GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
ŠT. 10
LETO XIX
19. MAJA 1980
CENA 3 DIN
Mladina, ki jo je imel Tito najrajši, žaluje za svojim predsednikom. Prijatelj mladih src je zapustil svojo domovino. Mladinec Bojan Ivančič je na žalni slovesnosti prebral sožal-no pismo, poslano predsedstvu CKZKJin predsedstvu SFRJ. Tita ni več. Ostaja njegov lik, trdno zasidran v duhu mladih.
Kurirčkova pošta 1980
Za domovino - po Titovi poti naprej
To je tradicionalna akcija slovenskih pionirjev. Letos je potekala že osemnajstič. Vsebina letošnje Kurirčkove poste je bila posvečena rojstnemu dnevu tovariša Tita -dnevu mladosti, pripravam pionirjev na SLO in DS ter 35-letnici osvoboditve in 70-letniti rojstva Edvarda Kardelja. Začetek Kurirčkove pošte je bil 22. marca 1980.
V občino Kamnik je prispela 30. aprila ob 10. uri. Sprejeli so jo pionirji osnovne šole Komenda iz rok pionirjev kranjske obči-
ne, ter jo ob 13. uri predali pionirjem osnovne šole Toma Brejca. Predaja je bila pri ribniku na koncu Podgorja. Mali kurirji so nato prinesli torbico v šolo. Tu so jo pionirji osnovne šole Toma Brejca sprejeli na proslavi ob prisotnosti predstavnika ZZB NOV Pavla Kobinška. Torbica je ostala na šoli, 5. maja pa naj bi jo kurirji predali pionirjem osnovne šole Stranje. Toda smrt tovariša Tita je prekinila pot, torbica je ob častni straži pionirjev osnovne šole Toma Brejca in Titanovih mladincev mirovala na šoli do 8.
maja do 11. ure, ko so jo pionirji predali v varstvo komiteju občinske konference ZKS; 12. maja so jo spet prevzeli in ob 9. uri predali pionirjem občine Ljubljana-Šiška v Vodicah.
Zaključek -Kurirčkove pošte bo 17. maja 1980 brez manifestacije v republiškem merilu. Ra-porte vseh petih prog Kurirčkove torbe bodo pionirji ljubljanskih občin predali na Zboru pionirjev Jugoslavije v Lipici 13. in 14. junija 1980.
TATJANA PROŠEK
Titovo delo ostaja naše vodilo
»Papirnate zastavice najmlajših pionirjev so veselo plapolale v vetru. Med nemirno množico je bilo čutiti razburjenje, ko je mladinec Simon Kladnik prinesel šta-fetno palico na Trg revolucije v Kamnik,« je zapisala naša sodelavka Tatjana Pečečhik v svojem poročilu o slavnostnem sprejemu zvezne Štafete mladosti, ki smo jo letos pričakali množično, z izbranim kulturnim programom, predvsem pa z neizmernimi željami za čimprejšnje okrevanje človeka,kateremu naj bi šta-fetno palico izročili ob njegovem rojstnem dnevu, ki je hkrati dan mladosti.
Poročilo je bilo napisano pred prvomajskimi prazniki, torej pred tistim nedeljskim večerom, ko smo vsi onemeli ob besedah: Umrl je tovariš Tito. Pred dnevom, ko so se naše dobre želje spremenile v globoko, a dostojanstveno žalost, in hkrati v trdno odločenost, da bomo vedno stopali po poti Titovih idej in njegovega dela.
To obljubo so naši delovni ljudje in občani ponovili na vseh žalnih slovesnostih, ki so se zvrstile v delovnih, družbenopolitičnih in drugih organizacijah, v krajevnih skupnostih, šolah, skratka v vseh samoupravnih okoljih. Tatjana Pečečnik nam je poslala zapis z žalne slovesnosti v Šmarci, Poldka Svetic iz Vrhpolja, objavljamo pa tudi zapis Andreja Hrabarja, učenca 4. a razreda šole Toma Brejca z naslovom Mi smo Titovi - Tito je naš - eno od misli najmlajših ob smrti njihovega velikega vzornika in učitelja, ki bodo sestavni del žalne knjige, v katero smo s podpisovanjem in mislimi vnesli naše spoštovanje velikemu revolucionarju.
Otroške in materinske ljubezni nas je učila mati. Ti, dragi tovariš Tito, pa si nas vzgojil v ponosne patriote.
Tvoja življenjska pot je dolga, široka cesta, po kateri stopamo, in vemo, da se ne bo nikoli končala!«
Žalost, ki je globoko zasidrana v srcih Šmarčanov, je pognala pregloboke korenine, da bi jo lahko omenile solze, ki teko po licih, veličastne in polne zanosa. Zbrali so se v kulturnem domu v Šmarci, da s kratko žalno slovesnostjo počastijo spomin tovariša Tita.
Hiša veselih kulturnih prireditev je onemela. Smeh je zamrl. Vsak obraz je kot odprta knjiga. Bolečina je nepopisna.
Mladi so uredili prostor, kjer so se vsi občani lahko poklonili svojemu predsedniku in se vpisali v žalno knjigo.
Tito, ki je s svojim delom, s svojo ustvarjalnostjo postal velikan človeštva, velik humanist, revolucionar in vodi-
telj delavskega razreda, je bil oče ne le majhni Jugoslaviji, temveč vsemu svetu.
Nedeljsko popoldne je bilo tako grozljivo, da smo v obupu verjeli, da narava žaluje z nami, ko smo zvedeli žalostno novico.
Prenehalo je biti srce Josipa Broza. Vsa Titova srca pa živijo. Naš ljubljeni Tito ni umrl, kajti njegovo delo in osebnost bo vselej med nami. »Ne vojne, želimo si miru, kajti brez miru ni svobode!« je govoril naš učitelj vsem, ki so ga poslušali. Zato smo Jugoslovani lahko ponosni, da je edini človek, ki je zavladal svetu brez orožja, naš ljubljeni Tito. Titova izjemna osebnost je bila tri desetletja kot krona domovini.
»Častno je bilo boriti se in živeti s Titom!« je med drugim v svojem govoru povedal tovariš   Konrad Vavpetič,
Vse njegovo neumorno delo nam je svetlo izročilo, ki ga moramo nadaljevati in ohraniti Jugoslavijo tako, kakršna je - krepko, spoštovano v svetu in enotno.
Zelo nas je prizadela smrt tovariša Tita. S tem sem izgubil del mladosti. Bil je neizmeren borec za svobodo zatiranih ljudi. Pogreša ga cel svet.
Tito je bil neustrašen borec, voditelj in maršal. Že v mladosti je spoznaval zatirane ljudi. Vse do svoje smrti je posvečal življenje borbi za svobodo.
Po vojni je stopil junaško vsem zaprekam nasproti. Iz majhne neopazne države je naredil veliko in vsemu svetu znano Jugoslavijo. Bil je eden ustanoviteljev neuvrščenosti in neodvisnosti. Svetu je dokazal, da lahko hrabro srce premaga tudi najhuj-
Štafeta mladosti, ki smo jo v naši občini slovesno pozdravili 25. aprila, je 4. maja končala svojo pot . po naši domovini. Mladi so jo namesto na osrednjo slovesnost ob dnevu mladosti in Titovem rojstnem dnevu ponesli do krste s posmrtnimi ostanki predsednika Tita z zaobljubo o uresničevanju njegovih idej, nato pa so letošnjo šafeto mladosti ponesli v muzej »25. maj* v Beogradu.
član sveta krajevne skupnosti Šmarca. Šrnarčani so prisluhnili besedi, ki je ponesla njihove misli še bliže Titovemu delu...
Družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti Nevlje so 6. maja 1980 ob 19. uri priredile žalno svečanost ob smrti našega predsednika tovariša Tita.
V lepo okrašenem razredu šole in ob veliki udeležbi krajanov so pionirji in mladinci pripovedovali o Titovem življenju in delu. Filip JERAS je spregovoril o tem, kakšen je bil naš največji borec Jugoslavije, državljan sveta, svetal lik zatiranih narodov in soustanovitelj gibanja neuvrščenih. O človeku, heroju in revolucionarju ter vrhovnemu komandantu NOV, ki je znal ustvariti v srcu zasužnjene Evrope košček svobodne domovine.
šega sovražnika. Dokazal je, da samoupravljanje lahko privede do delavnih zmag. Brez njega ne bi živeli tako brezskrbno. On nam je omogočil, da tako lepo živimo. Živimo v svobodni Jugoslaviji in smo prijatelji z mnogimi državami po celem svetu.
Tito skoraj ni imel mladosti. Večkrat je bil lačen. Ni se igral kot se mi danes. Ni imel najrazličnejših igračk. Zato je toliko časa posvečal borbi za boljši jutri. Zanašal se je na mladino, da bo stvar prv-zela v roke kot so to naredili predhodniki. Bil je velik ustvarjalec in mislec. Celo sovražnik je moral priznati, da je neustrašen borec za mir. On je največji sin naše domovine!
Nenadna smrt nas je zelo prizadela. S tem je svet postal siromašnejši. Ves svet žaluje za njim.
Množično delavsko srečanje
Tradicionalno delavsko srečanje ob prazniku dela je tudi letos kljub slabemu vremenu privabilo v Kamniško Bistrico nekaj tisoč delovnih ljudi in občanov, ki so dali prazniku poseben poudarek z rdečimi nageljni v gumbnicah.
Na manifestaciji, ki obeležuje boj delavskega razreda v preteklosti in njegovo današnjo revolucionarno pot, je o prazniku dela in p prizadevanjih za boljše in trdnejše gospodarjenje v občini spregovoril Tone Pengov, predsednik izvršnega sveta. »Dve desetletji trdega dela, žrtev in samopremagova-nja komunistov in naprednih sindikalnih delavcev sta bili potrebni, da je prevladala ideja o nujnosti revolucionarne enotnosti,« je dejal slavnostni govornik in nadaljeval: »To potrjuje tudi postavitev akcijske sindikalne enotnosti in nastajanje odborov delavske enotnosti. Zgodovinska zasluga naše partije je, da je privedla narodnoosvobodilni boj do končne zmage in zagotovila bistvene pogoje za socialistični razvoj Jugoslavije... Uspešen konec vojne je ustvaril pogoje, da delovni človek postane resnični gospodar svojega dela in usode. V revoluciji zgrajena in ustvarjena enotnost je bila odločilnega pomena tudi v težkih časih povojne graditve, ko so naši narodi, osamljeni, pod različnimi hegemonističnimi pritiski hrabro zakorakali na povsem izvirno pot izgradnje samoupravnega socializma.«
V nadaljevanju je spregovoril o uveljavljanju delavskega samoupravljanja in o uspehih našega gospodarstva v preteklem letu, ki »so posledica prizadevnosti vseh delavcev, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, pa tudi enotne politične akcije, ki je imela oporo v strokovno pripravljenih predlogih in ker so se intenzivneje uveljavili samoupravni družbenoekonomski odnosi na vseh področjih in ravneh družbene reprodukcije.« Kljub temu so še prisotne pomanjkljivosti, ki bodo ob letošnjih zaostrenih pogojih gospodarjenja še občutnejše. »Z resolucijo in drugimi dokumenti načrtovano politiko stabilizacije moramo kljub težavam uresničevati. Pri tem ni dovolj, da imamo samo na sestankih polna usta stabilizacijskih prizadevanj, ampak se morajo ta prizadevanja potrje-
Jožica Markeljc
vati v vsakdanji praksi in v vseh okoljih. Veliko je še posameznikov, ki opisujejo, kaj vse ni dobro, ne razmišljajo pa, kaj bi sami storili, . da bi razmere izboljšali. Včasih so celo najbolj glasni tisti, ki za določene zadeve odgovarjajo in se pri svojih zadolžitvah niso dovolj potrudili, da bi jih tudi izpeljali.
.. .Težišče stabilizacije seveda ne sme biti usmerjeno samo v eno področje dela in življenja. Tudi upravni organi in interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti imajo pomembne naloge pri odpravljanju osnovnih vzrokov nestabilnosti, pri ukrepih za boljše gospodarjenje in racionalno koriščenje delovnega časa, pri omejevanju neproduktivne družbene režije in podobno.«
Tone Pengov je spregovoril še o krepitvi samoupravne vloge združenega dela in o nalogah organizacij in organov sindikata v spletu vseh vprašanj gospodarjenja in dograjevanja samoupravljanja. Nekaj misli je namenil tudi uveljavljanju kolektivnega dela in odgovornosti. »Demokratizacija procesov oblikovanja in sprejemanja odločitev je odvisna predvsem od naše skupne zavzetosti, da bomo, kot je rekel tovariš Kardelj, načela in smeri našega političnega sistema, določena z ustavno in političnimi odločitvami, uvajali v prakso... Revolucionarnost se danes meri po tem, kako se borimo za samoupravljanje, kako se obnašamo in delamo na svojem de-
V Kamniški Bistrici se je tudi letos ob prazniku dela zbralo nekaj tisoč delovnih ljudi in občanov
lovnem mestu, v samoupravnih organih, delegacijah, izvršnem svetu in krajevnih skupnostih in po tem, kako se znotraj delegatskega sistema z znanjem in argumenti borimo za samoupravne in napredne rešitve.«
Na prazničnem zborovanju delavcev so tudi letos zapeli pevci delavsko kulturnega društva Solidarnost, ki se že vsa leta udeležujejo tega srečanja, z recitacijami pa so nastopili kamniški srednješolci. Ob prazniku pa je občinski sindikalni svet podelil tudi srebrni znak sindikata, ki so ga letos za svoje prizadevno in vestno delo dobili: osnovna organizacija sindikata Gozdnega gospodarstva ter Marija Mlakar iz Svila-nita, Jožica Markeljc iz Stola, Anica Teran iz Graditelja, Helena Križnik iz občinske skupščine ter Jože Hudoklin s Postaje milice Kamnik.
J. T.
Helena Križnik
Trinajsti maj -dan varnosti
Delavci organov za notranje zadeve praznujejo 13. maj kot svoj praznik. Pred šestintridesetimi leti je bila namreč po ukazu vrhovnega komandanta naše vojske ustanovljena OZNA - varnostna služba za zaščito naroda. Organizacija organov za notranje zadeve se je v tem obdobju spremenila, ni pa se spremenil cilj in namen delovanja teh organov. Se vedno skrbijo za varovanje ustavne ureditve, družbenega in zasebnega premoženja, varno počutje občanov in delovnih ljudi v vseh okoljih.
V Kamniku je bilo letošnje praznovanje 13. maja minilo delovno, brez manifestacij. Delavci organov za notranje zadeve občinske skupščine, postaje milice in oddelka za notranje zadeve so prejeli številne čestitke ob svojem prazniku in se zanje iskreno zahvaljujejo. Zavedajo se svojih nalog in dolžnosti, pa tudi dejstva, da postaja skrb za varnost preko družbene samozaščite stvar vseh in vsakogar posebej, zato čestitke niso namenjene le njim, ampak tudi vsem samozaščitno osveščenim občanom in delovnim ljudem.
Republiški sekretariat za notranje zadeve podeli vsako leto priznanja za delo in prizadevanja na področju notranjih zadev. Letos so jih prejeli trije delavci organov za notranje zadeve v občini Kamnik: zlato značko varnosti je prejel Janez Maleš, načelnik oddelka za notranje zadeve, bronasti znački varnosti pa Anica Koderman in Jože Hudoklin s Postaje milice Kamnik.
Nov daljnovod
Marija Mlakar
Jože Hudoklin
Pred prazničnimi dnevi so v Podgorju s priložnostno slovesnostjo predali namenu nov dvo-sistemski 110 kilovatni daljnovod Domžale-Kamnik, ki je dragocen prispevek k sistematični izgradnji električnega omrežja v Sloveniji,    pa    seveda tudi
Slovesnost ob dnevu OF
»Ustanovitev osvobodilne fronte slovenskega naroda 27. aprila 1941 je bila v tistem času dalekovidna odločitev, Id je pomembno vplivala na nadaljnje dogodke med vojno in po vojni v Sloveniji Komaj nekaj tednov po razpadu Jugoslavije so predstavniki vseh naprednih strank v Sloveniji sprejeli dogovor, da po-zovejo ljudstvo k enotnemu vsesplošnemu oboroženemu odporu proti okupatorju. Značilnost takega vseljudskega frontnega sestava osvobodilne fronte slovenskega naroda se je pokazala kot najbolj sprejemljiva oblika v revolucionarnem in osvobodilnem boju, saj se je zmagovito končala z osvoboditvijo nase domovine,« je na osrednji proslavi ob dnevu osvobodilne fronte - bila je 25. aprila v izobraževalnem centru -spregovoril Nande Vode, predsednik občinske konference SŽDL.
Slavnostni govornik je v nadaljevanju govoril o vlogi socialistične zveze, ki je naslednica osvobodilne fronte. »Če naj samoupravni in delegatski sistem deluje neposredno in tako, da bi bilo omogočeno slehernemu delovnemu človeku in občanu odločati o ustvarjenih sredstvih ter pravicah in dolžnostih, potem mora biti socialistična zveza tisti
pobudnik in organizator možnosti, da ljudje v odborih in sekcijah socialistične zveze ter drugih organizacijah izražajo in vsklaju-jejo svoje interese in predloge. Čeprav takšen način dela ne bi smel predstavljati posebnih težav, pa se v praksi vendarle srečujemo z mnogoterimi problemi. Dogaja se, da kljub številnim interesom, problemom in predlogom, ki obstojajo v posameznih sredinah, ni pobudnikov, ki bi v sekcijah socialistične zveze razreševali pobude in odpravljali težave ter dajali smernice in stališča svojim delegatom iz ustreznih skupnosti. Če se takšne pobude ne obravnavajo v socialistični zvezi in ne predlagajo ustreznim organom skupnosti možne rešitve, se lahko kaj hitro najdejo posamezniki, ki iščrjo svoje zasebne interese ali pa so. celo nasprotniki naši družbeni ureditvi, zbirajo okoli sebe poslušalec in simjjatizerje, ki,z govoričenjem in kritizerstvom poskušajo razvrednotiti pridobitve naših delovnih ljudi...
Vendar pa je v okviru socialistične zveze v naši občini vedno veliko delovnih ljudi in občanov, ki delujejo v krajevnih skupnostih, v združenem delu in drugih organizacijah in  brez njih si
uspešnega samoupravnega dela in aktivnosti delegatov ne moremo zamišljati,« je poudaril Nande Vode, ter spregovoril še o uveljavljanju kolektivnega dela in odgovornosti, o ustvarjanju trdnejšega gospodarstva, »pri čemer bi moral vsakdo na svojem delovnem mestu in pri sebi opraviti vse tisto, kar mora kot član
naše družbe storiti. Sprejete dogovore in sporazume ter delovne obveznosti moramo dosledno in disciplinirano opraviti, ker to od nas vseh zahteva razvoj naše družbe.«
Na slovesnosti so podelili priznanja osvobodilne fronte občinskemu odboru Rdečega križa, Janez Pregledu, Katarini Zagorc,
Janezu Prezlju in Slavku Šuštarju. Kulturni program pa so izpolnili ženski pevski zbor Solidarnost pod vodstvom Viktorja Mi-helčiča, moški zbor Solidarnost, ki ga vodi Milan Trček, ter dijakinje izobraževalnega centra z dognano posredovanimi recitacijami in veznim besedilom.
J. T.
Na osrednji proslavi ob dnevu osvobodilne fronte je o pomenu naslednice, socialistične zveze, spregovoril Nande Vode, predsednik
te organizacije in pomenu njene OK SZDL
pomembna pridobitev za Kamnik, saj mu bo novi daljnovod dolgoročno zagotovil dovolj in zanesljivo električno energijo.
O pomenu nove pridobitve je na slovesnosti obširjene spregovoril prof. dr. •Albert Čebulj. Omenil je, da je bil sedanji daljnovod, ki so ga zgradili v letih 1956/57, že vrsto let preobremenjen in ima zato Kamnik kombinirano napajanje z električno energijo, poleg tega pa je ta daljnovod dotrajan in zaradi neustreznega varnostnega sistema izpostavljen strelam.
Novi dvosistemski daljnovod je dolg osem in pol kilometra in se preko zbiralnikov v Domžalah povezuje z Beričevim. Skupna prenosna moč novega daljnovoda - gradnja je bila dokaj zahtevna in zapletena, saj je speljan po naseljenem območju in se križa s številnimi drugimi infra-strukturnimi objekti - je 250 tisoč kilovoltamperov. Izgradnja je stala 25,6 milijona dinarjev, od tega je slovensko elektrogospodarstvo prispevalo 25 milijonov, Elektro Ljubljana okolica pa 600 tisoč dinarjev, gradbena dela pa je opravilo podjetje Da-lekovod iz Zagreba.
Nova pridobitev pa še ni popolna, je dejal prof. dr. Čebulj, treba je namreč zgraditi še transformatorsko postajo za pretvarjanje električne napetosti s'. 110 kilovoltov na 20 Jtj|ovolto*. Čc ne bo nepredvidenih težav, bo zgrajena v prihodnjem letu
Na slovesnosti je spregovoril tudi predsednik občinske skupščine Slavko Ribaš; posebej je poudaril pomen nove pridobitve tako za kamniško gospodarstvo kot za zasebno potrošnjo električne energije.
Krajevne skupnosti danes in jutri
Dosedanji in bodoči razvoj krajevnih skupnosti v naši občini je v tem obdobju ena najbolj zanimivih tem, zato so ji na prejšnji seji izvršnega sveta namenili osrednjo pozornost: razpravljali so o uresničevanju programov krajevnih skupnosti v preteklem letu, o programih za letošnje leto, o osnutku kriterijev za razvrstitev krajevnih skupnosti po razvitosti, o problemih, s katerimi se srečujejo in tudi o opravljenem delu pri pripravi planskih dokumentov krajevnih skupnosti za prihodnje srednjeročno obdobje.
