ELAVCEV STEKLARNE HR IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXIV ŠT. 1 HRASTNIK, 15. 1. 1982 ASTNI K Odlikovanje ni le temveč tudi spodbuda priznanje, in obveznost Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije je Steklarno Hrastnik ob 120-letnici obstoja odlikovalo z REDOM DELA Z RDEČO ZASTAVO V obrazložitvi predloga, ki je bilo posredovano predsedstvu, je zapisano: Steklarna Hrastnik je bila u-stanovljena leta 1860 in se je s svojim delom in proizvodi prebijala skozi vse težave do osvoboditve leta 1945. V tem letu je bila zastarela in ekonomsko ter finančno dotrajana. Ker pa je bi-; la to ena večjih delovnih organizacij v občini, ki je zaposlovala vso delovno silo, ki se ni zaposlila v rudniku, je bilo pof trebno pristopiti k njeni razširitvi in modernizaciji, tako 'smo v letu 1947 pričeli - graditi obrat brusilnice, v naslednjih letih do leta 1949 pa smo zgradili kopalnice za delavce, novo proizvodno halo in skladišče. V letih 1955— 1956 je bil izdelan investicijski program, s katerim je bila predvidena zamenjava: dotrajanih naprav ter delna mehanizacija proizvodnega procesa. V letu 1959 smo pričeli z drugo etapo investicij, kjer je bil osnovni namen avtomatiziranje proizvodnje ,in delna preusmeritev V: proizvodnjo drobne embalaže. Za/tem je bila zgrajena sodobnejša zmesar-na. V letu 1963 smo pričeli z o-bratovanjem novega avtomatskega obrata z najsodobnejšo o-premo Za predelavo steklene ma- se. Po tem letu se je usmerilo proizvodnjo še na področje pro-izvodnj e. §razsvetlj avnega stekla. Tako smo dosegli stanje, v katerem je znašala avtomatska proizvodnja ca. 60 %, medtem ko je ostalo ca. 40 % na področju ročne proizvodnje. Vidimo torej, da se je iz leta v leto povečevala proizvodnja, ki je bila v dogovoru z drugimi 'jugoslovanskimi steklarnami razdeljena na tri osnovne dele: 1. proizvodnjo stekla za potrebe farmacevtske industrije in kozmetike; 2. proizvodnjo za potrebe široke potrošnje in prehrambene industrije; 3. proizvodnja razs veti j avnega stekla. Glede na ugodnosti, ki so se glede na vrsto proizvodnje pokazale v izvozu, smo precejšnji del naše proizvodnje usmerili _v izvoz. Tako je izvoz v letu 1979 prek 16 milijard starih din. V istem letu pa je DO potrebovala za svoje obratovanje iz uvoza ca. 2,5 milijarde starih din. Takšna Red dela z rdečo zastavo usmeritev je začrtana tudi v letu 1980, kar naj bi se izredno pozitivno odrazilo pri naši skupni izvozno-uvozni politiki. Na področju /farmacevtske industrije smo edini proizvajalec steklenic za potrebe industrije, ki se U-kvarja š : proizvodnjo penicilina in med redkimi, ki oskrbuje naše tržišče z ostalo embalažo za potrebe farmacevtike. Poslovanje DO je bilo pozitivno vse-do leta 1976, ko jo je prizadela energetska kriza, glede na to, da smo velik potrošnik energije! Leto 1976 smo zaključili z občutno izgubo, ki pa smo jo do letos z ustreznimi sanacij skimi krediti in s sanacijskim programom uspeli eliminirati in vsi kazalci gospodarjenja kažejo, da -smo nastalo krizno- situacijo u-spešno prehodili. Tako se je 1650-članski kolektiv ponovno afirmiral in izražene so vse ambicije, da pričnemo z realizacijo najnujnejših investicij, ki bodo zajete v 1 srednjeročnem planu 1981— 1985. Po sprejetih ustavnih amandmajih v letu 1969 smo pričeli s samoupravno preobrazbo in smo v letu 1973 v samoupravnem pogledu ustanovili pet TOZD in DSSS ter uredili medsebojne dohodkovne odnose, ki pa niso na takšnem nivoju, da bi bili z njimi zadovoljni. Zaradi tega smo prav v letošnjem letu sredi priprav za boljšo obliko teh odno-(Nadaljevanje na 2. strani) Steklarna Hrastnik ob 120-letnici Iz dela samoupravnih organov ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO Pregled zapisnika 20. seje, ki je bila 27. 11. 1981 Prva točka: Poslovanje v mesecu oktobru 1981 Poročilo je podala tov. Zdenka Fabjan. Bistveno je, da smo oktobra poslovali slabše kot septembra. V,razpravi je bilo poudarjeno, da zaradi negativnega poslovanja v nekaterih TOZD ni potrebe za paniko. Situacija je trenutno takšna, da še proizvaja na zalogo, saj se bliža čas remonta. Kljub težavam v proizvodnji je poslovni rezultat še kar zadovoljiv. Vendar bi v celotni DO morali nameniti več pozornosti stabilizacijskim ukrepom. V nadaljevanju razprave o poslovanju je direktor DO podal informacijo o možnostih izvoza v naslednjem letu. Glede na rezultate obiska naših kupcev v tujini lahko računamo na povečanje izvoza; seveda, če bomo imeli surovine^ Direktor DO je dodal nekaj besed o problemih, ki smo jih imeli v novembru za oskrbo sode, in sicer: 18. 11. 1981 nas je tovarna SODA-SO Lukovac obvestila, da bodo 20. 11. 1981 pričeli z remontom, ki so ga planirali, vendar ga niso mogli prej izvesti, ker niso dobili rezervnih delov. Sodo smo potem kupili,.:v Avstriji, vendar so pri nas 18. 11. 1981 ustavili carinjenje in naša soda je bila v Celju. S pomočjo tov. .Florjančiča smo uspeli 20. 11. 1981 dobiti 150 ton sode. 26. 11. 1981 pa je bila carina ponovno odprta. Če upoštevamo remont, imamo do konca leta. zagotovljeno sodo. Kako bo prihodnje leto, pa ne vemo. I Odlikovanje ni le priznanje, temveč tudi spodbuda in obveznost (Nadaljevanje s 1.7 strani) t« sov in za poglobljeno obliko samoupravljanja. Usmeritev DO! je še vedno v večanju izvoza in v zmanjševanju uvoza, obenem pa tudi v še večjem zaposlovanju, ki pa se bo odrazilo v ustanavljanju novih obratov, kjer-,bo prišlo do izraza.nova dejavnost in kjer bodo uporabljeni -najndvejSi iehno^ loški dosežki. Kolektiv je za’ svoja delovna prizadevanja doslej Jze prejel številna priznanja, kar je odraz visoke stopnje delovne in družbene zavesti članov kolektiva.' Steklarna Hrastnik je v svoji proizvodni usmeritvi na področje izdelave razsvetljavnih teles že v letu 1956 vključila v izvoz, in sicer na zahodno tržišče j kjer je bila zelo močna konkurenca (glede kvalitete in cen) tudi iz vzhoda. V letu 1956 beležimo7 prvi izvoz, in sicer v vrednosti ‘58.066 ZDA dolarjev ali 202.797 kg, v le tu 1957' 83.604 ZDA dolarjev ali 839.534 kg. S povečanjem kapacitet za izdelavo razsvetljavnih teles -je v letih 1976-^1980 bilo naslednje razmerje izvoz—-domači trg: Domači trg Izvoz' 1 ZDA ■ dolarji.' Kj 1977 15,949.598 6,037.128 ! 4,780.267 1978 18,926.085 6,330.376 5,795.212 197:9 18,157.513 5,818.142 6,952.231 1380 15,126.743 6,636.228 12 8,309.104 1976 14,398.000 6,154.582 in Miririg 7,705.377 762.000 Težke socialne razmere,- v katerih so tudi steklarji živeli v predvojni Jugoslaviji, so narekovale Organizirano borbo za uresničevanje njihovih -pravic. Tako je-bila leta 1928-zmagovita stavka steklarjev Jugoslavije, v kateri so sodelovali tudi steklarji Steklarne Hrastnik, leta 1936 pa tudi stavka mladih steklarjev. Delavci Steklarne Hrastnik so ves čas po osvoboditvi tudi izredno 1 družbenopolitično aktivni. Iz njihovih vrst izhajajo tovari-šice in tovariši, ‘ki so člani najvišjih organov družbenopolitičnih organizacij v SFRJ in SRS. Tako 'so delegati v Predsedstvu ZSJ in SRS; -v republiški skupščini, ¡.v organih raznih združenj, gospodarskih zbornic in podobno. "Prek 2® 'V&vvseh zaposlenih se aktivno- vključuje v delegacije skupščinskega sistema Družbenopolitična' aktivnost- v delovni organizaciji 'se odraža tudi v'tem, da je v temeljnih- orga- nizacij ah, delovni skupnosti iin. vi DO ’kot celoti idokaj ‘dobro v:.organizacijskem in v vsebinskem, pogledu izpeljano i samoupravlj ali n j e in obveščanje delavčev o vseh pomembnejših zadevah: Tako v obrazložitvi.: Mi pa že uresničuj emo nove načrte, ki smo: si jih zadali. V letu 1982 bo naša DO ustvarila, za skoraj -^ milijardi prihodka,'- od tega-na -tujih tržiščih iza 670 1 -milijonov’ ‘-¡'V skladu -s '-splošno-družbeno ušme-r ritvijo za izvoz si bomo prizadevali prodati J .Simi. ¡več na konvertibilno ;tržišče: "NašK načrti ¡našo majhni, še posebno -ne za današnje-gospodarske pogoje in ki jih še pričakujemo -v:> letuul682, zato -sfe bomo morali vsi in: vsakdo izmed -nas potruditi,1 da uresničimo: uzastavl jene - ¡cilje; ¡ter ■ da upravičimOi: zaupanje, ki nami - je s podelitvijo odlikovanja - «izkazano. h« Mili Kobal Po obravnavi poslovanja za oktober 1981 je odbor sprejel sklep, s katerim zadolžuje vodjo; komerciale inž. Tušarja, da poda poročilo o problematiki prodaje in nabave. Druga točka: Vrednost točke za november 1981 Na prejšnji seji Odbora za poslovno politiko je bila podana možnost, da v primeru dobrega poslovanja določimo za november točko v vrednosti 12 din. Glede -na rezultate poslovanja v oktobru, ki niso dobri in glede na težave pri oskrbi s sodo v novembru pa -ni realnih možnosti ; za povišanje točke. Zato odbor za poslovno politiko predlaga odborom za planirahj e in gospodarstvo TOZD in DSSS, da se za mesec november 1981 določi vrednost točke v višini 11 din. Tretja točka: Službena potovanja 1. V mesecu oktobru je TOZD-4 dobil dovoljenje za uvoz CNC stružnega avtomata firme Textron iz Belgije, ki bo izveden v decembru. Zato bo potrebna spe-. cializačija naših delavcev, ki bodo rokovali s strojem. Odbor za poslovno politiko je zato sprejel sklep oslužbenem. potovanju k firmi Textron v Begijo. Potovanje opravijo nasledhji delavci DO Steklarne Hrastnik: Aygust Fiš-ner —"programer, Janko Kreže —; operater, Vili Strniša — operater, Ferdo Žlindra — nastavljalec o-rodij, inž. Ivan Pavlič ^/elektronik, 'Sebasu Branka I— elektronik, K!/fiovšek~Franc — prevajalec. Za potovanje se odobri 7 dnevnic in. 7 nočnin 'ter akohta- ’ cija za bencin, ker bo potovanje opravljeno z dvema osebnima avtomobiloma. 2. Podpisovanje pogodbe za dobavo kremenčevega peska za leto 1982: Firma Glas, Keramik: iz: Berlina (NDR) nas je obvestila,, da se vrši podpisovanje od 7. decembra do il. ¡.decembra ‘1981.:' Odbor za .poslovno' ¡politiko - je sprejel^ .-sklep, - da 'inž, riTušar -lk Kožar opravita- službeno potovai-: , nje 'v: vzhodni Berlin> zaradi podpisovanja; > pogodbi uza kremenčev: pesek. -Za potovanjeise odobri .51 ‘dnevnic in. akontacija- za nočnine:: Potovanje! se opravi ¡j' ; avionôm.t 3. Obisk >pni ¡firmi ¡VRagi : Iiucialvi no iFabih, ¡Trst!: igre :za pregled ' dosedanjega - poslovanja in ugo-rf tovifev- potreb ;po barijevem kar-, bonatu in ostalih surovinah.. -Odbor za poslovno , politiko je spre- ■ jel sklep,’ da tov.:Kožar ¡in SentA: -jure '-opravita- službeno poto.vanje: 'k omenjeni,- firmi.: Za .potovanje: se odobril: ena-dnevnica, i prevoz : pa opravi ; -tov.; Boriš Šentjurc uz-osebnim; avtomobilom'.; , Pod' -to, točko , dnevnega , reda nje! bilabpodanddnformacija, ¡da bodo. v decemhru pogovori z domačimi kupčij ¡.zato bo- več naših ljudi odi-i: šotnih zaradi „potovanj po država- Točka, razno: Gospodarsko računski.sektorije •podalk!prikaz obračuna: - ¡izdelavea modelov : za tudi; tr;g - v devetih-mesecih 1981 : v ; TOZD -4. V raz-; ; prava -je; bilir. podano, da bo po- : irebno1 razčistiti - obračun ¡med -iei meljniimi ■ -organizacijami,; ali ¡bo TOZD^i¡¡odprl' svoj., devizni! -ra-čun ali bodo - to ¡reševali prek ustreznih faktur, da bo TOZD-4 natančno, vedel, koliko so dobili za določen model. Potrebno še bo dogovoriti z izvozniki in z Narodno ba-nko ni- najti- najustreznejšo rešitev. Odbor je sprejel sklep, s katerim predlaga izdelavo točnega obračuna višine deviz po tečaju, ki je bil veljaven v času dokončanja posameznega modela v TOZD-4. Gre za leto 1981. Po tem obračunu jé TOZD-4 uprá-viče nna določeno višino deviz po uradnem tečaju. 2. Centralna inventurna komisija je podala poročilo o dosedanjem delu. Člani odbora za poslovno politiko po poročilu centralne inventurne komisije ugotavljajo, da so v temeljnih organizacijah: — neresno pristopili k imenovanju popisnih komisij, ! ppl niso upoštevali postavljenih, rokov, — niso upoštevali imenovanih . članov na nivoju DO in so jih ponovno imenovali v TOZD, •yeMí-p; giani komisij so imeli neodgovoren odnos do dela. Zato je odbor za poslovno po-, litiko s sklepom opozoril vodje-TOZD, da uredijo vse potrebno, da od omenjenih težav ne bo pri-,-hajalo in da bo inventura.pravo--časno opravljena. 3. Pogodba za tisk Steklarja v: letu 1982: Predložena je pogodba za tisk Steklarja med Aerom Celje in Steklarno Hrastnik. Gre za povečanje cene za 20 %. Odbor je sprejel, sklep, da direk-v tor DO. tov. Milinovič Brane pod-; piše omenjeno . pogodbo. 4. Praznovanje dedka Mraza:' Dopis: občinske zveze prijateljev mladine je .odbor naslovil na de- ' lavske svete TOZD in DSSS s priporočilom, da prispevamo sredstva za organizacijo praznovanj a dedka Mraza v občini .Hrastnik, sa je ta že tradicio-. U nalrra: iprireditev; ¡-ki. vrsto- let raz-jrV eseljuj fe; maše -otroke.'! i 5. Prošnja :-za podpora pri izt-; dajanju glasila Koroških Slovenc " Cev — Kladivo: Odbor odstopa to prošnj o DPO 'Steklarne. Hrastnik š predlogom, da objavimo oglas? "•'v Kladivu. 6. NTK Kemičar vloga- za ...finančno pomoč, kot 'nadomestilo ;>pa nami. nudijo' reklamb: OdhOri; rje sprejel sklepi da plačamo. NTK : Kerhičar - 2:000 din iza reklamni e pano (v igralnem prostoru) z ;• na-i ¡.Šim | imenom: iji! 1 7. Krajevno1 združenje ZB Dol) ; pri .Hrastniku¡ • Alojz' Marčen -je ' člane -.¡seznanil, da smo ZB 'Doli že nakazali 10.000 -din iz a vzdrževan j e ¡spomenika. .S témMeñar/ vijem,--bi lahko najeli delavča- pri ¡ KOP - ’ali kako drugače - -uredili; ’¡Spomenik. Zavedamo- se, da imani -no patronat nad spomenikom, ' ‘vendar se moramo dogovoriti za urejanje sporpenika v prihodi; ¡ai] em - letu. Odbor -je zato ¡spre-; , jel -sklep;!- da še predstavnika -DPO 1 Steklarne Hrastnik; (tovd ■ -Cigler Vin Crnkovič) dogovorita ’ S • Krajevnim: ; združenjem; •.■■ZB ¡Dol! pri Hrastniku -o tem¡ -ali bOdó-U-rejaill ¡spomenik’-Áí ¡obratnem pr¡M; mera bomo’¡spomenik’ urejali j sái-. ismi in seveda-ne bomo dajaliifi-nančnih sredstev. S|l samski dom - velika pridobitev za naše delavce PREGLED ZAPISNIKA 2. IZREDNE SEJE, KI JE BILA 14. 12. 1981 Pod točko razno je bilo obravnavano: 1. Na; seji strokovnega kolegija 11. 12. je bil podan predlog, da se na novo leto 1982 izplača vsakemu zaposlenemu v DO Steklarni Hrastnik 2.000 'din. Odbor je zato sprejel sklep, da predlaga odborom za plan in 'gospodarstvo,;TOZD in DSSS izplačilo 2.000 din vsakemu zaposlenemu v Steklarni - Hrastnik. Ta enkratni znesek prejme-vsak, ki je prejel 15. 12. 1981 osebni dohodek v Steklarni Hrastnik in. je v rednem delovnem razmerju. . 2. Vrednost točke za mesec december 1981: Strokovni kolegij DO Steklarne Hrastnik je podal predlog, da sé tudi v decembru obračuna vrednost točke 11 din. Odbor predlaga Odborom za gospodarstvo in planiranje v TOZD in DSSS, da za mesec december 1981 določijo vrednost točke 11 din. 3. Pogodba. o uporabi zemljišča za avtobusno postajo na Bralci: Krajevna skupnost Dol prosi za dodelitev zemljišča v izmeri 8 m2, in sicer del vrta, ki ga uporablja tov. Hija Savkovič. Člani odbora so smatrali, da je avtobusna postaja na Banici nujno potrebna, zato so sprejeli sklep: — Steklarna Hrastnik dovoli krajevni skupnosti Dol, da na Brnici v vrtu, ki ga uporablja tov. Hija Savkovič postavi avtobusno postajo v izmeri 8 m2. — Postaja mora biti postavljena tako, da bo vrt ločen od postajališča s tem, da krajevna skupnost Dol na novo uredi del ograje vrta. 4. Dopis pomočnika direktorja za tehnična vprašanja: Remont na kadni peči »H« je takega ob- • • Na pobudo urednice. Steklarja sem se odločil, da napišem nekaj Vrstic v zvezi s, strokovnim u-sposabljanjsm v Belgiji'.pni firmi TEXTRON. V preteklem letu nam je u-spelo dobiti • uvozno dovoljenje za CNC stružnico, ki smo jp planirali kupiti pred • dvema- letoma v okviru sanacijskega programa v orodjarni. Glede na uvozne restrikcije je to velik uspeh nabavne' službe. Na kratko naj opišem, kakšen stroj je to in čemu' bo služil. CNC stružnica je numerično krmiljeni-stroj s pomočjo mini računalnika, ki ga inta., vgrajenega. Za posamezne obdelovance je potrebno izdelati, programe, ki. jih prek luknjalnega ■ traku ali magnetne diskete vnesemo v stroj. Po predhodni nastavitvi , orodja; nato stroj avtomatično obdela vse o-peracije na obdelovanem Stroj smo nabavili predvsem za izdelavo orodja za IS stroje in rezervne dele za steklarske .avtomate, Ker je stroj, zahteven za upravljanje in vzdrževanje, je-bilo potrebno poslati delavce, ki bodo upravljali in vzdrževali stroj, na strokovno specializacijo. V Belgijo k firmi TEXTRON, ki je proizvajalec teh strojev, smo odšli: dva .operaterja, nastavljalec orodja, programer, dva vzdrževalca - elektronike in prevajalec. sega, da daleč prekaša vse dosedanje. Da bo delo nemoteno potekalo, so bili določeni delavci za vodenje, ki morajo v času remonta opravljati naloge, ki presegajo' okvire njihovih' običajnih delovnih nalog/ Zato predlaga odboru, da odobri za te delavce dodatnih 10:0/o stimulacije. Odbor je sprejel sklep, da se odobri za čas trajanja remonta dodatnih 10 °/o stimulacije za naslednjim delavcem: Albertu Ka-pelarju, Albinu Lavriču za vodenje del pri strojih;1 -inž. Jožetu Guzaju, inž. Janiju Kavzar-ju in tov. Francu Žefku za dela okoli postavitve peči za čas trajanja remonta pri obračunu OD dodatnih 10 % stimulacije. — Odbor odobri tudi potrebno število nadur inž. Jožetu Guzaju, ki pa mora predhodno podati predvideno .število nadur pri o-menjenemu remontu. 6. Službeno potovanje v Berlin, ki naj bi ga opravila 'inž. Jože Tušar in tov. Milan Kožar, ni ¡bilo opravljeno. Naknadno je bilo sporočeno s strani dobavitelja peska, da gre ža konferenco, ne pa za podpisovanje pogodb. 7. Delavci TOZD-4 so opravili potovanje v Belgijo im so , podali poročilo, v katerem navajajo, da je potovanje trajalo em; dan več zaradi /sneženja in neugodnih ¡voznih razmer. Odbor je zato sprejel sklep, da ¡se tov. Avgustu Fišnerju, Janku Krežetu, Viliju Strniši, Ferdu Žlindri, Ivanu Pavliču, Branku Sebasu in Francu Klenovšku dodatno odobri .jena . 'dnevnica za potovanje v Belgijo. 8. ¡Prošnja Šolskega centra (maturanti gimnazije) Trbovlje: Prošnja se odstopi odborom za planiranje in gospodarstvo TOZD. Tečaj je trajal pet dni, kar pa je zelo malo, predvsem za vzdrževalce elektronike. Tečaj je vseboval programiranje-, upravljanje s/strojena in vzdrževanje elektronike.. Upravljanje s strojem in vzdrževanje elektronike se je odvijalo konkretno na stroju, ki ga imamo danes že v DO. Mislim, "d® smo. se osnovnih stvari naučili in da bomo lahko uspešno upravljali stroj. V tovarni smo bili lepo tovariško sprejeti. Tečaj je bil dobro organiziran in na strokovnem nivoju. Izvedeli smo tudi, da že dvesto njihovih strojev uspešno obratuj e v ■j tovarnah po Evropi. Naj izrabim priliko in povem, kaj me jo najbolj, - impresioniraio v tovarni. Po. -končanem (jelu so delavci pustili na delovnih mizah drago merilno orodje in zapustili delovno mesto. S tem hočem povedati, to da ni bojazni,, da. bi kdo kaj ukradel. Na žalost pa je pri nas' ravno obratno, ker moramo takšne stvari dobro zakleniti, če jih hočemo naslednji dan še uporabljati. Naj končam z željo, da bi uspelo nabavni službi kmalu zagotoviti vse u-strezne dokumente za carinjenje, da bomo lahko drag in prepotreben stroj, kmalu vključili v proizvodnjo in s tem upravičili investicijo. ; Avgust Fišnar ..." Leto- i981 si .bomo zapomnili po uspešnih ¡poslovnih rezultatih. Naše delavke, ki so ¡bivale v starem in neustreznem samskem domu, pa se bodo ¡spominjale tudi preselitve v nov.samski dom. . Prav gotovo ste vsi; vedeli, v kakšne namene ¡se vrši adaptacija ¡bivše ambulante. Manj pa je tistih, 'ki vedo, koliko je ¡bila ta pridobitev potrebna. Med' temi so vse stanovalke ¡starega samskega doma in vsi,_ ¡ki so .kdaj-koli prestopili nje- , gov prag. Bivanj e -v njem je bilo zaradi neustreznih 'sanitarij,, odslužene centralne kurjave in neustreznih bivalnih prostorov res zelo težke. Vse to je sedaj že preteklost, poglejmo,. .kako izgleda nov samski dom. V pritličju je šest bivalnih prostorov dnevna soba, kuhinja in sanitarije. Od teh šestih sob so v treh po štiri stanov alke, v dveh po ir.rie v eni po dvo stanovalki.. V vseh sobah je nova oprema, vsa- -k-a stanovalka pa ima na voljo-posteljo, nočno omarico in garderobno omaro. V kuhinji ; imajo na v-ol-jb štedilnik, pomivalno korito in omarice. Namen kuhinje je pripravljanje toplih napitkov in malic, Vstale dnevne obroke pa imajo na voljo'v. obratu družbene prehrane. Sanitarije so povsem na novo adaptirane, . sestavljene so iz dveh ločenih WC prostorov in prostorom iz dvema tušema in bidejem, talko da omogočajo normalno .vzdrževanje. -osebne higijene. Dnevna Volitvam Najbrž ¡se še na-'nobene volitve nismo pripravljali tako terneljito, kot še pripravljamo na prihodnje. Če pregledamo dosedanje aktivnosti, so priprave potekale skoraj celo preteklo leto, zajele pa sb organe in organizacije v republiki pa do organov in organizacij v občinah, temeljnih in drugih samoupravnih orgaiuizdcijah in skupnostih. ■ Skupščina SRS je sredi preteklega leta sprejela- dopolnitve zakona o volitvah, katerih glavni namen je, da se odpravijo- pomanjkljivosti, ki-so v preteklosti bile prisotnega tern področju. V vseh temeljnih organizacijah, krajevnih, ¡skupnostih ,m; ¡drugih samoupravnih; ¡sredinah j e’ Ml izdelan enotni ¡¡evidenčni list-vza;. vsakogar;’ ki. je: po tetUi 1974 deloval: na pod-' ročju samouprave' oziroma delegat-Skeg&sistema.iTjudiv naši DO: Vse to/pa jd-že bila ¡osnova, da: smo v SteMarni-fpričeli z/evidentirainjem; bodočih ' možnih ¡ "delegatov- že v mesecu, juniju: -Največ pa je bilo evidentiranih v .¡mesecu • septembru, kr ¡oktobru- : Evidentiranje je isto-, časno potekalo• tudi ža-elane-samo-upravnih;-corganov,; saj tudi tem preteče, mandat v mesecu ' marcu,, kot tudi'za možne ¡ delegate v skupščino družbenopolitične', skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Sočasnega’ : evidentiranja se je sindikat lotil ¡iz razloga, da bi v prihodmejm mandatnem - obdobju, dosegli ..enakomernejše'' razdelitev funkcij- oziroma obveznosti. soba trenutno še ni povsem- opremljena, saj dobavitelji še niso- dostavili -vse potrebne opreme, predvidena pia je kot klubska soba, soba za gledanje TV in za sestanke. V podpritličju še dve sobi in WC. V njih bodo 'stanovale štiri'delavke. Vsi prostori so ogrevani (centralna kurjava), stanovalke pa- imajo ha voljo tudi Skupno pralnico s pualnim ¡strojem.. V domu smo zaposlili tudi čistilko 'za. pospravljanje in čiščenje skupnih prostorov. Tako. ibo vsem 24 delavkam zagotovljeno normalno in udobno ’bivanje v novem samskem domu. Izkoristil pa bi ¡priložnost In vse stanovalke opozoril, da bo njihovo nadaljnje- počutje v domu odvisno od njih samih. Dolžne so vzdrževati čistočo in upoštevati vsa določila 'Pravilnika: o. hišnem .redu. Za dom so prispevali sredstva delavci TOZD 2, M je ¡investitor in lastnik doma, zato ho vsako, nepravilnost in neupoštevanje hišnega reda treba strogo kaznovati. Ne 'bi si želeli, da se zgodi isto, kot se je pred adaptacijo — ko so v njem bivali samski -'delavci. Vse . tč pa bi bilo mnogo lažje, če bi zaživela domska samouprava. Vsako nepravilnost bi lahko stanovalke tako zatrle-že v kali in bi morebitne sankcije s štr-arii DO lahko odpadle Odnosi med DÓ in stanovalkami pa bi bili kar se da prijateljski. Stane Bočko nasproti V okviru priprav na nové volitve amo ustrezno 'dopolnili tudi statute temeljnih organizacij. V vsebini ¡dopolnitev Statutov smo natančno opredelili kakšne delegacije in na kakšen način jih izvolimo. V mesecu ¡decembru pa so družbeiiopoli-ffiične organizacije razpravljale o kandidatih za družbene funkcije v •Občini, republiki in federaciji. Mesec januar ibo, terjal od nas, še posebej od osnovnih organizacij sindikata,'.véliko aktivnosti.. Izvedene 'bodo namreč .kandidacijske konference, na katerih se bomo odločali o kandidatih, katerih imena ¡bomo zapisali na. kandidatne liste. Kandidati pa bodo ..podpisali izjave, da sprejemajo kandidaturo. 'Seznamov možnih kandidatov za [delegate skupščin in samoupravnih ; organov na tem 'mestu ne '.moremo "objaviti, -ker; so številni in'zelo obsežni, 'zat®.' Ib ornotem pripravili posebno številko' 'informatorj a. ' , Sedaj» jei'«torej pravi, čas, da za -naslednje mandatno dbdoibj e •izberemo' oziroma, izvolimo - take delavcev1 kv bodo res; pripravljeni delati. Pri tem pa naj nam «e bo vodilo, da-mora tisti; kijé dela ven,-nositi številne funkcije, saj je med-nami tudi veliko, takih,.ki nočejo izpolnjevati: samoupravnih pravic i-n dolžnosti, ¡znajo pa izvrstno kritizirati. Sedaj je pravi čas, da' dei bremena prevzamejo tudi taki, saj delo 'drugega ocenjuješ lahko šele, ko ga poskusiš sam Voliti in biti voljen je dolžnost, je naša pravica ter sestavni del naših opravil. Potrudimo se, da jiu. bomo kar . najuspešneje izpolnjevali. Mili Kobal Alojz Marčen TNG V TOVARNI Remont 4© t kadne peči Dne 28. 11. 1981 je napočil čas za remont 40 t kadne peči, ki smo ga zaradi objektivnih razlogov kot so problemi okrog uvoza og-njeodpornega materiala in rezervnih delov za IS stroje, že dvakrat prestavili. Ta peč je do tega datuma obratovala že skoraj pet let. Ob tem , velja omeniti, da je na tej peči že leta 1979 steklo prebilo dno peči. Zato je razumljivo, da smo kla kot prej in tudi poraba e-nergije na kg stekla se bo bistveno zmanjšala. Pri vsem tem je bilo potrebno poiskati in skleniti pogodbe z izvajalci določenih del. Tu smo sklenili pogodbo za zidarsko šamoterska dela s podjetjem KIP iz Ljubljane, za ostala gradbena dela pa z GRADISOM TOZD Celje. Vsa ostala dela kot so: ključavničarska, in-strumentarska, električna, pa bo- lje za komore, porušiti del stebrov in dograditi dimnovodni kanal, Vsa ta dela mora dokončati do 20. 12. 1981, ko se prične z zidanjem peči. Vzporedno z remontom oziroma rekonstrukcijo 40 t kadne peči se opravljajo dela na vzpostavitvi IS 7 na B kadni peči,: kjer se je zgradila trafo postaja za dodatno električno kurjenje, nov feeder in vsi ostali potrebni dodatki. vanja. 40 t kadne peči. Dokončujejo se tudi dela na TP za dodatno kurjenje na 40 t kadni peči, zaradi restrikcij pri uvozu, deloma za to kadno peč deloma tudi regulacijsko krmilno ploščo. Poleg vseh teh del se vzporedno tudi vršijo dela na rekonstrukciji žerjava, ki ni bil rekonstruiran že od leta 1965. Iz vseh naštetih del in pa še dela na rednem vzdrževanju, vi- i s E p ¡|gl || . .TJ 11 ' J||1 -m | I :|i - ■ ¿A ||| < ^ A' ^Šilili« 1 { $1 11 ' V 1 M N A 'lil , «.i \ 1 3 i ^ ž J^ f ■ Gorilniki. Zaradi predolgega plamena so bile stene ob gorilnikih močno poškodovane. tako dolg čas obratovanja dosegli le zaradi številnih posegov naših zidarjev ter skrbnega in rednega vzdrževanja peči. Imeli smo tudi veliko srečo, da ni bilo daljših izklopov, ker bi ob izklopih prav gotovo prišlo do izteka stekla iz peči. Pri podiranju se je videlo, da je bila peč tako dotrajana, da’ je bila na dnu peči in delovnem prostoru praktično le po 1—2 cm še ognjeodpornega materiala ali pa še samo obloga, ki smo jo namestili ob popravilu peči. Pri tem moram poudariti, da so se vsa pripravljena dela ¡začela že mnogo prej, kajti remonta takšnega obsega še v naši delovni organizaciji nismo imeli, saj se peč ruši popolnoma, ker pride v celoti predelana z dodatnim električnim kurjenjem in pa iz prečno plamenske v U pla-menski peči. S temi posegi se bo na manjši površini talilo več ste- do izvršili delavci TOZD-5. Celotno breme pri» vodenju, nadzoru in zgoraj omenjena dela je prevzela temeljna organizacija 5 v sodelovanju z razvojnim sektorjem, Terminski plan predvideva čas trajanja remonta 70 dni, v katerem so pa všteti tudi prazniki. tako da se ti dnevi efektivno zmanjšajo za ca. 4 dni. Ta čas je izredno kratek, tako da smo organizirali dela 24 ur dnevno kakor tudi v sobotah in nedeljah. Če pogledamo trenutno opravljena dela: vsa dela do sedaj so bila ivršena v predvidenih rokih. Peč je bila porušena v rekordnem času. Moram povedati da je bilo porušenega in odvoženega materiala nekaj čez 1.000 ton, brez upoštevanja odstranjevanja ankaraže v teži nekaj 100 ton. Trenutno se je v dela vključil Gradis, ki mora pripraviti teme- H BMBi I m ' | | 1 KS H H m f$ * H Tl " * ' -BflBHp K fc " - v--, m ~ -^ mm Delovni prostor. Lepo se vidi, da je bil ognjevarni material povsem uničen. Bele lise, s katero je bil delovni prostor popravljen. eghg*-.--1t Sli ■ «JmmH! 1 JIIRfc *1 _&L Vlagalna odprtina Zaključena so tudi gradbena dela na TP 5 in 6 in se je že pričelo z montažo opreme. Tudi ta dela morajo biti zaključena do konca januarja, ker so nujno potrebna zaradi nemotenega obrato- dimo, da smo si zadali zelo težko nalogo, vendar smatram, da jo bomo ž dobro organizacijo in s skupnimi močmi uspešno rešili. inž. Jože Guzaj DELAVCEM STEKLARNE Gez nekaj dni bo v našo delovno organizacijo prišlo več mladih. Prišel je namreč čas, iko se učenci izza šolskih klopi »preselijo« v delovne organizacije, da bi se v njih praktično usposabljali za bodoči poklic. Večina izmed njih bo prvič v naši delovni organizaciji (in organizaciji na isploh), zato vas prosimo, posebej pa še mentorje, da mlade vključite iv svojo delovno sredino ter z delom in tovariškim zgledom oblikujete njihove pglede na delo, delovno disciplino, odnos do sodelavcev in naše skupne lastnine, saj bo od njihovih prvih vtisov odvisno njihovo nadaljnje vrednotenje naših in skupnih dobrin. Moj obračun Minila so že mnoga leta, odkar sem prvič, zdrav, krepak v objemu lepega obeta prestopil bil Steklarne prag. Sem vključil v novo se okolje z zavestjo delovno navdan in s polno mero dobre volje za jutrišnji srečnejši dan. Verjetno smem vam tole reči, da velik nisem bil problem, je vse mi šlo še kar po sreči, le nekaj je bilo izjem. Opravljal sem bil razna dela, učil se in uspehe žel, a nada mi je tu skopnela, vihar nad mano je besnel. Sem prebolel to bolečino, ki sekala mi je srce, saj danes prvo violino igrajo zmernejši ljudje. Neznana zdaj je samovolja, prisoten je le zdrav razum in cvetje svobodnega polja bodri duha mi in pogum. Ko zadovoljen zdaj odhajam, nobena bol me ne teži, vsem roko utrujeno podajam, zrem prosto vsakomur v oči. Ostanite mi bratje zdravi! Ne zabim vas, nikdar nikjer, zapuščam vas na poti pravi v življenja mojega večer. Miha Jelenc RS ZSS za obveščanje v združenem delu 00S - spodbudite dejavnost na področju obveščanja V prejšnji številki našega glasila smo objavili stališča o razvoju in dograjevanju sistema obveščanja v združenem delu ter o vlogi in nalogah organizacij in organov Zveze sindikatov Slovenije, ki jih je sprejel RS ZSS septembra letos, z namenom, da spodbudimo njihovo dejavnošt na področju obveščanja. Odbor za politično propagando in obveščanje pri ZS ZSS pa je pripravil tudi razlago »Stališč in napotila za uporabo v praksi«, ki jih objavljamo v današnji številki, ker menimo, da so za dograjevanje sistema obveščanja izrednega pomena. Stališča republiškega SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE O OBVEŠČANJU V ZDRUŽENEM DELU IN NJIHOVO URESNIČEVANJE j Prizadevanja zavzetih organizatorjev obveščanja in sindikalnih delavcev za izboljšanje obveščanja v organizacijah združenega dela, ki so bila najbolj odločno izražena v akcijskem dogovoru o obveščanju v združenem delu (III. srečanje organizatorjev obveščanja, Krško, november 1980), so dobila močno politično podporo. Republiški svet Zveže sindikatov Slovenije je 24. septembra letos obravnaval obveščanje v združenem delu in sprejel »STALIŠČA O RAZVOJU IN DOGRAJEVANJU SISTEMA OBVEŠČANJA V ZDRUŽENE MDELU TER O VLOGI IN NALOGAH ORGANIZACIJ. IN ORGANOV ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE (v nadaljnjem besedilu: stališča). Stališča so torej politična podlaga in v nekaterih točkah konkretno napotilo za razvijanje celovitega sistema obveščanja v organizacijah združenega dela oziroma so konkretizacija akcijskega dogovora iz Krškega z halogami, - ki zavezujejo organe in organizacije zveze sindikatov. Hrati pa stališča vsebujejo tudi priporočila drugim organom in organizacijam (stali-, šča so objavljena v Sindikalnem poročevalcu, Delavski enotnosti št. 40, 8. oktober 1981, ki ga prilagamo). Da bi 'v komisijah za obveščanje) lahko kar najbolje zastavili delo na tem ■ področju, smo v odboru za obveščanje in politično propagando pripravili nekatera pojasnila, ki naj pomagajo pri uresničevanju omenjenih stališč. Stališča so politični dokument, ki naj usmerja dejavnost organizacij in organov zveze sindikatov na ključne točke sistema obveščanja v združenem delu in družbi nasploh. Zato nujno presegajo sedanjo normativno ureditev tega področja. Posebej zato, ker je zakon o javnem obveščanju (1973) zelo pomanjkljivo opredelil področje obveščanja v združenem delu. Na drugi strani pa stališča upoštevajo druga zakonska določila, posebej pa določila o obveščanju, ki jih predpisuje zakon o združenem delu. Stališča so politični dokument, ki naj usmerja dejavnost organizacij in organov zveze sindika- tov na ključne točke sistema obveščanja v združenem delu in družbi nasploh. Zato nujno presegajo sedanjo normativno ureditev tega področja. Posebej zato, ker je zakon o javnem obveščanju (1973) zelo pomanjkljivo o-predelil področje obveščanja v združenem delu. Na drugi strani pa stališča upoštevajo druga zakonska določila, posebej pa določila o obveščanju, ki jih predpisuje zakon o združenem delu. Na področje obveščanja v združenem delu posegata dva nova zakona, in sicer: zakon o družbenem sistemu informiranja in zakon o javnem obveščanju. Zato je/nujno, da se tudi organizacije in 1 organi zveze sindikatov (in prek njih tudi organizatorji obveščanja) aktivno Vključijo v javno razpravo o teh dveh zakonih. Stališča so tudi podlaga za vključevanje sindikatov v javno razpravo o tem. Torej pričakuj emo, da bodo predlagane rešitve ob prizadevanjih odbora RS ZSS za obveščanje in politično propagando našle ustrezno mesto v obeh novih zakonih. Kot prednostno nalogo pri po-družbljanju sistema obveščanja v organizacijah združenega dela navajamo ustanovitev odborov za obveščanje?. Odbori za obveščanje naj bodo organ, ki bo na ravni delovne organizacije (v sozdu se -lahko dogovorijo za koordinacijski odbor za obveščanje, večji dislocirani obrati in večje temeljne organizacije lahko izvolijo svoje odbore, če menijo, da bo to v prid bolj učinkovitemu obveščanju) oblikoval in načrtoval politiko obveščanja in spremljal ter nadzoroval njeno izvaj anje. Odbor za obveščanje sestavljajo delegati delavcev tozdov (se pravi delegati samoupravnih organov tozdov), ,delegati družbenopolitičnih organizacij na ravni delovne organizacije in delegati-uredništva. Delegate delavcev izvolijo na predlog sindikata delavski sveti tozdov (to predlagamo kot začasno rešitev, dokler ne bo novi zakon o javnem obveščanju opredelil za način volitve delegatov). Celotni koordinacijski in volilni postopek za člane odbora vodi in usklajuje sindikat. Odbor za obveščanje ima svojega predsednika, ki pa ne more biti odgovorni urednik glasila. Odbori za obveščanje naj bi kot družbeni organi opravljali tudi funkcijo izdajateljskih svetov za glasila. Ob preteku mandata izdajateljskim svetom torej ne bi več volili novih, ampak bi njihovo vlogo prevzeli odbori za obveščanje. ., V praksi se je pokazala težnja, da bi odbori za obveščanje postali izvršilni organi delavskega sveta delovne organizacije. Začasno, do sprejema novega zakona o javnem obveščanju, je to možno. V sindikatih pa se bomo zavzemali, da v novem zakonu o javpem obveščanju odbor za obveščanje ne bo izvršilni organ delavskega sveta, temveč bo imel podoben status kot samoupravna delavska kontrola (neposredne volitve). Uredništvo je izvršilni oziroma izvedbeni organ odbora za obveščanje, ki ureja sredstva obveščanja organizaciji združenega dela (glasilo, bilten, oglasno desko, razglasno postajo). Uredništvo je pretežno strokovno sestavljeno, kar pomeni, da ga sestavljajo delavci službe za obveščanje (in samoupravljanja) in strokovni sodelavci, ki sodelujejo pri nastajanju glasila (lahko tudi stalni dopisniki zadolženi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah ter strokovnih službah za sprotno posredovanje informacij). Uredništvo vodi odgovorni urednik, ki mora biti delavec službe za obveščanje ■ (in samoupravljanje). Tudi imenovanje odgovornega u-rednika glasila je do sprejema novega- zakona o javnem obveščanju in v skladu s sedanjim zakonom še mogoče urejati tako, da ga na predlog odbora za obveščanje imenuje delavski svet delovne organizacije. V stališču smo zapisali, da bo »zveza sindikatov uresničevala tudi družbeno vlogo izdajatelja glasil v organizacijah, združenega dela«. Uresničevanje družbene vloge izdajatelja sredstev obveščanja v organizacijah združenega, dela pomeni, da se morajo sindikalne organizacij e . temelj ite-je in bolj odgovorno ukvarjati z uresničevanjem temeljnih vsebinskih zasnov sredstev obveščanja (glasil). (Prevzem formalnega izdaj ateljstva zaenkrat presega finančne, kadrovske in organizacijske možnosti sindikata.) Glasilo oziroma druga sredstva obveščanja (če ne gre za posebne specializirane publikacije, kar mora biti določeno s pravilnikom, o obveščanju) so v bistvu glasila združenih delavcev. Torej je razumljivo, da delavci sami prek svojega naj višjega samoupravnega organa —delavskega sveta še naprej zagotavljajo materialne in druge pogoje za izdajanje sredstev obveščanja. Vse navedene novosti, ki zadevajo podružbljanje obvešcanj.a, morajo ustrezno mesto postopoma najti v pravilnikih o obveščanju. Ni dovolj, da je obveščanje zgolj načelno opredeljeno v samoupravnih sporazumih o združevanju in v statutih. Obveščanje je treba celovito normirati s posebnim pravilnikom. Tega naj kot samoupravni cjrgan sprejme delavski svet na predlog odbora za obveščanje. Javno razpravo o pravilniku vodi sindikat. Pravilniki morajo zajeti način zagotavljanja javnosti dela organov in organizacij oziroma odgovornost virov informacij pravice in obveznosti udeležencev v procesih obveščanja, opredeliti morajo vsebino in načine obveščanja (kazalce, nujne informacije in sredstva), položaj in odgovornost službe za obveščanje (in samoupravljanje) ter samoupravno organiziranost obveščanja (razmejitev pristojnosti med odbori za obveščanje, uredništvi in delavskimi sveti) in na- čin financiranja. Pravilniki o obveščanju lahko vsebujejo tudi Vsebinske zasnove posameznih sredstev obveščanja in način nagrajevanja sodelavcev-dopisni-kov, lahko pa to področje normativno opredelijo drugi posebni, akti. Kot strokovno podlago za določanje vsebine informacij je republiški svet priporočil uporabo ».temeljnih informacij za delavce«,'ki jih je odbor za obveščanje in politično propagando pripravil konec leta 1979. Te »liste« ni mogoče uporabljati v vsaki organizaciji enako, in dobesedno. Nekatera priporočila liste bomo skušali uveljaviti v zakonu o družbenem sistemu informiranja, zato se bomo aktivno vključili v javno razpravo. (Temeljne informacije za delavce so objavljene v reviji »Obveščanje in odločanje« št. 1/80). Stališča govorijo tudi o celovitosti in enotnosti sistema obveščanja. Naj še enkrat opozorimo, da učinkovito obveščanje pa tudi gospodarska stabilizacija (pomanjkanje roto papirja tudi sodi zraven) narekujeta pogostejšo in bolj kakovostno uporabo o-■ glasnih desk, razglasnih postaj in biltenov, kar je dolžnost službe za obveščanje (in samoupravljanje). V večini organizacij združenega dela so službe ža obveščanje in tajništva samoupravnih organov ločene organizacijske (delovne) enote. Izkušnje večjih organizacij ter nedeljivost samoupravljanja in obveščanja pa govore v prid združenim službam (centrom) za obveščanje in samoupravljanje. Seveda pa v takih službah ne morajo delati predvsem administrativni delavci, pač pa strokovno usposobljeni delavci, ki poznajo mehanizme samoupravnega odločanja in obveščanja ter so sposobni pripraviti (iz zbranih podatkov in gradiv) razumljive, zanimive in popolne informacije za vse.uporabnike. Taka narava dela zato zahteva čim večjo organizacijsko samostojnost teh služb. S samoupravnimi akti je treba tudi zagotovil, da bodo te službe odgovorne predvsem samoupravnim organom (delavskemu svetu in odboru za obveščanje). ■ Stališča vsebujejo še eno novost. Priporočajo namreč (tudi v duhu zakona o javnem obveščanju), da tudi vsi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije (poslovodni organi in strokovne službe to obveznost že imajo) določijo posameznike, ki bodo na vseh ravneh sprotno in takoj posredovali informacije o delu teh organov in organizacij. Razumljivo je, da mora biti sindikat kot predlagatelj sam za zgled. Odbor za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije bo na posvetu s predsedniki komisij za obveščanje pri občinskih svetih opredelil tudi naloge komisij in občinskih svetov, ki zadevajo uresničevanje teh stališč. Priznanje občinskemu štabu TO Hrastnik Občinski štab teritorialne o-bramibe Hrastnik je v letu 1981 dosegel vidne rezultate na področju vzgoje in izobraževanja ter urejanja teritorialne obrambe. Nadvse pomembna ugotovitev pa je, da se OŠTO pri doseganju željenih in postavljenih ciljev ni .držal zgolj nalog, ki iso izhajali iz povelja, temveč je le-te dograjeval z lastnimi izkušnjami, novimi metodami in oblikami. Velik napredek na vseh elementih bojne zagotovitve, ki iso garant bojne pripravljenosti štaba in vseh enot pa ni rezultat enoletnega dela. Gre za načrtno in dosledno izvajanje programa u-sklajenega v. smislu podružblja-nja SLO in DS, ter bojne in moralno politične usposobljenosti tako štaba kot enot TO. Zato v smislu prizadevanj postavljenih ciljev tudi niso izostali elementi idejnopolitičnega delovanja in organiziranosti ZK kot tudi ZSMS v enotah TO. Z aktivnim delovanjem štaba kot vseh drugih dejavnikov je namreč dosežen zavidmi nivo tako obrambne pripravljenosti kot splošne vzgoje prebivalstva v občini. Zato podeljeno priznanje — prehodna zastavica področnega štaba teritorialne o-brambe, OŠTO Hrastnik kot najboljšemu s področja Zasavja za leto 1981 ni le nagrada za dosežene rezultate, iampak je spodbuda za še boljše delo. Kajti ne gre namreč pozabiti, da je področje SLO in DS tisto področje, kjer doseženi rezultati nikoli niso dokončni, ampak jih je treba v skladu z obstoječimi o-kolnostuii znova in znova dograjevati. Da se tega OŠTO Hrastnik še kako zaveda, pa ni dokaz samo priznanje, ki so ga prejeli pred dnevi, ampak ‘dolgoročen, skrbno pripravljen in strokovno izvajan program. Za izredne uspehe v letu 1981, dosežene pri pouku in urjenju ter krepitvi: moralno politične in bojne pripravljenosti pa je bilo nagrajenih še nekaj posameznikov. Tako je pohvalo komandanta TO SR Slovenije prejel rezervni kapetan Milenko Logar. Pohvale Komandanta TO za Zasavje so prejeli: Ilko Jenko, Ivan. Kmet,. Matija Koritnik, Ferdo Petelin, Edvard Puflar, Franc Selan, Dušan Škorjanc in Navada je, če že ne kar obveznost, da ob koncu leta delamo takšne ali drugačne obračune svojega dela in življenja v preteklem letu. Tudi v uredništvu Steklarja se temu nismo mogli odreči. Analizirali smo o čem vse smo pisali v g preteklem letu, pa tudi kakšno je bilo vaše sodelovanje pri oblikovanju in nastajanju Steklarja. Skoraj nemogoče je, da bi na tem mestu naštevali vse o čemer smo pisali, Najbrž pa ni slučaj, da smo prav problematiki gospodarjenja namenili največ prosto- -Nifco Toplak. ■ S: pohvalami Komandanta TO idbčirie pa ‘so bili nagrajeni: Marjan Cizej, Vili Graben, Branko Hrup, Bojan Koritnik, Jože Pimavar, Ivan Rancinger in Mitja Slokan. Jože Premec ra. V kar naj večji; meri smo posvečali pozornost pripravam na usmer j eno "izobraževanj e, varstvu pri delil, socialni in stanovanjski politiki, pa tudi delegatskemu sistemu. Ob razpravah o obveščanju v združenem delu se kaj radi u-stavljamo pri glasilih OZD. Kot drugod tudi pri nas tovarniško glasilo ne more biti edino sredstvo obveščanja. V vsakdanjem življenju in delu vse premalo dajemo poudarek živi besedi — aktualni in živi informaciji.: To pa je naloga delegatov na vseh ravneh odločanja od samoupravnih: organov do skupščin DPS in interesnih skupnosti,: vsekakor pa komunistov v vsaki sredini. Če bodo vsi ti tako uresničevali svojo vlogo in nalogo, bo tudi manj’ dezinformacij, več dobre obveščenosti o vsem, kar ‘spremlja naš delovni in življenjski vsakdan. Steklar je mesečnik, zato tudi ne more biti v neposredno pomoč za odločanje. Lahko pa je*, oziroma mora biti ogledalo življenja in. dela naše delovne, organizacije, v katerem bomo kritično m konstruktivno vrednotili, naše življenje in delo. V letu, ki je pred nami, bomo' informiranju dali še večji poudarek. Naš sistem informiranja mora biti tak, da bo članom kolektiva ponudil točne, pravočasne in zanimive informacije. Poleg že u-staljenih oblik informiranja bomo v prihodnje poskušali informacije posredovati tudi prek razglasne postaje. V informatorju pa' vam bomo poskušali posredovati informacije tudi o drugih dogodkih. Ob koncu želim izreci še besedo dve o našem in vašem sodelovanju. Veseli smo, če nam kdo izreče pohvalno besedo o našem.: glasilu; vendar pa vseeno ugotavljamo, da je. Steklar še vedno premalo »naš«, kajti v njem se preveč zrcali' pisanje strokovnih služb. Še vedno je namreč skromen del prispevkov tistih sodelavcev, ki se, rekli bi, nekam bo-, ječe odločajo za pisanje v glasilo. Veseli smo bili vašega odziva v akciji Tisoč delavcev sodelavcev. Kar uspešno .ste se vključili vanjo, vendar pa je bila zamišljena tako, da se ne bi končala s podelitvijo značk. Značka naj bi pomenila spodbudo za nadaljnje sodelovanje in prav to od vas pričakujemo v prihodnje. Naj se. ob tej priložnosti zahvalim članom uredniškega odbora, dopisnikom in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali po svojih močeh in možnostih oblikovati našega Steklarja, ki ni glasilo le. nekaterih ampak vseh nas delavcev Steklarne Hrastnik. Mili Kobal DISCIPLINA Devetnajsto zasedanje disciplinske komisije, dne 23. 10. 1981 Priimek m ime Roj en TOZD-DSS! Izrečen ukrep Hrup Karel 24. 9. 1957 y 1 Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din Mustajbaaič Ramiz 30. 6. 1960 1 Javni opomin Pavšalna •odškodniina 500 din Jullarie Marjan 7. 7. 1963 1 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Mustajbašič Sakih. 11. 4. 1964 1 Prekinitev delovnega razmerja -pogojno za dobo 12 mesecev Pavšalna odškodnina 600 dan - Mitrovič Duško 2. 7. 1964 1 Javni opomin Pavšalna odškodnina 1.200 din Prah Ivan 28. 5. 1949 1 Opomin Sefdrovič Edina 5. 7. 19?1 1 Javni opomin. Pavšalna odškodnina 600 din Šubi Stane 7. 1. 1955 1 Javni opomin Buletinac Dragan , 25. 1. 1962 2 Opomin Pavšalna odškodnina. 300 din . Džrrkač Mdrislav 2 Javni' 'opomin Materialna odškodnina Ivešič Raja 1 25. 12. 1956 2 Opomin Pavšalna odškodnina 100 din Zaletel Sabina ' 10. 5 1962 2 Opomin Tovornik Zdravko 20. 1. 1954 \ 2 Prekinitev delovnega razmerja pogojno za dobo 6 mesecev Pavšalna odškodnina 600 din Poveljšek Magda 17. 10. 11956 2 Prekinitev delovnega razmerja Bašič Bedir 23. 1. 1957 -1 Javni opomin Stejpanovič Slavko . 17. 10. 1956 2 Postopek se ustavi Brankovič Jože 8. 3. 1947 DSSS Postopek se ustavi Cvetko Franc 9. 5. 1936 DSSS Postopek se ustavi Bašič Mile 7. 8. 1932 2 Postopek se ustavi Podatke zbirala Tajnik komisije Jelka Undbajš Drago Kreže Beseda urednika V SP® MI JANEZU GROHARJU p -111 ; Nekoč, v poglobljenem razgovoru mi je zaupal: »Veš, čedalje bolj me razburjajo laži, krivice. Nad njimi vzrojim,’ mislim, da,-me živei resno dajejo. Cisto, drugače pa. občutim, če me kdo nagovori z lepo besedo, mi pove resnico, četudi bolečo'— v obraz, tako naravnost brez ovinkov. Na lepo in odkrito besedo dam mnogo, včasih morda kar. preveč. Toda, kaj hočem, takšen sem, če^ prav se mi zdi, da to ni ravno najboje. Sprašujem se„če morda z , menoj ni kaj narobe.« " Takrat me je vprašal, kaj menim. ; Nisem mu dal odgovora. • Pravzaprav niti sam ne vem zakaj. Vem pa, da ni lagaJL Zagotovo ni lagal, ko je govoril o krivici, laži, odkritosrčnosti, topli besedi. Ko sem zvedel za njegovo prenaglo smrt, o* sem rse spomnil tega pogovora, kateremu takrat morda nisem posvetil dovolj pozornosti. Zdaj se šele-zavedam globine in pomena- takrat izrečenih besed. Priznam, da ga mnogokrat nisem razumel-. Tudi takrat ne. Danes- ga poznam., Spoznal sem ga hitreje; globlje, kot v vseh dvajestih letih od najinega prvega srečanja^ V tem času pa je bilo srečanj •-mnogo, Morda kar preveč,, da bi dojel vso njegovo humanost, ki jo je izkazoval na nekam čuden, dostikrat nerazumljiv (Vsaj v večina) način. Janez, nas je zapustil mlad. S svojim težkim korakom je komajda dobro zakoračil v 51. leta življenja.. Mladost ;je; imel vse prej kot veselo, brezbrižno. Komaj se je dobro rodil, že je. nad Evropo stopil neusmiljen' nad--;, stični škorenj'. Janezova delavska - napredna družina je kmalu začutila vse’ gorje tistega, časa. Iz,., mirne Rogaške Slatine so se preselili v Koprivniške Brege, od koder so jih že leta 1941 pregnali ustaši Prišli so v Zagorje, kjer pa tudi ni bilo dela. Zato so se preselili V- Trbovlje, kjer je očetu vendarle uspelo najti zaposlitev. V letu 1944 je cela družina odšla v partizane in se priključila NOB. • Nemirni duh in prometna nesreča sta ga pripeljala v Hrastnik. Zaposlil .se je kot steklarski, vajenec in po končani 2-letni strokovni šoli in opravljenem ‘ izpitu je. dobil naziv- kvalificiranega steklarja. Splet okolnosti, predvsem pa bolezen sta bila vzrok, da Janez svojega prvotnega poklica praktično ni opravljal. Priučil ge. Jeza elektrikarja in to delo opravljal več kot 20 let. Zadnji dve, leti je delal kot izmenski vodja pregledalk v TOZD-2. Včasih nekoliko' čudaško, dostikrat širši okolici nerazumljivo obnašanje je Janeza dolgo časa ločevalo od ljudi. Tudi v zakonu ni našel miru in .še manj družinske sreče. Ločil se je in se spet poročil. Končno je našel.mir, našel svoje mesto v tempu vsakdanjega življenja. Puška, ki se mu je -že- tako zgodaj prirasla k •srcu, ga je vrnila med ljudi in mu prinesla - ne le razvedrilo in v neki meri tudi smisel življenja,, temveč okrog njega sklenila, širok krog. športnikov: prijate- ljev. .Čeprav j e, bil Janez nemalokrat -čuden, tudi trmast, pa še gre ’ prav tej: njegovi trmi in vztrajnosti zahvaliti, da ima. danes SD' Steklar morda enega naj-lepših, funkcionalnih- in urejenih domov ne le v Zasavju, V izgradnjo tega objekta je Janez vložil- samega sebe. Nad njim je bdel z dušo in telesom. Mnogokrat sem se spraševal; kje jemlje energijo, voljo, od kod mu takšna- vztrajnost.. Po tistem razgovoru, predvsem; pa danes, ko ga ni več med nami,: sem spoznal, ves smisel njegovega življenja,, uvidel od kod in za koga je jemal takšno 'energijo. In ‘zato mi je danes žal, ker mu takrat nisem dal odgovora' na zastavljeno vprašanje. Potreboval pa je tako malo. Samo spodbudo in skromne besede zahvale. Kajti ‘vse, kar je storil, ni storil z-ase. Delal in garal je za nas, za naše otroke. Svojih žal ni imel: Včasih ostane človek v dilemi, nedorečen ali pa morda ne zna najti poti svoje dorečenosti. Janez je ni znal najti. Bojim ‘pa se, d‘a tudi j-až, kar zadeva njegovega dela in življenja nisem bil dorečen. Morda ni v redu, toda tolažim;. se - z 'dejstvom,, da- je to u-soda velike večine, malih, vendar delovnih in pridnih ljudi. Janez je bil tak. Zato nam bo o-stal toliko bolj pri srcu. Njegov spomin bo živel z nami. In kadar koli me bo pot zanesla na zagorsko pokopališče, bom prižgal svečko v njegov spomin.. JOŽETU BIZJAKU Čudne. is.o. poti človeškega življenja-. Nemalokrat ’ odvisne od vsakega posameznika. Tako kot usoda kroji življenje, pa lahko zagotovo trdimo, da tudi vsak posameznik kroji sebi. svoje življenje — svojo .usodo. Življenje in usoda pa so odvisni od volje vsakega posameznika. In ta vol jajc tista, ki opredeli človeka po karakterju, odnosih do ljudi in do dela. Čuden je bil naš Jože. Pravzaprav se tudi danes žal. moramo vprašati, če je ,bil naš v pravem smislu besede. Za življenje' ni maral mnogo. Še manj •-■za nasvet-in napotke. Bil je član kolektiva, ki mu je nudil več bot .si je zaslužil. Zapuščal ga je in se- znova vračal, tekal je svoj mir, čeprav se ne morem otresti misli; da ga pravzaprav : niti ni želel najti. Bolj ko isio se- odmikala leta, težje ga je bilo razumeti. Pa vendar zakaj je bil Jože takšen? Svoj čas, ko je prvič, prišel k nam, je bil priden, dostopen, Toda -z -leti ga ni,, bilo -moč več razumeti. Bolehal je in iskal tolažbo tam, kjer je ni mogel naj ti. .Družina -mu je stala ob strani, dokler je zmogla. Kolektiv ga je. skušal razumeti, mu pomagal, posamezniki svetovali. Toda vse zaman. Jože je Šel svojo pot, pot ki ni imela . vfnitvb, pot ki se je tako hitro končala. Kaj je pravzaprav želel?. Zakaj je skoraj načrtno uničeval sam sebe? Se je vsega zavedal? Vse to so vprašanja, na katera nismo našli odgovora. Ga je Jože imel?! Odšel je tiho; s svojimi težavami, svojimi principi, s svojimi skrivnostmi. Njegovo lo-čensko 'življenje ga je pripeljalo do neizbežnega konca. Do smrti» kateri je neizprosno hitel v objem. In zato bo spomin' nanj še en dokaz vec človeške slabosti. K srepi »slabost«--, podobna v podobi Jožeta Bizjaka ni tako pogosta.- In k sreči, da je tako. Z;ato ti želimo, da počivaš v -miru. ZAHVALA Ob mnogo- prerana.ae-gubi -dragega muza i-n očeta JANEZA KOLENC se iskreno z-ahvalljiuijem- vsem-, ki ste- na-m k-aiko-rkoM pomagali -v teh. težkih ,'trennitkdih, Hvala goldlbi im pevcem za ž-alostdnke-, hvala- tudi govornikoma iz-a piblstorviilkie besede. Hvala vsem, kii ste mu: poklonili cvetje. Delavcem v DSSS, -njegovim sodelavcem v TOZD 1, snažilkam upravne zgradbe ikioit.tu-di sosedom ¡iskrena hval-a za materialno pomoč. - Žalujoči; žena Ančka, -hčerka Mojca: in sin Damjan ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage EDITE REŽEN se zahvaljujemo vsem» kd so jio pospremili na njeni poslednji poti. Za darovane vence se zahvaljujem delovni organizaciji Steklarne Hrastnik, delavcem v delovni iskupniasita, organizaciji sindikata -in sosedom Še posebej hva-la sodelavcem v komercialnem'selktorju, ki so jio - tak/o številno -spremili na njeni jža-dnji .pati. Iskrena hvala: tudi moškemu pevskemu, zboru, godbi na pihala Svobode' II lin govornikoma za izrečene poslednje besede V slovo Žalujoči: m-ož; Jože, hčerka -Danica z družino Ob boleči izgubi našega ata, ANTONA UMEKA se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim nekdanjim; sodelavcem in vsem ¡tistim, ki - so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji- poiti-. .Zahvaljujemo se z-a darovana venca in govorniku za njegove lepe -.poslovilne besede. Lepa hvala tudi pevcem in godbenikom. Tako rad se je spominjal let, ki jih je preživel v Steklarni; ohranite ga zato v lepem spominu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Sinovi z družinami ZAHVALA Ob izgubi-očeta, in starega očeta JOŽETA BIZJAKA se iskreno zahvaljujemo. DO Steklarni Hrastnik za pomoč, in vence, njegovim sodelavcem,, še posebno tovarišu Ivanu Matku in tovarišu Klemenu. Hvala .govorniku za .poslovilne besede, .godbi na pihala, in-pevskemu zboru za ža-lostinke. Žalujoči: hči Magda in sin -Milan z družinama, - Vida ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža JANEZA GROHARJA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sodelavcem, tistim, ki ste darovali cvetje ter denarno pomoč ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala govornikom, pevskemu zboru ter godbi. Žalujoči: žena Ivica, mama Ana, sestra Silva z .družino in ostalo sorodstvo Novo v knjižnici Hrastnik Predstavili bi vam radi naslednje zanimive knjige: 1. Lili Palmer: OBJEM IMA SVOJ ČAS — roman. Lili Palmer je novo ime v sodobni ženski literaturi. Kot hči zdravnika in gledališke igralke je rastla v Berlinu. Ob navalu Hitlerja je morala leta 1933 skupaj s starši zapustiti Nemčijo in je odšla v Pariz in London. Po hudih letih življenja v pomanjkanju so jo odkrili kot filmsko igralko. Njena strma pot navzgor jo je vodila leta 1945 v Hollywood k filmu, kot uspešna gledališka i-gralka pa se je prvič pojavila leta 1954 na Brodwayu. Zdaj živi v- Švici, kjer se ukvarja še s slikarstvom. OBJEM IMA SVOJ ČAS je njen prvi večji in uspešni roman. Zgodba - je psihološko-Ijubezenško-pustolovska in se začne v letu 1903, ko se »nemški trgovec s preprogami in umetninami Johannes Berglund četrtič pelje v Konstantinopel«. S tem stavkom zastavi avtorica svojo življenjsko zgodbo, v kateri so glavni igralci: oče, večno na poti, večno nedosegljiv; mati kot »poseben primerek iz zasebnega turškega harema«; in hčerka So-phie Berglund, nič več in nič manj kot »proizvod te turške pustolovščine«. In za dekle, ki hitro odrašča, se zastavi v poznejših letih poglaviten problem: kako v taki družbi živeti in kako ljubiti, da ne bi postala sužnja? Vsa vprašanja doživlja junakiiija romana v lastnem življenju in na lastni koži. Šele ob koncu napetih in dramatičnih zapletov, ko mladi zdravnik v bolnišnici noč za nočjo prebedi pri Sophie ob njeni postelji, junakinjo prešine odrešilna zavest: Ne smem: umreti, življenje je vredno življenja! Ob meni je človek, ki me ljubi! 2. Roman Hansa Hellmuta Kir-sta RAZPRODAJA HEROJEV Hans Hellmut Kirst je pisatelj generacije, ki je doživela drugo svetovno vojno. Velika morija mu je vtisnila svoj pečat in njegova večna tema je vojna. Vojna s svojim dogajanjem — čeprav tokrat ne neposredno na bojišču — igra tudi v romanu RAZPRODAJA HEROJEV veliko vlogo. Kirst je s tem romanom zaokrožil oficirsko triologijo, ki jo je začel z NOČJO GENERALOV. in TOVARNO OFICIRJEV. Leta 1944, ko je jasno, kam plove Hitlerjev reich, ko se fiih-rerjeve fronte podirajo in ta bavarski barbar žrtvuje še poslednje milijone ljudi na grmadi svoje krvoločnosti, poveljuje brezobzirni pa po svoje genialni pruski polkovnik Viktor von Verwei-ser v taborišču čisto posebne vrste. V Kampentalu na'Bavarskem namreč njegovi častniki in podčastniki urijo vojake za posebne naloge in ob koncu tudi za Hitlerjevo poslednjo veliko ofenzivo na zahodu: v Ardenih. Nekaj izbrancev okrog tega polkovnika, živi brezskrbno sredi vojne vihre, uživa v pojedinah in poskuša pozabiti na bližnji konec — ali pa celo veruje v ftihrerja. Toda sredi te druščine je tudi desetnik Singer, vojak bistre glave, ki mar- sikateremu nacističnemu podrepniku zameša niti — ob pomoči poročnika Kerstena, svojega nenavadnega prijatelja, ki se pravzaprav ne zaveda, kaj s svojo »soldaško« načelnostjo in trmoglavostjo počne... Na svoj način poskušata razdrobiti ta čudni svet šolskega taborišča, v katerem vladajo zakoni, ki jih je postavil polkovnik von Verweiser. Kirst je naslikal živahno podobo vojaškega taborišča, kjer včasih kar na priostren način doživljamo vso grozo tistih dni in takratnega sveta. Roman nas pretrese. Tragedija in humor se prepletata tesno drug ob drugem. 3. STOLETJE SVETOVNIH VOJN Zgodovinarji, ki so se lotili preštevanja, koliko je bilo v našem stoletju vojn, večjih in manjših, so prišli do številke petsto in več. Seveda v tej knjigi niso popisane vse vojne tega stoletja. Prikazano jih je morebiti petdeset, nekatere manjše so komaj omenjene ¡¡¡¡|| čeprav so v epih in drugih ljudje nako težko umirali. Trudili so se prikazati ne le to, kako so vojne potekale, temveč tudi zakaj je do njih prišlo. Predvsem pa so skušali v be-sedi. in sliki pokazati človeka v vojni. Prikazati odločitve velikih, ki šo začenjali usodne bitke in junaštvo«neznanih mož v strelskih jarkih Flandrije in Cera, v gozdovih Ardenov, Sierre ali Ko-zare, v stepah med Donom in Volgo ali v Transvaalu, v džunglah Malaje, Burme in Vietnama, v ruševinah Verduna in Stalingrada, Varšave in Doberdoba, bitke pomorskih jeklenih orjakov pri Cušimi in Midwayu, spopade junakov zračnih višav,' dolge pohode čelih armad, ki so spremenili tok zgodovine dežel in ljudstev. " To knjigo so napisati domači poznavalci. Zato pa ni nič manj bogata s podatki, nič manj živahno in razburljivo napisana, nasprotno, ima vse to in še nekaj več: napisana je z našega nepristranskega zornega kota in ni o-obremenjena z imperialnimi obračuni med zgodovinarji velikih evropskih narodov. Knjiga, v katero je bilo vloženih več let skrbnih priprav, se začenja ob svitanju tega stoletja, z bursko vojno in končuje 1980. s kitaj sko-vietnamsko. Vmes sta dve svetovni vojni in dolga vrsta drugih vojn. V času, ko je prihajala med bralce, so izbruhnili novi vojni požari na drugih koncih sveta. Gotovo ta knjiga ne more pripomoči, da vojn ne bi več bilo. Pomagala pa nam bo bolje poznati in razumeti naše stoletje svetovnih vojn. Marija Vučetič DOPISUJTE V STEKLARJA KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU FILMSKI SPORED ZA OBDOBJE 15. 1. DO 15. 2. 1982. Kino »Delavski dom« Hrastnik Film: POLNOČNI EXPRES, amer. pustolovski. Predstave v sredo 6. 1. ob 17. in 19. aura iter v četrtek 7. 1. ob 19. uri. Film: MADAME IN NJENA NEČAKINJA, nemški erotični. Predstave v soboto 9. 1. ob 17. in 19. uri, ¡nedeljo 10. 1. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 11. 1. ob 19. uri. Film: MAČEK NA DIVJEM ZAHODU, amer. ris. (matineja). Predstavi v soboto 9. 1. in v nedeljo 10. 1. ob 10. uri. Film: NOČNE IGRE, amer. psih. drama. Predstave v sredo 13. 1. ob 17. in ¡19. uri tar v četrtek 14. 1. ob 19. uri. Film: GLASBI NI NIKOLI KONCA, amer. glasb. Predstavi v soboto 16. 1. ob 17. in 19. uri. Film: SODOMA IN GOMORA, amer. zgod. spektakl. Predstave v, nedeljo 17. '1. ob "17. in 19. uri ter v ponedeljek 18. 1. ob 19. uri. Film: PREVELIKA ŽRTEV, ¡mehiški western. Predstave v ¡sredo 20. 1. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 21. 1. ob 19. uri. Film: ZÀKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO, danska erot. komedija. Predstave v soboto 23. 1. ob 17. in 19. uri, v nedeljo 24. 1. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 25. 1. ob 19. uri. Film: JEKLENI ŽIVCI, amer. akcijski. Predstave v sredo 27. 1. ob 17. Ü 19. uri ter v četrtek 28. 1. ob 19. uri: Film: NAREDNIK STEINER, amer.—nem. vojni. Predstave v ¡soboto 30. 1. ob 17. in 19. uri, v nedeljo 31. 1. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 1. 2. ob 19. uri. Film: VESNA, slovenska komedija (matineja). Predstave v ¡soboto 30. 1. ob 10. uri in v nedeljo 31, 1. ob 10. uri, - Film: CORLEONE, ital. kriminalka. Predstave v sredo 3. 2. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 4. 2. ob 19. uri. Film: VRNITEV GUSARJEV, amer. Špan. pustolovski. Predstavi v soboto 6. 2. ob 17. in ¡19. uri. Film: LAŽNE HČERE LAŽNEGA ZDRAVNIKA, nain, erot. komedija. Predstave v nedeljo 7. 2. ob 17. in 19. uri ter, v ¡ponedeljek 8 2. ob 19. uri. Film: KMALU BO POLETJE, amer. komed. Predstave v sredo 10. 2 ob 17.- in 19. .uri ter v četrtek 11. 2. ob 19. uri. Film: IMPERIJ VRAČA UDARCE, amer.andn. fant. Predstave v soboto 13. 2, ob 17- in 19. uri, v nedeljo 14. 2. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 15. 2. ob 19. uri. Film: ¡PROTI VSEM ZASTAVAM, amer. pustolov. (matineja). Predstave v ¡soboto 13. 2. in v nedeljo 14. 2. ob 10. uri. Kino Dol pri Hrastniku Film: ČLOVEK IMENOVAN BULDOŽER, ital. akcij, (v glav.’ vlogi Bud Spencer). Predstavi v soboto 2. 1. ob 18. uri in v nedeljo 3. 1. ob 17. uri. Film: DRUŽINSKA ZAROTA: ameriški triller. Prestave v soboto 9. 1. ob 18. uri in v nedeljo 10. 1. ob 17. uri, Mladinska predstava: MAČEK NA DIVJEM ZAHODU, amer.' risanka. Predstava v nedeljo 10. 1. ob 15. uri. j Film: SODOMA IN GOMORA, amer. zgodov. ¡spektakel. Predstava v ¡soboto 16. 1. ob 18. uri. Film: GLASBI NI ¡NIKOLI KONGA, amer. glasb. Predstava v nedeljo 17. 1. ob 17. uri. Film: DRIVER, amer. triller. ¡Predstavi v soboto 23. 1. ob 18. uri in v nedeljo 24. 1. ob 17. uri. Film: GRŠKE SMOKVICE, nemški erotični. Predstavi v soboto 30. 1. ob 18. uri in v nedeljo 31, 1. ob 17. uri. Film: MLADINSKA PREDSTAVA: VESNA, ¡slovenska komedija. Predstava v nedeljo 31. 1. ob 15. uri. Film: LAŽNE HČERE LAŽNIVEGA ZDRAVNIKA, nem. erot. fcomed. Predstava v soboto 6. 2. ob 18. uri. Film: VRNITEV GUSARJEV, amer. ¡Špan. pustolov. Predstava v nedeljo 7. 2. ob 17. uri. Film: KAMIONARJI, amer. krimin. ¡Predstavi v soboto 13. 2. ob .18. uri in v nedeljo 14. 2. ob 17. uri. Sport in rekreacija - iz meseca y mesec Šolsko športno društvo in NTK Ke-: mičair sta izvedla osnovnošolsko ■ prvenstvo v namiznem tenisu ka-; terega se'rje kljub epidemiji vodenih koz v tistem času udele-. žilo prek 70 učencev in učenk . 'nižje--in. višje stopnje. Najboljši : so se uvrstili na regijsko tekmovanje, v beležnicah strokovnjakov pa je ostalo zapisano lepo število talentov, .ki naj , bi nadaljevali trening v NTK Kemičar. Obojestranska korist.. Področno prvenstvo v namiznem tenisu (v Jaršah pri Kamniku), je v v celoti pripadi® 'predstavnikom ; selekcije Zasavje —. Kemičar, ki : so osvojili Ikar štiri od petih prvih . mest. 'Daleč najuspešnejša pa je ; bila 16-le:tna Jolanda Novak, ki ; je osvojila kar tri. prva mesta. - Poleg zmage med posameznicami | je bila najboljša 'tudi v igrah pa-f rov. Prvič jskupno z Natašo Sal-! 'mičevo in drugič z Jernejem Za-/ laznikom. Qld besyi so prepričljivo vodili po prvem delu občinske TRIM lige v .•košarki. Ko je že vse kazalo, da 1 je 'zmagovalec znan, pa so se v . drugem delu. izkazale ekipe OO ZSMS Kranjsko in iDola,- kr so : skorajda presenetile favorizirane ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem za prelepa darila vsem sodelavkam in sodelavcem operativne delavnice, kakor tudi Marici Re-tar in Zdenki Dragič. Obenem vam želim še naprej veliko medsebojnega razumevanja in delovnih uspehov. Mira Ravnikar ZAHVALA Iskrena hvala sodelavkam in sodelavcem v skladišču gotovih izdelkov, kot tudi v prodajnem oddelku, za cvetje in darila, ki ste mi jih poklonili, ko sem odhajala v pokoj. Hvala tudi Aniti in Nevenki iz ¡knjigovodstva. Za izkazano pozornost hvala tudi sindikatu DSSS. Darila mi bodo drag spomin na čas, ki sem ,ga preživela z vami. . Vida Peršič ZAHVALA Ob mojem odhodu v zasluženi pokoj se iskreno zahvaljujem vsem dragim sodelavkam in sodelavcem iz bru-silnice in žigošarne za. prečudovita darila, ki me bodo .vedno spominjala na vas in na dolga leta, ki smo jih skupaj preživeli v delu. Hvala tudi za vso pozornost tov. Polcra-jac Doku. Na koncu naj vam še zaželim obilo delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. Hvaležna Mici Jevnišek »¡stare,.dečke«. No ti ¡so ob koncu ■ le abrali toliko moči ih zahvaljujoč 'boljši) »košarki« uspeli obdržati prvo mesto in osvojiti naslov za leto 1981. Revirski strelci so za konec pre-¡Jfteik.lega leta dosegli še en lep uspeh. Na odprtem prvenstvu Beograda — »Trofeja Palilule«, je bila ekipa SD Rudnik peta med 58 ekipami. Le mesto nižje pa so se uvrstila strelci SD Okrogar Skvarča ,iz Zagorja. Izkazal se je tudi Franci Rešetar s četrtim mestom. med več kot 300 nastopajočimi. Tekmovanje je potekalo v streljanju s standardno zračno . puško serijske izdelave. Tradicionalna športno-rekreativna tekmovanja v počastitev dneva JLA so tudi letos privabila na strelišče, kegljišče in za šahovnice stare nasprotnike: ekipe pripadnikov rž celjske kasarne Heroja Rajka, ŠD Invalid, ZRVS in hrasitaiiške maldine’ Zmagali ■ so , vsi: nastopajoči- in organizatorji . (OŠTO in TKS). Zmaga pa se je izkazala v utrjevanju-in nadaljnjem razvijanju prisnih odnosov med pripadniki JLA in civilnim . prebivalstvom. Izjemen uspeh je ob .¡Izteku leta dosegla tudi Vesna Ojsteršek, ki je prepričljivo zmagala na pozivnem turnirju JU-TO.P 12 najboljših mladink Jugoslavije v Ljubljani. V . enajstih srečanjih je oddala samo dva seta. Enega od teh dveh ji je uspela odščipniti nje-na najhujša nasprotnica Tatjana Krsniik-Pika, ki je bila ravno v času ljubljanskega turnirja uvrščena na 4. mesto najboljših slovenskih športnic za leto 1981. Namizni tenis je izmed vseh hrast-niških športov ne le najfcvaliitet- - nejši, . ampalk. tudi najbolj obremenjen. Dokaz temu so tudi Vesna Ojsteršek, Jolanda ter Polona Novak, ki so komajda uspele pričakati Novo leto v krogu domačih. Po nastopu na zveznih turnirjih 26. in 27. decembra, so že 3 januarja odpotovale s slovensko reprezentanco v Avstrijo na tradicionalno novoletno srečanje z vratnicami Avstrije in Italije v Beljaku. Samo dva dni kasneje pa je odletela tudi Andreja Ojsteršek \žr- smer Velika Britanija in mednarodno prvenstvo te otoč-ne države. Resničen »peh« pa je spremljal mladega- namiznoteniškega igralca ¡Kemlčarja Jerneja Zalaznika. P&tem ko se je z odličnim nastopom v Vitezu uspel uvrstiti; med \ T2-teric6 najboljših mladincev Ju-: ' go slavij e,'j e na tu-riiir JU-TOP 12 v Vmkovce odpotoval—brez loparja. N.o k’ sreči so mu šli organizatorji na roke. Nejce, je ,s svo- - jim trenerjem' nabavil nov lopar, . preložil ¡srečanje prvega kola in bil. -na koncu' —- peti. Sedaj že premišljuje,; če bi tudi na .prihod-njtturnir odšel; — brez loparja. '. Evidentno je, da se z Voljo da marsikaj .doseči. Tudi v pogledu športno rekreativnih tekmovanj. . Primer tej trditvi so stanovalci - rudniškega samskega .doma, ki so za Dan republike pripravili troboj v namiznem tenisu, pikadu in ...šahu. Odziv je'bil hvale vreden, .. .saj je v vseh treh panogah na- stopalo preko. 60 posameznikov. Sicer pa velja to sredino pohvaliti za zelo dobro, tudi ko gre. za razna tekmovanja v okviru občinskih TRIM iger. Ekipe tega doma so namreč ene redkih, ki. se tekmovanj udeležujejo redno., in so po vrhu vsega še izredno disciplinirane. Posnemanja vredno. Kegljači Bratstva so zamudili izredno priložnost, da os voj e prvo mesto na Zasavskem prvenstvu in se uviiste v višji tekmovalni razred. V drugam srečanju proti" svojim lokalnim nasprotnikom, ekipi Hratsnika so po poškodbi Adolfa Laznika na koncu klonili za 6 kegljev. In da bo .ironija še večja. 'Zavoljo takšnega razpleta so prvo, mesto osvon ili.— Zag.or-jani. Rekreacija naj bi našla svoje mesto v sleherni TOZD, slehernem zaselku,— Krajevni skupnosti. Takšen je . razvojni program, takšne so željie. Seveda pa so za to potrebni objekti, ti pa zahtevajo sredstva — teh pa je' malo, skorajda nič. Zato se v veliki meri računa tudi na prostovoljno delo, na pomoč združenega, dela, na pomoč krajanov. V Čečah so na tak način pred velti zgradili igrišče za mali nogomet. Sedaj ga ■bodo dokončali. Na pomoč jim je priskočila TKS ¡in v ta namen dodelila mladim v Čečah 40.000 din. Ni veliko. Za dobro voljo pa dovolj. Enkrat boljše kot nobenkrat, so si dejali organizatorji — Komisija .za množičnost pri TKS, ter na hitro organizirali smučarsko tekmo na terenih »Roševega travnika«, ki j.e štela v, program občinskih TRIM liger za leto 1981. No, kljub temu da je bilo' časa za obvestilo razmeroma malo, je bil odziv so-razmeroma ¡dokaj velik. V štirih .starostnih razredih je namreč nastopilo skoraj 70 smučarjev. V posameznih razredih pa so bili .najboljši: Sašo Gorjup '(do 10 let), Dane Detle (11—15 let), Štefan Janc (16 do 25 let) in Ivan Vnuk (nad 25 let). Organizacija g§- solidna. Andreja in Vesna Ojsteršek sta v decembru nastopili na pozivnih turnirjih najboljših članic SFRJ v Zagrebu in Čoki. Andreja si je s 3. mestom na zagrebškem turnirju že zagotovila nastop med najboljšo dvanajsterico. Vsenapa bo morala po 6. mestu v Čaki še počakati na .takšno uvrstitev. Na uvodnih turnirjih namreč nista .sodelovali Peikučimova in Palati-nušova, .katere bo zvezni selektor prav gotovo neposredno poklical med najboljše. Celovitost organizacije v. rokah sposobnega in dela voljnega vod- • .siva ge največkrat odločilen faktor uspeha. O tem so se prepričal: tudi v vrstah SD Steklar, ki so po krajšem ' zatišju, osvežili svoje vrste z nojvimi organizacij- ' skimi močmi. Novo vodstvo na ‘ čelu s predsednikom Vidovičem je krepko plunilo v roke in lahko rečemo, da je izbralo najboljšo .možno pot. Najprej množičnost : .in šele nato kvaliteta. Zal v, mnogih sredinah delaj o ravno obratno. Industrija otroške konfekcije Jutranjka soiazmeroma lepo skrbi za rekreacijo svojih delavk. .V decembru so ha kegljišču na Logu izvedli prventsvio v borbenih partijah katerega so se udeležile štiri ekipe. Končni vrstni red pa ; je bil sledeč: 1. TOZD Dol pri Hrastniku 272, 2. TOZD »Radna« 263, 3. TOZD »Motiv« 261 in 4. TOZD >>'Baby« 246 podrtih kegljev. Prehodni pokal so tako znova osvojile Hr.astničanke, ki že več let držijo primat v. tej športni panogi. Jože Urh je po dokaj nevšečni splitski poškodbi počival skoraj mesec dni. No v tem času je opravil vse zdravniške preglede, čigar končni izid je bil tak, da j"e konec decembra ta mladi tekmovalec že pričel z rednimi treningi. »K sreči v tem času ni bilo nekih posebnih tekmovanj«,' pravi ■popularni Koko, »tako da nisem mnogo jj zamudil.' Upam, da boni nadaljevanje sezone pričakal povsem; nared- m da ,ne: bo enomesečna pavza pustila vidnejših posledic.« Aforizme, ali kakorkoli že hočete imenovati te kratke . zapiske, j;e tudi tokrat zbral,., po svoje uredil in zapisal -S- Jože Premec. ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem skupine Jazbinšek in vsem ostalim v brusilnici ža dragoceno darilo: Želim vam srečno novo leto in še veliko delovnih 'uspehov.. Cvetka Smodič ZAHVALA Ob mojem odhodu v .pokoj se Iskreno zahvaljujem ¡sodelavkam in sodelavcem brusil-nice za izkazano pozornost, lepa darila in prekrasno cvetje. V.aša .darila'me ¡bodo vedno spominjala .na skupne ure z vami, ikjar so bile delovne .ure vesele in prijetne. Vsem skupaj želim veliko delovnih uspehov, medsebojnega razumevanja in osebnega zadovoljstva, še enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Milena Marčič ZAHVALA Sodelavkam in sodelavcem bmsilnice se iskreno zahvaljujem ža darila in izkazano .pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Posebno se zahvaljujem ožjim sodelavkam in izmeni Jazbinšek. V nadaljnjem delu želim vsem skupaj še veliko delovnih uspehov. Marija Knez Žolčni ZANIMALO VAS BO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE TOZD-1 — ročna in polavtomatska predelava steklene mase , Intihar Ana — odnašalka ste-. kla,' Tatlič Mesuda — odnašalka •.stekla, Blagojevič Vojna — odna-,šalka stekla, Lazič Radojka — pomožna delavka v brusilnici, • Devič Angelina — pomožna delavka v brusilnici, Mekše Marta • rr- pomožna delavka v brusilnici, Ramšak Terezija — pomožna delavka v brusilnici, Rozman Ana ’ kontrolor izlagalec stekla, Knez. Bojan — odnašalec stekla, Akmačič Renato — odnašalec VStekla. TOZD-2 — avtomatska predelava steklene mase Toprek Marinko delavec na • kanalu, Kolander Benjamin — odnašalec paketov, Kamnikar Jožica ;— merilka v žigosarni, ■ -Savič Karmen i-i pomožna delavka v žigosarni, Greben Alenka — pomožna delavka v žigosarni, Kovač Milan —- delavec na kanalu, Muratovič Šalim.— delavec pa kanalu, . Lauševič Liljana , — pomožna delavka v žigosarni, Točakovič Svetozar — delavec na kanalu, Kepa Štefanija — pomožna delavka v žigosarni, Blagojevič.. Danica — kontrolor ‘ stekla, Alič Enšaf — delavec na , kanalu. .TOZD-3 — dekorirnica s satinirnico - Kreže Bojan — dostavljalec : stekla. f TOZD-5 — energetika in ostale delavnice Zore Zoran — delavec težak, Lakner Alojz — varilec. DS — skupnih služb Kurnik Alberta — skladiščna s dteiavka:, PREKINILI DELOVNO .RAZMERJE ■SAMOVOLJNO iTOZDrl ročna in. polavtomatska .•predelava steklene mase Baranja Jože — odnašalec stekla,. - Branjičg Jela — odnašalec :stekla, Čerekovič Danko.— odna-•šalec . stekla, Džakovič Luka — ¿odnašalec stekla. UPOKOJENI: 'TOZD-1 ročna in polavtomatska predelava steklene mase Počuč Mile - ročni pihalec, Ravnikar Miroslava *— ročno Čiščenje modelov (invalid III. kategorije}. ' TOZD-2 — avtomatska predelava steklene mase Podmenik. Frančiška — kontrolor stekla, Knez . Martina —-merilka v žigosarni. DS — skupnih služb v Dušak Helena — skupinovodja v skladišču gotovih izdelkov, Peršič...Vida — . evidentičar v skladišču, gotovih izdelkov (invalid II.. kategorije. Vsem upokojenim želimo ¡še veliko'trdnega zdravja in osebne „sreče! IZKLJUČENI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE Delič Murat — odnašalec stekla, Mitrovič Duško .—- odnašalec stekla. JLA TOZD-2 avtomatska predelava steklene mase Novak Drago vzdrževalec. UMRLI TOZD-1 ročna in polavtomatska predelava steklene mase Kolenc Ivan .g- pomožni delavec v brusilnici (invalid III. kategorije). DS — skupnih služb Režen Edita — administrator v nabavi. - POROČILI SO SE: Vidakovič Mira — kontrolor stekla . TOZD-2 in- Blatnjak Mi-lorad I. — predstiskalec MDR, TOZD-1; Delič Smiljka ,--p. kontrolor stekla TOZD-2 in Klobas Milenko; Hrup Karl — krogličar RDBO TOZD-1 in Novak Alenka; Tubič Slavica kontrolor stekla TOZD-2 in Jerkovič Nenad pomočnik strojnika TOZD-2. Mnogo sreče na novi življenjski poti. PRIRASTEK V DRUŽINI Halilovič Himzo . in Ramija — hči Aldina, Topič Radenko ~g-r hči ;Dejana, Lapornik Janko — sin Gregor, Durnik Ivan sin Klemen, Zukič Esad in vNamka r Sin Elvis. KRVODAJALCI Gornik Slavko —• TOZD-4 'Knap Andrej TOZD-5 Orožen Stanislav — TOZD-5 Perci Anton — TOZD-5 Premec Ana — DSSS Pust Martin — TOZD-4 Velej Mile — TOZD-4 Krvodajalci najlepša hvala! ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj .se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD-2 za dragoceno darilo in šopek, kakor tudi TOZD-1 za lepo darilo .Ta prelepa darila: me bodo . vedno spominjala na vas; ko smo delali skupaj. Lepa hvala tudi tovarišem Francu Šuštarju in Vinku Brgiezu za prisrčne besede ob slovesu. Prijetno ste me presenetili in ganili. Vsem skupaj. še enkrat prav lepa hvala. Želim vam še mnogo uspešnih dni, medsebojnega razumevanja in tovarištva pri nadaljnjem delu v kolektivu. Anica Vogrinec S tem imenom označujemo o-bolerije, kjer so v žolčniku in njegovih izvodilih kamni. To je najpogostejše obolenje žolčnika „v populaciji po svetu, zlasti v deželah z visokim standardom. Anatomija Zolčevodi v jetrih, dva jetrna ,voda, žolčnik (holecista), glavni vod (ductuš holeduhus). Kamni se lahko pojavijo na vsakem od teh nivojev in v kombinaciji. Vzroki Točni vzroki, niti mehanizmi nastajanja žolčnih kamnov niso znani, vendar so dokazali, da na tvorbo kamnov vpliva več faktorjev: žolčni kamni se pogosteje pojavljajo pri ženskah, ki so ro-.dale,':.ki so debele in ?starejše od ■40 let. Vendar pa to ni absolutno. -V- Splošni bolnišnici v Trbovljah -je bil najmlajši pacient star 17 „let:. Poleg tega igrajo pomembno vlogo pri nastajanju kamnov tudi: visoke vrednosti holesterola v -žolču, hormonski efekti (ženske, ki so večkrat rodile), vnetja. Simptomi Tipični < simptomi so: krčevita bolečina pod desnimi rebri, ki izžareva navzad v hrbet in pod desno lopatico. Bolečina pa se lahko pojavi tudi v predelu žličke ali pa je pasasta v zgornjem delu trebuha z. občutkom napihnjenosti (kot klobasa). Poleg tega občutijo, bolniki tudi slabosti, peče jih zgaga, spahuje se jim, lahko tudDbruhajo. Diagnoza Di bi dokazali žolčne kamne, se poslužujemo tudi rentgenskega pregleda žolčnih poti. Kot prvo naredimo peroralno holecistogra-fijo, kjer damo pacientu pojesti določeno število kontrastnih tablet. in se ta kontrast izloči, v "žolčnik.: Vendar pa s to preiskavo 'dobimo samo sliko žolčnika. Če nam ta ne zadostuje ali pa si hočemo prikazati poleg žolčnika še žolčna pota, pa uporabimo in-travensko holangi j oholecist ogr a -fijo, kjer vbrizgamo kontrast pacientu v’ žilo. Komplikacije: Vnetje samega žolčnika, vnetje .na nivoju jetrnih žolčevodov (ho-langitis), ki' se manifestira s 'temperaturo, mrzlicami, bolečinami pod : rebri, lahko nastopi rahla; zlatenica. —- Vnetje trebušne slinavke. Obe vnetji-ponavadi postaneta trajni, kar je za paciente tragedija. Zaradi vnetja jetrnih žolčevodov pride lahko do jetrnega abscesa ali do odpovedovanja jeter, iz slednjega pa se lahko razvije sekundarna biliarna ciroza. Kot najhujša komplikacija p<> je karcinom žolčnika (najpogosteje se pojavlja tam, kjer je v žolčniku en ..velik kamen). Zdravljenje Edina prava terapija je operacija. Operirajo se kamni v žolčniku; tako da se odstrani žolčnik (holeeistektomija), če pa so kamni v žolčevodu, pa je treba od- preti glavni žolčevod, s posebnim instrumentom odstranimo kamne, vstavimo dren (gumijasta cev) v obliki Črke T, da .razbremenimo prizadeti žolčevod in rano na njem 'zašijemo.' Po rentgenski kontroli (holangiografija po T drenu) čez približno 9—10 dni po operaciji odstranimo dren. Če ni bilo komplikacij same bolezni, je bolnik po operaciji brez težav. Izjeme so nervozni ljudje, ki imajo lahko občutek bolečin pod’ desnim rebrnim lokom, slabosti- in podobno (post-holecistoktonični sindrom). - Če pa so imeli komplikacije (ciroza, vnetje trebušne slinavke) pa lahko težave ostanejo. Pri njih naredimo operacijo zato, da še stanje ne poslabša. Dr. Prelesnik-Župan Anka ZAMUJANJE NA DELO ŠE NI ODPRAVLJENO Na podlagi sklepa zbora delovnih ljudi v TOZD avtomatska predelava steklene mase, da preverijo prihode na delo v vseh temeljnih organizacijah, so člani ¡samoupravne delavske kontrole DO preanalizirali zamujanje delavcev na delo in upoštevanje zamud pri obračunavanj u osebnih dohodkov oziroma stimulacije. Člani samoupravne delavske kontrole so pri pregledu evidenčnih kartic ugotovili, da delavci še vedno zamujajo na delo. Ugotovili so tudi, da so bile določene nepravilnosti pri obračunavanju. Ker pa je Pravilnik o delovnem redu začel veljati 15. 12. 1981, do takrat pa obračunovalkam ni bilo jasno, kako obračunavajo prihode oziroma'od- katere ure se že smatra zamuda na delo, so člani SDK sklenili, da v zvezi z ugotovi j enimi nepravilnostmi pri obračunu zamud na. delo • ne ukrepajo. Zavzeli pa so sklep, da v let-u 1982 še kontrolirajo evidenčne kartice in vsako nepravilnost zabeležijo in seveda, tudi ukrepajo. Torej, v letu 1982 moramo biti previdni vsi, delavci pri prihodu na delo in Obračunovalke pri pregledu evidenčnih kartic. ZAHVALA Na zadnji dan moje delovne dobe, 'ste me. moje sodelavke, sodelavci . in dlani‘„kolegija prijetno presenetili. Za darila se vam še enkrat' najlepše zahvaljujem, vedno me ¡bodo spominjala, na dobo, preživeto med vami. Še v naprej, vam želim o-bil-o delovnih uspehov in osebne sreče v novem letu 1982. fleda Korbar Inflacija proti standardu Dobaviteljica in porabnik Področje uvoza Stabilizacija In gospodarstvo Naša DO-uspešna Odnos negospodarstva do gospodarstva NAGRADNA KRIŽANKA ! I " — ! STANE SEVER DELAVKE V TEKSTILNI TOVARNI IME Pl* SATELJICE VAŠTET0VE POPEVKAR MEMIČ- -VAJTA KIRK DOUGLAS VELIKI FINSKI ARHITEKT (ALVAR) SEVER, DUŠIK ÔQNITEV ANTIČNO MESTO V HISPANIOI TITOVO UZICE ZBOROVODJA KUNEJ REKA, KI TEČE SK0ZL TBILISI ŠVEDSKI PRIRODO: SLOVEČ ( CARL), AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC ( RYAND >■ ► FRANCOSKI tSLIKAR C PAUL) JAKA AVSIČ GORSKf REŠEVALNI ČOLN PRITOK K0LUBARE V SRBIJI REKA V NOR* MANO 1 JI (FRANCIJA) BLAŽILO ZA OTEKLINE GEORGE ENESCU OBLASTA BAKTERIJA T MRŽNJA, SOVRAŠTVO LAKOTA NEDOTAKLJIV, PREPOVEDAN PREDMET ZOLAJEV ROMAN TORBA ZA NA RAMO MESTO V FRANCIJI GODBENIK REBER, POBOČJE PREBIVALKA SEVERNO* 'AFRIŠKE DRŽAVE ANTON OCVIRK SRBSKO MESTO 08 DONAVI (OBZIDJE) NOVO mesto INDUSTRIJ* SKA RAST« LINA EDOUARD LALO KRALJ ZAHODNIH GOTOV GORA NA KRETI ivo i ANDRIC POSLEDICA PO RAZDE« JANJU ARABSKI PLEMENSKI POGLAVAR VEDRO IZ BRONASTE DOBE (VAČE) MESTO V J, ITALIJI ARZENAL, TOVARNA ZA OROŽJE LAHKO ENO* YPREZN0 V0‘« ZIL0 NA DVEH KOLESIH, SLAVNO MESTO SEVERNO* AFRIŠKE DRŽAVE MESTO V JUŽNI SLOVENIJI STROJ 7A TISKANJE NASLOVOV KRAJ PRI LJUBLJANI RASTLINA RANJEVEC NEMŠKI KNJIŽEVNIK (IVILHELMi STRASTEN LOVEC DRUGO NAJ* VEČJE FIN* SKO JEZERO ZVEZDNI UTRINEK HOMERJEVA PESNITEV IMENEKDA* NJEGA UGAND' SKEGA DIKTATORJA AMINA BEOGRAJSKI PISATELJ KAPOR VODILNA MISEL ARBITER ..DEL KO» CEVSKEGA VIŠAVJA VRSTA METULJA SESTAVIL: KARLI DREMEL NASLOV NASE POPEVKE NA EVR0VIZUI 81 OTOČEK V JADRANU, PREHOD MED DNE* VOM, IN NOČJO KELTSKI PEVEC Športna igra ANNA KARINA BOLNIŠKA HRANA ' INDUSTRIJ* SKO MESTO V ANGLIJI- SUMNIČENJE VRSTA HRASTA REŠITE KRIŽANKO PAVIE ZIDAR ZAPOREDJE KADROV V FILMU TITAN STAROGRŠKA MUZA LJUBE* ZENSKEGA PESNIŠTVA RAJKO RANFL STARO MESTO. YKALDEJI STARO MESTO 08 DRAVI IGRALNA KARTA S ŠA« LJIVČEVO PODOBO MANJŠAVA, JAŠKA FORMACIJA ZEMLJIN SATELIT; MRZEL LETNI CAS ZNAMENITI FRANCOSKI IZDELOVALEC KLAVIRJEV SEBASTIEN) PESEM HVALNICA ČRNA. SA* LONSKA SUKNJA NA 5 KRIČE Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: Bf nagrada 150 din 2t nagrada 100 din 3.-7. nagrada po 70 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja« Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do srede 27. januarja. NAGRAJENI REŠEVALCI Za novoletno nagradno križanko smo prejeli- 60 rešitev. Žreb j e namenil nagrade nasledn j im: 1. nagrada — 150 din: Majda Vozlič 2. nagrada — 100 din: Tomi Uldrijan 3. ^7. nagrada po 70 din: Anica Poslek, Franc Rot, Milica Cvetko, Jože Miklič, upok,, Ervin Predovnik. Za NAGRADNI, KVIZ ZNANJA iz novoletne številke »STEKLARJA smo prejeli 20 rešitev. Pravilni odgovori so: 1. Franc Rozman-Stane , 2, Marie Curie 3. Anton Aškerc 4. 30—50% 5. Charlie Chaplin Za pravilne odgovore so bili z žrebom nagrajeni: 1. nagrada 70 din: Karli Grčar 2. nagrada 50 din Vikiea Oplotnik 3. nagrada 40 din Greta Jager UREDNIŠTVO: Jasna Rižner-Kosm — odgovorni urednik, člani: Mili Kobal, Aleksej Us dipl. ing., Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Drago Kreže,Ernest Sihur ing., Karli Dremel in Anita Greben. ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Frane Šuštar, Ingrid Metere, Jože Godicelj n, Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 59 in 55. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje. REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE VODORAVNO: SREČNO IN USPEŠNO, ajd, Atair, Clair, mumps, smer, ulna, Pohorski bataljon, zofa, Anvar, I. T., A, Akita^ Taufer, Niepce, da, otrok, kopalnica,' Orsk, O. N., ctiyo, Ann, Vipava, trepang, S. K., Ono, Alpe, naris, ul an, Lalajide, priba, J, Elgar, Lalo, nat, Amos, C. Š., elita, oro, unesek, Danijel, N. H., gen, maroder, tara, Oak Ridge, Adidas,, vnuk, Sodoma, -erotika, Ogri, eben, ska, Amon, let, Nela, dihi, Bara, el, D. P., lager, robu-rit, tsunami, ekipaža, Edo, okto-gon, ramazan, TAM. (D. K.) Dopisujte v naše glasilo! ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK JANUAR 1982 Izvolili smo novo vodstvo mladinske organizacije Zdravo mladiv Tukaj r je.končno težko- pričakova/no,» teto 1982 in z, nljim /tudi- nove naloge,, ifca jih. moramo- uresničevati ■ im. ■ iz-pelj ati do naslednjega novega • ■ leta; Kot y vseh DiPO’ v- naši DO- Steklarna Hrastnik, ismo tudi v naših vrstah še v 1981 letu izpeljala volilno-pro-gramsko konferenco KS ZSMS Steklarna'dHrastafflc;' tet' je 'bila 25. !2r 1981 ob 16 uri' v-rproistopih- Gasilskega d'oma.Steklame'Hrasitnik. Na>» njej smo sprejeli»' novo vodstvo mladinske» organizacije.. Kratek po-. vzetek sprejetih stališč in sklepov vam podamo v /tem prispevku, v katerem pa v celoti .objavljamo referat, er delu mladinske organizacn je, predsednika, tov. Borisa» MoidjaP Naj'pr-ej*pa..'še»kratko »o» sami/ konferenci; V olifeo-ipro'gramski’konfeTéná j e prisostvovalo 23- 'mladih ' iz’ vseh 00 ZSMS: Stelklaiite1 Hrastnik, far zen iz- OO ZSMS TOZD S; Čemu je vzrok,. »da- de niti edén mla-drnec ni. udeležil konference nam ni znano, verjetno vedo. o tem največ: sami, /smatramo pa, da je temu kriv ali pa tudi ne »remont«, Jri. je. trenutno v njihovem TOZD.. Kot gostje , so se. konference /udeležili predstavniki' iz Steklarne Sloven-dkii Bistrica in sekretar OK- ZSMS 'občihe Hfasfeilk.: tovariš Jože Gote Žalostno, toda resnjeho pa. je, to, ■’da kljub povabilom, ki smo, jih postali vsem, vodjem. TOZD- dk DSSS ter DPO 'ha nivoju DO. Steklarne Hrastnik,' nihče ni bil prisoten: na ’nriadinški konferenci. Eri tem pa moram poudariti, da so še nekateri med njimi: Oipiravičili, ..vendar: pa ne verjamem, ida. izmed,. 10' povabljenih vodij' TOZD, DSSS in DPO naše delovne organizacij e nihče ni imel časa priti na voiilno-program-sfco konferenco. To poudarjam predvsem zaradi, tega,: ker smo se na konferenci: po dobr.o razviti razpravi srečevali tudi s stanjem, kjer nismo Vedeli odgovora pri raznih problemih in'’vprašanjih, lahko pa bi jih »dobali »pri .njih/ Naj; bo dovolj'o; tem; mogoče samo; še tole, da se ob takšnih'»dejstvih Visi mladi -sprašujemo,.: ali ni veliko resnače ■v tem, da srno miad; s svojimi stališči izpostavljeni in se ne isto- 1 vetimo' z. »drugimi »DPO naše delov--ne organizacije. Posledice pa se »bodo verjetno pokazale že v nadaljnjem delu ‘mladinske orgamza-oij»e,- Pa poj dimo k • konferenci.1' ■ Za vse. tiste mlade iz naše delovne organizacije,' ki niso bili na volilno-programski konferenci KS ZSMS, naj va»m sporočim, da smo z» javni»m.»»gl'as0vanj.em 100% sprejeli-! naslednje» vodstvo mladinske o-rganizaeije za» obdobje leta 1982: Predsednik KS ZSMS: Boris Volaj Podpredsednik KS’ ZSMS: Anita Greben Sekretar KS ZSMS Jože Drame Člani predsedstva: (.tvorijo ga po ključu predsedniki koordinacijskih svetov dn sekretarji’ OO ZSMS) »Mdlof.ad; Blatnjak II, TOZD 1 Alojz Bevc, TOZD 1 Marinko Zgonjanin, TOZD 2 Boris Krošlin, TOZD 2 Vanja Vozlič, TOZD 3 Milina Radosavljevič, TOZD 3 5 Franc 'Šeničar; TOZD 4 ■ Jerko' Ljekočevič, TOZD 4 ■ Jože Prali, TOZD 5- » Tóme» Perci) TOZD 5 'Rosana'Ramšak; 'DSSS 1'Friderik Felicijan, DSSS ■ i Nadzorni» odbor: ' Rado Gnjidič; predsednik Marinka. Anžlovar, član . Izidor.Gorenje, član. Blagajnik »Marinka Poto-čin. ..Komisije pri KS ZSMS—» komisija» šteje 5 članov» iz OO ZSMS — za- IPD:: Boris- Učesanek,!predsednik. : •—: za MDA: Stanko Stojančiš, predsednik —- za športi Darino' Rižner, pred- ■ ded/nik ■-»- glavni- urednik Glasila» mladih;: Anita Greben Predsednik Akcijskega odbora Steklar Ju.: Ulavfco' Gornik »• »Poleg, novega-.-vodstva» je konfe-renca-isprejela.nov akeijisfci» in operativni» »program za obdobje 1981/82 v katerem so opredelejne naloge KS ZSMS in OO ZSMS v tekočem letu.»’Nalog.'je precej, v novem letu; vendar .paiz polno - novega elana upando, ,d'a Jih bomo, če ne toliko kot. v- prejšnjem letu, rešili še boljše dn;:-!usp»ašmej še, seveda s pomočjo vseh DPO v naši delovni organizaciji. Nadalje je bilo na konferenci /spre/jeto pomedlo nadzornega odbora, ki, je pregledalo blagajniško »postavanje in ugotovilo, da je bilo poslovanje pravilno. din Dohodki v letu 1981: 92:764,00 Izdatki v letu 1981: 90.312.15 ' Ostanek oziroma saldo: 2.451,85 • Za naslednje leto in za vse naloge, ki naj bi se /reševale v letu 1982 ja bil šprej&t tudi finančni plan, v katerem je naj večja dn najpomembnejša!: akcija organizacija brigade Steklar JU, ki jo je v le/tu T982 prevzela- mladinska organizacija Steklarna Hrastnik. Seveda pa bomo tudi s »svojim prispevkom »in članarino: pripomogli k izvajanjua nalog, ki. smb jih zadali. V razpravi,,-ki se je. razvila po poročilih, predsednika OO ZSMS so bila ugotovljena naslednja stališča: — da smo mladi še vedno preveč. akcijsko, usmerjeni, — »da-/je potrebna boljša »povezanost» me»d TOZD in OO ZSMS, — »da »je potrebno vključiti čim več »mladih v organe samouprav-, ljanja, — daje potrebno, v skladu z novim zakonom izboljšati informiranje, -pm- /sodelovanje Z OK ZSMS občine Hrastnik, bi moralo biti tesnejše,- ' — »da je obvezno organiziranje seminarjev- za mlade iz OO 'ZSMS, se pravi izobraževanje, — da »je- (potrebno sodelovanje pri razpravah o družb eno-ekon Omskem položaju mladih v naši delovni' organizaciji, —»ustanovitev akfdvaštipedistov lil;‘Konference» mladita delavcev, »*——— - 0'dlo'čno obsojamo'/’vsako mi-šijerijeiproifi našimocialističn* državi. Td'je' »Ib'na kraitkb- oekaj btališč, ki’ /ser s'e -lablik/ovala: v skoraj- dve-»unni razpravi, ki1 smo jo imeli; na konferenci/ 'Predsednik./koordinacijskega sveta ZSMS »■ Steklarne Hrastnik, pa razmišlja o./delu dn uspehih ter nadaljnjih' nalogah /mladih iz’ .naše delovne organizacije' takole: Na volilno- programsko »sejo KS ZSMS» smo: se zbrali v obdobju, ki je »opredeljeno »z, /bojem za nadaljnji) in» .poglobljeni» razvoj samoupravnega socializma. Bistvo današnjega političnega» trenutka so .stabilizacijska prizadevanja oziroma, z uspešnim gospodarjenjem postaja »delavski razred ne samo programska, ampak tudi resnična družbena šila, 59 neposredno u-pravlja s sredstvi družbene repro-»dukciije. To je »čas v katerem sta ZK in /delavski razred pokazala svojo ■moč, ..'odločnost . in» hotenje, da vstrajata na začrtani poti- Zato mladi “ljudje ’ odločno - podpiramo učinkovito- .akcijo ZK, ki nas . ob enem obvezuje k lastni aktivnosti za uresničitev ha/sih najnaprednejših» hotenj. ' Dejstvo pa je, da »številne slabosti,-tki že leta obstojajo v Zveži; mladine prepočasi premagujemo. Posebej bi opozoril ha to, da se interesi dn problemi mladega delavca oziroma delavske mladine ne kažejo dovolj*v akcijah ZSMS. Poleg tega je še vedno- čutiti razdvojenost med intelektualno mladino iri delavsko mladino. Na ta pojav /smo opozorili že prej,. vendar je še vedno prisoten. Zato mora o tem resno »razmisliti ZK in ostale socialistične sile. » ■-Zate mora »delavska mladina organizirana v organizacijo zveze socialistične mladine v svojih,» vrstah izbirati kar» najširše- množice: mladih, M so v .dani situaciji- sposobni pravilno dn odločno »razreševati postavljene naloge. •V» /tem mandatu»se: j.e naša- mladina v svojih akcijah, prizadevala predvsem razvijati samoupravne saeiaJaisitične»odnose, -aktivno: sodelovala-1 v- »bitki za stabilizacijo, za aktivno: razvijanje in utrjevanje bratstva» »in,- enotnosti • za dosledno razvijanje enakopravnosti.-»naših narodov.-in narodnosti. Ob.enem »j.e skozi mnoge akoije pokazala pri-. .prasdjeno-st ne samo lazvijatiirevo-.iu/cioname /tradicije temveč» na os-»novi» njih braniti »domovino če bo 'treba*. » Ob teh akcijah je-».:po>membna /predvsem- naša "opredelitev;- naša .poina» angažiranost.'Obr» volitvah»» dn »obračun»!z vsem kar je /bito»slabega v naša- organizacij»! in delovanja v njej. . »Polna, angaži)ranost(,dai!mlada ge->»naracija*' svaj e-.'natege»' »pretvori; »v . Ees-ntano.» - učinkovito »akcijo, in da ■prispeva; »svoj,- deležuk naporom na-.šah delovnih, ljudi-»-: z a nadaljnjo iz-.gradnjo samoupravne socialistične družbe. Praviktast.nove poti smo začrtali v zadnjem, obdobju »in. potrdilu z doseženim rezultatom. Ti so vidni ne samo iz prejetih kritičnih ocen dela in življenja mlade generacije. Zato je mladinska .organizacija v tem obdobju poizkala» .realno možnost; »da mladi ob- izkoriščenju vsega, kar.nam omogoča naš »družbeni »razvoj, vplivajo- na-ispreminjetnije! »svojega položaja in» z. ostalimi - družbenopolitičnimiš o vrganizacija-mi. Pri tem pa se ho mlad človek prebil -in uvelj avli v osnovnih temeljih. idiružbeneV zgradbe- dn se na . ta način revoluciohamo. im» napredno izpopolnil,/;: (Nadaljevanje na 2. strani) BAN ŠOLE V bližnjih dneh bomo praznovali dan šole ¡fe 8. januar. S šolskimi proslavami in posebno prireditvijo za starše in občane bomo počastili spomin na tragični boj Pohorskega bataljona in njegovega političnega komisarja, po katerem nosi ime naša šola in pionirski odred pedagoške enote v Hrastniku. S praznovanjem dneva šole vstopamo v leto 1982, ki bo leto pomembnih obletnic in praznovanj, saj bomo v njem počastili: 90-letnico rojstva tovariša Tita, 40-letnico ustanovitve AVNOJ, 40-letnico ustanovitve Antifašistične fronte žena Jugoslavije, ZSMJ in Zveze pionirjev Jugoslavije. Leto 1982 pa bo tudi leto kongresov družbenopolitičnih organizacij Jugoslavije. Vsebina' proslave je zelo bogata in raznovrstna. Skupina u-čencev nam bo predstavila težko delo skojevcev in komunistov v dramatizaciji »Naši skojevci«, šolska skupnost bo najaktivnej- šim pionirjem in mladincem podelila priznanja »8. januar«, Sprejeli pa bomo tudi sklep o oblikah sodelovanja šole z družbenim okoljem. Za začetek bomo sklenili sporazume oziroma dogovore o sodelovanju z Rudnikom, Tovarno kemičnih izdelkov, Steklarno Hrastnik in občinskim štabom za TO. Tako bomo letošnji dan šole praznovali resnično delovno. Odbor PO heroja Rajka Hrastnik OS NH Rajka Hrastnik Pedagoška enota Franca Kozarja Dopisujte v Glas mladih Izvolili smo novo vodstvo mladinske organizacije (Nadaljevanje s 1. strani) Zato bo v naslednjem obdobju ena izmed ¡pomembnejših nalog doseči tesnejšo povezavo med osnovnimi organizacijami ZSMS in s tein tudi medsebojno izmenjavo mnenja in stališč ne le mladinske organizacije ¡temveč tudi ostalih družbenopolitičnih- ¡organizacij oziroma vseh ¡delovnih ljudi, saj nam to do ¡danes -kljub nekaterim uspehom ni uspelo. V vseh opredelitvah smo poudarili, da je mlad delavec sestavni del ¡delavskega razreda zato- je logično, Ida motamo v naslednjem obdobju razviti tako akcijo, k-i ga bo spodbujala na tej liniji. V tesni povezavi z Izvršnim odborom konference' sindikata moramo uspeti v konkretnejših akcijah za uspešnejši- družbeno ekonomski položaj, delovnega človeka, saj smo prej ugotovi1!, 'da- je mlad delavec sestavni del delavskega razreda. Zato je potrebno dosledno- razviti samoupravne odnose in. demokratično -določene cilje sprejeti z vso rernosibjo in odgovornostjo.. . V vsej celoviti akciji -naše organizacije pa ne. smemo pozabiti na razreševanje problemov in našem naiajjmjiem delu v afcošji povezovanja z- osnovnimi organizacijami v KS oziroma z- vsema družbenopoli-tič "iimi organizacijami v ¡njej. Kajti 3o tako bodo rezultati še večji, glede na to, da je Socialistična zveza delovnih ljudi tista organizacij a, ki združuje vse socialistične' cilje na čelu z ZK, kar -je še posebej pomembno pri uveljavljanju nove vloge SK, namreč zavedati še moramo skupnih' cilj ev in se postaviti v vlogo občana,, ozaro-ma člana -KS in pestrost interesov v njej. To področje je bilo v preteklem delu -vse premalo poudarjeno, zanemarjali smo veliko odprtost možnosti za skupno akcijo, ki nam jo ta ■prostor ponuja. Pomemben preobrat za reševanje naših Slabosti se je (pokazal z novo reformo o usmerjenem izobraževanju. Namreč v sistemu vzgoje in izobraževanja še ni zadosti, da smo 'usposobili precejšnje število mentorjev, venidair kakšnih bistvenih premikov v tej smeti ni bilo. Zato je potrebno v tej akciji zagotoviti tudi prostore, učne načrte dn lahko bi š-e naštevali. Prevsem bi to .področje koristilo v uvajanj e,- avtomatske predelave steli!ene mase. Prav tak o pa je .potrebno odpraviti zapostavljenost šol za učence v gospodarstvu, lk-i ne smej o biti več slepi ter za ¡otroke manj premožnejših staršev,: delavcev, in kmetov. Zato tnoraijp ¡biti te. šole sodobne in vsestranske. . ..Učence le-teh pa -zaščitit-; pred izkoriščanj em. j . V borbi za vsestransko in humano osebnost mladega človeka nam je posebno pomembna akcija na področju kultnre, ker je prav dvigovanje kulturne ravni vseh delavcev posebno pa mladih delavcev, eden izmed temeljnih pogojev za hitrejše razvtijajruje Vseh samoupravnih odnosov. Da pá bi odpravili nekatere pomanjkljivosti, se opredeljujemo za nadaljevanjekulturne akcije, torej v ifazvijamju. a-materske kulture -Vseh- narodov in narodnosti v Jugoslaviji. ; S to konferenco,' -se končuj e eno od obdobij oid aktivnosti mladih naše ¡delovne-organizacije, zato vse ideje sprejete danes mora ta generacija -in vsé ¡ ostale, ki prihajajo uresničevati in -uresničiti. ¡Pri tem pa se ne ¡smemo izneveriti, dokončati moramo to, delo na vkljub -vlsemu, kar se kolt sliaibost, neznanje in omahovanje na tej ¡poiti lahko najde. Konferenca je za ¡nami. Nove naloge,. ki ¡smo si jih zadali, bomo začeli UTesniičevatli .in upamo, da bo- novo vodstvo s pomočjo DO ZSMS ¡in drugimi DPO v naši delovni organizaciji storilo korak naprej, tako v akcijskem kot v političnem ¡delu mladih. Držimo pesti, da bo res tako. Urednik Glasa mladih Nagradni kviz znanja 1. 22. februarja 1942 je pori Žlebniku blizu Belih Vod pri Šoštanju padel komaj 22-Ietni partizanski lirik. V svojih pesmih izpoveduje težaven položaj ljudstva, ki se je znašlo v vojni vihri. Njegove pesmi so dvigale moralo partizanskim borcem v NOB. Navedite ime in ¡priimek tega pesnika. 2. Kdo je bil angleški naravoslovec in ¡fiziolog, utemeljitelj materialistične teorije, ki pojasnjuje razvojni proces živega sveta in posledice tega procesa? Z ladjo Beagle se je udeležil 5 letne znanstvene ekspedicije. Njegovo najpomembnejše delo je Nastanek vrst z naravnim izborom. 3. Katera organizacija združuje v svoje članstvo že preko 250.000 članov, ustanovljena pa je bila v Ljubljani 22. 4. 1951. Združeni so v odrede, v katerih so razdeljeni po starostnih skupinah (murni, ¡medvedke, čebelice, klubovci itd.). V svojem programu in z znanjem pridno osvajajo zvezde, veščine. Tekmujejo pa še za značko Živka Lovšeta, ki je poimenovana po prvem predsedniku te organizacije. Najboljšim odredom podeljujejo tudi naziv Partizanski odred. 4. Kateri zimsko športni -mnogoboj je sestavljen iz: smučarskega teka in streljanja s puško? Tekaška proga je dolga 20 km. Tekmovalci uporabljajo isto opremo kot smučar, tekač, Za streljanje Uporabljajo velikokalibrsko puško kalibra do 8 mm. 5. V Idvoru v Banatu se je leta 1858 rodil srbski fizik i» elektronik. Izumitelj je deloval v ZDA, kjer je bil profesor teoretske fizike na Kolumbijski univerzi v New Yorku in predsednik instituta radijskih inženirjev. Za svoje znanstveno delo je bil odlikovan z Edisonovo medaljo. Med njegovimi številnimi izumi je najvažnejša njegova tuljava, s katero je omogočen prenos telefonskih pogovorov na velike razdalje. Svoje življenje je opisal v knjigi Immigrant to Inverzor. Kateri izumitelj je to? NA KRATKO Pa je za nami, a- ne? Verjetno se bo vsak ¡vprašal kaj neki? . Ja staro leto. ,Prad nami -je sedaj čisto .¡novo, lepo ofBC nadebudno leto, v katerem vsalk mlad pričakuje nekaj lepega zase. Tudi jaz in veste kaj? Moja želja je, da bi postal naš Glas mladih od vseh mladih -v naši delovni organizaciji im ne samo moj. Poskusite, ne bo vam žal, saj je res prijetno ¡biti z njim. Verjetno ste že vsi nervozni, ker vas -spet učim olike in ¡manir Zato ¡bom -raje pričela z novicami, ¡ki ismo (sem) jih ¡pripravili za ta ¡mesec. — Sporočeno nam je bilo, ¡da so tudi v OO ZSMS DSSS -sprejeli novo Vodstvo OO ZSMS. Sedaj so izvolili predsednico in to tovarišico Ramšak Rosano. Želimo ji, da bi z veliko elana reševala ¡probleme, ki ¡se -bodo porajali v njeni dvoletni -mandatni dobi. Pa veliko ¡sreče Rosana... — Nič nam ni znano, kako so se volilno-programs-ke konference izpeljale v ¡drugih OO ZSMS, toda jaz sem prepričana, da borno o. tem izvedeli že -do naslednje številke glasila Steklar. — Iz OK ZSMS občine Hrastnik -so nam povedali, da ao v velikih pripravah na volitve, ki bodo nekje v -marcu oziroma a-prilu tega leta. Prav tako se ■tudi oni-¡srečujejo z majčkenimi problemi pri. evidentiranju novega vodstva OK ZSMS. občine Hrastnik, Polni elana do dela pa so trdno stopili v -novo leto. — ¡Slišati je, da predsedstvo KS ZSMS Steklarna Hrastnik spet .pripravlja smučarsko tekmovanje, ¡ki pa maj bi blo v bližnji ¡prihodnosti, seveda -dokler bo še sneg. Pravijo pa, da bodo . podelili ■ nagrade, diplome •tor priznanja, -ki so ostala od lanskega tekmovanja, ki je biio na Kalu. Se -pravi tisti, ki ste lansko leto' dosegli, ¡prva -mesta, poskusite' ¡zmagali tudi letos . ., : ■¡r- Ali ste vedeli, da . je mladinska organizacija. v letu 1981 organizirala 7 lokalnih akcij pod nazivom za »Lepše okolje« in da se je vseh teh LMDA udeležilo 185 mladih iz naše delovne organizacije med njimi, tudi štipendisti in učenciS v ¡gospodarstvu, da je vrednost opravljenih del vredna okroglo 45 starih milijonov. Tako je prav, da tudi mi mladi prispevamo ¡svoj delež k stabilizaciji... Kaj. več.y tem mesecu nismo (nisem) pripravila. Pa brez zamere. Anita Franc Kozar FRANCE KOZAR Naše rime FRANC KOZAR (1904—1944), trboveljski rudar, doma iz Hrastnika, izdal leta 1941 zbirko Izpod zemlje. Z njo je soočil ¡Slovence z življenjem rudarjev. Večina pesmi je kolektivnih, lirski subjekt je »mi vsi«; kar pa jih je spesnjenih •v prvi osebi, pa so z ljubeznijo pisane za tovariše po jamah in tovarnah. Oblika njegovih pesmi je moderna, včasih se mu lirsko občutje prevesi v epsko, pesem postane proza. Kozar je bil odličen ustvarjalec, vendar mu je vojna preprečila nadaljnje ustvarjanje. Padel je v partizanih 22. 12. 1944. na Menini planini. Ob obletnici njegove ¡smrti so učenci Osnovne šole z Dola zapisali tele misli: Naše rime niso izklesane v čarobne sonete, niso izhrušene v tercdne in ne prelite v jambe, troheje, anapeste in daktile, naše rime so železni, udarjajoči ritmi svobodnih in ¡sproščenih verzov, on ibluvajoče eruptivne kamenine iz pradavnin, kjer se pretaka pesem naša vrtalnih strojev. Naši ispevi ¡so trda, razbijajoča proza krampov in akorde divje nam pojo eksplozije min pod zemljo. Naše rime Zopet novo ime v moji zbirki pesnikov. Franc Kozar ni bil ravno heroj v vrsti revolucionarjev. Za nas pa je pomemben, ker je to zasavski pesnik, rojen v Revirjih, ki so znani po premogovnikih in po revolucionarni preteklosti. Navajeni smo, da se vrstice v pesmici rimajo. ¿Pri Kozarju rimo zamenja doživeto, resnično opisovanje zagrizenega boja ¡revolucionarjev proti Orjuni. Franc Kozar je ibil tudi sam revolucionar, kar se kaže v njegovih pesmih. Čeprav mlad, je umrl s precejšnjo zbirko pesmi za nas, ki gradimo ¡svobodo na trdnih temeljih, ¡ki jih je pomagal graditi tudi sam Franc Kozar. Ksenija Pirc 8. a —0— Do danes o Francu Kozarju nisem vedela kaj več kot to, da se po njem imenuje pedagoška enota v Hrastniku, ter nekaj najvažnejših stvari iz življenjepisa. Zdaj pa sem spoznala Kozarja tudi kot pesnika. Všeč ¡so mi njegove pesmi, ker v njih govori o dogodkih, ki so mi blizu na preprost in razumljiv način, kakor bi pripovedoval napeto zgodbo. Nives Gorenj šek 8. a —0— France Kozar je bil po poklicu rudar. Najprej je delal v Steklarni v Hrastniku To delo je bilo zanj zelo naporno. Pozneje je delal v rudniku, bil je kurjač lokomotive, France in ¡drugi, ki so bili proti ORJUNI, so ustanovili - društvo Iskra in Vesna. Zaradi upiranja je bil veliko zaprt.-Ko je prišel iz zapora, je nadaljeval svojo pot. Zopet so ga zaprli. Iskal je delo, ¡pa je imel težave. Končno je našel ¡delo. v rudniku v Velenju. Od tam ¡so ga kmalu poslali v rudnik na mejo med Srbijo-- in Bolgarijo. Tam je ¡bilo zelo težko. Denarja je dobil zelo malo, včasih še tega ne. Leta 1944 je izšla njegova zbirka pesmi IZPOD ZEMLJE. Nekaj njegovih pesmi pa je objavljeno v zbirki ¡ŠARABANKA, kjer so izbrane pesmi in prozni stavki revirskih književnikov. Andreja Peklar 7. b —0— France Kozar je pisal o rudarjih. Njegove pesmi ¡so brez rime: Napisal je tudi tako pesem, kjer ¡piše, da te pesmi ¡niso vesele, zato ni rime. Anita Ciglar 7.b Ob poslušanju in branju Ko-zarjevih pesmi sem premišljala, da je videl in ¡doživel veliko hudega. Nataša Deželak 7. b —0— Leta 1941 so ¡ga odgnali v Mathausen. Domov se je vrnil leta 1942 in se vključil v revirsko četo. Samo Kreže 7. a niso še spočete, pretkane, v sladke in ¡sočne melodije, ¡niso prelite, v tajno skrite bisere, dragulje v pravljično lepe in ubrane harmonije, — ¡so le potresna znamenja dinamike krvavečih src, so le izbruhi vulkanski, križanih idej in ¡blazni utripi tlake iz džungelskih globin, — so le težki vzdihi, groženj in uporov teptanih 'trupel. Ml sem pri komandantu TO Slovenije Nekega običajnega dne, ko sem kot ponavadi utrujen in nejevoljen prišel iz šole, mi mama pravi: »Jutri moraš priti do dveh na občinski štab za Teritorialno obrambo«. Ves ¡začuden ¡vprašam: »Po kaj ?« Odgovor mi ni prišel iz maminih ust, ¡kajti rekla je le, da bom to zvedel tam. Drugi- ¡dan sem iz šole odšel na Občinski štab za teritorialno o-bramibo. Vstopil ¡sem v pisarno tovariša komandanta. Ta me je prisrčno sprejel ter mi vse pojasnil. Povedal mi je, da sem izbran, da grem čez teden ¡dni v Ljubljano. ¡Še z eno mladinko prostovoljko se bova udeležila ob spremstvu tovariša podporočnika Knausa sprejema na Izvršnem svetu Slovenije ob dnevu JLA, ki ga prirejajo: komandant Ljubljanskega armadnega območja, republiški sekretar za ljudsko obrambo in komandant ¡republiškega štaba Teritorialne o-ibrambe generalmajor Miha Petrič. Kar ' zrasla' ¡sva ¡in komaj čakala, da bo teden naokoli. Končno! Ponedeljek 21. 12. 1981! Zbudilo me je hladno in zasneženo ¡jutro, živo.; ¡srebro se^je spustilo ¡kar precej pod ničlo, ko ¡smo se vsi trije z vlakom peljali proti Ljubljani. Hladni vagoni niso ¡bili kaj preveč udobni, a ¡grele ¡so nas tople in debele uniforme, na katere ¡sva ¡bila z Jasmino zelo ponosna. Na Izvršnem ¡svetu smo se z naj višjimi funkcionarji ¡Slovenije in vsemi najvišjimi uslužbenci JLA, s katerimi smo ¡se že prej pozdravili, postavili v stekleno dvorano.. Visok ¡strop ter lepo o-blikovani zidovi z velikimi ih svetlimi okni .so ¡obdajali velike kristalne lestence, ki so se spuščali daleč proti ¡tlom: Začela se je slovesnost, ki jo je otvoril Ribniški oktet. Za tem je imel slavnostni govor predsednik Izvršnega sveta SRS tovariš Janez ZEMLJARIČ. V ¡svojem govoru je orisal slavnostno pot. borbe in ¡štiridesetletni razvoj oboroženih sil in JLA od ustanovitve prve Proletarske ¡brigade z ¡dnem 22. decembra 1941. Posebno je poudaril, da je bila Jugoslavija po osvoboditvi večkrat ¡zaradi pritiskov ¡s : ¡strani ¡drugih ¡držav na preizkušnji. Prav ti trenutki pa so še okrepili narodno zavest, enotnost ter povezanost o-boroženih ¡sil z ljudstvom. Ta se je vedno pokazala v pripravljenosti in ¡odločenosti, da za vsako ceno branijo in ubranijo našo svobodo, neodvisnost in neuvrščenost kot temelj našega razvoja in ¡prizadevanj ¡za mir v -svetu, kot je začrtal že tovariš Tito. -Sledilo je podeljevanje odlikovanj in vseh drugih priznanj na repubEškem;:; nivoju. Zato ¡šem bil še toliko bolj ponosen, ker so tudi ta ¡dan prejeli priznanja tudi legendami ¡borci, heroji in komandanti vojnih oblasti -in enot na čelu s pravim ¡komandantom tovarišem Leskovšek-Lu- kom. Kasneje so dobili priznanje tudi posamezni kraji, ki so s svojim delom veliko storili na obrambno pripravljenost. Ko so bili vsi za svoje zasluge nagrajeni,; ;je tovariš komandant teritorialne obrambe Slovenije general major Petrič nagradil tudi trinajst najboljših mladink prostovoljk in trinajst najboljših mladincev prostovoljcev v Sloveniji z posebnimi ¡priznanji in zelo lepimi značkami, Ko smo zapuščali Izvršni svet, sem v žepu stiskal te značke. Na nje sem bil zelo ponosen in pa na to, da mi jih je izročil komandant republiškega štaba teritorialne o-forambe osebno. Ko ¡sem prišel domov sem značke ter priznanje skupaj z knjigo, v kateri je . zapisano posvetilo, spravil v zastekljeni del svoje omare, tako da jih lahko vsak, ¡ki stopi v sobo vidi. Zelo sem ¡ponosen nanje, kot tudi na svečano izjavo, ki sem jo podal kot zaprisego to leto kot mladinec prostovoljec teritorialne o-brambe na Kalu Jfcgte Hrastnikom, kjer semj,c3i^|^ilitp&e voj aške vaje. • ;j§N 9 Andrej Orožen OBVESTILO MLADINKAM IN MLADINCEM Predsedstvo koordinacijskega .sveta ZSMS delovne organizacije Steklarne Hrastnik, obvešča vse mladinke. in mladince, rojene leta 1955 in pozneje, ¡da bo pri izplačilu osebnih dohodkov 15. februarja (za januarski osebni ¡dohodek) obračunan mesečni znesek 10,00 din članarine ZSM. Kdor članarine ne želi plačati, naj to sporoči predsedstvu ¡svoje OO ZSMS, da bo dobil povrnjen denar. Nevarnosti ognja Vse Moj najsrečnejši dogodek Najbolj vesel sem bil takrat, ko sem zvedel, da se ¡je rodila druga sestrica. Hitro sem se odpravil k' stani mami, da sem ji povedal veselo ¡novico. Stara mama je bila zelo vesela. Mama*in ata- sta ne dogovorila, da ji bo ime Milanlka. .m Drugi dam sem ,obiskali v bolnišnici Trbovlje ■■«mamo in* Milenko.' Mama im ata sta vesela, iker ■imata enega fanta in dve deklici. Tomaž Pavčniik, 4. b OŠ NH Rajka, Hrastnik “L S-rS O - Moja najlepša pustolovščina Nekega dne smip ‘seov šoli: dogovorili, ¡da bomo imeli tekmovanje s kolesi. Zvečer sem že ob * sedmih uri odšel spat, da drugo jutro ne ..bom .mtaijen. Komaj, sem-legel, že sem. sanjal,- da smo se zbrali na startu,. Jaz sem bili zadnji na startu, idmei sem številko dvesto.. Start ■je ‘bdi! v Ljubljani in: cilj .v '- Tito-grcidiu. Vse je bilo pripravljeno in napeto smo čakali, kdaj bo milič-, mik. ustrelil's -pištolo. Takoj. po. stre-,lu smo se- pognali .rra pot. 2e na startu. jih je veliko padlo. Jaz sem . med njimi vozil veleslalom kot.Bojan Križaj. Da Zagreba sem dohitel prrve tri tekmovalce. Vozil-sem z hj jim kso- pot do Titograida. Do -cilja so bili.samo še trije kilometri, 'Jaž. in Damjan sva, se borila- za prvo-mesta, do, kraja proge je. bilo Samo. še petsto -metrov. Začel me je prehitevati. Že- sem si -mislil 'adijo zmaga. Toda. glej, -nekaj metrov pred ciljem- je negodno--padiel. Jaz sem še bolj. pošpešil, da Bi zmagal, idaLbT prvi. prevozil'.' cilj. Toda! glej j smelo,-namesto, da- bi trti okrog vratu obešala medaljo ih ma 'čestitali, ime je za roko prijela mama on me vprašala, če ¡mislim Vstati. Šele tedaj sem se .¿asvedel, da šem le sanjal. BSlo mi je iat.. '05 NH Rajiča, Hrastnik "• 'Zdenkio Duptesek, 6. b — or— Moja najlepša dogodivščina Vsako soboto se odpeljemo proti- Sevnici. Iz Sevnice zavij emo v-hrib in se peljemo po vijugasti cesti. Tam ima ded vinograd in zidanico, V tej zidanici so tudi polhi Moj. stric ima pasti za polhe. Dal mi je past s priporočilom, da, dobim od njega stotaka,, če Ulovim polha V past sem- naslovil’ hruško: Trikrat ¡se mi; poskus' ni- posreči! . Čisto sem bdi že. obupan. Nastavil sem četrtič.in. vas čas vneto, mi-slil na stotak Čez nekaj časa sem s strahom odpri klet 'Takrat pa: zagledam kar- dva -polha v moji pasti. Stric je bil tako ob dva stota ; ka. naj... Moja razburljiva dogodivščina Ko smo bili na morju, smo se vozili 's čolnom“1 kopat’ v nek zaliv. ¡Nekega dne smo se s čolnom pe-ljali domovi Morje je bilo zelo razburkano. 'Bdii sirna’ sredi poti, ko nam ■ je* ugasnil motor. Oče ga ni mogel~ta!koj vžgati Morje nas je premetavalo sem. ter tja*. Valovi so bili 'zelo visoki, tako da smo bili vsi1 mokra. ■ Z mamo sva morala močno veslati. Komaj je oče popraviti motor. Visi smo si oddahnili, V; 'domu-, kjer smo stanovali, smo se hita® preoblekIMi-ih posušili glave. i Marko Peitl OŠ NHi -Rajka, Hrastnik s— o ■— Moj najsrečnejši doživljaj Lotos smo ihiii' ha morju.' Spo-’ znala ¡sem več prijateljic. Najboljši prijatelji smo bili: Karmen, njem bratee Dragec, Matej in jaz. Neko oblačno popoldne smo si postavali majhen šotor. Igrali smo se; 'ko nas- je zmotate »striček» Muro. -Predlagali Je, da-i-iram »podari--»cr-vendaša«t-‘ee se .vsi sUaoiuiio-rv ta majhen šotor; Hitro smo se'začeli niflaciiia v šotem Rinili smo še.- rav--nati; ;2e se je1 Začela''' odpenjati plaMa-s kicso jo mamice<-Mtto po pravlj ale. Vsii so glasno» navajala,- za ■nas- Bili' smo že»¡vvšriri šotoru. Po-JMg najs- se je ulegeT tudi 'Striček Nin-min,vtaknil glavo v šotor. Vsi •so aaisislikali. Striček. Napo, pa- je i-morai dati »ervendača«. Kupili smo si čokolade, eno majhno pa » smo podarili« tudi 'stričku Ninu, saj je' imel' tudi on glavo v šotoru. Katarina Hšni£,,4. d ■ OŠ NH -Rajka, Hris'atnik ' — o — ' Moj najstrašnejši doživljaj P it ¡.stari manir sita: dva potoka. -Med* njima -jjer spetjama betonska ■ cev. -Miv smo. iv ¡spodnjem potoku lovili rake. Nenadoma se je v cevi nekaj oglasilo. Renčalo je,, slišati je bdilo kot da renči medved. Mi smo začeli bežati kot neumni, rake smo.»pa kar pustili ob potoku. Čez čaB smo se se malo: prestrašeni vrnili k'poteku». Rakov, ki' smo jih prej nalovili, ni bilo več. Potem smo izvedeli, da j e bil tisti medved sosed;, ki-je tudi vzel rake. Ko smo ta izvedeli, smo šli soseda kregat, ker. nas je tako ustraši! m nam vzel mike." Rekli smo mu, da nam mora rake vihati, »pa’ nam> jih ni: hotel. Tako šmb mbraillL loviti nove rake. . Ogenj je lepa vendar nevarna reč. Velikokrat ogenj ¡terja hude posledice. Zaradi suše lahko zgori žito, zaradi vetra lahko zgori gozd. Mnogo je požarov, ki jih zaneti človek. Veselje, na pikniku se je prenehalo, ker je padel' mrak. Izletniki so le ¡delno po-, gasili ogenj in odšli. V scenarij se pomeša nepričakovani' veter., ki je ogenj zopet zanetil. Ogenj“ — človeški prijatelj — je postal ."sovražnik. ■ Razširil ise je po' travniku in gozdu. Ko sem ¿bil poleti na Hrvaš-' kem, je v gasilskem domu večkrat zatulil alarmni znak za požar. Na' Hrvaškem imajo polja posejana š tobakom. Ko so Tisti -dovolj veliki; jih z vrvmi privežejo na palice in jih spravijo v sušilnice. Ko so listi suhi, se skrčijo in cesto padejo na toplovode, kjer se vnamejo. En sam Tist 'lahko uniči ves pridelek. Kakor Tisti delno: pripravljenega tobaka, lahko » tudi cigaretni ogorek povzroči požar. • Včasih1 ko so vozile še lokomotive na paro, je bilo ob progi veliko-skednjev, iki-iso- goreli. Kako je prišlo »do tega? Enostavno. Kurjač je naložil na ogenj in iskrice-so se pokazale pri 'dimniku in »ise j razpršile.: Tanča pa je bil skedenj, poln trave. Trava se je vnela in z njo »tudi skedenj. Železnica je < zatrjevala, da to ni -mogoče,. kmet»čigar -skedenj; se je vnel, pa je ostal praznih rok. -Bil’ je-ob 'skedenj; suho travo: za živino in ob denar za povrnitev -škode, 'ki. mit je železnica- ni hotela plačati: Ostal je samo pepel, ki: ga je lahko shranil, da; bi se Solidarnost j e-samo -beseda, dokler' je ne spremenimo v dejanja«, Zato še je odbor našega Pionirskega odreda -odločil, da pjonirjem predlaga. različne oUi-“Se:'šblidaMbštiiiR. akcij. Tako smo izbirali sredstva za. nakup šolskih potrebščin za namibijske""otroke, prodaj ali šmo novoletne voščilnice 'Za. pomoč, ¿osvobodilnim gibanjem. ih 'otrokom po svetu, pomagamo sošolcem-, če je. potrebno spomnil na stare čase, ko je še stal skedenj. Tudi naša- hiša j.e bila v pepelu. Stanovali smo v hiši, v »kateri je bilo .pet.strank. Bilo, je tridesetega novembra. Oče in jaz sva bila pri' stari omami na »kolinah. Pozno popoldne sva se vrnila domov. Na vrtu »pred' hišo je čez plot viselo »nekaj. cunj. V hiši pa so bde mokre; stopnice, kot da je deževalo tri dni. Ko sva vstopila, je mama takoj začela govoriti,. »da je: teil • v ■ hišk požar. Soseda je presajala rože. Nenadoma, se je zazrla, v svoje okno . Iz okna je prihajal gost dim. Odhitela je v stanovanje. Nad pečjo so se vžgale cunje, ki so visele. Plamen se je 'razširil po ■ vseh-prostorih: Mama in bral ¡sta še - -spala. Zbudilo ju je trkanje na vrata. To ni -bilo trkanje} «bilo je¡ropotanje. Ko je mama-odprla vrata, je zagledala sosedo, »O-genj, ogenj je- v« hiši!:«- - jo 'zakričala. in kot na. krilih zletela» po-stopnicah. Iz stolpnic je že» nekdo poklical» gasilce. Prišel» je dežurni gasilec. Tedaj » se je- soseda spomnila, da ima v: hiši plinsko bombo. -K - sreči je bife prazna. ■Gasilec je zdivjal-v "Stanovanje in pogasil ogenj: v peči.- Potem pa se je lotil ognja, ki se je bohotil po-»stenah. Požar so kmalu ukrotili. Majhna -neprevidnost in požar je itu. Žalostni ¡so primeri, ko je ogenj povzročil človek. Uporabe ognja ne moremo preprečiti, ker »Smo* se .nanj preveč navadili. Ogenj je človeški prijatelj in sovražnik. " Andrej Bičanič OsN'H Rajka Hrastnik jm podobno. Te dni pa smo se odločili-še za eno akcijo. Ker se bližajo polletne počitnice, bomo koristno izrabili svoj prosti čas. Pletli » bomo rokavice, nogavice, -Šalej: kape '»in podobno in ott -kon-. •'em: januarja vše-r skupaj ' poslali otrokom' v Polj skb; * Morda jim bo ob tem»'še» topleje; ker 'bodo vedeli, da tudi mi misliten nanje. v Odbor PO NO - Rajka» Hrastnik h dejavnosti pionirskega odreda Gregor Savdozzi, 4. b 0-5-N-H- Rajka-, -Hrastnik Jamico Zupan, 4. .d -OŠ N-A-Rajka, -Hrastnik Veriga bratstva; in enotnosti