Leto 29____________ANGELCEK___________Stran 39
J. E. Bogomil:
Iz pasjih dni.
[Konec)
m.
fi si jo pa zgodaj polomil,« se vtaknc vmes Stra-hov Murko. »Meni sc je pa primerila neka druga neumnost tistega leta, ko je oblekel Strahov Tine prvc hlačc. Vidva že vesta, da imam žc par let to pravico, da spremljam svojega gospodarja, kadar gre na lov. Ko gospodar ustreli, takrat jo pa jaz uderem za ustreljeno živaljo, pa jo toliko časa iščem in preganjam, da omaga. Potem pa obvestun gospodarja, kjer leži tista žival; včasih rau jo pa tudi kar sam prinesein. Gospodar me pa takrat zelo po-hvali, da mi kar srce poskakuje od samega veselja. Pa včasih dobim še tudi kak boljši prigrizek.
Tisto lcto pa — kapa kosmata! — sem zagledal prav lcpo divjo žival kar doma — ne bosta verjela! — na hišnem pragu. Bil je divji zajec! Ker je pa moja prava služba ta, da stikam le bolj za jazbeci, je pa zajče menda mislilo, da bom njemu prizanesel. AJi me je to ujezilo! Le čaka;, sem si misjij, pa — bop! — kar zviška sem ga zgrabil! Precej scm si dejal: neaera ga gospodarju pokazatl V tem jc pa priletel le Merkužev Pazi — čujta, saj ravno pod bregom taja: kmalu bo tu! — tisti grdi nevoščljivec dolgouhi -— ter rai je hotel vzeti zajca in menda tudi pohvalo mojega gospodarja. Zaganjal se je vame in v mojega zajčka, lajal, cvilil, renčal in tulil od same zavisti. Jaz se mu pa nisem vdal. 0, da bi se mu bil!
Stran40__________ANGELČEK___________Leto 29
Leto 29                     ANGELCEK                   Straa 41
Že sem bil pred gospodarjem. Pa tudi Strahov I
Tine je bil ondi. Oba sta me čudno pogledala...       1
»Ata,   majega   zajčka,   mojega  zajčkaU   je za- J kričal  Tinc. *                                                                   i
»Kaj pa nosiS? Spusti!« je zakričal nad menoj gospodar. »Ti grdoba pasja ti!« je vpil nad menoj in se oziral po kaki reči, da bi nre ošinil...                      I
Kaj takega pa še ne! Kregan, če sem zajca dobii, pa še nisem bill Urno sem popustil zajca in se umaknil vstran. Tine pa k zajcul S solzami v očeh ga je ogledoval in tarnal: Kaj bo pa rekel Miklavž, ki mi ga je prinesel! Ob, revež, kakšen jel«
Tedaj sem pa malo uvidel  tudi  jaz  svojo ne-umnosl. Kje sem neki ime\ oči, da sem zgrabil su-bega zajca? Saj se mi je malo zdelo — nos mi je pravil — da je z žaganjem nabasan. Ko bi bil čisto prepričan  o tem,  kako  rad bi  ga bil prepustil ti- I stemu PazijuJ Potem  bi bil vsaj on kregan, morda J še precej tepen. Ne vem, če bi mu ne bil privoščil?
Tako sem bil pa jaz tri dni in tri noči pri go-spodarju in Tinetu v zameri. Večidel sem lcžal pred i hlevom  tiste  tri  dni,  in aihie se ni  zmenil zatne. Sicer pa — pozno je že — prijatelja,   lahko nočl Malo bo treba tudi zaspati. Brez spanja ni zdravjaU
IV.
Oho! Za voglom jc pa poslušat — ne Merkužev Pazi — ampak Srdinov Adut. »Ali si storije pravite?« se je pomolil zdaj izza vogla. »Čajtc, naj še jaz nekaj povem. Kdo bo že zdaj hodil spat?« Pa so obstali še vsi trije: Strelov Belin, sosedov Dačko in Strahov Murko. Srdinov Adut je pa povedal to:
Stran «__________ANGELCEK__________Leto 29
»Lansko leto tisto noč, ko je prvič padel sneg, sem prav malo zadremal v veži pod ognjiščem. A brž sem se zbudil. Iz kota proti kleti jc bilo čuti čudne glasove.  ,Trrrk, trrrk,  trrrk!'  (fe dejalo.   Kaj
bo to?-------Godba to ni!   Pa spet:   ,Trrrk, trrrk,
trrrkl' Jaz gledam, gledam v temo — kakšen spak je  pa danes vdrl v -hišo?   Zjezilo  mc je.   Pa sem
»Čakaj, grdobai«
zagrčal, da je takoj prcjenjalo tisto škrabanje in trkanje. A le za malo časa. In spet ista pesem: ,Trrrk, trrrk, trrrkl' Da bi te pajk! Spet zagrčim. Kmalu bi bil vstal.  A se mi res ni ljubilo.
Proti jutru je prišel v vežo gospodar in je hišo odprl. Malo se je posvetilo po veži. Jaz pa takoj na ogledi.   Moral  sem  se  prepričati,   kdo  mi je  tako
Ltto29__________ANGELCEK__________Stran 43
vztrajno motil kratke urice nocnega miru. Pa sem zagledal v majhni hišici žival z dolgim repom, s kratkimi ušesi, s črnimi očmi in s sivo dlako. Aha, že vemo: podgana! Čakaj, grdoba! Nisem se več ganil od nje. Grdo sem gledal v tisto hišico, a pod-gana se je ptaho ozirala proti oieni. Kar zgrabil bi jo bil! A kdo ve — iica je žica in podgana — pod-gana! Zato sem rajši čakal, da je priSel gospodar nazaj v vežo. Ko se je vrnij, sem mu razodel s skakanjem in cviljenjem, da imam nekaj posebnega. .Mogočc se je pa res katera ujela,' je rekel ko-maj slišno gospodar, StopU je proti klett. V roke je vzel hišico in dejal zadovoljen: tAha, mrcina! Pa smo te! Ne boš več škode delala v hiši!' Hišico je vzel s seboj, mene prijazno povabil, naj grem z njim. Zunaj je začel hišico odpirati, mene pa kačiti: ,Alo, AHut, zdaj pa le!' Pripravil sem se na skok. Komaj je bila podgana zunaj, sem jo že stisnil z zobmi — zacvililo je in ...«
Strelov Gregec na pcči se jc prebudil. Ali ni zacvililo v veži? Ali je kdo odklenil? Domači od polnočnicc?
Niti zazdehal ni. Prevalil sc je na drugo stran in spal naprej. Ali je potem še kaj zvedel iz pasjih dni, se zjutraj ni mogel spomniti.