še kmetje na Gorenjskem krompirja nočejo prodati. Notira pa na Gorenjskem od 60 do n5 para za kg, vendar ni kupčij, ker ni ponudb od strani producentov. V drugih krajih notira krompir od 40 do 50 para za kg po kvaliteti.
Eižol: Pričel se je dovoz fižolu. Zadruge in trgovci ga kupujejo, vendur bo blago ležulo, dolgo ležalo v skadiščih ker ni nobenega izvoza ne v Francijio, ne v Španijo in tudi z Italijo še ni prišlo do nove trgovske pogodbe.
Žito: Cene se nadalje dvigajo in izgleda, da bo letos pšenicu in moka precej druga, ('ena koruzi polagoma pada.
Samo nekaj časa!
Vsak, ki se v mojem atelieiu fotografira in naroči 6 razglednic dobi 1 ogledal-ce s svojo sliko in kabinetno sliko brezplačno.
Fotograf JUG - Kranj
(sedaj nasproti trgovine Savnlk) 4 legitimacij« samo Din 25.., amaterske kopije komad Din 1.-.
ZAHVALA
V dneh, ko je bil bolan, ko je umrl in bil pokopan naš ljubljeni sin
JANKO
smo prejeli polno tolažečega sočustvovanja in vsestranske pomoči. Za vse se na tem mestu odkritosrčno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni našim duhovnikom za obiske v bolezni in slovesnost pri pogrebu; gospodu primariju in vsem drugim zdravnikom za veliko pozornost ob poteku bolezni; častiti sestri za materinsko skrb in nego; someščanom, prijateljem in znancem za vence in cvetje, za pismena in ustna tolažila, in za tako mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu, Marijinemu vrtcu za častno zadnje spremstvo; gospodom profesorjem, prefektom in sošolcem za ganljivo ljubezen, ki so jo pokazali s svojim prihodom; prisrčna zahvala obema gospodoma za tolažilne besede ob odprtem grobu ter vsem onim, ki so nas z molitvijo in nasveti podpirali v bolezni in ob smrti dragega otroka.
Vsem Bog povrni! V Kranju, dne 14. septembra 1936.
Janko in Marija Rani in družina.
||g]pBj^Rex^«jnwi • * *• ■» i au - w w » *•* m> mt w> >a> w -w -w      w *»» - » -w       —■ — — — — —
Za aredni*tvo in isdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju