Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašaldh 5'50 din, za inozernstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. l, pritličje,desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štcv. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 4. novembra 193S Stev. 45. Če pride do vojne »Jugoslovenski Lloyd« je objavil na- slednji zanimivi članek svojega poseb- nega londonskega dopisnika o pomenu ogromnih gospodarskih virov britan- skega imperija: Vojne se ne dobivajo več z bajoneti. Moderna vojska porabi za vsako pre- valjeno miljo izvestno količino potrebne opreme. Z vsakim oddanim strelom se zmanjšujejo rezerve v državnih arzena- lih. Nobeden avion ne more vzleteti, če ni prej oskrbljen s često nenadomest- ljivim bencinom, a vse prebivalstvo in vojska se mora prehranjevati. Zato mo- ra biti sposobnost naroda za vojno prc- sojena po teh kriterijih. V tem pogledu pa ima Velika Britanija v Evropi domi- nanten položaj. To sicer ni razvidno iz govorov čla- nov britanske vlade in se tudi ne more razbrati iz pisanja britanskega tiska. Nasprotno, ravno v času zadnje krize je bil dnevni tisk prepoln poročil o »resnih napakah« in je to pripisoval dejstvu, da ima civiliziran narod rajši n. pr. surovo maslo nego topove. Vlada se trudi, da bi vse te napake hitro in temeljito odpravila!. Ko se časopisje bavi s temi pripovedkami o >otreba, da se za obrambo naše držav- :ie in narodne časti združijo vsi zdravi sloj! naroda in da posebno povojna mla- ! dina čuje, kako in s kakimi žrtvami je bila priborjena narodna in državna sa- mostojnost. Prepričani smo, da bo slovensko Ce- lje napolnilo dvorano. Vstopahia za kritje režijskih stroš- kov 2 din za osebo. Predaval bo komandant 39. pp. gene- ral štabni polkovnik g. Dragoljub Mi- hajlovic. c Opozicijska kandidatura za celjski srez. V smislu sklepa širše seje sreske- ga odbora JNS za celjski srez, ki je bi- la v torek 25. oktobra, je bila za vče- raj sklicana v Celjski dom konferenca delegatov in zsupnikov iz celjskega sre- za, ki jp. določila za kandida- ta za skupščinske volitve na listi g. dr. Vladimira Mačka za celjski srez dose- danjega narodnega poslanca g. Ivana Prekorška. Konferenca je pooblastila predsedstvo sreskega odbora, da spora- zumno s kandidatom in drugimi sode- lujočimi opozicijskimi skupinami izbere namestnika. c Predsedniki volilnih komisij v celj- skem srezu. Državni volilni odbor za določitev volišč in predsednikov volilnih komisij je določil v celjskem srezu na- slednja volišča in predsednike volilnih komisij: Mesto Celje: 1. dr. Anton Kr- žišnik, sodnik upravnega sodišča v Ce- lju; 2. Rajko Mulaček, isto; 3. Stanko Mašic, isto; 4. dr. Jakob Mlinar, tajnik tega sodišča; 5. Oskar Dobovišek, isto; 6. dr. Franc Kotnik, prosvetni inspek- tor v p. iz Celja; 7. Jakob Božič, sod- nik okr. sodišča; 8. dr. Martin Pavlič, finančni svetnik iz Beograda. Braslov- če: dr. Viktor Turnšek, pristav okrož. sodišča v Celju. Dobrna: Josip Jarc, šol. upr. Dramlje: Fran Lužnik, šol. upr. v Celju. Gomilsko: Josip Kladnik, upokojeni poštni uradnik z Vranskega. Griže: Franc Dovžan, šol. upravitelj. Kalobje: Gabrijel Sudar, učitelj s Sliv- nice. Nova Cerkev: Rudolf Zupanek, upravitelj. Petrovče: Ivan Prislan, šol. upr. Polzela: inž. Avgust Turnšek, priv. namcščenec. Slivnica: Dragotin Kotnik, šol. upr. Sv. Jurij pri Celju: 1. inž. Ra- do Lah, ravnatelj kmetijske sole, 2. Jurij Dobovišek, upokojeni šolski in- spektor. Sv. Pavel pri Preboldu: Jo3ip Zorko, starešina sreskega sodišča na Vranskem. Sv. Peter v Sav. dol.: Fran Setina, profesor iz Celja. Smartno v Rožni dolini: Adolf Senegačnik, učitelj. Skpfja vas: 1. Jožef Lekše, upravitelj meščanske sole iz Vojnika; 2. Viljem Koren, komisar mestncga poglavarstva iz Celja. Sv. Jurij ob Taboru: Matjaž Matevž, šol. upr. iz Loke. Teharje: Cvo- lišče Teharje): Janko Presker, prof, v Celju; (volišče Sv. Lovrenc): Slavko Crnigoj, šol. upr. iz Stor; (volišče Sve- tina): Anton Knap, prof, iz Celja. Ve- Bukova di*va suha prodaja mlin Majdič, Celje. i KiRü Union Celje predvaja: Vnedeljo matineja : Fanfara ljubezni 4., 5., 6. in 7. novcmbra vesi lo, duhovito in pikantno komedijo NESPRETEN LJUÖIMEC Theo Lingen Trude Marien R. A. Roberts 8. in 9. novembra A HI I G O Prekrasne operne arije in divne *šlagerje« poje Lawrence Tibbet 10. in 11. novembra film po znamenitem delu Maksima Gorkega N A D N U Vekoslav Spindler: Ob 30-letnici smrti dr. Ivana Dečka (Konec) Evo nekaj slik iz Dečkovih tajniških zapisnikov o odborovih sejah in občnih zborih Slov)2nskega društva: Odborova seja 22. IV. 1884. Razgovor o prihodnjih volitvah. Sklene se, da se obrnemo do naših drž. poslancev, naj vplivajo na to, da se potrdi postava, s katero se je skle- nila prenaredba drž. volilnega reda, po- tem pa na to, da se razpišejo volitve šele v juliju ali začetkom avgusta. Ce so volitve prej, imajo kmetje malo ča- sa, ker so kositve itd. ter jih ni lehko možno dobiti na volišče k prvotnim vo- litvam. Pismo s tako prošnjo naj se pošlje g. R a j č u. Razgovor o razmcrah v mariborskem volilnem okraju. 200 »Gospodarjev« je na razpolaganje, da se brezplačno raz- pošiljajo. Sklene se, da bo imelo društvo pri- hodnji zbor v Slov. Bistrici i seer v ne- deljo 4. maja, kasnej enkrat pa naj bo v sv. lenartskem okraju. — Ko bodo volitve razpisane, treba bo sklicati vo- lilni shod zaupnih mož, ter se vrši po- govor, kateri gg. da se pred vsem po- zovejo. V Mariboru. 22. IV. 1884. Ivan Dečko, tajnik. 4. maja 1884. občni /bor. v Slov. Bistrici v gostilnici g. Nendlna. Navzočih 300—400 oseb. Govorijo g. dr. Radaj o delovanju slov. dež. poslan- cev, g, Ivan Dečko o nemškem šulvc- reinu, g. dr. Gregorec o naših gospo- darstvenih razmerah in g. dr. Vošnjak, ki pozdravi zbrane v imenu slov. držav- nih poslancev. Iz zapisnika odborove seje 24. V. 1884. G. dr. Glančnik priporoča, da tudi letos dovolimo šoli v Lembahu nekaj (15 for.) podpore, kakor lani, za oboge otroke, da jih ne bodo izvabili v šulve- reinovo šolo v Pekrah. Se dovoli. Odborova seja 3. 6. 1884. Zbor »Slov. društva« bode 8. tm. v Gornej Senarskej v prostorih g. Jožeta Peklarja (pri Sv. Trojici). Sklene se, da sklicemo, kakor hitro bodo volitve razpisane, zbor zaupnih mož v Celje, kot geografsko središče spodnje Stajerske. K shodu se skličejo vsi poslanci, deželni in državni, vsi odborniki »Slov. društva«, odbor dru- štva »Sloge« v Ormoži, Kmečko druš- tvo v Slatini, Katol. polit. društvo v Konjicah, Miha Vošnjak naj iz Savinj- ske doline pozove, iz Sevnice Vršec in Lenček; dr. Gorički iz G o r n j e Radgone; zLjutomera tslamber- berger, Srol; iz Slov. Gradca dr. Sue; iz P t u j a dr. Ploj, dr. Gregorič; iz Slov. Bistrice Hržič, Hajšek (dekan); Smarje Skaza, Kozje Gršak (župnik v Podčetrtku), Jakob Smole, kaplan, iz B r e ž i c Jože Razlag, župan v Globokem, Simon Crnoša, žup- nik v Pišecah, Tanšek, koncip. dr. Sre- bre, Stoklas v Brežicah, Stibal v S e v- n i c i, Kačič, pos. pri Sv. Krištofu pri Laškem, Stagoj (župnik) v T r b o v- 1 j a h, Balon na Vranskem, Bohinc v Brasiovčah, Voh, župnik pri Sv. Martinu v Rožnej dolini, Lipold M o- z i r j e, Hausenbichler v Ž a 1 c u, Po- točnik v Gornjem gradu, Sirca, 2 a 1 e c, Ipavec pri Sv. Jurju. Obeni zbor 8. junija 1884. pri Sv. Tro- jici v Slov. goricah pri g. Peklarju. Navzočih okolu 400 oseb. Govorijo g. dr. Radaj o delovanju slov. dež. poslancev, g. dr. Gregorec o kmet. zadevah, g. Ivan Dečko utemelju- je resolucijo zoper pozdrav Schreiner- jev na nemški šulverein, g. Bož. RajČ o svojem delovanju v drž. zboru. Odborova seja 11. 6. 