T
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.



Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmeriki.

We first Slovenic DaId
the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays.


Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., tinder Act of Congress of March 3, 1879. ŠTEV. 8b.	NEW YORK, V TOREK, DNE 11. APRILA 1905.	LETNIK XII.
Naši dipiomaije.
Ghoate in Porter.
PRVI NEČE O STAVITI LONDON, DRUGI NE PARIS, KER IMATA ŠE IZVRŠITI "VA-p ^ ŽNA" OPRAVILA.
•—Q—
Oba kljubujeta odredbi predsednika Roosevelta in sta še vedno na
svojih mestih.
—o—
NTTJNA NAMESTNIKA ČAKATA.
Washington. 10. aprila. TTljudnost diplomatov je ta'korekoc prislovna. toda ne pri ameriških diplomatih, kadar dobe sle lil j i od svoje vlade poziv, in a j pridejo domov, ker je predsednik imenoval njihove naslednike.
Ameriški poslanik v Parizu, general Porter, in njegov tovariš v Lon-drnn Mr. Clioatc. kterima j"e predsednik imenoval naslednika, nečeta osta-viti svoje službe, tako, da sta napravila svojima narednikoma mnogo ne-prilik. Roosevelt je odredil, da mora dosedanji j* -lan k v Petrogradu, lir. McCormik prevzeti poslaništvo v Parizu: MeCormick je sedaj že štirinajst dni v Parizu in nima dmzega dela. nego šetati ]>o Boulevard ill, ker se Porter <e ni poslovil od francoske vla-<1>. Vzrrfkom, da tega ni storil, navaja Porter. da mora — kosti starega ilibustirja John Paul Jonesa izkopati. T" kosti so pukojiane nekje v Parizu ali pa na Škotskem in on bi jih rad pripeljal seboj v Zjed. države, da jili tukaj patrijotično p'kopljejo. Poslanik Choate ima istotako imeniten izgovor. On mora namreč prisostvovati — blagoslavljanjn okna neke cerkve. To 1)' se moralo zgoditi že 15. marca, toda šipe so se "slučajno" ptitrle in sla vnost se bode vršila dne 15. t. m., tako, da pred tem dnem ne more odpotovati iz Londona. Ci-oate in Porter postopata tako radi tega, 'ker nista zadovoljna z sv »jim odpozvanjem in tako šikanirat i svoje naslednike.
— Washington dobi sedaj povseir. n i s vetra in svežega na d poslanika. — re-q>i'ldika Brazil >ledi namreč Mehiki, in tako je oklenila poslati semkaj nad poslanika. mesto sedanjega poslanika. Novi dostojanstveni je senhor >ia-bneo, ktereara in,do z posebno slav-n< -i.jo predstavili pSredsedrnktL. \ Brazilu namreč vedo, da naš predsednik ljubi vojaški sijaj in radi tega bodo nadpos'.anika predstavili predsedniku v spremstvu l>ogato uniformiranih brazilskih častnikov.
V taborišču ob
Deep Red Greeku.
PREDSEDNIK ROOSEVELT SI JE PO DOMAČE UREDIL SVOJE STANOVANJE NA PROSTEM,
'Camp Roosevelt" se nahaja na najlepšem prostoru pri Deep Red Creeku.
NA LOVU.
Frederick, Okla., 11. aprila, Pred-ednik Roosevelt in njegovo sprem-tvo dospel je predvčerajšnjim zvečer ■ zanj pripravljeno taborišče na naj-livnejšem prostoru ob Deep Red Creeku, 17 milj daleč od tukaj. Taborišče se nahaja sredi erozda in so mu ga priredili že v ponedeljek. Pri tem delu so jih skoraj neprestano motili volkovi, Kterih je tamkaj vse polno. Taborišče šteje kakih 20 šotorov. Veliki šotor služi kot jedilnica. V vsakem drugem šotoru so po štiri po-telje. Blizo Rocseveltovegu taborišča, so šotori glavarja Comanche-Indijan-cev, Parkerja, njegovih treh žen in ete Oomanehev. Taborišče vojakov, kteri spremljajo Roosevelta. je kakih 20 korakov oddaljeno od predsednikovih šotorov.
Po vsej indijanske j rezerviciji je azsajal včeraj vihar, leten pa tabori-eu predsednika ni škodoval.
IZVRSTNA DISCIPLINA.
Vojni mornar je skušal pretepsti pod-admirala.
Angeles, Cal., 11. aprila. Mornar Rihard Stari, ki služi na U. S. križanki Chicago, ktera je zastavna ladija p.dadniiraia Goodricha, je skušal imenovanega podadmirala pretepsti. radi česar -o ga dovedli semkaj kot jetnika.
Starr je veslal z drugimi mornarji čoln, v kterem se je peljal podadmiral na breg. Med potjo je admiral mornarja karal, ker je preleno veslal. Vs-]ed tega se je Starr vjezl in hotel admirala preti* j »st i, kar so pa drugi mornarji preprečili.
Konkurs tvrdke R. B. Groves & Co.
Broekton, Ma-?., IX. aprila. Znana čevljarska tvrdka R. B. Grover & Co., k t ere velika tovarna je vsled razstrel-be parnega kotla dne 20. marca pogorela. ob kterej priliki je bilo 50 ljudi vsmrtenih, je napovedala banke-rot. Raz-drelba tovarne je napravila za $250,000 škode.
Vse gre svojim potom.
Dasiravno newyorški demokratje povdarjajo, da l>odo posnemali Chi-cažane in skrb?."i, da postane vsaka javna naprava — ljudska last pod vodstvom župana "in spe" Bird S. Colerja, je še vedno vse pri starem in svet se radi dem »kratičnega naznanila že ni podrl. Celo psi so se obnašal: včeraj, kakor po navadi: admiral Toao je pričakoval na Kitajskem morju ruskega brodovja, kte.ro ga je pozdravilo in plulo dalje. Rockefeller še vedno daje kristjanski denar za " preobračaaije" malikovalcev, new-jorške žeifMmce se vedno slabo voz;jo — s kratka, vse gre v starem tiru dalje, ne da bi na svetovna pota vplji-vale — chicaške volitve.
V pokoj z 60. letom.
Trgovci mesta Atlantic City, N. J., bo sklenili oditi v pokoj, kakor hitro dosežejo 60. leto. Kloroform ni potreben. To preskrbe tamošnji hoteli.
UBILI MAYO RJA.
Vsled prepira radi zemljišča.
Beaudette, Minn., 11. aprila. Šerif countvja Baltrami, se je napotil v Beaudette. kjer so prebivalci naselbine Spooner, Minn., minolo nedeljo po noč-i ubili mayorja Matthew Gannona. Mayor in člani opozicije so se prepi rali radi zemljišča, ktero je bilo baje ljudska last, koie si je pa mayor pri svajaL Napadalci so šiloma vdrli 1 njegovo hišo in ga tam z pestmi pobili. Bati se je nadljnega prolivanja črvi, ker so mayorjevi pristaši sklenili osvetiti se.
Številka "13".
Številka "13", ktera pomenja povsod i, ako že ne nesrečo, pa gotovo smolo, ima zopet dva možka in — 13 petelinov v New Orleansu na vesti. Trinajst petelinov Charles Winninga je vsako jutro ob 6. uri in 13 minut po 13krat naznanjalo sosedu ime.novane-ira 7>osest>nika, dr. Rieliardsu, da je napočil dan. Sedaj je pa nekdo vstre lil vseh 13 petelinov. Winning, kteri sumi, da je dr. Richards streljal, mu je dal na ulici par zaušnic, na kar je doktor odgovoril z tem, da je posestniku petelinov izstrelil naboj kroglic v život- V bolnici so dognali^ da ga je pogodilo baš 13 kroglic Strelec je sedaj v ječi in obstreljeni v bolnici.
Krasotica in rudeča kravata.