Krajevne skupnosti so lani razpolagale z nekaj manj kot trideset milijoni dinarjev oziroma 24 odstotki več sredstev kot v letu 1978. Največji vir dohodka -krajevni samoprispevek, je bil lani v primerjavi s prejšnjim letom večji za 19 odstotkov, za 29 odstotkov so se povečala sredstva, ki jih za razvoj krajevnih skupnosti združuje združeno delo, prispevki občanov so lani upadli, povečala pa so se sredstva, ki jih krajevnim skupnostim namenja samoupravna komunalna skupnost za vzdrževanje cest drugega reda in za javno razsvetljavo.
Za uresničevanje programov so krajevne skupnosti porabile okrog 21,5 milijona dinarjev oziroma 90 odstotkov načrtovanih sredstev. Namenile so jih predvsem za urejanje komunalne infrastrukture ter za dejavnost splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite. Manjše od načrtovanega je bilo trošenje za obnavljanje in urejanje električnega omrežja, transformatorske postaje, daljnovode in ptt omrežje ter za ureditev šolskih objektov, igrišč, domov in za stroške delovanja krajevne samouprave.
Tudi v letošnjem letu bodo
krajevne skupnosti večino zbranega denarja - okrog 37,9 milijona dinarjev oziroma 34 odstotkov več kot lani - namenile za urejanje in gradnjo komunalnih objektov.
Nekoliko večji so letos tudi načrti za zadovoljevanje potreb krajanov na področju družbenih dejavnosti, saj bodo več denarja namenili urejanju igrišč, šolam, otroškim vrtcem, urejanju prostorov za kulturno in drugo dejavnost.
Izvršni svet je s posebno pozornostjo obravnaval pripombe, ki so se. oblikovale na občnih zborih krajevnih skupnosti, na katerih so sprejemali poročila o opravljenem delu in naloge za v prihodnje. Več krajevnih skupnosti je nezadovoljnih z delovanjem služb za pospeševanje in načrtovanje kmetijstva in kot dopolnilne dejavnosti kmečkega turizma. Več kritičnih pripomb je bilo namenjenih področju urbanizacije ter pridobivanju ustreznih soglasij za gradnjo, saj je postopek  pogosto zaradi nepo-
membnih soglasij še daljši. Tudi z delom inšpekcijskih služb niso povsem zadovoljni, saj se prepočasi odzivajo predlogom in pobudam krajevnih skupnosti.
Ker so mnoge pripombe utemeljene, je izvršni svet sprejel več stališč in sklepov, ki naj bi pripomogli k odpravljanju pomanjkljivosti. Tako naj bi čimprej izdelali organizacijski program delitve dela med referentom za kmetijstvo v upravnih organih in strokovno službo kmetijsko zemljiške skupnosti. Skupaj s socialistično zvezo bodo proučili, zakaj še ni ustanovljena skupnost za pospeševanje kmetijstva in če bodo ugotovili, da možnosti za njeno ustanovitev ni, bo izvršni svet ustanovil plansko poslovno skupnost za pospeševanje kmetijstva. Na skupnem sestanku upravnih organov za področje kmetijstva, kmetijsko zemljiške skupnosti in nosilca razvoja kmetijstva Emona TOZD Kooperacija bodo razčlenili odprta vprašanja in oblikovali zamisli o njihovem tesnejšem sode-
SKUPŠČINA     OBČINE KAMNIK
izreka JAVNO PRIZNANJE
ODBORU ZA PROSLAVO 750-LETNICE KAMNIKA ZA USPEŠNO OPRAVLJENO ORGANIZACIJO PRAZNOVANJA   750-LETNICE KAMNIKA
Kamnik, dne 21. aprila 1980
lovanju. Pripraviti pa bo potrebno tudi temeljitejši program razvoja kmetijstva, s čimer bo določneje opredeljeno tudi trošenje sredstev, ki jih po samoupravnem sporazumu za razvoj kmetijstva namenja združeno delo.
Delovno gradivo za oblikovanje kriterijev za razvrstitev krajevnih skupnosti oziroma posameznih območij po razvitosti je potrebno dodelati oziroma kriterije finančno ovrednotiti - šele na osnovi tega bo mogoče sklepati ali so kriteriji ustrezni.
Izvršni svet je razpravljal tudi o opravljenem delu pri pripravi planskih dokumentov krajevnih skupnosti za prihodnje srednjeročno obdobje. Razen krajevne skupnosti Križ so v ostalih pripravili smernice razvoja, vendar so tudi v teh želje in potrebe večje od možnosti, predvsem pa smernice niso usklajene s sprejetimi občinskimi smernicami. Ker bo treba do konca meseca smernice krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti uskladiti z možnostmi združenega dela - usklajevanje bi bilo precej manj zapleteno, če bi delegatski sistem bolje deloval -morajo vse interesne skupnosti do sredine meseca ovrednotiti svoje načrte po cenah iz leta 1980. Pri tem morajo upoštevati, da lahko planirana sredstva rastejo po povprečni 3 odstotni realni stopnji, in da so prednostne naloge že sprejete s smernicami družbenega plana občine. Ker so samoupravne interesne skupnosti nosilci usklajevanja programov razvoja za prihodnje obdobje, morajo v tem mesecu pripraviti usklajevalne sestanke s krajevnimi skupnostmi ter usklajene programe posredovati izvršnemu svetu do 6. junija.
JANA TAŠKAR
Zadovoljiva preskrba
Čeprav je tudi v naši občini v preteklem letu in v prvih mesecih letošnjega leta občasno primanjkovalo nekaterih osnovnih potrošniških izdelkov, je preskrba v občini vendarle zadovoljiva. Da pa bi v letošnjem letu razmere še izboljšali, je trgovsko podjetje Koč na, ki je nosilec preskrbe v občini, pripravila materialno bilanco preskrbe, ki je zasnovana na potrošnji v preteklem letu in na podatkih o gibanju prebivalstva v občini. V Kočni so z dobavitelji tudi sklenili samoupravne sporazume oziroma dogovore, s čimer naj bi si zagotovili redno dobavo potrebnih izdelkov. Seveda pa je mogoče pričakovati, da bo tudi letos občasno primanjkovalo nekaterih izdelkov: Na eni strani zaradi občasnega povečanega povpraševanja, na drugi strani pa, ker dobavitelji kljub dogovorom in sporazumom verjetno ne bodo v celoti izpolnili svojih obveznosti. Ta domneva velja predvsem za zadostne količine premoga, cementa, pralnih praškov in kave, medtem ko s preskrbo z osnovnimi živili (moka, sladkor, olje, meso) težav najbrž ne bo.
Investicije spet spijo
Kronične bolezni našega gospodarstva - neizpolnjevanje načrtov na področju investicij - tudi letos nismo ozdravili. Tako poročilo, ki ga je za sejo izvršnega sveta pripravila enota gospodarske banke Kamnik, vsaj kar zadeva investicije v združenem delu, ni prav nič navdušujoče. Neprijetna je že ugotovitev, da bo za že začete investicije potrebnih več sredstev, kot so planirali. Se manj prijetna pa, da organizacije združenega dela tudi letos niso pravočasno ali sploh še niso predložile investicijskih programov banki, čeprav so sredstva za investicije rezervirana, nekatere pa so tudi nerealno načrtovale. Tudi koriščenje v preteklih letih odobrenih kreditov je slabo in prepočasno.
Zato bo izvršni svet znova pozval vse nosilce razvoja, naj se tudi teh nalog lotijo z večjo odgovornostjo in hkrati pojasnijo dosedanja odstopanja od programov. Na osnovi teh poročil bodo v izvršnem svetu ocenili, če ni morda potrebno spremeniti resolucije družbenoekonomskega razvoja občine oziroma tistega dela, ki obsega razvojne_ programe delovnih organizacij.
Predlagali pa so še, naj bi o uresničevanju investicijskih programov, predvsem tistih, ki obetajo povečevanje proizvodnje in višjo produktivnost, razpravljal tudi zbor združenega dela, zveze komunistov in sindikat.
Povsem drugačna je slika pri investicijah v stanovanjsko komunalni banki, saj so bih praktično vsi investicijski programi za področje negospodarstva pravočasno pripravljeni in očitno bodo tudi letos te naložbe uresničevali uspešno, kot so jih že v preteklem letu.
Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 9. junija. Svoje prispevke pošljite najkasneje do 3. junija.
Problemsko volilna seja občinskega sindikalnega sveta
Vrsta nalog pri uresničevanju stabilizacije
V petek, 25. aprila je bila problemsko volilna seja občinskega sindikalnega sveta, na kateri so osrednjo pozornost posvetili poročilu o delu občinskega sveta ZS in njegovih organov v preteklem dvoletnem mandatnem obdobju, izvedene pa so bile tudi volitve v občinski svet in njegove organe. Za predsedujočega v predsedstvu občinskega sveta v naslednjem enoletnem mandatnem obdobju je bil izvoljen Janez BRLOGA R, za novega sekretarja občinskega sveta za naslednje dvoletno mandatno obdobje pa je Janko BLAGSIČ.
Na osnovi poročila kot tudi iz razprave je bilo mogoče ugotoviti, da postaja sindikat ena osrednjih subjektivnih sil v našem samoupravnem socialističnem sistemu. Zadnji občni zbori osnovnih organizacij so pokazali, da so sindikati tudi kadrovsko okrepljeni, kar bo nedvomno prispevalo k še učinkovitejšemu delu v osnovnih organizacijah. Kadrovski politiki bodo morale osnovne organizacije posvečati v bodoče veliko več pozornosti kot doslej, nenehno spremljati in spodbujati delo članstva, ob posameznih konkretnih zadolžitvah pa pri nosilcih nalog ocenjevati predvsem vsebino dela, zavze-
Janez Brlogar je bil ponovno izvoljen za predsednika občinskega sveta zveze sindikatov Kamnik
tost in kvaliteto in ne le število funkcij oziroma zadolžitev.
Pri delu z osnovnimi organizacijami je občinskemu svetu uspelo razviti zelo dobro sodelovanje. Ob tem velja poudariti stalno in neposredno povezovanje in usklajevanje stališč in akcij z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in izvršnim svetom občinske skupščine. Podobno se bodo morale bolj kot doslej tudi osnovne organizacije povezovati z ostalimi subjektivnimi silam v svojem lastnem okolju, od poslovodnih organov, strokovnih služb do delegacij in samoupravnih organov.
V živahni in tehtni razpravi se je pokazalo, da dejansko ni vprašanja, ki mu sindikat ne bi
posvečal ustrezno pozornost; v lanskem in letošnjem letu še posebej uresničevanju politike gospodarske stabilizacije in gospodarjenja v organizacijah združenega dela nasploh. Že na eni izmed prejšnjih sej je občinski svet sprejel program dela za leto 1980, operativni načrt dela za prvo polletje ter aktivnosti pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. Med nalogami, o katerih so delegati sveta temeljiteje razpravljali velja omeniti zlasti obveznost, da je treba z usmeritvami, vsebino in cilji gospodarske stabilizacije seznaniti delovne ljudi v vseh okoljih in usmerjati aktivnosti smotrni izrabi vseh proizvodnih zmogljivosti in prilagajanju obstoječih programov potrebam trga, nabavi surovin in repromateriala na domačem trgu, štednji vseh vrst materialov in zmanjšanju drugih izdatkov, boljši organizaciji dela, produktivnejši izrabi delovnega časa slehernega delavca, zmanjševanju vseh vrst izostankov z dela, povečanju izvoza, oceni dohodkovne in tržne upravičenosti posameznih investicij, razporejanju dohodka in ne nazadnje uveljavljanju osebne odgovornosti na vseh ravneh.
V skupnem poročilu občin-
Janko Blagšič, novi sekretar občinskega sveta zveze sindikatov Kamnik
skega sveta in njegovih organov je bilo opaziti precejšen napredek pri delu komisij, še zlasti komisije za nadaljnji razvoj samoupravljanja, sveta za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter kadrovske komisije. Komisija za nadaljnji razvoj samoupravljanja je predložila predsedstvu in občinskemu svetu izčrpen pregled stanja samoupravnih splošnih aktov v organizacijah združenega dela ter predloge ukrepov, ki jih bo svet predlagal zborom občinske skupščine. Ugotovljeno je namreč, da nekatere organizacije niso uskladile svojih samoupravnih aktov s pozitivno zakonodajo, nekatere še celo nimajo osnovnih samoupravnih splošnih aktov.
K poročilu o delu občinskega sveta je bila predložena izčrpna ocena izvedbe občnih zborov osnovnih organizacij; na območju občine dela 81 osnovnih organizacij in 7 sindikalnih konferenc, ki so sprejele svoje delovne programe, v kateri dajejo največji poudarek vprašanjem kot so organizacijsko in kadrovsko utrjevanje osnovnih organizacij, reševanje proizvodne problematike, produktivnosti, stabilizacijsko obnašanje in sprotno ocenjevanje rezultatov dela, uveljavljanje dohodkovnih odnosov, poglabljanje samoupravnih odnosov, ljudska obramba in družbena samozaščita in podobno, skratka vprašanjem, ki neposredno vplivajo na razpoloženje delavcev, produktivnost, življenjske in kulturne razmere delavcev in podobno.
Glede akcije zaključnih računov je bilo poudarjeno, da le-ta postaja stalna praksa in potreba, saj je spremljanje poslovnih rezultatov sestavni del samoupravnega procesa. Kljub dobremu poslovnemu uspehu v lanskem letu obstaja že cela vrsta neizkoriščenih razvojnih možnosti. Strokovni kader pa se, kot kaže, še vedno premalo odgovorno vključuje v iskanje novih razvojnih rešitev, ravno
tako pa tudi planiranje razvoja, kadrov in izobraževanja še vedno ni zadovoljivo. Pri teh vprašanjih se bodo morale prav osnovne organizacije sindikata še bolj angažirati in biti nosilec akcij pri razreševanju obstoje-. čih problemov.
Ob zadnjih skupščinskih volitvah smo izvolili delegacije za občinsko skupščino in skupščino SIS. Skupščinske odločitve moramo uresničevati z največjim občutkom odgovornosti, še zlasti tiste, ki pomenijo neposredno zadovoljevanje interesov delovnih ljudi in občanov. Pri tem pa seveda moramo ustvariti tudi pogoje, da bodo skupščinske odločitve dejansko odraz dogovora in širšega družbenega interesa. Prispevati moramo k temu, da delegati, delovni ljudje in občani dejansko spoznajo, da niso prisotni le pri sprejemanju skupščinskih odločitev temveč tudi pri njihovi realizaciji, z nič manjšo mero obveznosti in odgovornosti. Delegatski sistem je zaživel v zavesti ljudi. Delegati sicer niso ne strokovnjaki, ne politiki, toda odločati želijo strokovno in politično. Vendar z ustreznimi informacijami, žal, pogosto še ne razpolagajo.
T. M.
Boljša kvaliteta in večja izbira
Pri SOZD ABC Pomurk«, v okviru katerih deluje tudi kamniško trgovsko podjetje Kočna, so že pred dvema letoma ustanovili razdelitveni (distribucijski) center za suhomesnate in trajnejše mlečne izdelke. Hitro se je izkazalo, da je preskrba s temi izdelki od takrat dosti bolj zadovoljiva, predvsem zaradi široke izbire najrazličnejših vrst in kakovosti su-homesnatih in mlečnih izdelkov.
V dveletnem obdobju se je distribucijski center razširil tudi na področja izven Kamnika in sicer v Škofjo Loko, Domžale, Jesenice, Kranjsko goro, Kranj in Bled. Osnovni namen centra je poleg prodaje izdelkov sozda tudi vključitev vseh večjih dobaviteljev tovrstnih proizvodov v Jugoslaviji;,« tem ipa zagotoviti najboljšo kvaliteto in čim širšo ponudbo, na drugi strani pa tudi
Pobude za Vaseno
Organizacije SZDL in krajevne skupnosti so pretekli mesec v Srednji vasi sklicale sestanek, na katerem so razpravljali o predlogu, da bi pospešili razvoj izkoriščanja termalnega vrelca v Vase-nem.
Razmišljali so tudi o tem, da bi to vprašanje reševali v okviru interesne skupnosti RTC Velika planina. Vendar so po razpravi to misel opustili. Tako širokega programa združeno delo ljubljanske regije, ki ima interes le za Veliko planino, ne bi sprejelo. Program razvoja Vasena pa je treba najprej dokončno izoblikovati in se dogovoriti, kaj hočemo razvijati na tem področju. Soglašali so z ugotovitvijo, da je smotrno najprej dokončati in usposobiti Veliko planino, ker gospodarski položaj ne dopušča, da bi hkrati začenjali novo naložbo.
Izvršni svet občinske skupščine, katerega predsednik se je tudi udeležil razgovora, je v zadnjem obdobju precej storil za to, da bi našel ustreznega investitorja, od raznih hotelskih podjetij na Jadranu, do zdravilišč v Po-murju. Vendar doslej še ni nobenega pravega zanimanja. To seveda ne pomeni, da bi z akcijo prenehali. V tem smislu so na sestanku predlagali, naj bi ga sestavljali tudi predstavniki krajevnih skupnosti iz Tuhinjske doline, za to področje odgovorni člani izvršnega sveta in drugi. Ta odbor naj bi pospešeno nadaljeval s pripravami za oblikovanje razvojnega programa Vasena, ki naj bi ga uresničevali po posameznih fazah.
F. S.
zmanjšati stroške samega razdeljevanja. Poseben način dobave omogoča, da v vsaki prodajni enoti oziroma prodajalni naročajo tiste izdelke, po katerih je povpraševanje največje. Treba pa je omeniti, da povpraševanje po najkvalitetnejših suhomesna-tih izdelkih presega vse zmogljivosti proizvajalcev, zato jih tudi enakomefno porazdelijo v posamezne prodajalne. Veliko pomanjkanja najkvalitetnejših izdelkov je predvsem zaradi premajhne zainteresiranosti proiz-
vajalcev, ki jih od večje proizvodnje odvračajo neusklajene cene med shomesnatimi proizvodi in svežim mesom.
Kocin distribucijski center oskrbuje 130 prodajaln na gorenjskem območju z omenjenimi izdelki. Dejavnost pa nameravajo razširiti tudi v Zasavje. Kupci so s takim načinom preskrbe dosti bolj zadovoljni kot prej, koso morali v svojem kraju vedno kupovati suhomesnate in mlečne izdelke istega proizvajalca.
M. JANČAR
Usoda Dijaškega doma
Podaljšano bivanje osnovnošolcev bodo s pričetkom prihodnjega šolskega leta v naši občini organizirali v posameznih šolah. To pa pomeni, da se bodo sprostile prostorske zmogljivosti v Dijaškem domu, kjer je podaljšano bivanje poleg polne oskrbe za določeno število srednješolcev in učencev posebne osnovne šole organizirano zdaj, sprostile. Torej bo potrebno čimprej opredeliti namembnost dijaškega doma v prihodnje. Doslej jc bilo oblikovanih že več zamisli, na primer, naj bi v dijaškem domu uredili osnovno šolo s prilagojenim programom. Graditelj je predlagal, naj bi v domu nastanili več njihovih učencev, in končno, dijaški dom naj bi bil vpet v usmerjeno izobraževanje, ki ga bomo začeli   uresničevati prihodnje
Junija »vlak bratstva in enotnosti«
Medobčinski koordinacijski odbor za povezovanje občin, ki sodelujejo v okviru »vlaka bratstva in enotnosti« obvešča vse medvojne pregnance v SR Srbijo, da bo letos junija znova pripeljal vlak bratstva in enotnosti v Slovenijo. Pozivamo vas, da vaše medvojne gostitelje in njihove ožje družinske člane čimprej povabite, da vas ob tej priložnosti obiščejo. To je potrebno, da bi lahko pravočasno stekle vse priprave za sprejem in bivanje potnikov vlaka.
Prosite vaše medvojne gostitelje, da udeležbo oz. potovanje z vlakom brastva in enotnosti takoj sporočijo občinski konferenci SZDL, na območju katere stanujejo. Rok prijave je omejen in bi zapoznele prijave povzročale dodatne težave organizatorjem. Koordinacijski odbor prosi vse medvojne pregnance v SR Srbijo, da po sprejemu obvestil sporočijo svoji občinski konferenci SZDL, kdo se je njihovemu vabilu odzval.
Medobčinski svet SZDL ljubljanske regije LJUBLJANA
Bogatejša izbira suhomesnatih izdelkov.
leto.
O prihodnosti Dijaškega doma je razpravljal tudi izvršni svet. Oblikovali so stališče, naj v domski oskrbi ostanejo učenci šole s prilagojenim programom - zaradi zahtevnosti oskrbe je izvršni svet odobril nekoliko višje cene -in dosedanje število srednješolcev oziroma učencev v gospodarstvu. Graditelj lahko namesti v domu več svojih učencev le v primeru, če je možna dograditev doma. Dijaški dom naj zaradi sprememb pripravi nov finančni program in skuša dobiti zagotovilo izobraževalne skupnosti za delno pokrivanje višjih stroškov vzdrževanja dokler ne bo dokončno opredeljeno, koliko prostora naj bi v dijaškem domu namenili za bivanje učencem v usmerjenem izobraževanju.
Izlet meseca
Že v lanskem letu smo napovedali povečano planinsko dejavnost v okviru planinskega društva kamnik, ki se je začela s trimskim pohodom na Kamniško sedlo, septembra lanskega leta. Tako se bodo taki trimski pohodi tudi letos nadaljevali, saj so planirani kar trije in sicer bo prvi predvidoma v nedeljo, 8. junija 1980, na Veliko planino, drugi predvidoma 10. avgusta 1980 na. Kamniško sedlo in tretji 7. septembra na Kokrško sedlo.
Datumi so okvirni in je možna premaknitev, tako da bodo točni datumi objavljeni na plakatu. Te trimske pohode organizira alpinistični odsek pri planinskem društvu in so namenjeni vsem ljubiteljem planin in hoje, tudi tistim z manj izkušnjami.
Prvi tak pohod bo v začetku junija. Do Stahovice bo vsak udeleženec prispel z avtobusom ali z lastnim avtomobilom, nato pa bodo okoli 7.00 zjutraj krenili udeleženci v več skupinah pod vodstvom izkušenih alpinistov,
inštruktorjev alpinizma, gorskih reševalcev in gorskih vodnikov navzgor skozi vas Praprotno proti Sv. Primožu. Pri cerkvi se ne bomo zadrževali, saj je cerkev s svojimi srednjeveškimi freskami vredna posebnega obiska, ampak bomo šli naprej proti Pasjim pečinam in nato še čez zadnji strmi konec na Malo planino in naprej do Domžalskega doma. Tu bo daljši počitek. Zatem bomo šli na Veliko planino in tu se bodo lahko tisti, ki bodo preveč utrujeni ali ožuljeni vrnili v dolino z žični-
co. Ostali pa bomo šli naprej na Konjščico in navzdol na planino Dol in nato po Dolskem grabnu na Kopišča, kjer bo konec pohoda.
Predhodne prijave niso nujne. Vsak udeleženec pa naj bi le imel primerno obutev in oblačilo in seveda tudi nekaj malice. Na pohodu boste dobili tudi spominski žig, ki ga dobro shranite. Po petih takih pohodih boste dobili bronasto značko.
BOJAN
Neurejeni vrtcu
Delo v enoti vzgojno varstvenega zavoda Antona Medveda na Bakovniku že nekaj časa očitno ni bilo povsem ustrezno: poleg pomanjkanja in nedoslednega uresničevanja programa dela tudi odnosi med vodstvom in de-
INTERNIRANO!
Vsakoletno tradicionalno srečanje interni ranče v s šolsko mladino bo 31. maja 1980 v PODLJUBELJU.
Odhod iz Kamnika z avtobusom ob 7. uri s Trga prijateljstva (za hotelom MALOGRAJSKI DVOR).
Prijave in minimalno vplačilo 60,00 din sprejema pisarna ZZB NOV v Kamniku od 8. do 11. ure do zasedbe avtobusa. Po proslavi krenemo na KOROŠKO.
Predsednik komisije za internirance pri občinskem odboru ZZB NOV KAMNIK
Marica Brejc
odnosi v
lavci enote Bakovnik niso bili najboljši. Šepalo je sodelovanje med izvajalci in uporabniki, saj svet staršev do nedavnega praktično ni zaživel. Več je bilo pomislekov o tem, ali je pravilnik za sprejemanje otrok v varstveno ustanovo ustrezen. Poleg tega pa tudi samoupravni akti v tej ustanovi niso povsem dodelani.
O problemih v tej vzgojno varstveni enoti sta razpravljala komite občinske konference ZKS in izvršni svet občinske skupščine. Vzgojno varstveni zavod bodo opozorili, da morajo uskladiti samoupravne akte, sicer bodo potrebni širši družbeni ukrepi. O vseh ostalih problemih in odprtih vprašanjih pa naj se dogovorijo delegati v svetu staršev in delavci enote Bakovnik, medtem ko naj skupnost otroškega varstva o tej problematiki sprgovori hkrati z oceno dela individualnega poslovodnega organa.
Gradnja zaklonišč v občini Kamnik
Kljub temu, da je bilo v gla.su-lu »Kamniški občan« št. 16, 8. oktobra 1979, objavljeno pojasnilo v zvezi z gradnjo zaklonišč v občini Kamnik, posamezni občani se vedno širijo lažne vesti v zvezi z uporabo sredstev, ki se zbirajo na posebnem računu za graditev zaklonišč. S svojim neodgovornim ravnanjem povzročajo nezadovoljstvo občanov, hkrati pa izkazujejo nezaupanje do izvajanja sprejetih zakonov.
Da občani v bodoče ne bi nasedali takim neutemeljenim govoricam, ponovno objavljamo obrazložitev posameznih določil Odloka o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik.
Skupščina občine Kamnik je v
skladu z Zakonom o ljudski obrambi (Uradni list SRS, štev. 23/76) februarja 1977. leta sprejela Odlok o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik. Objavljen je bil v Uradnem listu SR Slovenije št. 5/77.
Marca 1978. leta pa je občinska skupščina Kamnik sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 5/78. S tem odlokom so bila na osnovi nove ocene ogroženosti na novo določena območja, na katerih je obvezna gradnja individualnih zaklonišč osnovne zaščite odpornosti 1 atm nadpritiska. Skladno s četrtim
odstavkom 1. člena spadajo pod to območje naslednje krajevne skupnosti oziroma naselja: Kamnik, Duplica, Šmarca, Moste, Komenda-naselja Komenda, Potok, Breg, Nasovče in Klanec.
V industrijskih objektih, objektih, kjer se zbira večje število ljudi in večjih stanovanjskih objektih, je potrebno graditi zaklonišča osnovne zaščite odpornosti 1 atm nadpritiska, ne glede na to, če so ti objekti zunaj območja gradnje zaklonišč.
Zasebni graditelji stanovanjskih stavb morajo s svojimi sredstvi v stavbah graditi zaklonišče, če je zgradba na območju gradnje zaklonišč. Isto velja tudi pri adaptaciji stavb, če gre za pove-
čanje koristne površine in je zato potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. V kolikor zaklonišča iz tehničnih razlogov (talne vode in podobno) ni mogoče zgraditi, mora investitor dobiti soglasje od upravnega organa za ljudsko obrambo občinske skupščine, da lahko odstopi od gradnje zaklonišča. Vendar mora v tem primeru plačati prispevek za zaklonišča, ki znaša 2 odstotka skupne cene gradbenega dela stavbe (16. člen) Odloka o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik). Za gradbeni del stavbe se šteje gradbeni objekt z notranjimi napeljavami (električna, kanalizacijska in podobno) brez opreme in pohištva ter brez ureditve pro-
stora okoli stavbe.
Občani, ki posedujejo stanovanjske, poslovne in druge stavbe oziroma prostore kot posamezne dele stavb, ki niso opremljene z zakloniščnimi prostori, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03 odstotka od vrednosti stavbe oziroma prostora. To velja samo za objekte na področju gradnje zaklonišč.
Prav tako tudi organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami, stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posameznimi deli stavb ter z drugimi stavbami v družbeni lastnini plačujejo prispevek za zaklonišče v višini 2 odstotka od skupne stanarine
oziroma najemnine.
Prispevek za gradnjo zaklonišč se zbira na posebnem računu pri Skupščini občine Kamnik in se bo porabil izključno za gradnjo javnih zaklonišč. Do 27. septembra 1979 se je iz naslova prispevka za gradnjo zaklonišč zbralo skupno 248 miljonov starih dinarjev, stanje na računu dne 14. aprila 1980 je 2.980.771,50 dinarjev.
Iz teh sredstev je predvidena gradnja dveh zaklonišč v okviru nove avtobusne postaje v Kamniku.
Tone Poljanšek Načelnik  oddelka  za ljudsko obrambo
• Ob 35-letnici osvoboditve koncentracijskih taborišč
Zadnji dnevi v Gusnu
Letos mineva 35 let od tistih dni, ko so zavezniške armade osvobajale koncentracijska taborišča po Nemčiji in drugih okupiranih deželah Evrope.
Za stotisoče jetnikov, ki so dočakali dan osvoboditve, je bil to drugi rojstni dan, saj so bili zapisani smrti. Če bi zavezniške armade počasneje napredovale, bi SS imela več-časa za njihovo likvidiranje.
Največje koncentracijsko taborišče Auschwitz je bilo osvobojeno med prvimi, in sicer 27. januarja 1945, zadnji pa sta dočakali svobodo taborišči Mauthausen in Gusen 5. maja 1945.
Kako smo jetniki v Gusnu preživljali dneve pred osvoboditvijo in osvoboditev, naj pove ta kratek zapis.
Zavezniške armade so se z obeh strani naglo približevale Mauthausnu in Gusnu. Dnevni in nočni zračni napadi ter topovsko obstreljevanje industrijskih centrov v Linzu, Steyerju in Welsu so nas opozarjali, da armada tretjega rajha kapitulira in da so naši osvoboditelji blizu. Ker so bile proge in ceste uničene, smo bili že nekaj dni brez kruha, iz vojaških zalog so nam začeli deliti po košček prepečenca in za žličko marmelade ali medu. Zajemalka črne kave zjutraj in zelenjavna brozga ob večernih urah je bila kalorično tako slaba, da je število umrlih od bolezni in lakote v zadnjih dneh naglo naraščalo.
Uši so se množično razmnoževale, tako da smo si jih morali z nohti praskati s telesa, perila ali obleke.
Jetniki niso več odhajali na delo v tovarne, temveč so se potikali po taborišču, si trebili uši in nestrpno pričakovali nadaljnjo usodo. Med nami se je širila novica, da nas v primeru, če bi se taborišču Približala Rdeča armada, spravi v podzemne tunele, v katerih so sestavljali letala, in
nas z razstrelivom požene v zrak.
V takem položaju in nestrpnem pričakovanju smo ugotovili, da je SS zapustila taborišče. Naloge stražarjev na stražnih stolpih in vodij blokov je prevzela enota starejših mož, ki so morali skrbeti za red in taborišče z jetniki vred izročiti Američanom.
V nedeljo, 5. maja, smo se zadnjikrat razvrstili na velikem taboriščnem dvorišču -»Apelplatzu« - in čakali nekaj ur. Vedeli smo, da se dogaja nekaj pomembnega. Naš pogled je bil uprt proti glavnemu taboriščnemu vhodu. Kapoji in policisti so nas še držali v vrstah, vendar smo od vhoda slišali vpitje in videli prerivanje med jetniki. Težka kovinska vrata, ki so jih ob straneh varovali kljukasti križi, so se odprla in skozi prerivajočo množico jetnikov je pripeljal ameriški tank z ameriško in poljsko zastavo.
Zvrstili so se prizori, ki jih ni mogoče opisati. Jetniki so tulili od veselja, se kot blazni smejali, drugi jokali, tretji molili, se objemali in polju-bovali. Slišati je bilo gesla »svoboda, svoboda« in pesmi številnih narodnostnih skupin. Skozi okovana vrata je v taborišče prišla svoboda.
Za mnoge med njimi, sestradane in težko bolne, je bil to samo trenutek sreče in zadnji pogled v svobodo in življenje. Ne da bi zaživeli svobodo v svoji domovini, so umrli, ker njihova izčrpana telesa niso zdržala te velike sreče in nadaljnjih naporov po osvoboditvi.
Taki in podobni primeri so se vrstili po vseh taboriščih od 25. januarja do 5. maja 1945. V nekaterih taboriščih so zavezniške armade osvobajale taborišča z velikim številom bolnih in izčrpanih jetnikov, ki so množično umirali. Našli pa so tudi na tisoče
trupel, ki jih SS ni mogla sež-gati v krematorijih.
V koncentracijskem taborišču »Bergen Belsen« v Nemčiji, ki so ga 15. aprila odkrile britanske enote, so na primer našli deset tisoč neza-kopanih trupel in šestdeset tisoč živih okostnjakov, od katerih jih je v naslednjih mesecih umrlo še trinajst tisoč. N eki jugoslovanski vojni ujetnik, ki je imel priložnost videti grozote tega taborišča, je zapisal: »To je taborišče, kjer smo morali gaziti po mrtvih, da ne bi gazili po umirajočih, kjer je smrt izgubila vsako ceno in je človek prenehal biti celo številka.«
V Buchenwaldu so oborožene skupine odporniškega gibanja, med katerimi je bilo tudi 19 jugoslovanskih, organizirale 11. aprila oborožen upor. Skupine so napadle SS-ovce in jih razorožile, 13. aprila so taborišče zasedli Američani. Jetniki so jim izročili 220 ujetih SS-ovcev.
Po 35 letih zbiranja podatkov o številu koncentracijskih taborišč in nacističnih zločinih je danes zbranega ogromno gradiva. Težko je verjeti podatkom, da je v nacističnih taboriščih umrlo okoli 11 milijonov ljudi, saj" so jih nacisti načrtno zastrupljali v znanih uničevalnih taboriščih ali taboriščih smrti Auschwitz, Treblinka, Maj-danek, Chelmno, Sobibor in drugih.
Posebnega pomena za naše narode so bila koncentracijska taborišča na ozemlju Jugoslavije.
Ustaško koncentracijsko taborišče Jasenovac se je uvrščalo med največja taborišča v Evropi. Glede na obseg oziroma prostor taborišča je po podatkih in pripovedovanju preživelih v jasenovskem ta-, borišču umrlo okoli 700 tisoč ljudi.
Na Banjici, Jajincih in ve-lesajmu v Zemunu je bilo ustreljenih okoli 100 tisoč
Dva meseca čistoče
Skupščina občine Kamnik je maj in junij razglasila za meseca kulture okolja. Akcija čiščenja vključuje vse krajevne skupnosti v občini, vse delovne organizaci-le in vse domove. Nobena komunalna organizacija in nobena inšpekcija nam ne more zagotoviti čistega okolja, če zanjo ne bomo poskrbeli sami - takorekoč vsak Pred svojim pragom. Odbor za organizacijo akcije pri Skupščini občine Kamnik je sklenil, da se za izpeljavo akcije obrne na krajevne skupnosti, delovne organizacije, na hišne svete in na krajane. Razumljivo je, da se bodo v akcijo za čist kraj vključile vse šole.
Vsi kraji občine Kamnik se uvrščajo med turistično najbolj mikavna alpska in predalpska
21. aprila popoldne se je izgubil mlad pes DALMATINE C v Tunjicah-Ravne pri Kamniku. Pošteni najditelj naj ga proti lepi nagradi vrne v Kamnik, Tunjiška 2 b ali javi na Postajo milice Kamnik.
Kolo ROG amater na 10 prestav ugodno prodam Hribar, Kamnik, Bakovniška 3
področja v Evropi. Naša odgovornost in skrb za čisto okolje bi glede na to morala biti trajna. Krajevne skupnosti naj skupaj z mladino, krajani in delavci delovnih organizacij organizirajo akcije čiščenja in sicer vsak v svojem okolju in vsak pred svojim pragom. Za odvažanje odpadkov bo na željo in proti plačilu poskrbelo Komunalno podjetje iz Kamnika. Neprijetno bi namreč bilo, če bi neposredno okolje bivališč pospravili, navlako pa odpeljali v bližnji gozd, kar se cesto pripeti.
Pri teh akcijah pa ne gre samo za čisto in kulturno okolje. Pomanjkanje vseh vrst surovin je čutiti po vsem svetu, svoj odmev pa ima tudi pri nas. Še posebej se to kaže pri naraščajoči porabi papirja. Spomnimo se, kako potratno povsod ravnamo s starim papirjem! Tudi polivinilne odpadke, ki tako izzivalno krasijo obrežje naše lepe Bistrice, je mogoče koristno predelati. Glede na to naš delež pri zbiranju odpadkov lahko pripomore k boljšim bilancam naše industrije, zlasti in predvsem pa - k čistejšemu okolju. Čisto okolje pa bi moralo postati sestavni del našega vsakdanjega obnašanja in mišljenja. Komisija za varstvo okolja pri Sob Kamnik
ljudi, na deset tisoče je bilo streljanih v Sremski Mitrovi-ci, Stari Gradiški, Šabcu, Kragujevcu, Kraljevu, Nišu in drugih mestih.
V taborišču Italije je bilo okoli 150 tisoč Jugoslovanov, na tisoče v bolgarskih in madžarskih taboriščih.
Skozi zapore v Ljubljani je šlo okoli 19 tisoč Slovencev, skozi zapore v Mariboru 14 tisoč, v Starem piskru in drugih zaporih v Celju okoli 22 tisoč, skozi zapore v Begunjah je šlo 12.134 jetnikov. V Rižarni pri Trstu je bilo umorjenih okoli 3000 ujetih partizanov in političnih aktivistov. Predor skozi Ljubelj je gradilo okrog 1000 jetnikov, med njimi so bili tudi vsi Jugoslovani.
Se in še bi lahko naštevali podatke o številu taborišč, kaznilnic in zaporov sirom takrat okupirane Evrope. Vsem jetnikom, ki so v njih dočakali dan osvoboditve, je ta dan pomenil začetek novega življenja v svobodi, katero smo tako težko pričakovali.
FERDO CVETKO
ZTKO KAMNIK - odbor za rekreacijo, vabi občane od 17. leta starosti dalje, da se udeležijo
COOPERJEVE-GA TESTA
ki bo v soboto 24. maja na stadionu prijateljstva v Mekinjah od 10. do 16. ure. ZA KAJ GRE?
COOPERJEV TEST JE vzdrž-Ijivostni tek - hoja na razdaljo 2400 m (6 krogov na atletski stezi) katero je potrebno preteči -prehoditi za oceno dobre vzdržlji-vosti glede starosti v naslednjih časih:
starost: od 17 do 29 let - 12 minut, 30 do 39 let - 12:30 minut, 40 do 49 let - 13:00 minut, od 50 dalje - 13:30 minut.
Vsak od udeležencev Cooper-jevega testa bo prejel karton z izmerjenim časom.
PRIJAVE: Prijave bo sprejemal organizator Rokometni klub Kamnik na startu na stadionu prijateljstva.
Zagoreli so kresovi
Prijeten večer pred 1. majem me je zvabil na kratek sprehod. Vetrič se je poigraval z drevjem, na gričih pa so se ponosno vzdi-govali kresovi in se vzpenjali k nebu. Nekaj slovesnega je viselo v zraku. Vse je dišalo po prazniku, ki se bliža. Narava je dajala vtis, da se bliža dan, ki ga delavci vsega sveta proslavljajo z zavestjo, da so premagali kapitalizem in buržuazni razred.
Tudi v Volčjem potoku smo mladinci preživeli večer ob ognju. Pripravili smo tudi kratek kulturni program. Skupaj smo zapeli nekaj pesmi in zaplesali kolo.
VANJA KLADNIK
Neodgovornost
Po gozdni poti, ki pelje ob Tu-njici, je starejša ženska na dvo-kolesu peljala steljo. Mimo nje sta se s kolesi pripeljala dva šolarja. Prvi je izpod čela pozdravil, starejši - petošolec, pa se je potuhnjeno smejal, ko se je peljal mimo nje. Ženski se je zdelo čudno, da se je smejal, kajti nič se ji ni zdelo smešno.
Čez nekaj časa se je znašla v dimu. Sprva se je ustrašila, a vseeno ji je ostalo toliko moči, da je pogasila požar.
Ni poglavitno, da je zgorelo nekaj stelje. Pomembna je vzgoja. Če se pri malenkostih ne ukrepa, kot bi se moralo, bo ta otrok ali pa kak drug razvajen-ček drugič v lahkomiselnosti zaž-gal celo poslopje.
Za tako njihovo vedenje niso krivi le vzgojitelji, saj bi se moral otrok pri dvanajstih letih že zavedati, kaj dela. Kot pionir bi moral pomagati starejšim ljudem, ne pa da jim dela škodo in uničuje njihov trud.
BAC
Mladina kljub pomladni utrujenosti ne spi
Pravijo, čim manjši je kraj, toliko bolj so ljudje povezani v njem. Ljudje, ki živijo v majhnih
vaseh, običajno niso zaprti vase, ker je vse, kar jih obdaja, naravno in veselo.
Tako smo tudi mi mladi polni življenja, s soncem so zrasle naše moči. Komisije so se prebudile iz zimskega spanja. Mladi se zbiramo na delovnih akcijah, z majem je zaživela kulturna dejavnost mladih, pa vendar nam ob nedeljah ne zmanjka moči za košarko in nogomet. Letos nas čaka še veliko dela. V Rudniku bomo imeli še veliko delovnih akcij, da bo bunker v spomin padlim čimprej končan.
Naše sanje so mladinska soba. Mladi se zbiramo v vsemogočih prostorih: garažah, v napol porušenih starih hišicah. In prav zaradi prostora je naše delo otežko-čeno.
Toda z voljo se vse premaga, včasih tudi sestanek na prostem.
VANJA KLADNIK
Človek, ali poznaš človeka?
Bil je 1. maj. Stojim ob cesti in opazujem ljudi. Mimo mene z veliko hitrostjo pripelje kolesar. Ob Domu v Kamniški Bistrici zapelje med avto in ograjo, da bi se izognil avtomobilu, se zaleti v leseno ograjo in jo prelomi napol.
Ves krvav leži v travi in hoče vstati, toda zmanjka mu moči in pade na mokro zemljo.
Ljudje pa hitijo mimo njega, se smejijo in pogovarjajo. Nekaj me zaboli, s težavo pridem k fantu in mu hočem pomagati.
Kaj naj naredi ubogo dekle v takem primeru? Vsakogar, ki se je pripeljal mimo, sem ustavila in prosila, naj mladeniča odpelje v bolnico. Vsi so našli izgovor. Čez nekaj časa pride planinec in odpelje ponesrečenca.
Med tem časom se je nabralo že veliko gledalcev. Toda vsi so bili gledalci, nihče pa ni bil človek.
VANJA KLADNIK
22. aprila izgubljeno otroško zlato verižico rut relaciji Sut-na—Dom upokojencev—Ne-veljska pot, vrnite prosim proti nagradi Slavki Biglez, Matije Blejca 12, Kamnik.
Krajevni praznik Komende
Komenda ima dolgo in bogato zgodovino. Najpomembnejše obdobje pa je bil čas narodnoosvobodilne borbe in obdobje po vojni ko se bistveno spreminja življenje in razvoj kraja.
Osvobodilna vojna pa nas opominja tudi na hude preizkušnje in mnoge tragične dogodke. Izmed vseh vojnih tragedij nam ostaja v nepozabnem spominu pokol ranjencev, partizanskega zdravnika dr. Tineta Zajca ter ostalega zdravstvenega osebja v partizanski bolnišnici na Komendski Dobravi, ki so ga izvršili nemški zavojevalci 11. junija 1944 leta.
Pobuda Krajevne organizacije SZDL Komenda, da naj v trajen spomin na te dogodke krajevna skupnost Komenda vsako leto 11. junija praznuje svoj krajevni praznik, je v javni razpravi dobila polno podporo.
Skupščina krajevne skupnosti je na podlagi tega sprejela sklep o uvedbi krajevnega praznika.
Letos bomo v okviru krajevnega praznika pripravili poleg slavnostne seje skupščne in posebne slovesnosti pri partizanski bolnici še več kulturnih in športnih prireditev.
PROGRAM PRIREDITEV V OKVIRU KRAJEVNEGA PRAZNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI KOMENDA
31. 5.1980 ob 18. uri: Strelsko tekmovanje za prehodni pokal »Janeza Čebulja« v hali strelske družine Komenda
2. 6.1980 do 7.6.1980: Kiparska kolonija pionirjev - kiparjev v organizaciji OŠ Komenda-Moste; Sodelujejo pionirji - kiparji iz slovenskih šol
8. 6. 1980 ob 8. uri: Strelsko tekmovanje na glinaste golobe in
tarčo srnjaka za prehodni pokal krajevne skupnosti pri lovski koči LD Komenda
ob 14. uri: Velike konjske dirke na hipodromu v Komendi z razvitjem klubskega prapora Konjeniškega kluba Komenda ter tekmovanje v preskakovanju zaprek. Sodelujejo najboljši tekmovalci iz Slovenije in Hrvaške.
11. 6. 1980: Slavnostna seja krajevne skupnosti Komenda; Sodeluje: OO ZSMS Komenda z recitalom in pevski zbor
13. 6. 1980 ob 15. uri: Pričetek košarkarskega maratona Komenda - Mengeš - revija košarke; Sodeluje 240 košarkarjev -pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, člani, veterani.
14. 6. 1980 ob 20. uri: Zaključek revije košarke na igrišču v Komendi
15. 6. 1980 ob 8. uri: Občinski nagradni šahovski brzoturnir v dvorani Zadružnega doma
ob 9. uri: Zbor občanov, mladine, pripadnikov CZ in SLO ter borcev pri trgovini v Komendi
ob 9.15: Pohod proti partizanski bolnišnici na Komendski Dobravi
ob 9.45: Žalna komemoracija in otvoritev obnovljene partizanske bolnice na Komendski Dobravi; Sodeluje: Prosvetno društvo »Janez Čebulj« Komenda z enodejanko »Mati« (na prostoru bolnišnice), pevski zbor in učenci OŠ Komenda-Moste
ob 11. uri: Tovariško srečanje na Komendski Dobravi
21. 6. 1980 ob 9. uri: Nogometni turnir pionirjev za prehodni pokal krajevne skupnosti Komenda
ob 10. uri: Otvoritev arhivskega muzeja v prostoru stare šole v Komendi
22. 6.1980 ob 9. uri: Kolesarska tekmovanja cicibanov, pionirjev, mladincev, članov na hipodromu v Komendi
Atelje BLUF v Kamniku
Družbene razmere omogočajo danes mlademu likovnemu delavcu osnovne materialne pogoje za ustvarjanje veliko hitreje kot nekdaj. Možnosti šolanja, pridobitve ateljejev, zaposlitve in ne nazadnje tudi uveljavitve so veliko večje. Zato pa nastajajo druge težave. Spričo demokratizacije umetnosti, velikega števila delujočih umetnikov in končno zaradi neprestanega pretoka likovnih informacij ter hitrega spreminjanja in nastajanja novih slogovnih smeri doma in v svetu, je mlad slikar, sicer oborožen z znanjem in talentom, postavljen pred velik vprašaj osebne interpretacije, lastne izpovedi v odnosu do družbe in njenih pojavov, do sveta nasploh. Postavljen je torej pred samega sebe, pred svojo lastno opredelitev pojavo okoli sebe, pred to, kje je njegovo mesto, kje je njegova identiteta. To pa ni lahka naloga in jo zmore samo tisti, ki se neprestano in do konca bori sam s seboj. Borba s samim seboj pa je za pravega umetnika težja kot borba z okoljem.
V najmlajšo generacijo slovenskih likovnih ustvarjalcev se uvrščajo tudi člani skupine, ki si je nadela nekoliko nenavadno, morebiti celo ironično ime BLUF. Vsi so rojeni okoli leta 1950 in so končali ljubljansko akademijo za likovno umetnost v letih 1973 in 1975.
Danes je pojav skupine spričo velike industrializacije in sožitja slogovnih smeri in tendenc prava redkost. Če pa že nastane, se oblikuje zaradi tehnično organizacijske ali teoretske narave. Tudi Blufovce ne družijo skupni slogovni prijemi ali tehnični načini slikanja, še manj vsebinske značilnosti. Njihoya odločitev, da skupaj razstavljajo, temelji na začetni izmenjavi teoretičnih izhodišč, pridobljenih še na akademiji, temu pa se pridružujejo tehnično organizacijski vzroki, ki se pokažejo kot koristni pri postavitvi razstav.
Če bi vendarle hoteli na silo poiskati neke skupne metodološke poteze slikanja, ki se skrivajo pod lupino nasprotujočih tendenc, bi lahko zapisali, da so to predvsem zavzetost za študij barve in njenih izraznih možnosti ter
dosleden razumsko utemljen kompozicijski princip.
Sicer pa so njihova iskanja usmerjena v povsem različne, celo med seboj nasprotujoče si smeri, kar je zopet dokaz njihove duhovne samostojnosti in svobode osebnega izraza.
Borko Tepina se je podal na najbolj radikalno in zato tudi tvegano pot. V svojem delovnem procesu, katerega rezultati vedno vplivajo nazaj na začetno zamisel in jo sproti dopolnjujejo, vzpostavlja elementarno razmerje slikarska ploskev-antiperspektivič-ni prostor. Izhaja iz temeljne postavke, da je slikarsko platno dvodimenzionalna ravnina, na katero nanaša in razteguje barvo v barvno ploskev od središčne vertikale proti robovom slike. Stopnjevanje grobo, reliefno na-nešenih, vodoravno ali lahno diagonalno zamejenih ploskev prisili gledalčevo zavest, da transfor-mira prvotno slikarsko ravnino v prostorsko otipljiv, iz platna naprej segajoči vogal. Dosegati z minimalnimi sredstvi sintezo fizične pojavnosti slikarskega materiala in njegovega zavestnega preoblikovanja v iluzijo, to je ka-
rakteristika likovne smeri, ki se je v sedemdesetih letih pojavila pod imenom Novo slikarstvo ali Analitična umetnost.
Tihi razgovor vsakdanjih predmetov pred mirnim ozadjem je v Berlečevih tihožitjih zamenjala glasna zgovornost slikovitih ozadij. Optična dražljivost svetlečih se materialov (sijajni papir, poli-vinil, pločevina, steklo, baker,) in njenih svetlobnih pojavov (barvni odbliski na sosednjih površinah, svetlobe in sence) je pripeljala Berleca do tega, da je pričel barvno bogate površine predmetov osvobajati od neposrednega optičnega vtisa in jih podrejati lastni likovni logiki.
Kot smo že zapisali, je predmet slikarskega upodabljanja Janka Testena uporabljena ali odvržena embalaža. Testen skuša-v njej skozi izkušnjo likovnih postopkov odkriti preteklost teh za naš čas tako značilnih produktov in jih na nek način humanizirati.
Ob otvoritvi pričujoče razstave mladih slikarjev, ki so jo odprli 25. aprila v razstavišču Veronika, so nastopili člani instrumentalne skupine Sončna pot iz Ljubljane.
BORUT ROVŠNIK
Devetdeset novih gasilcev
Občinska gasilska zveza Kamnik je v sodelovanju s civilno zaščito organizirala 80-urni tečaj za izprašane gasilce. To je osnovni tečaj, ki ga mora obiskovati
XI. srečanje pionirjev zgodovinarjev in likovnikov
Od 24.4. do 26.4. smo bili gostje XI. srečanja pionirjev zgodovinarjev in likovnikov Slovenije tudi Tanja Martine, Jana Prele-snik, Matej Jeras, Mira Jelinčič' in mentor zgodovinskega in likovnega krožka iz OŠ Kamniškega Bataljona Stranje Majda Šteblaj.
Srečanja smo se lahko udeležili, ker smo zadnje tri mesece pridno zbirali izvirno gradivo iz NOB, izdelali topografske karte, v katere smo vnesli vse dogodke in spomenike iz NOB v domačem kraju.
Vse to smo raziskovali in napisali obširno zgodovinsko razisko-
valno nalogo z naslovom Izvirno gradivo iz NOB v domačem kraju. Za to nalogo smo prejeli na srečanju zlato priznanje in nagrado.
V okviru srečanja pa je bilo tudi tekmovanje pionirjev likovnikov, tokrat kiparjev. Našo šolo je zastopal Matej Jeras, učenec 7. razreda, ki se je na tekmovanju zelo dobro odrezal, saj je za svoj relief, v katerem je upodobil partizansko mater in partizana, dobil bronasto priznanje.
Ljubljana nam je pripravila zelo pester program. Med drugim smo se pogovarjali z Janezom Vipotnikom, obiskali smo Polhograjske dolomite, kjer smo
se pogovarjali s tamkajšnjimi borci... Bili pa smo tudi gostje svečane proslave ob občinskem prazniku občine Ljubljana Vi-č-Rudnik, občine, v kateri je bila ustanovljena OF.
Domov smo se vračali nasmejanih obrazov z nepozabnimi vtisi in z zavestjo, da smo svoje delo najboljše opravili. Prispevali smo svoj delež pri razvijanju tradicij NOB; raziskovalna naloga in zbrano gradivo iz NOB pa bo šoli koristilo pri pouku zgodovine.
MIRA JELINČIČ Zgodovinski krožek OŠ Kamniškega bataljona Stranje
vsaki gasilec, da dobi osnovne, pojme o uporabi gasilskega orodja, o načinu gašenja in reševanja, o nudenju prve pomoči ter navodila za preprečevanje požarov in nesreč.
Pri tako hitrem razvoju industrije, uporabi raznih novih materialov, posebno kemičnih, je vedno več možnosti za nastanek požarov. Zato na teh tečajih posebno povdarjamo način preprečevanja požarov in izpolnjevanje raznih zakonov in predpisov, ki so izdani v preventivne namene. Preventivna dejavnost postaja v gasilstvu in med prebivalstvom najvažnejša; mnogo cenejše je preprečevati požare kakor jih gasiti. Požari pa prinašajo s seboj vedno večje nevarnosti zastrupitve ob gašenju in reševanju, ki jih mora gasilec pravočasno zaznati in tudi upoštevati.
Ker je mnogo članov gasilskih društev razporejenih v razne teritorialne enote, enote civilne zaščite po tovarnah in na terenu je potrebno ustanavljati tudi gasilske enote civilne zaščite z namenom, da bi okrepili gasilsko službo v primeru večjih potreb. Gasilci in občani so pokazali velik interes za izpopolnjevanje v ga-
silskem znanju. Prijavilo se je 116 kandidatov. Ker ni bilo v gasilskem domu dovolj prostora smo zaprosili za večjo predavalnico v srednješolskem centru na Novem trgu. Tam so se vrstila predavanja dva meseca. Za praktične vaje nam je dala stanovanjska skupnost na razpolago stari samski dom ob »železnem mostu«. Tu smo lahko vadili gašenje vseh vrst požarov od kletnih do strešnih, od notranjih do zunanjih z vsemi razpoložljivimi pripomočki in orodjem. Tečajniki so se močno prepotili, preden so namestili motorno brizgalno ob tekoči vodi, kajti prostor za odvzem vode je zelo težko dostopen.
Od 116 vpisanih tečajnikov je uspešno zaključilo tečaj 90 žensk in moških; od tega 20 članov civilne zaščite in 70 tečajnikov, članov prostovoljnih gasilskih društev. Ker je še več gasilcev in članov civilne zaščite, ki spomladi niso imeli časa obiskovati tečaj, bomo enakega organizirali tudi jeseni. Tako bomo omogočili čimveč gasilcem in članom civilne zaščite, da bodo sposobni za gasilsko službo na terenu in po tovarnah.
BERLEC JOŽE
Vloga psihologa pri varovanju delavčevega zdravja
Psiholog je soodgovoren za pravo usmeritev
Kaj ugotavljamo
v psihološkem pregledu?
Psihološki pregled je usmerjen v:
1. Iskanje zdajšnjega stanja delavca za njegovo delo (obdobni pregled ali pregled pred zaposlitvijo v OZD za določeno delo in naloge v določenih pogojih dela ali za napredovanje delavca na zahtevnejše delo).
2. Iskanje tistih delavčevih lastnosti in posebnosti, ki zagotavljajo stabilnost funkcioniranja ugotovljene strukture lastnosti pogojene z zahtevami, izhajajočimi iz dela in pogojev dela za daljši čas.
3. Poseben problem nastane, ko je treba delavca preusmeriti na zanj manj zahtevno delo zaradi nastalih težav in motenj (ne dosega norme, stanje po obolenju, nesreči...), zaradi spremenjenih zahtev ali pogojev dela, zaradi spremenjene tehnologije dela ali organizacije dela. Taka stanja pogosto spremene nekatere prej dobro kompenzirane osebnostne lastnosti in s tem spremene funkcioniranje celotne osebnosti. Človek se nam zdi drugačen: na primer prej vodljiv, uvideven za probleme drugih, skupne interese, postane vedno
bolj egoističen, trmast, hoče vedno kaj zase, kar ni v skladu z dogovorjenimi normami. Povsod vidi le svoje pravice, nemiren je, razdražljiv in nič ga ne zanima. Lahko pa tudi dekompenzira (se umakne): nima apetita, ne spi, hujša, stalno je utrujen, nič ne more, vsemu se podreja kot da nima svojega mnenja, nad ničemer se ne pritožuje. Sodelavcem se smili in pogosto mu dajejo del svojega dnevnega dela, da bi tako dosegel predvideno normo. Tudi obratnemu zdravniku se smili, a telesne preiskave ne pokažejo anomalij in ne ve kako bi mu pomagal.
Psiholog mora predvideti, katera dela ali v kakšnih pogojih delo predstavlja za delavca povečano nevarnost nesreč ali obolenj. Svoje ugotovitve mora pregledanemu razložiti in vztrajati, da jih upošteva. Delavec je večkrat motiviran za zanj neprimerno delo in podcenjujejo svoje motnje. V začetku pri delu lahko kar uspešno zadovolji predpisane zahteve, seveda s povečano prizadevnostjo (nadkompenzacija). To pa vodi v prezgodnjo utrujenost, kar zmanjšuje frustracijsko toleranco in vodi v trajno preutrujenost, v nesrečo pri delu, v hitrejšo obolevnost - v nevrozo ali nevrotično reagiranje. Taka stanja se danes kažejo najpogosteje kot psihojomatske motnje, psihoso-matska obolenja in kot psihonevroza. Če se poka-
žejo v psihološkem pregledu motnje sposobnosti, ki le občasno pridejo v poštev pri delu, ali so le sofunkcije, je treba ugotoviti, če pregledani ta svoj manjko lahko kompenzira s kako drugo sposobnostjo. Motnjo v globinskem vidu pri avtome-haniku se da nadoknaditi z dobro mišično občutljivostjo prstov in višjim spacialinim faktorjem inteligentnosti. Viličarist lahko uspešno nadoknadi nižjo inteligentnost z umirjenim načinom reagiranja, dobrim vidom, ugodnim reakcijskim časom pri motoričnem reagiranju. Če v takem primeru psiholog ne pozna dobro vseh zahtev delovnega mesta, za katerega delavca pregleduje, mora biti ali pretirano strog in tako lahko mnogim zakom-plicira življenje ali pa delavca pošilja v povečano nevarnost. V teh primerih se posvetuje s tehnologom (tako je v Kamniku), ki to delo do podrobnosti pozna. Poučiti pa mora tudi delavca, kaj je zanj nevarna situacija in prav tako varnostnega inženirja.
Psihologovo mnenje o delazmožnosti za določeno delo z vidika varnosti pri delu je dosti več kot le poročilo o pregledančevih sposobnostih. Je interakcija (povezava) delavčevega zdajšnjega psihičnega stanja z zahtevami njegovega dela. Pokazati mora za delavca nevarna mesta pri njegovem delu, mu-to v funkcionalni obliki (z izrazi
iz njegove življenjske zgodovine) razložiti, v pismeni obliki pa zdravniku, včasih varnostnemu inženirju (varnostnemu inženirju da pismeno poročilo za vsakega pregledanega običajno zdravnik). Pomeni tudi soodgovornost psihologa z ostalimi člani teama za varnost delavca pri delu. Iz tega pa tudi izhaja, da ne more biti minimalnega in maksimalnega obsega psihološkega pregleda, kakor je zaslediti nekatere težnje. Minimum psiholoških pregledov bi moral biti dogovor, za katera dela in naloge je treba opraviti tudi psihološki pregled in katera psihodiagnostična sredstva mora psiholog imeti.
Psiholog mora biti ustrezno strokovno usposobljen in mora imeti dovolj psihodiagnostičnih sredstev, znati mora preverjati vrednost metrijskih določil teh psihodiagnostičnih sredstev na svojem območju, jih z eksperimentalnim preverjanjem spreminjati s spreminjanjem mentalitete kraja, s specifičnimi spremembami v tehnologiji in organizaciji dela in imeti mora strokovno usposobljene sodelavce (varnostni inž., tehnologi, ekologi, zdravniki) in sredstva za tako analitsko raziskovalno delo. Sicer od njegovega dela ne bo kaj dosti koristi. Bolezenski simptomi so na primer za neko obolenje v vsej Sloveniji isti in zato so tudi metrijske karakteristike za ugotavljanje tega obolenja iste. Niso pa iste zahteve istega delovnega mesta v vseh OZD, ker gre pogosto za različno tehnologijo in skoraj vedno za različno organizacijo dela. Iste metrijske karakteristike smemo uporabiti le za tista delovna mesta, ki so potrebna v vsej Sloveniji (šofer, železničar, nekateri monterji itd.). Za večino del je pa treba imeti vsaj lokalne norme.
(Nadaljevanje prihodnjič)
i PRILOGA ZA DELEGATE )
seje zborov skupščine občine kamnik
Seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, ki jo sklicuje njen predsednik Kazimir Keržič, bo 2. junija 1980. Delegati bodo obravnavali:
1. Poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ za obdobje od 1. 1. 1979 do 31 12. 1979
2. Poročilo o delu delegatov za Zbor združenega dela - področje gospodarstvo in Zbor občin Skupščine SR Slovenije
3. Poročilo o delu Skupščine občine Kamnik in njenih delovnih teles od aprila 1979 do aprila 1980
4. Poročilo o dehi Izvršnega sveta in upravnih organov Skupščine občine Kamnik
5. Poročilo o uresničevanju Zakona o združenem delu
6. Poročilo o uresničevanju planov krajevnih skupnosti v letu 1979
7. Darilna listina Miha Maleš - Skupščina občine Kamnik
8. Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 1979
9. Predlog sklepa o potrditvi davčnega zaključnega računa za leto 1979
10. Kadrovske zadeve
11. Delegatska vprašanja
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti se bodo zbrali na skupnem zasedanju 4. junija. Poleg dnevnega reda, ki ga bodo obravnavali delegati družbenopolitičnega zbora, bodo razpravljali tudi o informaciji o uresničevanju investicijskih načrtov v letu 1980.
Delegacija krajevne skupnosti Moste
Kdaj se bodo začela regulacijska dela na Pšati v Mostah od mesta do Mlinarja?
Odgovor Oddelka za gospodarstvo in finance SO Kamnik.
Pšata je že regulirana od naselja Moste do Suhadol. Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava izjavlja, da na tem predelu ne bo več poplav šele takrat, ko bo zgrajena akumulacijska pregrada v Dobliču, ki bo zadrževala odvečno vodo. Le-ta se sedaj ob velikem deževju razliva po travnatih površinah na območju krajevnih skupnosti Moste in Mengeš. Delegacija krajevne skupnosti Duplica
Zakaj inšpekcijska in druge službe ne ukrepajo proti izredno močnemu onesnaženju Groharjeve, Jakopičeve, Jamove in Jelov-škove ceste ob gradbišču novih blokov na Duplici, ki jih gradi podjetje Graditelj?
Jamova in Jelovškova ulica sta primerni samo za dostavni in osebni promet, ne pa za vožnjo s težkimi tovornjaki.
Podjetje Graditelj ne upošteva opozoril krajevne skupnosti in občanov, ki tu stanujejo.
Odgovor Oddleka za gospodarstvo in finance SO Kamnik.
Edini možen dostop do gradbišča je pot po navedenih ulicah. Izvajalec del, SGP Graditelj, je dolžan pot vzdrževati in jo po končanih delih urediti v prvotno stanje. Upravljalka cest, Komunalna skupnost Kamnik, bo to od izvajalca tudi zahtevala.
Pritožbo krajevne skupnosti in občanov bomo posredovali delavcem Postaje milice, ki bodo nadzorovali stanje cest in seveda tudi ukrepali.
Delegacija Krajevne skupnosti Kamnik
Kdaj bo urejena cesta in okolica blokov na Zikovi 1 in 3?
Odgovor Oddelka za gospodarstvo in finance SO Kamnik.
Izvršni svet občinske skupščine je na svoji seji 28. 2. 1980, na kateri so sodelovali tudi predstavniki Samoupravne komunalne skupnosti Kamnik in izvajalca stanovanjske gradnje na območju Spodnjega Perovega - SGP Gradbinec, Gradbena operativa Kamnik, obravnaval problematiko komunalne ureditve tega območja. Zadolžil je komunalno skupnost in izvajalca del, da čimprej, najkasneje pa do konca meseca novembra 1980, uredita okolje obstoječih blokov. Usposobiti in vzdrževati je potrebno dostopno cesto do blokov Zikova 1 in 3.
skupščina občinske izobraževalne
skupnosti
(24. aprila 1980)
Delegati so na seji sprejeli zaključni račun skupnosti za leto 1979. Ob obravnavi predloga finančnega načrta občinske izobraževalne skupnosti za leto 1980 so delegati menili, da mora za financiranja večnamenske telovadne dvorane pri osnovni šoli Prana Albrehta poskrbeti koordinacijski odbor, ustanovljen v ta namen. Najbrž se bo potrebno o financiranju več dogovarjati z združenim delom, saj osnovna šola stroškov vzdrževanja dvorane ne bo zmogla. Poleg finančnega načrta skupnosti so delegati sprejeli tudi zaključni račun strokovne službe skupnosti, ter njuna Programa dela za leto 1980.
Delegacija krajevne skupnosti Moste je skupščino seznanila s Problematiko osnovne šole v Mostah, ki je v tako slabem stanju, da so šolarji v njenih prostorih ogroženi. Delegacija je menila, da se krajani Most najbrž ne bodo sprijaznili z ukinitvijo šole v Mostah. Delegati skupščine so sprejeli sklep, da bodo celotno Problematiko ponovno obravnavali na eni od prihodnjih sej skupščine.
Delegati so sprejeli poročilo o udeležbi delegatov na sejah skupščine. Najboljšo udeležbo na sejah so zagotovile delegacije krajevnih skupnosti Kamnik, Kamniška Bistrica, Tuhinj, Šmartno •er Titan, Stol, Kemijska industrija Kamnik, Alprem, Menina, Graditelj, Eta, Kočna, občinska skupščina; najslabšo pa krajevne skupnosti Tunjice, Moste ter Donit, TOZD Svit, Montažno podjetje Zarja, Rudnik kaolina Črna, Zdravstveni dom Kamnik, Osnovna šola Komenda-Moste, Viator-TOZD Hoteli in žičnice, Kozorog in delegacija kmetov.
skupščina skupnosti otroškega Varstva
(23. aprila 1980)
Samoupravni organi skupnosti otroškega varstva so v letu 1979 Posvetili mnogo skrbi pripravi temeljnih smernic razvoja otro-
škega varstva v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Končali so z gradnjo otroškega vrtca v Komendi in pripravili vse potrebno za gradnjo vzgojno-varstvenega zavoda na Duplici. Spremljali so razvoj otroškega varstva in finančno poslovanje skupnosti ter obravnavali cene vzgojnovarstvene dejavnosti. Pripravljali so pravilnik o sprejemu otrok v vzgojno-varstvene organizacije in se vključevali v razprave o Zakonu o družbenem varstvu otrok in Zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok.
V otroških vrtcih je bilo v letu 1979 vključenih 650 otrok ali 23,5% vseh predšolskih otrok. Za petletne otroke, ki niso zajeti v vzgojno-varstvene organizacije, so vrtci izvedli 80-urni vzgojni program. Odbor za športno značko, kjer skupnost sodeluje s telesno-kulturno skupnostjo, je organiziral in izvedel vadbo elementov iz programa športne značke za predšolske otroke od petega do sedmega leta starosti. Vključili so tudi otroke v vrtcih in v krajevnih skupnostih. Občinska zveza prijateljev mladine je organizirala letovanje otrok na morju za 49 predšolskih otrok.
Kljub prizadevanjem skupnosti in izvajalcev programa pa je v naši občini vključenih v vrtce kar za 10% manj otrok, kot je republiško pvprečje. Zato je razumljivo, da imamo skoraj 300 nerešenih prošenj za sprejem. Ko so delegati sprejemali poročilo skupnosti za preteklo leto, so poudarili, da bo še naprej potrebno posvečati veliko skrbi pridobivanju novih zmogljivosti v vzgojno varstvenih ustanovah z novogradnjami, adaptacijami, reševanju kadrovskih problemov in večji strokovnosti pri izvajanju vzgojnih programov.
Delegati so na seji sprejeli zaključni račun za leto 1979 ter predlog finančnega načrta za leto 1980 skupaj s samoupravnima sporazumoma o pravicah in obveznostih skupnosti otroškega varstva in vzgojnovarstvemh organizacij za izvajanje vzgojnovarstve-nega programa ter o svobodni menjavi dela med skupnostjo otroškega varstva in strokovno službo. Delegati so na seji sprejeli tudi program dela skupščine ter program dela strokovne službe. Pravilnik o kriterijih in načinu sprejemanja predšolskih otrok v vzgojno-varstvene organizacije občine Kamnik, ki ga v celoti objavljamo v tej številki na 11. strani.
skupščina samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom (25. aprila 1980)
Delegati so na seji skupščine obravnavali poročilo o delu Požarne skupnosti v preteklem letu ter poročilo o finančnem poslovanju v letu 1979. Menili so, da mora skupščina sklepati o prekoračitvah v finančnem načrtu za leto 1979, v bodoče pa je treba stroške za delovanje skupnosti realneje planirati.
Delegati, ki so sodelovali v razpravi, so pokazali izredno odgovoren odnos dp ravnanja z družbenimi sredstvi. Posebno gasilska društva, združena v občinski gasilski zvezi, bodo morala varčevati s finančnimi sredstvi, saj bomo v Kamniku še v tem letu začeli z gradnjo Doma zaščite in varnosti, katerega del bo tudi gasilski dom. V novih sodobnih prostorih bodo gasilci lahko nadaljevali s svojim humanim prostovljnim delom še uspešneje kot doslej.
seja skupščine občinske zdravstvene skupnosti (22. aprila 1980)
Delegati so na seji sprejeli samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela na področju specialistične in bolnišnične zdravstvene dejavnosti za leto 1980, sprejeli pa so tudi samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela strokovne službe Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana z občinskimi zdravstvenimi skupnostmi ljubljanske regije za leto 1980, vendar zadnjega ne v celoti. Delegati se namreč niso strinjali z višjimi sredstvi za avtomatsko obdelavo podatkov, saj je strokovna služba regionalne zdravstvene skupnosti predlagala razvoj avtomatske obdelave podatkov v širšem obsegu, kot so se bili predhodno dogovorili.
Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, ki so ga delegati sprejeli na skupščini, določa, da je osnova za nadomestilo osebnega dohodka v letu 1980 mesečno povprečje osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu za polni delovni čas (redno delo) oziroma osnova, ki je bila podlaga za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo v letu 1979, znižana za 7,2%.Posmrtnina se je v letošnjem letu povišala za 16% in znaša 5.478,00 din, enako pogrebnina, ki je za otroke do enega leta starosti polovico manjša.
Po pojasnilih predsednika skupščine skupnosti zdravstvenega varstva so delegati sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o solidarnostnem zagotavljanju dogovorjene ravni zdravstvenega varstva in solidarnostnih sredstev v letu 1980. Na osnovi dogovora predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti na območju regije so predlog sporazuma spremenili tako, da so sedaj upravičene do solidarnostnih sredstev tiste občinske zdravstvene skupnosti, ki imajo enotno participacijo Tako je sedaj upravičena do solidarnostnih sredstev tudi naša skupnost, ki bi po merilih prejšnjega sporazuma sicer izpadla.
Ko so delegati obravnavali gradivo za skupščino Zdravstvene skupnosti Slovenije, so delegati predlagali, naj se zmanjša posteljni fond bolnišničnega varstva. Odvečne zmogljivosti naj bi namenili zavarovancem in občanom, ki potrebujejo posebno nego, pa nimajo možnosti za sprejem v bonišnico ali dom za ostarele za določen čas. Predlagali so tudi gradnjo termalnega kopališča v Vasenem za zavarovance in druge občane z območja Gorenjske.
Po živahni razpravi so delegati sprejeli predlog začasnega sklepa o ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo, s katerim so določili načine in postopke za ugotavljanje začasne zadržanosti od dela, izvedenske organe in organe, ki odločajo o pravicah do socialne varnosti v zvezi s tem. Imenovali so tudi odbor za varstvo pravic uporabnikov.
Strokovna pojasnila o aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti delegatov niso zadovoljila, zato so sprejem aneksa odložili.
Delegati so na skupščini sprejeli sklep o združitvi Občinske
zdravstvene skupnosti Kamnik v Medobčinsko zdravstveno skupnost Ljubljana, niso pa se strinjali s podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za nemoteno poslovanje kliničnega centra.
Samoupravni sporazum o izvajanju mladinskih delovnih akcij, s katerim se občinska zdravstvena skupnost zavezuje, da bo opravila zdravstvene preglede udeležencev mladinskih delovnih akcij, jim nudila zdravstveno varstvo in najnujnejšo opremo za prvo pomoč, so delegati sprejeli.
skupščina samoupravne komunalne
skupnosti
(22. aprila 1980)
Delegati so sprejeli poročila o delu odborov skupnosti od decembra 1979 do marca 1980. Izvršni in gradbeni odbor komunalne skupnosti sta skrbela za nemoteno uresničevanje načrtov skupnosti. Prizadevala sta si predvsem za gradnjo obvozne ceste, nadaljnji razvoj centralne čistilne naprave, za pripravo srednjeročnega razvojnega načrta, za komunalno ureditev industrijske cone, za komunalno ureditev v Komendi, na Jeranovem in Perovem, razreševanje problematike v zvezi z gradnjo avtobusne postaje v Kamniku in drugo.
Ko so delegati sprejemali finančno poročilo in zaključni račun samoupravne komunalne skupnosti za leto 1979, so menili, da je vprašljiva poraba viškov vodarine za razširjeno reprodukcijo, da bi morala nekatere postavke biti bolj razčlenjene in tako bolj razumljive delegatom. Samoupravna komunalna skupnost razpolaga z zelo velikimi sredstvi in zato je družbi odgovorna, da s temi sredstvi gospodari racionalno.
V razpravi o predlogu plana skupnosti za leto 1980 so delegati imeli pripombe na to, da sedanji način financiranja povzroča, da so manj razvite krajevne skupnosti še manj razvite in da bo potrebno določiti kriterije za razmerje med prispevki komunalne skupnosti in krajevne skupnosti glede na razvitost krajevne skupnosti. Pozdravili so boljše povezovanje krajevnih in komunalne skupnosti ter opozorili, da imajo seveda prednost primarne komunalne naprave, vendar pa ne smemo pozabiti urejati tudi sekundarne. Ker mnoge temeljne organizacije združenega dela še niso podpisale samoupravnega sporazuma o virih, združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalne dejavnosti v občini Kamnik, obstoja nevarnost, da program komunalne skupnosti za letošnje leto ne bo v celoti uresničen. Zato so delegati sklenili, naj v temeljnih organizacijah združenega dela ponovno proučijo možnost podpisa tega dokumenta.
Delegati so na seji zavrnili predlog o zvišanju cen komunalnih storitev, ker je bil predlog premalo utemeljen. O predlogu bodo ponovno razpravljali na naslednji seji skupščine.
Predsedstvo občinske konference SZDL je na svoji zadnji seji obravnavalo delovno gradivo za pripravo odloka o pokopališkem redu In odloka o javnih pogrebnih svečanostih na območju nase občine. Oba odloka naj bi sprejeli po široki in demokratični javni razpravi, v kateri naj bi delovni ljudje in občani oblikovali čim več predlogov in pobud. Zato objavljamo pripravljena izhodišča za oblikovanje obeh odlokov, Id ne prinašata bistvenih sprememb v dosedanje upravljanje pokopališč in pogrebne svečanosti, saj so v delovnem gradivu zajeti že uveljavljeni običaji.
TEZE ZA IZDAJO ODLOKA o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine kamnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa pokopališki red, ki velja za pokopališča na območju občine Kamnik.
2. člen
Na območju občine Kamnik so pokopališča v naslednjih krajih: Motrtik, Špitalič, Zg. Tuhinj, Šmartno v Tuhinju, Vranja peč, Nevlje, Stranje, Gozd, Tunjice, Podgorje, Komenda, Mekinje, Kamnik in Sela pri Kamniku.
3. člen
Okoliši pokopališč ostanejo nespremenjeni ob uveljavitvi odloka. Ob ukinitvi ali zgraditvi novega pokopališča določi nove okoliše pokopališč pristojni upravni organ za komunalne zadeve v soglasju s sanitarno inšpekcijo in prizadetimi krajevnimi skupnostmi.
4. člen
Pokopališča na območju občine Kamnik spadajo med komunalno sanitarne naprave, ki so namenjene za pokopavanje umrlih oseb, ne glede na veroizpoved, narodnost in raso.
5. člen
Pokopališko in pogrebno dejavnost opravlja kot dejavnost posebnega družbenega pomena Samoupravna komunalna interesna skupnost Kamnik, s posameznimi objekti in napravami pa gospodari Komunalno podjetje Kamnik (v nadaljnjem besedilu: uprav-Ijalec).
6. člen
Pokopališči v Kamniku in Mekinjah upravlja Komunalno podjetje Kamnik, Samoupravna komunalna interesna skupnost Kamnik pa lahko prepusti določeno dejavnost krajevni skupnosti, v kateri je pokopališče.
C
PRILOGA ZA DELEGATE
7. člen
Administrativno in finančno poslovanje pokopališč"vodi Komunalno podjetje Kamnik za svoja pokopališča samostojno, krajevne skupnosti pa preko svojega računovodstva.
8. člen
Na pokopališču se pokopava
- pokojnike, ki so imeli stalno bivališče v okolišu, za katero je pokopališče namenjeno, razen tistih, ki so izrazili željo, da želijo biti pokopani na drugem pokopališču, ali če tako želijo svojci
- pokojnike, ki so imeli stalno bivališče izven okoliša, za katerega je pokopališče namenjeno, če dovoli pokop upravljalec
- pokojnike brez stalnega bivališča, če so umrli v občini.
9. člen
Pokop mora biti najkasneje v 24. urah od dneva smrti oziroma najdbe trupla prijavljen upravljalcu, hkrati je treba predložiti dokumente o smrti pokojnika. Naročnik pokopa se mora ob prijavi pokopa dogovoriti o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah. Pokop morajo prijaviti tiste osebe, ki so po zakonu o matičnih knjigah (Ur. list SRS, št. 16/74) dolžne prijaviti smrt. Rok iz prejšnjega odstavka tega člena ne velja za primere iz 1. odstavka tega odloka.
10. člen
Upravljalec vodi načrt pokopališča z razporeditvijo na polja oziroma terase, vrste in grobove, evidenco grobov z izkazom pokopanih oseb in datumom pokopa ter seznam najemnikov grobov.
11. člen
Če ima pokopališče urejene mrliške vežice, je obvezno polaganje pokojnikov na mrtvaški oder v mrliški veži na pokopališču. Na željo pokojnika ali njegovih svojcev pa se na mrtvaški oder v mrliški veži položi tudi pokojnika, ki je umrl kje drugje. Le v izjemnih primerih lahko ležijo umrli na območju iz 1. odstavka tega člena na mrtvaškem odru doma. Za izjemen primer štejejo elementarne in druge nezgode ter zasedenost mrliške veže. Dovoljenje o tem izda organ upravljalca pokopališča. V vseh vaških naseljih, kjer pokopališča še nimajo mrliških vežic, lahko ležijo umrli na svojem domu. Za prevoz umrlih se uporablja posebno zaprto vozilo. V primeru, da uporaba tega vozila ni možna (hriboviti predeli, vremenske razmere, stanje cest ipd.) pa se lahko uporabi tudi drugo primerno vozilo.
ii. pravice in dolžnosti upravljalca
12. člen
Upravljalec:
1. Organizira pogrebno službo, ki opravlja pokope, izkope in prekope mrličev
2. Ugotavlja, če so predloženi mrliški dokumenti
3. Določa mesto, dan in uro pokopa v sporazumu z naročnikom
4. Določa pristojbine za grobove, grobnice, pogrebne in druge pokopališke storitve v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine.
V obstoječih grobovih in grobnicah duhovnikov in redovnikov se pristojbine za najem na zaračunavajo.
Prepovedano je postavljanje spomenikov na zidove cerkva in kapelic na pokopališču.
V krajšem presledku ni dovoljeno polaganje krst v grob drugo na drugo, če ta ni bil dovolj poglobljen.
5. Izdeluje predračune dohodkov in izdatkov in vodi finančno poslovanje
6. Objavlja na krajevno običajen način pokope, izkope in prekope mrličev
7. Oddaja prostore za grobove in grobnice in vodi register sklenjenih pogodb
8. Daje soglasje k načrtom za ureditev grobov in postavitev nagrobnih spomenikov
9. Skrbi za red in čistočo na pokopališču ter za vzdrževanje zelenic, ograj, objektov in naprav
10. Opravlja ustrezna dela v zvezi s smrtno ponesrečenimi in tragično preminulimi občani
11. Opravlja pogrebne svečanosti v skladu z odlokom, o javnih pogrebnih svečanostih.
12. Opravlja pogrebna opravila v zvezi z ureditvijo mrliča
13. Opravlja druge naloge po veljavnih predpisih in sklepih pristojnih organov.
m. vrste grobov in način pokopava-nja
13. člen
Na pokopališčih so grobovi take vrste in oblike, kot jih dopušča načrt pokopališča. Grobovi so lahko:
a) vrstni grobovi
b) enojni grobovi, dvojni oziroma družinski grobovi in grobišča
c) žarni grobovi
d) skupna grobišča
Prostore in velikost grobov odreja in določa upravljalec.
Za pokopališči v Kamniku in Mekinjah določa upravljalec na novem delu terase samb enojne grobove, v primeru družinske tragedije pa tudi dvojne.
14. člen
V vrstne grobove se pokojnike pokopava po vrstnem zaporedju. Vrstni grob se sprosti po predpisani mirovalni dobi. Upravljalec določi prostor za vrstni grob. Gredico med grobovi urejajo najemniki.
15. člen
Za enojne grobove, dvojne oziroma družinske grobove in grobišča veljajo isti pogoji, kot za vrstne grobove.
16. člen
Vsi grobovi iz 14. in 15. člena tega odloka so poglobljeni, tako da je v njih možnih več zaporednih pokopov.
17. člen
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih ali v obstoječih grobovih in grobnicah. Žare s pepelom umrlih se lahko shranjujejo tudi na tistih pokopališčih, kjer se klasični pokopi umrlih ne vršijo več, pokopališča pa so vzdrževana.
18. člen
Skupna grobišča so določena za pokop občanov, ki so umrli v elementarnih in drugih nesrečah.
Skupna grobišča je treba redno in dostojno vzdrževati v skladu s krajevnimi navadami. Označena morajo biti s spomenikom ali drugim trajnim znamenjem.
19. člen
Za pokop mrličev in prekop grobov veljajo določila pravilnika o pogojih in načinu izkopavanja in prevoza mrličev (Ur. list SFRJ, št. 11/76).
20. člen
V obstoječe grobnice na pokopališčih se sme pokopavati le mrliče v kovinskih krstah ali v krstah iz trdega lesa s kovinskim vložkom. V druge grobove je dovoljen pokop v navadnih krstah iz mehkega ali trdega lesa.
iv. oddajanje grobov v najem
21. člen
Prostor za grobove oddaja upravljalec v skladu z ureditvenim načrtom. O oddaji groba skleneta upravljalec in zainteresirana oseba najemno pogodbo.
Najemna pogodba mora vsebovati:
a) čas uporabe groba,
b) rok in način ureditve,
c) višino in rok plačila nejemnine,
d) ukrepe v primeru neizpolnjevanja določil pogodbe. Pogodba se sklene le, če se zainteresirani obvežejo urediti grob v
roku enega leta ter grob redno vzdrževati.
Zbrana sredstva od najemnine grobov se sme uporabljati le za vzdrževanje in ureditev pokopališč.
22. člen
Grobovi se oddajajo v najem najmanj za 10 let. Pred potekom te dobe ima najemnik pravico najemno pogodbo ohraniti za najmanj enako obdobje, kot je bila prvotno sklenjena.
Upravljalec mora najmanj dva meseca pred potekom najemne dobe pismeno opozoriti najemnika, naj obnovi pogodbo in ga hkrati opozoriti na posledice, če pogodbe ne bo obnovil.
23. člen
Če se najemna pogodba, določena v 20. členu tega odloka, ne obnovi, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v 6. mesecih, sicer jo odstrani upravljalec na stroške najemnika.
Odstranjeno opremo hrani upravljalec 6 mesecev in jo po poteku te dobe lahko proda ali zavrže.
V primeru smrti najemnika groba, se odstranitev opreme groba odloži do določitve dediča. Če ta v dveh mesecih od dneva, ko je postal dedič, ne obnovi pogodbe, veljajo zanj določbe 1. in 2. odstavka tega člena.
24. člen
Za varstvo, urejanje in vzdrževanje grobišč in grobov borcev skrbi občinski upravni organ, pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov (Ur. list SRS, št. 4/78).
v. pravice in dolžnosti najemnikov grobov in obiskovalcev pokopališč
25. člen
Najemniki grobov in obiskovalci pokopališč
a) morajo:
- paziti, da ne poškodujejo grobov,
- redno vzdrževati grobove, kjer tega ne opravlja upravljalec,
- paziti, da ne onesnažijo grobov,
b) smejo:
- postavljati in odstraniti nagrobne spomenike le v soglasju z upravljalcem,
- saditi grmičevje in drevje samo z dovoljenjem upravljalca,
- odlagati smeti in odpadke samo na posebej določeno mesto na pokopališču.
26. člen
Na pokopališču se je treba obnašati s pieteto do umrlih. Prepovedano je zlasti:
- pisanje žaljivih napisov ali simbolov na pokopališču,
- prilaščanje predmetov, ki so na grobovih,
- nedostojno vedenje,
- stopanje ali hoja po grobovih,
- voditi pse in druge živali na pokopališče,
- uporabljati na pokopališčih prevozna sredstva, razen ročnih vozičkov,
- opravljati dela, ki ne služijo vzdrževanju groba,
- postavljati na grobove in na druge pokopališke objekte poškodovane ali neprimerne posode za cvetje,
- trganje cvetja in zelenja na tujih grobovih ali zelenicah Prepoved uporabe prevoznih sredstev na pokopališčih ne velja
za službena vozila upravljalca in potrebe pokopaliških sakralnih objektov. Upravljalec sme v upravičenih primerih dovoliti uporabo prevoznega sredstva na pokopališču tudi drugim osebam in organizacijam.
vi. ostale določbe
27. člen
Pokopi so dovoljeni vsak dan v dnevnem času. Pogrebe in pokope organizira in opravi upravljalec sporazumno z naročnikom.
28. člen
Kazenske določbe
TEZE ZA IZDAJO ODLOKA o javnih pogrebnih svečanostih na območju občine kamnik
1. člen
Na območju občine Kamnik se organizirajo javne pogrebne svečanosti v obsegu in na način, ki ga predpisuje ta odlok. Z njim se uveljavljajo in dopolnjujejo ustaljeni pogrebni običaji v občini Kamnik.
Javna pogrebna svečanost se ne organizira, če je pogreb na željo pokojnika ali najbjižjih svojcev v družinskem krogu.
2. člen
Za pokop članov Zveze združenj borcev NOV se poleg tega odloka uporablja tudi pravilnik občinskega odbora Zveze združenj' borcev NOV Kamnik o pogrebu članov Zveze združenj borcev1 NOV.
Za pokop članov družbenih organizacij in društev se uporabljajo pravila in običaji teh organizacij v skladu s tem odlokom.
3. člen
Na pokopališčih na območju občine Kamnik se opravljajo:
1. zemeljski pokop
2. žarni pokop
O načinu pogreba in pogrebnih svečanostih odloča volja pokojnika, ožjih svojcev ali naročnika pogreba v skladu z določili odloka.
4. člen t Udeleženci javne pogrebne svečanosti so osebe, ki se udeležijo T
pogreba v svojem imenu ali kot predstavniki drugih oseb, organizacij ali skupnosti.
Udeležencem javne pogrebne svečanosti se mora zagotoviti, da se lahko svobodno in nemoteno udeležijo javne pogrebne sveča- 4 nosti. „
5. člen
Od vsakega umrlega občana se na javni pogrebni svečanosti opravi poslovitev z govorom predstavnika družbene skupnosti ali na drug način, ki ga določi krajevna skupnost, v kateri je pokojnik L prebival oziroma naročnik pogreba. ;
6. člen j Fizična ali pravna oseba, ki je dolžna poskrbeti za pokop pokojnika, mora pogreb prijaviti upravljalcu pokopališča najpozneje 24 ur od dneva smrti oziroma od najdbe trupla. Pri tem mora navesti p tudi podatke, v kateri krajevni skupnosti je pokojnik prebival in v katerih organizacijah je delal ali bil njih član. v
7. člen
Javno pogrebno svečanost organizira upravljalec pokopališča, pri čemer upošteva željo pokojnika, najbližjih svojcev ali naročnika pogreba.
Pogrebna svečanost ne sme ogrožati javni red in mir, netiti sovraštvo ali nestrpnost, žaliti javno moralo ali omejevati svobo- n ščine in pravice drugih. \
Če upravljalec pokopališča ob organizaciji javne pogrebne svečanosti ugotoviti, da se s predlagano ali zahtevano obliko svečanosti kršijo načela iz prejšnjega odstavka, je ne dovoli in o svoji odločitvi takoj obvesti občinski upravni organ, ki je pristojen za | notranje zadeve. i
O javni pogrebni svečanosti obvesti upravljalec pokopališča o krajevno skupnost, kjer je pokojnik prebival in organizacije, v e katerih je delal oziroma bil njih član in jih povabi, da sodelujejo j pri javni pogrebni svečanosti. n
Pri tem upravljalec pokopališča opozori organizacije, da dolo- n čijo predstavnike, ki se bodo v imenu družbene skupnosti poslovili p od pokojnika.
8. člen
. Na željo pokojnika, najbližjih svojcev ali naročnika pogreba, se d lahko od pokojnika poslovi tudi predstavnik verske skupnosti, če n je naročnik pogreba zagotovil njegovo udeležbo. Krajevna skup- ti nost se lahko dogovori tudi z organizacijo, v kateri je pokojnik delal oziroma katere član je bil, da se njen predstavnik poslovi od pokojnika v imenu družbene skupnosti.
9. člen
Javna pogrebna svečanosti se začne z dvigom pokojnikove krste ali žare z. mrliškega odra. Pred začetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zaigra, zapoje ali predvaja žalostinka. Po uvodni žalo-stinki lahko sledi govor predstavnika družbene skupnosti. Za njim se razvrstijo morebitni ostali govorniki.
Če se opravlja tudi verski obred, sledi ta po končani svečanosti iz prvega odstavka tega člena.
10. člen
Pogrebni sprevod se oblikuje pri mrliški vežici, pri pokojnikovem domu ali na mestu, ki ga določi upravljalec pokopališča v skladu s krajevnimi običaji ter gre do groba na pokopališču.
Če je na željo pokojnika, njegovih ožjih svojcev ali naročnika pogrebna svečanost nadaljuje v prostoru ali na kraju, določenem za opravljanje verskega obreda ali pri verskem znamenju na pokopališču, vodja pogrebne svečanosti, zastavonoše in nosilci praporov, (odlikovanj in drugih priznanj pokojnika) zgotovijo, da zastave, prapori, (odlikovanja, priznanja) in uniformirano spremstvo počaka na zaključek verskega obreda.
-kamniški občan /19. maja 1980
9
V
PRILOGA ZA DELEGATE
D
Če javno pogrebno svečanost sestavlja tudi verski obred, krsto a'i žaro s posmrtnimi ostanki pa nosijo predstavniki družbenih °rganizacij ali društev, lahko ti ostanejo ob krsti ali žari tudi med verskim obredom.
11. člen
Pogrebni sprevod vodi vodja pogreba, ki je praviloma predstavnik upravljalca pokopališča, lahko pa tudi predstavnik družbene skupnosti ali pa odbor za organizacijo pogreba.
Sprevod se razvrsti takole: na čelu gre zastavonoša z državno ^tavo z žalnim trakom, če je pokojnik tuj državljan, je na čelu FTa zastava: nato se razvrstijo nosilci drugih zastav in praporov z 2alnimi trakovi, godba, pevci, nosilci vencev, odlikovanj in drugih Priznanj pokojnika, krsta s pokojnikom ali žara pokojnika, najožji svojci in sorodniki ter drugi udeleženci pogreba. Če se javne Pogrebne svečanosti udeležujejo enote oboroženih sil, milice ali 0rganizirane in uniformirane skupine, se te razporedijo na čelu Pogrebnega sprevoda oziroma na način, kot ga predpisujejo njihova pravila.
12. člen
Če so pri javni pogrebni svečanosti navzoči predstavniki verske skupnosti, gredo v sprevodu pred krsto ali žaro pokojnika. Verska obeležja in simboli so v tem pomenu uvrščena sredno pred predstavnike verske skupnosti.
13. člen
Ob prihodu pogrebnega sprevoda obstopijo grob svojci pokojnika, nosilci zastav, praporov, odlikovanj in drugih priznanj ter nosilci vencev. Za njim se razporedijo drugi udeleženci javne pogrebne svečanosti.
Ob polaganju krste ali žare v grob se opravi pozdrav z zastavami, prapori in drugimi simboli ter z žalno glasbo.
Ob grobu se od pokojnika poslovi predstavnik družbene skupnosti in drugi govorniki in nato sledi poslovitev s pesmijo.
Če je pri javni pogrebni svečanosti tudi verski obred, se ta opravi po ustaljeni krajevni navadi.
14. člen
Če sodeluje pri javnih pogrebnih svečanostih častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, izstrelijo častne salve pred zaključkom svečanosti. Pri tem mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote.
15. člen
Najkasneje v eni uri po odhodu udeležencev mora upravljalec pokoplišča grob zasuti in začasno primerno urediti.
16. člen
V primeru upepelitve je lahko javna pogrebna svečanost ob upepelitvi pokojnika ali po njej. V drugem primeru se smiselno uporabljajo določbe tega odloka.
17. člen
Kazenske določbe
Na podlagi določil 33. člena zakona o vzgoji in varstvu predšol-,a skih otrok (Ur. I. SRS št. 5/80) sprejema zbor uporabnikov in zbor ,j Izvajalcev skupščine skupnosti otroškega varstva občine Kamnik ,y naslednji
Pravilnik
o kriterijih in načinu sprejemanja
predšolskih otrok v vzgojno varstvene organizacije občine kamnik
1 1. člen
S tem pravilnikom so opredeljeni in opisani kriteriji ter pogoji 28 sprejem predšolskih otrok v starosti od 7 mesecev do 7 let v vse enote vzgojnovarstvenih organizacij občine Kamnik in v organizi-
1
ano varstvo na domu.
2. člen
Vzgojnovarstvena organizacija sprejema otroke v redne od-' delke enot, v varstvene družine, v posebne oddelke za otroke, motene v telesnem in duševnem razvoju.
! 3. člen
0 sprejemanju otrok v redne oddelke in v varstvene družine ' odloča komisija za sprejem otrok pri vzgojnovarstveni organizaciji. Komisijo imenuje svet WO. Komisija šteje 7 članov. Mandatna doba članov je 2 leti.
'   Delegate za člane komisije delegirajo:
\ 2 delegata - svet krajevne skupnosti oz. pristojni organ KS na 1 Področju, kjer je enota;
"   2 delegata - svet WO izmed delavcev WO, oz. po 1 delavca iz ^ke vzgojnovarstvene enote; 2 delegata - svet staršev WO;
1 delegata - skupnost otroškega varstva Kamnik.
4. člen
V vzgojnovarstveno organizacijo in v varstvo na domu se spreje-jnajo duševno in telesno zdravi otroci, praviloma iz okoliša, ki ga
pokriva.
5. člen
V oddelku za razvojno motene otroke sprejema na predlog strokovne komisije komisija za sprejem otrok. Komisija za razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki je °rganizirana pri občinski skupnosti socialnega skrbstva v skladu z ekonom o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov * motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ugotovi stopnjo motenosti in o tem izda izvid in mnenje. Za otroke, za katere izda mnenje strokovna komisija, se praviloma uporabljajo določbe tega Pravilnika.
Prijavo za sprejem otrok v WO vložijo starši ali zakonit 2-astopnik. Vlagatelj prijave je dolžan na opozorilo WO v roku 14 m predložiti manjkajoče listine oz. podatke (izvid o zdravstvenem stanju otroka itd.) V nasprotnem primeru bo komisija smatrala, da vlagatelj odstopa od vloge za sprejem.
7. člen
Prijave za sprejem otroka v WO sprejema WO skozi vse leto. Prejeto prijavo se vpiše v evidenco prijave in označi z zaporedno evilko. Prijave se po tem zaporedju obravnavajo.
8. člen
Ne glede na določila 3. člena tega pravilnika se lahko v redni delek WO sprejme otroka z lažjimi motnjami v telesnem in usevnem razvoju. Sprejem se opravi v sporazumu s pristojno
k°misijo (2 odstavek 3. člena), ve po preteku poskusne dobe 3 mesecev vzgojiteljski zbor
fSutOvi, da se otrok ne more vključiti v življenje in delo skupine er negativno vpliva na ostale otroke, predlaga strokovni komisiji
p razvrščanje otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju
Pri socialnem skrbstvu, da otroka napoti v drug primeren zavod ali
'ndividualno varstvo.
9. člen
Prednostni kriteriji za sprejem otrok v WO so naslendji: Otroci iz nepopolnih družin
Otroci iz socialno šibkih drušin. Pri tem se upošteva premo-<r\   0 stanje in mnenje pristojnega organa za socialno skrbstvo.
rientacija je cenzus za otroški dodatek). I 3- Otroci iz družin, ki imajo slabe stanovanjske razmere, funk-
cionalno neustrezna in preveč utesnjena stanovanja. (Zakon o stanovanjskih razmerjih).
4. Otroci staršev, ki zaradi socialnih ali zdravstveni indikacij niso sposobni primerno oskrbovati in vzgajati otroka za zdrav telesni in duševni razvoj. (Potrdilo organizacije za socialno skrbstva oz. zdravstvene službe).
5. Otroci, ki jim je bilo v skladu z zakonom o osnovni šoli, odloženo obiskovanje pouka v prvem razredu.
6. Otroci zadnje leto pred vstopom v osnovno šolo.
7. Otroci družin, kjer so trije ali več otrok v starosti do 12 let.
8. Otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
9. Otroci obojestransko zaposlenih staršev.
10. Otroci zaposlenih staršev, ki opravljajo posebno družbeno pomembno delo v izjemnih razmerah (63. člen zakona o družbenem varstvu otrok).
Organizacija združenega dela, ki je sofinancirala izgradnjo novih prostbrov za potrebe vzgoje in varstva otrok, ima za otroke članov delovne skupnosti prednost le za tolikšno število prostih mest, kot jih je financirala. Skupno število sme znašati največ toliko, kolikor znaša njihova udeležba v razmerju do celotnih stroškov za pridobitev novih prostorskih zmogljivosti. Kriterije za sprejem otrok delavcev iz take OZD določijo njihovi organi upravljanja. V primeru, da je v teh oddelkih več prostih mest, veljajo za ostale otroke ob sprejemu določila tega pravilnika.
11. člen
Komisija za sprejem otrok pri vzgojnovarstveni organizaciji dela na sejah.
Za organizacijo in pripravljanje gradiva za seje skrbi ravnatelj in izvaja sklepe komisije.
Komisija na prvi seji izvoli predsednika in namestnika predsednika. Seja je sklepčna, če je navzočih večina članov. Sklep je sprejet, če se zanj odloči večina članov.
12. člen
Seje komisije so javne.
Kadar komisija obravnava prijave družine, v kateri je takšno stanje, da bi poznavanje takih podatkov o stanju v družim lahko škodovalo ugledu družinske skupnosti, se javnost izključi.
Komisija ima seje najmanj dvakrat letno. Pred odločanjem o sprejemu ugotovi komisija število prostih mest in vloženih prijav. Na seji komisije se piše zapisnik. Zaključki iz zapisnika s seznamom sprejetih otrok morajo biti objavljeni v Kamniškem občanu.
Iz zaključkov zapisnika mora biti med drugim razvidno:
- ugotovitev o številu prostih mest po enotah oz. oddelkih,
- podatki o številu nerešenih vloženih prijav iz evidence WO,
- seznam otrok, ki so bili sprejeti v WO,
- seznam otrok s prioritetnim vrstnim redom (5 otrok več kot je prostih mest).
Sklep komisije o rešitvi prijave pošlje WO staršem.
13. člen
Starši so dolžni, da v roku, ki ga določi komisija za sprejem, pismeno potrdijo, da bodo otroka vključili v WO. V obvestilu o ugodni rešitvi prijave, ki ga prejmejo starši od WO, mora biti določen dan vključitve otroka v WO. Če starši ne pripeljejo otroka v WO določenega dne ali ne sporočijo zadržek pismeno, je pristojni organ v WO upravičen, da po osmih dneh od dneva določenega za vključitev otroka v WO ugotovi, da so starši umaknili prijavo. Pristojni organ WO ima na podlagi takšne ugotovitve pravico, da iz prioritetnega seznama vključi v WO otroka, ki je prvi na tem seznamu.
,   14. člen
Zoper sklep komisije za sprejem otrok v WO se lahko starši pritožijo na pristojni organ skupnosti otroškega varstva Kamnik v roku 30 dni od objave v Kamniškem občanu. Organ skupnosti otroškega varstva je dolžan, da odloči o pritožbi najkasneje v roku 30 dni od dneva prejema pritožbe.
15. člen
Pravilnik prične veljati osmi dan po objavi v Kamniškem občanu. Razlago iz tega pravilnika daje pristojni organ skupnosti otroškega varstva. Spremembe in dopolnitve tega pravilnika so možne po enakem postopku.
Marija Rot PREDSEDNICA SKUPŠČINE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA KAMNIK
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi 16. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih iz sred-, stev družbene pomoči
Javni natečaj
O zbiranju prosilcev-upravičencev za dodelitev družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik.
1. Upravičenci za dodelitev stanovanj so:
a) starejši občani, borci, upokojenci, vojaški in vojni invalidi ter delovni invalidi
b) mlade družine
c) družine in občani z nižjimi dohodki
2. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci:
a) starejši občani, borci, upokojenci, vojaški in vojni invalidi ter
delovni invalidi:
- da prosilec ali ožji član družine ni imetnik stanovanjske pravice na posameznem stanovanju;
- da prosilec ali ožji član družine ni lastnik ali solastnik primernega stanovanja, primerne stanovanjske hiše ali počitniške hišice;
- da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Kamnik
- da prosilec prispeva finančno soudeležbo
- da prosilec predloži mnenje Društva upokojencev oz. Društva invalidov ali ZZB NOV o rešitvi stanovanjskega vprašanja.
Prednost pri pridobitvi stanovanjske pravice ima prosilec, ki ima povprečni oz. nižji dohodek in slabše stanovanjske razmere.
b) Mlada družina:
- če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje ni preteklo več kot 5 let;
- če nobeden izmed zakoncev ni starejši od 35 let;
- matere samohranilke, če otrok živi pri njej in ga vzdržuje iz opravičenih razlogov;
- da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju;
- da nobeden od zakoncev ni lastnik oz. solastnik primernega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hišice;
- da ima vsaj eden od zakoncev stalno bivališče na območju občine Kamnik.
- da eden od zakoncev redno namensko varčuje pri poslovni banki za gradnjo ali nakup stanovanja najmanj 20% skupnega dohodka družine vsaj 6 mesecev pred natečajem ali enkratnim pologom v tej višini.
- da skupni dohodek prosilca in članov družine ne presega na člana družine mesečno 30% povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS
- da je zagotovljena administrativna prepoved na OD za do-govjreni znesek za varčevanje pri poslovni banki, kar mora potrditi tudi delovna organizacija, v kateri je prosilec zaposlen;
- da OZD, pri kateri sta zakonca zaposlena, jamči, da bo skupaj z njima rešila najpozneje v 7 letih njun stanovanjski problem.
Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo mlade družine, ki imajo povprečne oz. nižje dohodke, večje število otrok in slabše stanovanjske razmere.
Stanovanjska pravica se dodeljuje mladi družini za največ 7 let.
c) Družine in občani z nižjimi dohodki:
- če skupni dohodek prosilca in članov gospodinjstva ne presega mesečno 45% povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu
- če skupni dohodek samskega prosilca ne presega 70% povprečnega OD na zaposlenega v SRS za preteklo leto
- da prosilec ali ožji član družine ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju
- da prosilec ali ožji član družine ni lastnik ali solastnik stanovanja, ali stanovanjske hiše ali počitniške hišice
- da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Kamnik
- da prosilec prispeva finančno soudeležbo
3. Prosilci morajo k vlogi za natečaj predložiti:
- potrdilo o višini osebnega dohodka
- potrdilo o višini osebnega dohodka ostalih članov gospodinjstva
- potrdilo o stalnem bivališču na območju občine Kamnik
- pogodba o namenskem varčevanju pri poslovni banki
- potrdilo o zagotovljeni administrativni prepovedi na osebni dohodek (potrdilo DO v kateri je prosilec zaposlen)
- pogodbo o načinu rešitve stanovanjskega problema mlade družine (sklenjeno z delovno organizacijo, v kateri je prosilec zaposlen).
4. Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje, vloži prošnjo na posebnem obrazcu z ustreznimi dokazili in potrdili na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik.
(Nadaljevanje na 10. strani)
(Nadaljevanje s 9. strani)
Obrazce dobe prosilci na Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu SKG Kamnik, Steletova 8.
Prosilec mora svojo vlogo poslati Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik, z upoštevanjem svojega statusa, preko OZD, KS, Društva upokojencev ali Skupnosti za socialno varstvo.
5. Upravičencem bo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik v letu 1980 dodelila 57 stanovanj v stanovanjskem bloku BI v stanovanjski soseski BS-6 Bakovnik in sicer:
- 1 dvoinpolsobno stanovanje
- 26 dvosobnih stanovanj
- 18 enoinpolsobnih stanovanj
- 12 enosobnih stanovanj
6. Prosilci morajo vložiti prošnje na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8. do vključno 8. 6.
198°- Danica VINŠEK
Predsednik IO SSS
DONU-Kamnik
TOZD TR1VAL ekonomist
Komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Kamnik
Štipendije
za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah za šolsko oziroma študijsko leto 1980/81 iz združenih sredstev organizacij združenega dela občine Kamnik.
I. Na razpis se lahko prijavijo učenci in študentje, ki imajo stalno bivališče v občini Kamnik in učenci ter študentje iz drugih republik, ki prejemajo štipendijo organizacij združenega dela v naši občini.
Mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1979 ni smel presegati 55% povprečnega neto osebnega dohodka za leto 1979, ki znaša 4,036,00 din. Pri prosilcih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi iz kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in davke iz katastrskega dohodka, se dohodek na člana družine izračuna tako, da se upošteva ugotovljeni katastrski dohodek za leto 1979, pomnožen s količnikom 5.
V okviru teh meril imajo za pridobitev štipendije iz združenih sredstev prednosti:
a) kandidati, ki se usmerjajo v poklice na osnovi srednjeročnih kadrovskih potreb občine:
Poklicne šole - kmetovalci, kovinarji, mizarji, zidarji, tesarji, monterji stavbnih instalacij, kemiki, strojni mehaniki, tekstilci, pleskarji, kuharji, natakarji, mehaniki 'IT naprav, električarji;
Srednje šole - strojni, metalurški, kemijski, geodetski, tekstilni, ekonomski, upravno-administrativni, medicinski, rudarski tehniki;
Višje šole - ekonomisti, pravniki, finančna smer VEKŠ, višje medicinske sestre in naslednje smeri pedagoških delavcev: matematika, fizika, telesna vzgoja, tehnična vzgoja, glasbena vzgoja in razredni pouk;
Visoke šole - dipl. ekonomisti, dipl. pravniki, dipl. strojni inženirji, dipl. elektro inženirji in naslednje smeri pedagoških delavcev: matematika, fizika, telesna vzgoja, SLO.
b) prosilci z boljšim učnim uspehom
c) prosilci, ki so po mnenju službe poklicnega usmerjanja za izbrano šolo ali poklic primernejši
d) otroci delavskih in kmečkih staršev
II. Pravilno izpolnjenemu obrazcu »Prijava za štipendiranje« (obrazec DZS 1,65 dobite v knjigarni) je potrebno priložiti:
- potrdilo o vpisu v šolo
- prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višje ali visokošolske organizacije združenega dela v opravljenih izpitih
- kandidati, ki prejemajo kadrovsko štipendijo (uveljavljanje razlike iz solidarnostnega sklada) morajo predložiti kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji.
Potrdila o vseh dohodkih staršev se morajo nanašati na leto 1979, razvidna mora biti tudi višina otroškega dodatka, če ga otrok prejema, oziroma ga ne prejema.
Če so starši upokojeni, priložijo odrezek od pokojnine za december 1979.