1884. Dr. Šucu se naznani sklep volilnega shoda v Celji, kar se njegove kandida- ture tiče, ter vpraša, ali sprejme kan- didaturo. Ravno tako g. Jermanu. Dr. Dominkuš prevzame nalogo, da napravi oklic; za vsak okraj ga damo okolu 300 iztisov napraviti. Za ostale okraje samo slovenski, za mariborski okraj slovensko-nemški. Dr. Radaj poroča, da je po dogovoru z dr. Dominkušem pisal Zniderčiču v Brežice, da naj sprejme kandidaturo od narodne strani v celjskej meslnej sku- pini. Poslancem, ki ne bodo več sprejeli kandidature, se pismeno izreče zahvala, da so v jako neugodnih razmerah kan- didirali. Dr. Radaju se izreče zahvala za do- moljubno žrtev, da je spet sprejel kan- didaturo, kajti ž njim je zmaga gotovo naša. Odborova seja 16. 6. 1884. Dr. Dominkuš predloži oklic, kateri se odobri. Kcr so volitve za mesec dni preložene, se preloži tudi objava oklica. Oklic se objavi malo prej, da se začnejo volitve volilnih mož. Volilni shod se skliče v Slivnico ali v Račje na dan sv. Petra 29. tm., kasneje se eden k sv. Kunigundi. Od Znideršiča se je izvedelo, da ne sprejme kandidature od naše strani za mestno skupino celjsko, pač pa da ho- Štev. 45. »NOVA D O B A« Stran 3. lika Pirešica: Anton Bratkovič, šol. upr. Vojnik okolica (voliščc Frankolo- vo): Ignac Pejha, šol. upr. Vransko: Slavko Papež, sodnik sreskega sodišča. Zalec: Stanko Tavželj, prof, iz Celja. c Na praznik Vseh svetih so ves dan romale velike množice peš, z avtomobili in kolesi na celjska pokopališča, da obiščejo s cvetjem, zelenjem, venci in lučmi okrašene grobove svojih dragih. Pevsko društvo »Oljka« je pod vod- stvom pevovodje g. Cirila Preglja pelo žalostinke ob 14.30 na okoliškem, ob 15.30 pa na mestnem in na lepo okra- šenem vojaškem pokopališču. Oktet pevskega odseka gasilske čete v Gaber- ju je pel ob 15. na bolniškem pokopa- lišču, nato pa ob grobu gasilskega vo- ditelja Jerneja Vengusta na mestnem pokopališču. Na okoliškem pokopališču je akademik g. Dušan Zdolšek v nav- zočnosti celjskih akademikov položil ob 14. na grobnico veletrgovca in dobrot- nika dijaštva Antona Kolenca venec Društva slušateljev juridične fakultete ljubljanske univerze z napisom »Aka- demskemu dobrotniku juristu ljubljan- ske univerze«. Sreski odbor Rdečega križa je tudi letos oskrbel štetje obiskovalcev grobov in pobiral na po- kopališčih prispevke za Rdeči križ. Le- gija koroških borcev je počastila pokoj- ne tovariše ob pol 12. pred spomenikom v vojašnici kralja Petra. c Ljudsko vseueilišče. V ponedeljek 7. t. m. ob 20. bo predaval v risalnici deške meščanske šole znani pedagoški pisatelj prof. dr. Stanko Gogala iz Ljubljane o »Naši domači vzgoji«. Opo- zarjamo na to zanimivo in aktualno predavanje vse, ki se zanimajo za vzgojna vprašanja, zlasti pa starše. c Gostovanje v celjskem gledališcu. Verjetno bo vprizorjena v soboto 26. t. m. v celjskem gledališču prva slovenska igra »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Po Linhartu sta predelala stvar gg. Tone Maček in Fran Zižek, ki bo vese- loigro tudi režiral. Ce se bo gostovanje uresničilo, bodo mogli spoznati Celjani popolnoma novo smer v gledališki umetnosti. Gotovo bo to za naše celjsko mesto svojevrsten užitek. Zato vabimo g. Zižka, naj pride prav gotovo s svojimi sodelavci! c Jubilejni koncert ljubljanskc »Gra- fike« ob priliki 70-letnice organizacije grafičnih delavcev Slovenije je bil v nedeljo popoldne v nabito polni mali dvorani Celjskega doma. Izredno števil- no so bili zastopani tovariši in tovari- šice koncertantov, ki so tudi oskrbeli brezhibno organizacijo koncerta. Cen- • tralno organizacijo sta zastopala pred- sednik g. Ivo Keimel in tajnik Anton Mišak iz Zagreba. Navzoči so bili tudi zastopniki vseh celjskih grafičnih pod- jetij. Koncert je obsegal vokalni del pod vodstvom g. Danila Cerarja in or- kestralni del pod vodstvom g. Vilka Zižmonda. 23-članski zbor je najprej zapel geslo zbora, nakar je predsednik organizacije g. Vinko Strnad iz Ljub- ljane pozdravil vse navzoče in sprego- voril nekaj besed ob 70-letnici organi- zacije ter njenem kulturnem in organi- zatoričnem delu in pomenu. Sledil je program koncerta. Pevski zbor »Grafi- ke« tvori zelo harmonično zaokroženo celoto z odllčnimi glasovi (2. bas in 1. tenor!). Je izenačen in homogen, lepo prednaša in dosega lepe efekte brez vsakega pretiravanja. Dorasel je tudi težjim nalogam, kar je dokazal s Foer- sterjevim »Spakom«. Ves spored je bil odlično izvajan in zbor je bil deležen toplih aplavzov. Maloštevilen orkester se je na svojem tesnem prostoru in ob slabem klavirju le težko znašel. Kljub temu je dosegel pod vodstvom svojega odličnega dirigenta lep uspeh. Še prav posebno sta navdušila občinstvo Dvofakova Humoreska in efektni Slo- vanski pies St. 8. Koncert je zaključil skupen nastop zbora in orkestra, ki je pod vodstvom g. Cerarja zapel lepo skladbo dr. A. Dolinarja »Na cvetno nedeljo«. Bil je res lep in umetniški koncert. »Grafika« je pokazala, kaj pre- more idealizem ljudi, ki poleg svojega težkega poklicnega dela najdejo še ča- sa za vaje in uk v tern pravcu. Vse priznanje izvajalcem in obema dirigen- toma, a tudi vsemu grafičnemu delav- stvu, ki s svojo podporo omogoča zgled- no kulturno delo. c Slavnostno zborovanje v proslavo 70-letnice obstoja grasične organizacijo v Sloveniji bo v nedeljo 6. t. m. ob 9. dopoldne v mali dvorani Celjskega do- ma. Na sporedu je uvodni pozdrav, de- klamacija, govor in pozdravi zastopni- kov. Sodeloval bo salonski orkester celj- ske železničarske godbe. c Lepa proslava češkoslovaškega iia- rodnega praznika. Celjska sokolska žu- pa ter sokolski društvi Celje-matica in Celje I so priredili v soboto zvečer v veliki dvorani Narodnega doma prosla- vo češkoslovaškega narodnega praznika Proslave se je udeležilo mnogo sokol- skih pripadnikov in zastopnikov vojske z generalštabnim polkovnikom g. Mi- hajlovieem, poveljnikom 39. p.p. v Ce- lju, na čelu in zastopnikov nacionalnih organizacij. Celjska železničarska god- ba je najprej zaigrala Pesem sokolskih legij. Nato je starešina Sokola Celja- matice br. dr. Milko Hrašovec v tehtnih izvajanjih orisal večstoletne borbe ce- škoslovaškega naroda za osvobojenje in ustanovitev češkoslovaške republike leta 1918., ki je bilo izvršeno pod ge- slom: Resnica zmaguje! Govornik je očrtal bratske zveze našega naroda s češkoslovaškim od sredine preteklega stoletja do današnjih dni, zlasti pa v dobi aneksijske krize, balkanskih vojn in v svetovni vojni ter močne sokolske vezi, ki spajajo oba bratska naroda. Moralna sila češkoslovaškega naroda je najmočnejše sredstvo za dosego pravi- ce in zmago resnice. Ob zaključku svo- jega govora je starešina vzkliknil če- škoslovaškemu harodu, češkoslovaški republiki in jugoslovensko-češkoslovaš- kemu sokolskemu in narodnemu brat- stvu. Godba je zaigrala češkoslovaško in jugoslovensko državno himno, nato pa ob petju udeležencev še himno »Hcj Slovani!« Po lepi proslavi so udeležen- ci darovali prostovoljne prispevke za češkoslovaške begunce. c Proslava Jadranskt'ga dne. Krajev- ni odbor Jadranske straže v Celju je priredil v soboto zvečer v kinu Metro- polu proslavo 20-letnice osvobitve na- šega morja. Celjski oktet je zapel »Ej trubaču«. Tajnik krajevnega odbora JS g. Gerlanc je orisal osvoboditev Jadra- na in veliki dogodek 31. oktobra 1918., ko so na avstroogrskih vojnih ladjah zaplapolale naše zastavc. Celjski oktet je zapel pesem »Domovina«. Sledilo je predvajanje filmov »Od Zagreba do Raba«, »Gospodar morskih globin« in > Bosko in pirati«, nato pa zelo lep film »Gospodarji viharjev«. V nedeljo do- poldne je bila matineja, na kateri je imel uvodno predavanje sedmošolec Janko Lešničar, predsednik podmladka JS na drž. realni gimnaziji v Celju. V petek je bila v kinu proslava za I. drž. deško in dekliško narodno šolo, v so- boto za trgovsko, rudarsko šolo, šolo šolskih sester, meščansko šolo v Zalcu in za vojaštvo, v ponedeljek pa za drž. deško in meščansko šolo ter II. drž. na- rodno šolo v Celju. c Godbeno društvo poštnih namešeen- cev v Celju bo priredilo v soboto 5. t. m. ob 20. v vseh gornjih prostorih Na- rodnega doma III. prireditev s koncer- tom, plesom; šaljivo pošto itd. Igral bo mandolinski orkester. Vstopnina za ose- bo 8 din, za tričlansko družino 20 din. Za jestvine in najboljšo pijačo bo vse- stransko poskrbljeno. Kdor pomotoma ni dobil povabila, naj se zglasi pri svo- jem pismonoši. Cenjeno občinstvo vljudno vabljeno! c Celjsko pevsko društvo bo nudilo s svojim koncertom v soboto 12. t. m. našemu občinstvu zopet lep in prijeten umetniški užitek. Spored bo obsegal najbolj priljubljene skladbe slovenskih skladateljev ^edanje dobe. Pesmi bo- sta izvajala mešani in moški zbor pod vodstvom društvenega pevovodje g. Pe- ca Segule, ki bo obhajal s tern koncer- tom desetletnico svojega neumornega dela pri CPD. Opozarjamo občinstvo, da izkaže s posetom priznanje kulturnemu delu in si preskrbi o pravem času vstop- nice, ki se bodo prodajale od srede 9. t. m. v trgovini K. Goričarja vdove. c Predavanje o tekstilni stroki. Tr- govsko društvo v Celju bo priredilo v soboto 5. t. m. ob 20. in nedeljo 6. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Obrtnega do- ma predavanje o tekstilni stroki. V so- boto zvečer bo predaval direktor drž. tckstilne sole v Kranju g. dr. ing. Fra- njo Kočevar o tekstilnih surovinah, in v kolikor mu bo dopuščal čas, nekaj o glavnih skupinah barvil, v nedeljo do- poldne pa bo strokovni učitelj iste sole g. Maks Stupica razložil osnovne pojme o dekompoziciji tkanin. Vstop prost. Na predavanje opozarjamo zlasti tr- govce in trgovske nameščence. c IV. akademski pies Starešinske or- ganizacije »Sloge« v Celju bo 7. I. 1939. v Narodnem domu v Celju. c Študijska podpora za revne akade- mike hi srednješolce. Starešinska orga- nizacija »Sloga« v Celju bo razdelila revnim akademikom in srednješolcem študijske podpore za šolsko leto 1938- 39. Prošnje z navedbo razmer je treba vložiti do 20. t. m. na naslov: Miran Pi- rih, stud, iur., Celje, Cesta na grad. c »MHnar in njegova hči« v Narod- nem domu. Kulturno prosvetni odsek gasilske čete Gaberje bo vprizoril v ne- deljo 6. t. m. ob 16. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju ljudsko igro v 5 dejanjih »Mlinar in njegova hči« v režiji g. Vernika. Udeležite se pred- stave v čim večjem številu! c Sokolski lutkovni oder bo vprizoril v nedeljo 6. t. m. ob 14.30 v Sokolskcm domu v Gaberju lutkovno igro »Mar- buel«. Pridite v velikem številu! c Delavska knjižnica se je preselila v dosedanje prostore Borze dela v po- slopju Delavske zbornice. Prostori so okusno renovirani, v njih je tudi mala čitalnica. Knjižnica posluje ob ponedelj- kih, sredah in petkih od 18. do 20. c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okoliee bo imelo svoj sestanek v soboto 5. t. m. v posebni sobi nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Celju z običajnim sporedom. c Iz celjsko statistike. V oktobru je obiskalo Celje 1213 tujcev (1025 Ju- goslovenov in 188 inozemcev) nasproti 1187 v letošnjem septembru in 1154 v lanskem oktobru. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 28 oseb in sicer 11 v mestu in 17 v celjski bolnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 241 brezposelnih (171 moških in 73 žensk) nasproti 219 (153 moškim in 66 ženskam) dne 20. oktobra. c Zaključni račun o gospodarstvu mestne obeine celjske in njenih podje- tij za proračunsko leto 1937-38 je do vštete srede 9. t. m. ob uradnih urah razgrnjen pri mestnem računovodstvu. Morebitne ugovore je treba vložiti v navedenem roku pri mestnem poglavar- stvu. Pravico do vpogleda in ugovorov ima vsak clan mesta Celja in vsaka oseba, ki plačuje državni neposredni da- vek od kateregakoli dohodka v mestu. c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce- lje in okolico bo v torek 8. t. m. od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja tr- govcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. c Na brzoturnirju Celjskega šahov- skega kluba za prvenstvo v oktobru si je priboril med 13 igralci prvo mesto g. Cijan z 11 točkami izmed 12 doseg- ljivih, drugo, tretje in četrto mesto pa si delijo gg. inž. Sajovic, Vladko Diehl in Dobrajc, vsak z 9 točkami. c Sahovski klub Gaberje. V 5. sploš- nem turnirju, ki se ga je udeležilo 10 šahistov, je zasedel Franc Csörgö prvo mesto. Kot klubski prvak je prepriče- valno zmagal z 9. točkami in torej ni izgubil niti pol točke. Sledijo mu Ha- benschus in Csörgö st. s 7, Golja in Mirnik s 4 in pol, Hajsinger s 3, Slim- šek z 2, Rajšek z 1 točko ter Ahtik in Prezelj brez točke. V kratkem se bo pričel boj za klubsko prvenstvo. Pravi- co do predtekme imajo Habenschus, Csörgö st., Golja, Mirnik, Slimšek, Mastnak, Essih, Pušnik in Filip Jane- žič. Prijave sprejema predsednik kluba. c Za gradnjo polstabilnega mostu čez Voglajno pri kemični tovarni v Gaber- ju ponovno razpisuje mestna občina dobavo raznega lesa. Ponudbe je treba vložiti do srede 9. t. m. do 11. dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva. KINO DOM CELJE Dne 4. in 5. t. m.: »Velike norosti« Od 6. do 9. t. m.:»Trije v snegu« Od 10. do 13. t. m.: »Tango noturno« RADI PPEZJDAVE PRODAFA 5E CEHEIŠE mrmerM Vse pisarniške in šolske potrebščine ter nalivna peresa v veliki izbiri v vele- trgovini papirja in knjigarni Karl Go- ričar vdv. Celje. Opozarjamo na nove koledarje za leto 1939.! če v brežiškem kmečkem volilnem okra- ju proti narodnemu kandidatu na svojo roko kandidirati. Rekel je: »Ich will meine Vaterstadt nicht verrathen.« Sledi beležka: »Za časa volitvenih priprav bila je skoraj vsak dan odborova seja, da so se reševali dopisi in se je ukrepalo o vseh nujnih volitvenih zadevah. Volilni oklic sestavi dr. Gregorec, katerega po- tem odbor pregleda in deloma predloži. Na nemški jezik ga preloži g. Ivan Dečko. Volitve se s sijajno zmago narodne «tränke končajo.« Odborova seja 10. 2. 1885. G. dr. Gregorič (Ptuj) stavi sledeč nasvet (pismeno): Jaz predlagam sledečo organizacijo za bodoče volitve: Organizacija je federalistična; v vsa- kem kraju se osnuje krajni odbor (sekeija) recimo v Ptuji, Slov. Bistrici, Rogatcu itd. Vsi krajni odbori, ki sku- paj volijo, si osnujejo poseben odbor, okrajni odbor (federaeija), na pr. Ptuj, Rogatec, Ormož, Ljutomer, Sv. Lenart, Gornja Radgona. Okrajni odbori imajo inieijativo. Po- litično društvo je centralna avtoriteta, katera celo agitaeijo, volitve sploh vodi. Krajni in okrajni odbori pošiljajo pi- smena poročila političnemu društvu. Kandidati se postavijo od političnega društva po posvetovanju, h kateremu so odposlaniki okrajnih odborov povab- ljeni, s posvetovalnim in odločevalnim glasom. Politično društvo razpošlje ta vodila na vse okraje in kraje s prošnjo, da se odbori hitro osnujejo. Politicnemu dru- štvu pa se takoj poroča, kaj so odbori počeli v njih delovanje? O tem predlogu se vname debata, ter se sklenc v njegovem smislu delovati. Za Ptuj in Celje prepustimo agitaei- jo tamošnjim odborom, a Slov. društvo se kot odbor za mariborski okraj kan- stituira. Za slovenjebistriški okraj se napro- sijo gg. Lendovšek Miha, župnik v Ma- koiah, Peter Novak, Mlakar, Kresnik, Keržič; v Konjicah dr. Prus in dr. Ru- dolf, v Slov. Gradcu dr. Sue, v Maren- bergu dekan Jazbec, Zmavc. V vsakem volilnem okraju naj se skliče volilni shod, v mariborskem pred vsem v Puščavi. 1- septembra 1885. se je Dečko pre- selil v Celje. Že leta in leta prisegam na to pralno metodo! SCHICHT ovo TERPENTINOVO MILO .. in za namakanje Ženska hvala Stran 4. »NOVA D O B A« Štcv. 45. c II. občni zbor naraščaja Sokolskega društva Celja I jc bil v sredo. Navzo- čih je bilo 45 naraščajnikov in nara- ščajnic. Soglasno jc bil izvoljen na- slednji novi odbor: načelnik Rado Lo- žar, načelnica Mila Blaznikova, tajnica Nada Cotičeva, zapisnikarica Pavla Mo- zetičeva, blagajnik Ciril Bregar, odbor- niki Juhart, Skale, Rupnik, Kvartič in Dejak. Naraščaj je vse leto neumorno deloval, o čemer pričajo prva mladinska akademija, ki jo je izvedel, in številne tekme. Sokolsko društvo Celje I je še mlado, zato je potrebno, da se tudi na- raščaj čim bolj pritegne k delu za so- kolske ideale. c Žetev smrti. V celjski bolnici so umrli: 28. oktobra 64-letni preužitkar Matevž Strašek iz Nezbiš pri Pristavi. v ponedeljek 38-letna rudarjeva žena Marija Jankovičeva od Sv. Pongraca pri Grižah, v torek 68-letni višji poštni kontrolor v p. g. Josip Bozja iz Celja, v sredo 69-letni upokojeni ravnatelj zemljiške knjige g. Anton Grafenauer iz Laškega, v četrtek pa 25-letna dni- narica Roza Kozarjeva od Marije Dob- ja pri Dramljah. Pokojnim bodi ohra- njen blag spomin, svojcem naše iskre- no sožalje! c Dve smrtni nesreči. Pretekli petek okrog 14.45 se je vračal 45-letni po- sestnik Ernest Poteko iz Vojnika z že- no in dvema otrokoma po državni cesti iz Celja proti domu. Blizu Cankove go- stilne v Skof ji vasi ga je dohitel tovor- ni avtomobil, ki je vozil pohištvo. Po- teko, ki je bil nekoliko vinjen, se ni pravočasno umaknil avtomobilu. Avto- mobil je treščil v Poteka in ga zadel v desno sence. Poteko si je tudi zlomil križ. Zgrudil se je takoj na tla in je na mestu izdihnil. Nesrečnež zapušča ženo in osem nepreskrbljenih otrok. — Dne 23. oktobra je trčil 28-letni sin posest- nice Mihael Majcen iz Zlateč pri Novi cerkvi na ovinku pri papirnici v Tabo- ru pri Višnji vasi s kolesom v trgovca Bana iz Vojnika, ki se je bil pripeljal nasproti s kolesom. Majcnu je pri ka- rambolu počila lobanja, dobil pa je tu- di težek pretres možganov. Do 29. okto- bra so ga imeli v domači oskrbi. Ker se je njegovo stanje poslabšalo, so ga korično vendarle prepeljali v celjsko bolnico, kjer pa je v ponedeljek popol- dne izdihnil. c Izpiti vozačev motornih vozil za kandidate iz srezov: Celje, Gornji grad, Konjice in Šmarje pri Jelšah bodo v sredo 23. t. m. ob [/,9. dopoldne na sreskem načelstvu v Celju. Zadevne prošnje je treba takoj vložiti na sres- kem načelstvu v Celju. c Predavanje o gozdovništvu, zdru- ženo s predavanjem I. gozdovniškega filma, bo v soboto 5. t. m. ob 20. v ri- salnici drž. deške meščanske sole. Film jn posnet v Martuljku in bo vsakogar zadivil. c Tiskovine za prijavo zgradarine se dobijo v Zvezni tiskarni v Celju. c Slovensko obrtno društvo v Celju je podarilo 200 din za onemogle obrtni- ke v Celju v počastitev spomina svojega častnega člana in večletnega tajnika, pokojnega g. Ignacija Založnika, obrtno zadružnega nadzornika v Mariboru. c Nočno lekarniško službo ima od 5. do 11. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska četa Celje. Od 6. do 12. t. m. ima službo I. vod, inspekcijo povelj- nik g. Košir. Sport Jugoslavia : Celje in Atletiki : Olimp V nedeljo 6. t. m. ob 14. se bo pri- čela na Glaziji v Celju podsavezna pr- venstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Celjem. Za sodnika je delegiran g. Reinprecht, za namestnika g. Hoba- cher. Ob 14.30 se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« podsavezna prvenstvena tekma med Atletiki in SK Olimpom. Za sodnika je delegiran g. Lukežič iz Ljub- ljane, za namestnika g. Veble. Ob 13.30 se bo pričela na istem igrišču prven- stvena tekma mladin Atletikov in Olimpa. Podsavezni tekmi bosta gotovo zelo živahni in bosta privabili mnogo ob- činstva. ••• V tekmovanju za državiio nogo- melno prvenstvo so bili preteklo nede- ljo doseženi naslednji rezultati: v Va- raždinu Slavija (V):Ljubljana 3:1 (2:1), v Zagrebu Hašk:Gradjanski (S) 8:0 (4:0), v Sarajevu Slavija (S): Gradjanski (Z) 2:1 (0:0), v Beogradu Jedinstvo:Jugoslavija 1:0 (0:0) in BSK:Bask 2:0 (1:0), v Zemunu Haj- duk:Sparta 3:3 (2:1). ¦- Tckmovanjc za prvenstvo LNP je dalo preteklo nedeljo naslednje rezul- tate: v Celju Jugoslavia: Atletiki 2:1 (0:0), v Trbovljah Amater:Celje 1:0 (1:0), nezaslužena in delno po krivdi sodnika priborjena zmaga Amater ja, v Murski Soboti Mura:CSK 0:0, v Ljub- ljani Bratstvo:Jadran 3:1 (1:0), Her- mes : Mars 2:1 (1:0), Kranj : Svoboda 3:0, na Jesenicah Reka:Bratstvo 7:2. (Tekma Kranj :Svoboda je bila v 42. minuti prvega polčasa prekinjena. * Motociklistična ocenjevalna vožnja. Motosekcija ŽSK Hermesa je priredila v nedeljo dopoldne ocenjevalno vožnjo z motornimi kolesi na progi Celje—St. Jurij —- Mestinje — Poljčane — Ko- njice — Celje (80 km). Start in cilj sta bila pred kolodvorom v Celju. Tarn sc je zbrala velika množica gledalcev, da bi videla to prvo motociklistično prire- ditev v Celju. Startalo je 15 vozačev, na cilj jih je prispelo 14. Doseženi so bili naslednji rezultati: V kategoriji do 250 ccm je imel najmanj kazenskih točk (17) Djordjevic iz Ljubljane, drugi je bil Dominko iz Ljubljane s 24, tretii Valter Fantini iz Ljubljane s 34 ka- zenskimi točkami. V kategoriji nad 250 ccm je bil prvi Cokan iz Celja s 4 kazenskimi točkami, drugi Mirnik (Ce- lje) s 7, tretji Toplak (Celje) z 8, če- trti Veber (Celje) z 12 kazenskimi toč- kami. V kategoriji s prikolico je bil pr- vi Hobacher iz Celja s 13, drugi Baum- garten iz Trbovelj s 25 kazenskimi toč- kami. Najboljši vozači so prejeli dari- la in diplome. Cokan, 'ki je imel med vsemi najmanj kazenskih točk, je pre- jel še pokal, darilo celjskega žuapana. Iz naših krajev Teha^je Razmere na teharski občini Na uradna popravka teharske občine v »Delavski politiki« z dne 25. oktobra pod naslovom »Izza kulis« in v »Novi Dobi« z dne 28. oktobra pod naslovom >Na občinski seji«, smo prejeli nasled- nji dopis: V popravku župan Dimec ne zanika, da je vedel o nerednostih v občinskem uradu. Clen 150. uredbe o občinskih uslužbencih govori o disciplinskih kaz- nih, od katerih nisem nobene zaslužil in mi tudi ni bil do danes nobeden di- sciplinski prestopek dokazan. Ovadba, da se vršijo nerednosti, ni disciplinski prestopek, temveč je dolžnost uslužben- ca, da nerednosti prijavi. Jaz sem bil torej zaradi izvrševanja te svoje dolž- nosti in korektnosti odpuščen. Tudi od- poved službe je sledila brez navedbe vzroka. Upravno sodišče je pritožbo za- vrnilo zaradi nepristojnosti, ne zaradi neutemeljenosti. Odbor in predsednik sta se samo smatrala za užaljena. Za- htevali preklic, a ko ga niso dobili, so kratkomalo utihnili. O občinskih pri- manjkljajih in zaslužkih občinskih funkcionarjev ni mogel Dimec najti no- bene price, čeprav jih je tudi v hlevu lskaj. Revizijsko poročilo navaja med ('rugim primanjkljaj v občinski blagajni ki ga je Stojan takoj iz svojega kril, nadalje malomarnost v službi, spise, ki so ležali mesece in nad leto dni nereše- ni v njegovem predalu (koruzni spis, trošarinski spis, spis Marije Tlaker). Ce Dimec trdi, da revizijsko poročilo ni za Stojana porazno, zakaj ga ne priob- či občinskemu odboru? Tudi sicer so razmere na občini čud- ne: banska uprava in sresko načelstvo odredita v smislu čl. 115. in 137. ured- be o občinskih uslužbencih, da se Ste- fan Stojan postavi pod disciplinski po- stopek in predhodno odstrani iz službe. Dimec sicer sestavi besedilo odločbe v tern smislu, Stojan pa vseeno opravlja nadalje službo. Kako se to ujema, da je rovizor našel vse v redu, a je hkrati !