II. Kandidati morajo praviloma najprej zaprostiti za kadrovsko štipendijo. Štipendije iz združenih sredstev ne bodo podeljene, dokler ne bodo oddane vse kadrovske štipendije za izbrani poklic.
IV. Kandidati, ki prejemajo štipendijo organizacij združenega dela ali iz skladov pri samoupravnih interesnih skupnostih in njihova štipendija skupno z dohodkom na člana družine ne dosega minimalnih življenjskih stroškov, imajo pravico zaprositi za dopolnilno štipendijo iz združenih sredstev (razlika do priznanih življenjskih, stroškov).
V. Rok prijave: 30. avgust 1980
Prijave s prilogami sprejema strokovna služba skupnosti za zaposlovanje Kamnik.
RAZPIS ŠTIPENDIJ IN UČNIH MEST ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA TER SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
št.  št. učnih
OZD	poklic štipen.	mest
ABC KOČNA Kamnik	prodajalec tekstila	3
	prodajalec prehrambenih	8
	izdelkov	
	prodajalec	4
	elektrotehničnega	
	materiala	
	natakarica	6
TOZD PTT Domžale		
za enoto Kamnik	PTT manipulant	1
UTOK Kamnik	izdelovalec usnjene	10
	konfekcije	
	izdelovalec usnjene	
	galanterije	5
EMONA - MERKUR	prodajalec mešane	
PE Market Kamnik		1
	stroke	
Živilski kombinat ŽITO		
DE »Vesna« Kamnik	pek	1
	slaščičar	1
PLANIKA TOZD Trgovska mreža		
Kamnik	prodajalec	1
CENTRAL Kranj TOZD	natakar	1
Planinka		
	kuhar	1
SLOVENUA-ŠPORTprod. prodajalec		1
Kamnik		
SVILANIT Kamnik	dipl. pravnik 1	
DONIT-TOZD KEMOSTIK Kamnik DONIT-TOZD SVIT Kamnik
dipl. ekonomist dipl. strojni inženir dipl. ing. kemij. teh. ing. kemij. teh. strojni inženir strojni tehnik ekonomski tehnik kemijski tehnik ključavničar orodjar strugar
administrativni tehnik ključavničar
orodjar rezkalec brusilec
KEMIJSKA INDUSTRIJA dipl. ing. kemij. tehn. KAMNIK
(Teh. vojna akademija -
kemijske—tehnološka
smer)
dipl. ing. strojništva varnostni ing. organiz. dela (proizvodna smer) kemijski tehnik ekonomski tehnik kemijski procesničar strojni ključavničar kovinostrugar klepar
elektromehanik avtomehanik strojni ing.
TTTAN-TOZD ORODJARNA
strojni tehnik
orodjar
rezkalec
strugat
brusilec
TTTAN-DSSS dipl. ekonomist
ekonomist
dipl. ing. računalništva ing. organizacije proiz. varnostni ing.
TITAN-TOZD Vzdrževanje dipl. ing. strojništva
in energetika
strojni tehnik
dipl. elektro ing. -
elektronik
strojni ključavničar
strugar
rezkalec
elektrikar
TITAN-TOZD Ključavnice dipl. ing. strojništva ing. strojništva dipl. ing. kemije strojni ključavničar orodjar strugar
TTTAN-TOZD Livarna z    metalurški tehnik obdelavo
strojni tehnik dipl. ing. metalurgije kemijski laborant stavbni ključavničar pohištveni mizar
dipl. ing. lesarstva dipl. ing. strojništva lesarski tehnik tapetnik
strojni ključavničar ' klepar
avtomehanik
električar
kuhar
Lončarsko podjetje oblikovalec keramike
Komenda
Obrtno podjetje USLUGA čevljar Kamnik
tapetnik
krojač za moške obleke ARBORETUM Volčji potokparkovni vratar
ALPREM Kamnik STOL-TOZD Sedežno pohištvo
ABC DO »Delikatesa« TOZD MESO
SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK
GRADITELJ Kamnik
Živilska ind. ETA Kamnik
Zdravstveni dom Domžale, TOZD ZV Kamnik ZARJA Kamnik
RUDNIK KAOLINA Črna-Kamnik
DES Ljubljana-TOZD ELEKTRO Kamnik Skupnost otroškega varstva Občinska izobraževalna skup.
mesarN
mesar-klavničar mesar-predelovalec dipl. pravnik
višji uprav, delavec ekonomski tehnik dipl. ing. arhitekt dipl. ing. gradb. za visoke gradnje
gradbeni tehnik za visoko gradnjo gradbeni delovodja zidar tesar
obratovni električar ključavničar zidar za zid. in omet. kemijski tehnik ekonomski tehnik zobozdr. asistent
strojni tehnik ekonomist ključavničar monter ogrev. naprav monter klima naprav monter vodov, naprav elektroinstalater pleskar
ekonomski tehnik rudarski nadzornik dipl. ing. rudarstva ključavničar obrat, električar elektromonter
vzgojiteljica učitelj razred, pouka učitelj teh. pouka učitelj glasb, pouka učitelj mat., fizike OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK Vrtačič Tone, Ul. F.Berganta stavbni klepar 3, Kamnik
Marin Jože, Glavarjeva 36, strojni ključavničar Komenda
Burger ing. Franc, Žeje 8/a, elektromehanik Komenda
Zavrl Marjan, Podgorska pot soboslikar-pleskar 13, Kamnik
Plevel Vilko, Moste n.h., tesar Komenda
Štebe Franc, Komenda, Žeje tesar 12
1 1 1
3 3 10
20 12
20 20 2 2
10
2 11 5 5 6 1
1 1
1
2 1 1
Kos Srečo, Slatnarjeva S, zidar Kamnik
Šuštar Janez, Loke 15, Laze vmizar Tuhinju
Cibašek Zdeno, Moste 87/a, mizar Komenda
Jeraj Rudolf, Gora 28/a, mizar Komenda
Crnkovič Franc, Moste 45/a, ključavničar-orodjar Komenda
Crnkovič Darko, Moste 45/a,ključavničar-orodjar Komenda
Kotnik Marjan, Markovo 10, vodovodni instalater Kamnik
Kovačič Drago, Kersnikova vodovodni instalater 7, Kamnik
Grašič Valentin, Šmarca 72, strojni ključavničar Kamnik
Hribar Viktor, Križ 37,       strojni ključavničar Komenda
Škrabar Konrad, Podgorje    vodovodni instalater 30/a, Kamnik
Kovačič Drago, Moste 62, avtoličar Komenda
Plahutnik Zvone, Novi trg soboslikar-pleskar 20, Kamnik
Ulčar Pavel, Vrhpolje 68/a, monter ogrev. naprav Kamnik
Špenko Cirila, Moste 93, pletilja Komenda
Plahuta Milan, Loke 10, Lazemizar v Tuhinju
Petek Ciril, Križ 59/b, avtomehanik Komenda
Štele Franc, Gora 2, mizar Komenda
Sitar Olga, Medvedova 24,   ženski frizer Kamnik
Plut-Mali Milica, Kidričeva ženski frizer 24, Kamnik
Rok prijav je 10. oziroma 15. julij 1980. Za podrobnejše informacije naj kandidati povprašajo v delovnih organizacijah.
Izvršili odbor skupne komisije podpisnic Samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Kamnik
objavlja
Razpis
Skupščine Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok dela* cev SR Slovenije za šolsko leto 1980/81
50 štipendij za mlade delavce, ki se vključujejo v izobraževanje iz dela
50 štipendij za mlade delavce za izobraževanje ob delu
50 štipendij za otroke delavcev - učence srednjih šol
50 štipendij za otroke delavcev - študente visokih šol
KANDIDATI ZA PODELITEV .ŠTIPENDIJ MORAJO IZPOLNJf
VATI NASLEDNJE POGOJE:
A Mladi delavci:
- da imajo najmanj dve leti delovnih izkušenj (delovne dobe),
- dokazujejo pri svojem poklicnem delu posebno nadarjenost in prizadet nost (doseganje nadpoprečnih delovnih rezultatov, inovacije, dosedanj1 izpopolnjevanje),
- aktivno delajo v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah in druš tvih, samoupravnih organih in skupnostih,
- se odločajo za usmerjeno izobraževanje v skladu s kadrovskimi potrebam organizacij združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami i< skupnostmi,
- niso starejši od 30 let. B. Otroci delavcev:
- če so vpisani v srednjo, višjo in visoko šolo
- dosegajo v srednjih šolah praviloma odličen uspeh
- dosegajo na višji in visoki šoli poprečno oceno 8 oziroma nadpoprečrf študijske uspehe, kar mora potrditi svet visokošolske delovne organizacij'
- aktivno delajo v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah in drul tvih, samoupravnih organih in skupnostih.
Za prvi letnik srednjih šol se štipendije ne podeljujejo. POSTOPEK ZA PODELITEV ŠTIPENDIJ
Kandidate za štipendije Titovega sklada evidentirajo in predlagajo do 3* junija 1980:
- samoupravni organi organizacij združenega dela in drugih samoupravni organizacij in skupnosti
- organi družbenopolitičnih organizacij
- samoupravne interesne skupnosti
- krajevne skupnosti in
- vzgojnoizobraževalne organizacije. Predloge pošljite na naslov: Izvršni odbor skupne komisije podpisnic sam" upravnega sporazuma o štipendiranju v občini, Kamnik, Titov trg 1.
polna cena   regres, cen8 1.540,0«
2.008,00
1.785,75
2.725,00
1.400,(0 1.960,0«
Občinska Zveza prijateljev mladine občine Kamnik organizif* med počitnicami letovanje šolarjev in predšolskih otrok v posezof* v počitniškem domu v Savudriji in letovišču Debeli rtič. Posamezne izmene so:
I. Debeli rtič (11 dni) od 9. 8. do 20. 8. 1980
II. Debeli rtič (10 dni) od 20. 8. do 30. 8. 1980
III. Savudrija (14 dni) od 5. 8. do 20. 8. 1980
IV. Debeli rtič (14 dni) PREDŠOLSKI od 30. 8. do 13. 9. 1980
Del sredstev za regresiranje cene letovanja smo uspeli dobiti o<> občinske SIS otroškega varstva in občinske skupnosti socialnega skrbstva v Kamniku. Starši, ki prejemajo otroške dodatke in imaj" stalno bivališče v občini Kamnik, lahko zaprosijo še za dodatn1 regres. Skupaj s prijavo za letovanje pa morajo priložiti potrdil* vseh zaposlenih družinskih članov o višini povprečnega mesečnega dohodka.
Spodnjo prijavo izpolnite najkasneje do 25. maja 1980 in j" oddajte v šoli ali v vrtcu.
2.025,00 1.960,0«
PRIJAVNICA
PRIMEKIN IME
rojen-a _
Stanujoč
prijavljam zgoraj podpisanega sina-hčerko, učenca-ko
razreda osn. šole _
Za letovanje v -
izmena od -—
do _
Stroške letovanja plačam sam prosim za regres ustrezno obkrožite Podpis staršev:
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik objavlja na podlagi določil Pravilnika o upravljanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi za usmerjeno organizirano stanovanjsko gradnjo v občini Kamnik
Javni razpis
o zbiranju prosilcev za posojila za nakup stanovanj etažne lastnine in posojila za gradnjo, dograditev in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš. Na razpolago je 9,000.000,00 din za dobo 15 let in s 3% obrestno mero.
Upravičenec do posojila je lahko vsak občan, ki izpolnjuje naslednje pogoje razpisa:
a) POSOJILO ZA NAKUP STANOVANJ ETAŽNE LASTNINE:
- da kupuje stanovanje, ki ga gradbena organizacija nudi za trg v občini Kamnik
- da predloži predkupno pogodbo
- da dobi od delovne organizacije, v kateri je zaposlen, pristanek za najetje posojila
- da sodeluje pri nakupu stanovanja z najmanj 40% lastno udeležbo
- za lastno udeležbo se štejejo prosilčeva sredstva in krediti na privarčevana sredstva
b) POSOJILA ZA GRADNJO, DOGRADITEV IN ADAPTACIJO STANOVANJSKIH HIŠ:
- da gradi na območju občine Kamnik
- da je lastna udeležba prosilca s sredstvi najmanj do tretje faze ali dograjena in plačana tretja faza
- da predloži dokazilo banke, da ima zagotovljena sredstva do tretje faze
- da je za najetje posojila kreditno sposoben
- da predloži gradbeno dovoljenje ter potrdilo o lastništvu ali potrdilo o priglasitvi del
- da se zaveže dokončati gradnjo stanovanjske hiše do pogodbeno dogovorjenega roka.
Posojilo je treba izkoristiti v roku enega leta od odobritve.
Prosilci morajo svoje prošnje vložiti do 8. 6. 1980 z zahtevanimi dokazili na Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik, Steletova 8, pod oznako »posojila za nakup stanovanj« ali »posojila za gradnjo, dograditev in adaptacijo stanovanjskih hiš«.
Obrazce za prošnje je potrebno dvigniti na Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu Kamnik, Steletova 8.
Danica VINŠEK, predsednik Izvršilnega odbora SSS občine Kamnik
Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik
razpisuje
na podlagi določil Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS štev. 24/77) in sklepa seje izvršnega odbora Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik naslednje
Javni natečaj
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo visokopritličnih stanovanjskih hiš na območju zazidalnega načrta Komenda II. v k. o. Kaplja vas in izseka zazidalnega načrta Novi trg in sicer:
- pare. št. 820/21 travnik v izmeri 652 m2
- pare. št. 820/22 travnik v izmeri 631 m2
- pare. št. 820/23 travnik v izmeri 632 m2
- pare. št. 820/28 travnik v izmeri 704 m2 vse k. o. Kamnik
- pare. št. 70/6 njiva v izmeri 1358 m2 k. o. Kaplja vas.
1. Rok za pričetek gradnje je šest mesecev po pridobitvi zemljišča, rok za dokončanje pa tri leta.
2. Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 73,70 din za m2.
3. Izklicna cena stroškov za komunalno urejanje znaša za stavbno parcelo v Novem trgu 251.360,00 din.
Izklicna cena stroškov za komunalno urejanje znaša za stavbno parcelo v Komendi 249.890,00 din.
V stroških komunalne ureditve so zajeti: makadamska cesta, omogočen priključek na kanalizacijo, vodovod in nizkonapetostni kabelski priključek.
4. Stroški glavnega projekta stanovanjske hiše in stroški izdelave lokacijske dokumentacije znašajo 14.000 din.
5. V stroških komunalnega urejanja ni vštet prispevek za vodni sklad in prispevek za spremembo namembnosti stavbnega zemljišča.
6. Ugodnejši ponudnik je, kdor ponudi večjo ponudbeno ceno za stroške komunalnega urejanja.
7. Rok za plačilo odškodnine za pravico uporabe za stavbno zemljišče in stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča je najpozneje 20 dni po pravni veljavnosti pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča. Stroški lokacijsko tehnične dokumentacije pa se poravnajo ob prevzemu le-te.
8. Nastop posesti zemljišč, ki so predmet javnega natečaja, bo mogoč v treh mesecih po pravnoveljavnosti pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
9. Vsak ponudnik mora plačati varščino v višini 10% od vrednosti zemljišča in izklicne cene stroškov komunalnega opremljanja na žiro račun št. 50140-662-24011 - Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik, do vključno 5. 6. 1980.
10. Pridobitelju zemljišča se varščina šteje v kupnino, ostalim udeležencem, ki niso uspeli na javnem natečaju, pa se varščina vrne brez obresti.
11. Če pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, se mu varščina ne vrne.
12. Pri plačilu stroškov komunalnega opremljanja imajo posebne ugodnosti - možnost dalšega odplačevanja kupnine, ponudniki z nizkimi osebnimi dohodki, borci NOB, ter tisti, ki imajo slabe stanovanjske, delovne in socialne razmere.
13. Ugodnost daljšega odplačevanja kupnine priznava - če pridobitelj zemljišča to zahteva in predloži dokaze - Izvršni odbor Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik v skladu z določili Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Kamnik.
14. Rok dokončnega komunalnega opremljanja se določi,s pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča.
15. Zoper odločitev o oddaji stavbnega zemljišča lahko vsak, ki se je udeležil javnega natečaja, vloži v roku 15 dni od dneva, ko je sprejel obvestilo, ugovor na Izvršni odbor Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik.
Pismene ponudbe je treba predložiti do vključno 5. 6. 1980 ali priporočeno po pošti na naslov:
STANOVANJSKO  IN  KOMUNALNO GOSPODARSTVO SKG p. o. KAMNIK, Steletova 8, 61240 KAMNIK p. p. 7. Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici z oznako »JAVNI NATEČAJ«.
Vsi ponudniki se lahko udeležijo odpiranja ponudb, ki bo v torek, 10. 6. 1980 ob 8. uri v prostorih Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG p. o., Kamnik, Steletova 8. Vse informacije dobite na Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu SKG p. o. Kamnik, Steletova 8. oziroma po telefonu št. 831-067.
ETA - živilska industrija Kamnik
potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti večje število delavk
Osebni dohodek od 5.000 do 6.000 dinarjev Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovskem oddelku delovne organizacije, kjer bodo dobili tudi podrobnejše informacije.
Vabimo tudi učence in dijake, da se udeleže počitniškega dela v naši delovni organizaciji. Za opravljeno delo nudimo soliden zaslužek.
Zahvala
Ob smrti našega dragega moža, očeta in brata
Antona Lipovška
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno
se zahvaljujemo delovni organizaciji Slovenija ceste za poslovilne besede ter sorodnikom in sosedom za pomoč. Hvala duhovščini za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči:
Žena Anica, sin Danilo, brat Franc in drugo sorodstvo Špitalič, 6. maja 1980
Mesečna kronika
Kdo je močnejši
April je minil v znamenju snega, precejšnje moče, sicer pa v znamenju pretepov, družinskih »spetirov«, tatvinah koles, zmi-kavtstvom v trgovinah in seveda prometnih nesreč. Čeprav je april za en dan krajši od marca, pa je bilo aprila vendarle zabeleženih več kršitev javnega reda in miru, več kaznivih dejanj in manj prometnih nesreč, vendarle s hujšimi posledicami. Začuda je Prvi april minil brez večjih pre-tresljajev, potem se je pa začelo.
JAVNI RED IN MIR
Po horoskopu prevladujejo v aprilu ovni in nekaj bikov, pa je morda tu iskati vzrok, da je bilo v preteklem mesecu zabeleženih kar devetintrideset (39) prekrškov zoper javni red. Prevladujejo pretepi, saj so si občani kar sedemnajstkrat skočili v lase, nosove in čeljusti. Javni red in mir sta bila kršena tudi v desetih družinskih sporih, kjer je bilo dokazovanja, kdo ima bolj in najbolj prav, vse preveč. Tako dokazovanje pa moti sosede in tudi posledice pušča. Nič novega ne bo napisanega, če zapišemo, da je bilo največkrat vroče v gostinskih lokalih - 17 primerov, sledijo pa jim stanovanjski prostori -15 primerov. Prizorišče ostalih sedem primerov pa je bila cesta, avtobusna postaja, travniki idr.
4. 4. je ob 00.25 uri Brane P. iz Kamnika Pod skalco brez vzroka z roko udaril po nosu in zobeh Dušana Ž. iz Tunjic. Bolje bi bilo, da bi zapel tisto »Izidor ov-čice pase«. Bi se vsaj koledarsko" ujemalo, tako pa je isti Brane že čez dva dni ob 20.35 uri v Mitnici nadlegoval goste in jih silil k pretepu. Enega je menda nič kaj nežno »pošlatal. Pogumni možakar jo je pred prihodom mož v modrem pobrisal. Sodniku za prekrške je njegov naslov že dobro znan.
10. 4. so se malo po 19. uri stepli sosedje Franc S. iz Gmaj-nice in Franc Š. iz Mlake. Zaradi udarcev od vil in ročice od voza so Franca Š. in Cilko S. s telesni-
mi poškodbami in avtombilom odpeljali na »krpanje«. Dobri sosedski odnosi.
13. 4. so ob 15.30 uprizorili na avtobusni postaji v Kamniku nedeljsko popoldne Kemal S., Zafir H., Rasim L, Malic M., Husein Š. in Fiko G. s Cankarjeve ter Nazif Š. iz Vrhpolja. Po skupinski ro-koborbi jih čakajo individualne položnice.
Istega dne je Hasim L. s Kidričeve kar dvakrat doma razgrajal in grozil ženi, dokler ga niso ob 18. uri možje postave postavili na hladno do iztreznitve.
Da se nedelja ne bi končala preveč mirno, so poskrbeli Rifet M., Ademi Z., Defer A. in Šečer A. iz Most, ki so se ob 23. uri stepli v Mostah Pri Olgi. Lunca je videla, miličniki tudi, sodnik za prekrške pa uraduje podnevi.
14. 4. je ob 23.50 uprizoril cirkus voznik temno rdečega spačka. Za prizorišče si je izbral Tunjiško in Medvedovo ulico ter Fužine. Pri tej svoji nočni akciji se je zaletel v parkiranega fička ter ga poškodoval in jo takoj zatem pobrisal. Menda je že zbranih toliko podatkov, da bo mladi divjak povrnil škodo in plačal za nepotreben hrup ob neprimeni uri.
VLOMI IN TATVINE
Od sedemindvajset (27) kaznivih dejanj, storjenih v aprilu, jih odpade kar enajst na krajo koles, od katerih jih je nekaj že najdenih. Kaže, da gre za kolesa, ki si jih nekateri izposojajo za vožnjo od enega konca Kamnika na drugi konec. V mesecu aprilu je zabeleženih tudi precej tatvin po trgovinah, kjer so nekateri nakladali mimo košarice parfum, kolonjsko vodo, nogavice, bonbone, vinjak, pa tudi kavo - le kje so jo staknili? Seznam drugih prdmetov, ki so menjali lastnike, je precej dolg, zato naj jih naštejemo le nekaj: 100 litrov nafte, rezervni deli buldožerja, betonski mešalec, samokolnica, betonsko železo, mreža za sejanje peska, orodje, smuči itd. Sezona prihaja! Med drugim so neznanci
odnesli tudi okrasne rastline izpred Izobraževalnega centra Rudolfa Maistra. V preteklem mesecu so miličniki izsledili tudi dve skupini, ki sta zbirali motorje, rezervne dele za motorje, avto dele in drugo. V eni od teh skupin so bili tudi trije mladoletniki, ki pa so že pravi mojstri na področju mehanike. Delo za starše in socialno službo! PROMETNE NESREČE
Prometnih nesreč se je v aprilu pripetilo neznatno manj kot mesec poprej, posledice teh nesreč pa so bile znatno težje. V devetnajstih prometnih nesrečah je ena oseba izgubila življenje, devet jih je zadobilo hujše, sedem pa lažje telesne poškodbe. Le v petih primerih je nastala samo materialna škoda. Med udeleženci je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov - 17, pet kolesarjev, 6 pešcev (med njimi 2 OTROKA). Vzroki prometnih nesreč so bili različni. Največkrat pa je omenjena hitrost, nepravilno vključevanje v promet iz stranskih cest, prehitevanje in vinjenost. Pri udeleženih kolesarjih in pešcih pa je vse pogosteje zaslediti:
- nenadoma zavil v levo;
- nenadoma stopil pred avto. Najbolj kritični čas za promet-
. ne nesreče je bil v aprilu med 17. in 21. uro, najpogostejše nesreče pa so bile na Ljubljanski cesti in Duplici. Dve prometni nesreči sta se pripetili na prehodu za pešce.
11. 4. je ob 13.50 v Buču kolesar Pavle V. iz Buča nenadoma zapeljal pred tovornjak, ki ga je vozil Franc Ž. iz Ogrinčeve. Kljub zaviranju tovornjaka je bil kolesar težko poškodovan.
16. 4. je ob 5.45 na Ljubljanski cesti pešec Simon M. izžu-pančičeve nenadoma stopil pred osebni avtomobil, ki ga je vozil Jože S. sTunjiške. Pešec je zado-bil hude telesne poškodbe.
Istega dne je ob 19.30 uri prav tako na Ljubljanski cesti pešec Janez S. iz Šmarce nenadoma stopil pred osebni avtomobil, ki
ga je vozil Ivan G. iz Domžal. Posledica te prometne nesreče so bile hude telesne poškodbe pešca.
18. 4. je ob 15.50 kolesar Andrej D. s Cankarjeve zbil dva pešca na prehodu za pešce pred kavarno Veronika. K sreči je ostalo vse brez posledic.
21. 4. je ob 15.20 voznik osebnega avtomobila Franc V. iz Ne-velj zadel otroka na prehodu za pešce na Ljubljanski cesti. Otrok jo je k sreči odnesel brez telesnih poškodb.
26. 4. je ob 3.40 zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste, ki vodi iz Starega gradu, voznik osebnega avtomobila Mirko Š. iz Podgorja. Voznik in štirje sopotniki so bili pri tem težje poškodovani.
Tega dne se je ob 14. uri zaradi neprimerne hitrosti zaletel v nasproti vozeči osebni avto na Duplici voznik osebnega avtomobila Jože K. iz Duplice. V tej nesreči so bile tri osebe lažje, ena pa težja poškodovana.
POHVALNO
Tudi v preteklem mesecu se je na Postaji milice znašlo precej predmetov, od denarnic z denarjem in dokumenti, moške ure do zlate verižice z obeskom, katere so prinesli pošteni najditelji:
Borut Podjed iz Godiča, Daniel Holcar iz Ljubljanske, Karel Po-gačar iz Bakovnika, Miha Kozole iz Jenkove, Stojan Burkeljca iz Fužin, Stane Močnik iz Kettejeve, Franc Dolinšek iz Prešernove, Jože Berlec iz Mlakarjeve in Barbara Sušnik iz Paglavčeve.
MAJ
Za trikrat tedensko čiščenje stanovanjskega bloka iščemo snažilko. Hišni svet Zikova 1 (tov. Zver), Kamnik
Zdravstveni dom Kamnik nujno potrebuje za družino zobozdravnika dvo ali trisobno stanovanje za dobo enega leta. Ponudbe pod »Zdravstveni dom Kamnik«.
Cutok)
TOVARNA USNJA KAMNIK
SPLOŠNO-KADROVSKI SEKTOR
Na osnovi sklepa odbora za medsebojna delovna razmerja TOZD Konfekcija
RAZPISUJEMO
Štipendije za naslednje poklice:
1. Prodajalec usnjene konfekcije - 1 štipendija
2. Poklicni galanterist - 5 štipendij
3. Šivilja usnjene konfekcije - 10 štipendij
Prijave pošljite na naslov Tovarna usnja Kamnik, kadrovska služba, Usnjarska 8, Kamnik, v roku 15 dni od objave.
Prvenstvo občine v tekih in veleslalomu
Da bi izkoristili še zadnje za smučanje ugodne razmere na Veliki planini in da bi delno nadoknadili zamujeno, so prizadevni smučarji Smučarskega kluba Kamnik po uspelem sindikalnem prvenstvu v veleslalomu priredili še prvenstvo v tekih in veleslalomu za vse občane Kamnika od najmlajših pa do najstarejših.
Žal se je v soboto, 12. aprila zaradi slabega vremena zbralo na startu le manjše število za smu-ške teke navdušenih občanov, katere je čakala nadvse lepo speljana proga z enim samim težjim vzponom. Proga se je vila od Stirnic, kjer je bil start in cilj mimo Kofe po dolini med Malim in Velikim Bukovcem preko Male in Gojške planine, kjer se je obrnila na Divje robe, in se nato po obronkih Malega Bukovca preko Kofe in Pečic vrnila na izhodišče.
Za vse kategorije »šibkega« spola in najmlajše, t.j. pionirje, je bila proga dolga 3 km, za mladince in starejše člane in veterane 5 km, za člane do 30 let pa 10 km. Ker je bila udeležba skromnejša, kot je bilo pričakovati, so kot zadnji tekli tudi člani sodniškega zbora.
Kljub manjšemu številu udeležencev, so se vsi nastopajoči zagrizeno spoprijemali s kilometri - eni bolj, drugi manj uspešno, vsi pa so dodobra preznojeni pritekli skozi cilj.
Po končanem tekmovanju so izračuni dali naslednje izide: pri
najmlajših je zmagala Ksenija SMOLNIKAR s časom 13,54,89, druga je bila Majda LANIŠEK s časom 15,16,17 in tretja Danijela BRELIH s časom 19,50,25.
Mladinke: 1. Barbara NOVAK 15,48,08, 2. Štefka HRIBAR 32,51,30,
Članice (nad 30 let): 1. Fani SLAPNIK 19,12,10, 2. Fanči LANIŠEK 26,44,90 in 3. Nežka SMOLNIKAR 29,27,00.
Pri pionirjih je zmagal Dušan LANIŠEK s časom 14,27,22, drugi je bil Marjan GOLOB 26,09,00.
Mladinci: 1. Robert SMOLNIKAR, čas 18,51,08, 2. Stane LAMPREČNIK 19,03,61 in 3. Franc KAVČIČ 21,50,18.
Člani do 30 let: 1. Milan SE-DUŠAK 34,54,44, 2. Andrej LANIŠEK 35,21,26 in 3. Ivan URH 41,50,83.
Člani od 35-50 let: 1. Danilo BRELIH 17,56,10, 2. JAMŠEK 18,47,70 in 3. Rihard HRIBAR 21,06,60.
V kategoriji veteranov nad 50 let je nastopil le glavni sodnik te prireditve - Marko ing. Reisner in dosegel na 5 km čas 30,34,50.
Z nekaj več sreče zaradi vremena in zaradi tega tudi z večjim številom nastopajočih, se je takoj naslednji dan, v nedeljo 13. aprila, odvijal veleslalom. Proga za veleslalom je potekala levo nad Zelenim robom po »Velikem robu« do prehoda v ravnino in je bila za najmlajše in moške B, najstarejše ter za vse ženske ne-
Smučanje Štuparjev
Prva smučarska tekma za slovensko alpinistično prvenstvo je bila pod Storžičem, kjer se je od naših smučarjev najbolje odrezal Marjan Kregar, ki je zasedel odlično sedmo mesto.
Druga smučarska tekma je bila na Kamniškem sedlu, tretja pa bo pod Raduho.
Pa si oglejmo našo smučarsko tekmo!
Prijavilo se je toliko navdušenih smučarjev, okrog 200 jih je bilo, da je vse organizatorje kar malo skrbelo, doklej bo trajala tekma in kako jo bodo izpeljali. Vendar je slabo vreme marsikoga odvrnilo od Štuparjevega memoriala, vseeno pa je bilo število nastopajočih visoko, uvrstilo pa se je 105 tekmovalcev.
Že leta nazaj je čutiti vedno večje zanimanje za tovrstne nastope. Ostati pa morajo alpinistična prvenstva in zato imajo pri smučanju prednost alpinisti pred planinci. Prve pa so se spustile po progi, ki je bila zanje malo krajša, aipinistke, zato poglejmo najprej njihove rezultate:
1. Irma Karničar, AO Jezersko -čas 0:51,2
2. Andreja Kranjc, AO Idrija - čas 0:57,0
3. Ivana Žirovnik, AO Šmarna gora - čas 1 :40,6
Naša alpinistka Marija Škrlep se je uvrstila na 8. mesto, deseta je bila Mira Ažman.
Od planink, ki so štartale naslednje, so bile najboljše:
za
memorial
1. Justa Testen, PD Mengeš - čas 0:51,2
2. Simona Škarja, PD Mengeš -čas 0:52,6
3. Maja Ziherl, PD Domžale - čas 0:57,4
Med 40 uvrščenimi alpinisti so bili najuspešnejši:
1. Vinko Švab, AO Tržič - čas 1:36,5
2. Hine Kranjc, AO Idrija - čas 1:36,8
3. Stane Šmid, AO Mojstrana - čas 1:38,2
Alpinisti iz Kamnika, tvorili so ekipo, ki je zasedla šesto mesto, so bili: 15. Marjan Kregar 17.-18. Dušan Podbevšek Ekipna  razvrstitev alpinistov je taka:
1. AO Tržič
2. AO Mojstrana
3. AO Mengeš
Na koncu, ko je bila proga že obdelana, so nastopili še planinci, od katerih se jih je uvrstilo 40, vrstni red pa je tak:
1. Sašo Goltez, PD Domžale - čas 1:32,4
2. Sašo Bitenc, PD Medvode - čas 1:36,6
3. Toni Novak, PD Medvode - čas 1:38,1
Ekipna razvrstitev:
1. PD Medvode
2. PD Kamnik (Primož in Rok Galjot, Milan Sedušek)
3. PD Mengeš
IRENA MARKUŠ
koliko krajša, vsekakor pa odlično speljana in pripravljena.
Po končanem tekmovanju sta Slavko ing. Ribaš kot predsednik občinske skupščine in podpred-senik smučarskega kluba Kamnik ter Demeter Sadnikar mlajši kot predsednik Smučarskega kluba Kamnik podelila medalje najboljšim. Prejeli so jih:
cicibanke: 1. Loti TOPOL-ŠEK 42,93, 2. Nina SITAR 44,44, 3. Polona PERNE 53,63
pionirke: 1. Katarina HU-MAR 35,80, 2. Janja RIBAŠ 40,12 3. Alica DOBRO VOLJČ 41,93
mladinke: 1. Ada Humar 36,39, 2. Maja BOVHA 44,06, 3. Mira OSOLNIK 44,33
Ženske A (do 25 let): 1. Nada PINLAR 37,85, 2. Olga LANIŠEK 38,92 3. Vida URBANC 47,92
Ženske B (nad 25 let): 1. Anica OKORN 44,17 in 2. Majda ŠNABL 44,22
cicibani: 1. Matej ŠKOR-JANC 36,54, 2.Grega ŠKOR-JANC 39,71, 3. Robi KODRIČ 43,94
pionirji: 1. Gorazd ZUPAN 47,85, 2. Primož DOPLIHAR 48,65, 3.Peter OSOLNIK 49,36.
mladinci: 1. Robi KOKOTEC 43,78, 2. Aleš DOPLIHAR 44,53, 3. Matej LAH 45,82.
moški A: 1. Peter SITAR 46,62, 2. Janez ZOBAVNIK 47,18, 3. Ivo GRIUC 47,52.
moški B: 1. Jože ŠKORJANC 35,18, 2. Janči ŠKORJANC 36,12, 3. Metod HUMAR 38,12.
moški C (veterani): 1. Bojan ŠLEGL 41,97, 2. Marjan BOVHA 43,51, 3. Božo KOKOTEC 45,15
M.B.
Trije Kamničani v mladi slovenski reprezentanci
V mladi A in B slovenski reprezentanci so na 10. mednarodnem nogometnem turnirju za Savaria pokal 1. in 2. maja v Ajdovščini, nastopili kar trije kamniški nogometaši. Za A reprezentanco sta igrala Lojze Fricelj in Smajo Bekrič, za B pa Rajko Modrijan, ki je bil tudi njen ka-petan. Medtem ko je Fricelj že »star« reprezentant, saj tretje leto nastopa v ustrezni republiški selekciji, sta Bekrič in Modrijan letos prvič oblekla reprezentančni dres.
Vsi trije so s svojo igro opravičili nastop v reprezentanci in so se uvrstili med 16 najboljših, ki bodo zastopali Slovenijo na turnirju republik v Foči.
Zmagala je A reprezentanca Slovenije pred reprezentanco Železne županije iz Madžarske in reprezentanco avstrijske Štajerske, četrta pa je bila slovenska B reprezentanca.
Uvrstitev v enotno slovensko reprezentanco je lep uspeh za ves kamniški nogomet in vzpodbuda za nadaljnje delo.
Si. Vi.
Kaj veš o prometu
V soboto, 12. aprila, so se zbrali kolesarji kamniških osnovnih šol, da preizkusijo teoretično znanje o cestno-prometnih predpisih ter praktično znanje v spretnost-ni vožnji na poligonu in ocenjevalni vožnji po kamniških ulicah. Kolesarji so pred tem že tekmovali v okviru razrednih in šolskih tekmovanj. Tekmovanje je potekalo posamezno in ekipno in sicer v dveh skupinah: prva skupina 5. in 6. razred in druga skupina 7. in 8. razred. Nastopilo je 31 učencev iz vseh štirih kamniških osnovnih šol.
Rezultati:
1. skupina (5. in 6. razred)
1. Tomaž Globočnik - Toma Brejca
2. Uroš Brumen - Toma Brejca
3. Janez Hribovšek - Toma Brejca
4. Marko Šare - Frana Albrehta
Ekipno:
1. mesto - osn. šola Toma Brejca
2. mesto - osn. šola Ko-menda-Moste
3. mesto - osn. šola Stranje
2. skupina (7. in 8. razred)
1. Ciril Čož - Toma Brejca
2. Helena Karničnik - Ko-menda-Moste
3. Stanka Svetec - Toma Brejca
4. Stane Erzar - Toma Brejca
Ekipno:
1. mesto - osn. šola Toma Brejca
2. mesto - osn. šola Frana Albrehta
3. mesto - osn. šola Ko-menda-Moste
4. mesto - osn. šola Stranje
Najboljši tekmovalci so prejeli lične medalje, ekipe pa diplome.
Učenec Ciril Čož se je uvrstil na republiško tekmovanje, katero je bilo letos v Ptuju. V tem mestu je istočasno potekalo tekmovanje pionirjev prometnikov. Udeležila
se ga je tudi ekipa osnovne šole Toma Brejca, ki so jo sestavljali Mojca Sušnik, Tatjana Kovač in Marko Šek. V močni republiški konkurenci, sodelovalo je 56 slovenskih občin, je ekipa prometnikov zasedla odlično ŠESTO MESTO, učenec Ciril Čož pa 40 mesto.
Glavni namen takšnih tekmovanj je vsekakor preventivna vzgoja kolesarjev in pešcev na naših cestah. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se na cestah kamniške občine ni povečalo število prometnih nesreče med osnovnošolsko mladino, kljub povečanemu prometu in številu motornih vozil. Za to imajo prav gotovo velike zasluge tudi mentorji prometnih krožkov na naših šolah.
MIHA BABNIK
Tekmovanje kegljačev
Tudi v sezoni 1979-1980 so keglja-ške sekcije, ki so včlanjene v kegljaški klub Kamnik tekmovale v A in B ligi. V A ligi je tekmovalo 10 sekcij, v B ligi pa 11, skupino torej 21 sekcij. Tekmovanje se je zečalo oktobra lani, končalo pa aprila letos, odvijalo se je v dveh kolih, tako da je vsaka ekipa odigrala po dve tekmi z vsakim, ki sodeluje v ligi. Tekmuje se na izločanje, tako da gresta zadnji dve ekipi iz lige A v ligo B, prva dva iz lige B pa v ligo A.
Rezultati tekmovanja v A ligi so sledeči:
Ekipa štev. kegljev
1. Graditelj 43502
2. Titan 43317
3. KIK 42681
4. Zarja 42595
5. Utok 42798
6. Donit 42345
7. Stol A 42336
8. Kočna 42465
9. Alprem 42280 10. Občinska skup. 40576 Rezultati v B ligi so sledeči:
Ekipa štev. kegljev
1. Planinka 46957
2. Viator 46251
3. Menina
4. Svilanit
5. Obrtniki
6. Eta
7. Stol
8. Žito
9. Kaolin
10. PTT
11. Upokojenci
46250 45812 44689 44565 44215 43873 42353 44004 41849
Iz tabel je razvidno, da gresta iz ekipe A v ekipo B ekipi Alprema in Občinske skupščine, iz ekipe B v ekipo A pa ekipi Planinka in Viator.
V tekmovanju A lige je sodelovalo 84 članov in članic, v B ligi pa 111 .To kaže, da je ta šport zelo popularen, množičen in da ga je treba še nadalje razvijati, čeprav je v kegljaški klub Kamnik vključenih že 260 članic in članov. Pokazalo pa se je že, da nam zmogljivosti kegljišča Planinke ne zadostujejo več, saj je v popoldanskih in večernih urah polno zasedeno, tako da igralci kluba, ki tekmujejo v ljubljanski podzvezi praktično nimajo kje trenirati. V naslednjem srednjeročnem planu je predvideno novo kegljišče v okviru novega športnega parka nasproti gostilne Pod Skalo. Želeti je.
da bi bil ta plan uresničen, ker je le tako mogoče pričakovati napredek in še večjo množičnost tega športa.
Najboljši posamezniki v A ligi (sodelovalo je 84 tekmovalcev) Bojan Marinšek, Graditelj Miro Semprimožnik, Donit Jože Lavrič, Kočna Karel Končan, Titan Vojko Poljanšek, KIK Ivo Griljc, Graditelj Andreji Golob, Zarja Stane Snabl, Titan Andrej Pestotnik, Stol Miha Prosen, Utok
Najboljši posamezniki v B ligi (sodelovalo je 111 tekmovalcev) Markovič, Planinka Matic Obrtniki Šuštar, Menina Osolin, Planinka Kramberger, Planinka Novak, Viator Poljanšek, Menina Novak F., Svilanit Markovič M., Planinka Štele, Viator
TONE OSENAR
Potepanje po Zasavju
Na sliki z leve Modrijan, Fricelj in Bekrič.
Mladi planinci iz Stranj smo se pred kratkim za dva dni poslovili od staršev in pohiteli v Zasavje. Vožnja z vlakom je bila nadvse prijetna. Skozi okna smo opazovali novo okolico. Čudili smo se zakajenim Trbovljam in zijali v ogromen dimnik tamkajšnje termocentrale. V Loki pri Zidanem mostu smo izstopili. Sredi prijazne vasice smo prebrali, da je tam nekoč deloval Pri mož Trubar. Z lepo urejenih vrtov so nas pozdravljale cvetoče narcise in tulipani. Med zelenečimi gozdovi smo se povzpeli na Lovrenc pri Kozjem, kjer smo dobili prvi žig. Pot nas je vodila dalje, skozi samotne zaselke na Lisco. Tam nam je od veselja poskakovalo srce. Sijalo je sonce in ves popoldan je bil naš - spuščali smo se po toboganu, se gugali, balina-li, kegljali in podili po širnem travnatem pobočju. Šele ko je ugasnila večerna zarja, smo se spravili v udobne postelje in sladko zaspali. Zjutraj nas
je na sivem nebu pozdravila velikanska žareča krogla. Že ob 6. uri so nam v Tončkovem domu gostoljubno ponudili čaj, čeprav uradno vstajajo šele ob sedmih. Poslovili smo se od prijaznih sevniških planincev in krenili na dolgo pot proti Bohorju. Po treh urah hoje skozi razpotegnjene vasice, smo prispeli v Zabukovje, kjer smo poma-licali. Domačini so nam povedali, da je do Bohorja še vsaj toliko poti, a se nismo ustrašili, saj je bila nova okolica polna zanimivosti. Že smo hodili po mogočnih gozdovih partizanskega Bohorja in v ušesih nam je zvenela pesem »Bohor je vstal«. Travnate planote so bile posute s čudovitimi cvetovi zvončkov, kaj takega še res nismo videli! Nenadoma smo se vsi hkrati potipali za žepe, če je v njih kaj drobiža, kajti oglasila se je kukavica -prvič v tem letu. V domu na Bohorju smo si komaj pogasili žejo in že smo se spustili navzdol proti Senovem. Pri-
čakovali smo sivo dolino, a so nas pozdravljale razkošne zgradbe in vrtički polni cvetja. Morali smo še štiri kilometre pešačiti po asfaltu do Brestanice, kar našim nogam ni bilo preveč pogodu, a druge izbire nismo imeli.
Mi ne vemo kaj je vojna, kaj j* lakota. Za vse to se imamo zahvaliti našim partizanom in tovarišu TITU. Iz teh turobnih misli nas je zdramil ropot vlaka, ki nas je popeljal do Ljubljane, od tam pa avtobus v Stranje.
Bili smo zares utrujeni, a prevzeti nad vsem, kar smo videli in doživeli!
PIONIRJI PLANINCI IZ STRANJ
'KAMNIŠKI OBČAN
KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavna in odgovorna urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mihevc -Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.