V	nekem vlaku nadulične železnice v N. Y. je včeraj 301etna zastopnica takozvanega slabejšega sjx>la, Maggie Kehol, vprizorila ta'ko revolucijo, da so morali policaj in petero sprevodni kov posredovati. Maggie je namreč zelo močna in zna grizti, kakor divja mačka. Jedva da je vgledala živo ru-dečo kravato n.kega potnika, že je skočila nanj in mu naznanila, da takih kravat ne more videti in pri tej priliki ga je prijela za vrat. Pri - "mišču se je izgovarjala, da je bila na otoku, kjer je morila težko delati. Sodnik jej je naznanil, da rudeča barva še ne pom en j a jednakost, in jo je oprostil.
Proti čebuli.
Sodišče je izdalo "injunction" ali soduo prepoved proti — čebuli, ktere duh je prihajal iz loncev neke gospodinje v pisarno "gospoda" notarja! Famozno — toda žal, ne v New Torku, temveč na deželi,, v Iowi, Sious City.
Nazaj iz severnega lova.
St. Johns, N. F., 10. aprila. ParnJk Leopard se je vrnil iz lova na tulnje v Severnem ledenem morju. Lovci so prinesli seboj 2000 kož. Srečnejši je bil parnik Virginia Lake, kteri je do-vedel 10,000 kož. V ostalem pa letošnji lov ni bil baš ugoden, kajti letošnji plen bode znašal k večjem kakih 160,000 kož.
Prijatelj Mormonov.
V	Salt Lake City govoril je neki mormonski apostol: "Roosevelt je naš pravi prijatelj in mi smo mu popolnoma vdani.'' Po slovenski se to pravi: Sinoot octane -zvezki senator.
Vešala kot plačilo umora svoje žene.
VČERAJŠNJE ELEKTROKUCIJO-NIRANJE MORILCA MARTINA EBELTA V ZAPORIH V SING SINGU.
Svojo soprogo je zadavil in potem vrgel njeno truplo v kanal. —o— STAR 23 LET.
Kakor smo že včeraj na kratko sporočili, so v newvorskih državnih zaporih v Sing Singu včera; elektrofkn-eijottirali 23 let starega Martina Ebel-ta, kteri je dne 24. julija 1903 v Mount Yernonu zadavil svojo še le 19 let staro soprogo. Delinkvent se je na svojem zadnjem potu obntšal mirno ter srčno in na njem ni bilo opaziti kakega znaka notranje "vzrajanosti. Zjutraj so obsojenca obiskali katoliški duhovni, kteri so ostali pri njem do zadnjega. Ebelt je na svojem potu do stola nosil v rokah razpelo in še-petaje molil.
Devet minul pied 6. uro je prišel k obsojencu glavni ključar Connaugbt in Ebelt mu je voščil glasro "dobro jutro". Obsojence je bil dobre volje in je izjavil, da je pripravljen na svojo zadnjo pol. Pri tem je ključarja izpraševal, kedo bode pri eksekuciji navzoč. Potem je ostalim deveterim sojetnikom, 'kteri so bili v njegovej sobi. želel zadnji "z bogom" in odše-z Connaughtom in duhovni v "sobo smrti."
Elektrokucija je bila hitro gotova. Električni tok v moči 1S40 volt so odprli dvakrat in malo pred 6. uro so zdravniki proglasili Ebelta mrtvim. Njegovo truplo so po zdravniškem pregledan ju izročili njegovim sorodnikom, bratu in sestri, ktera sta se od njega poslovila v nedeljo zvečer.
Umor. ktereca je sedaj plačal z smrtjo, izvršil je dne 24. julija 1903. Svojo soprogo j'1 zadavil blizo svoj epa stanovanja v Mormt Vemcnu. Vzrok umoru je bila ljubosumnost. Imenovanega dne zvečer je pozv>.l svojo soprogo, naj gre ž njim, ker jej je našel dobro službo. Devetnajst i^t stara so proga je odšla ž njim nič hudega sluteč. Ko sta prišla na samotni prostor, jo je vrgel na tla zadavil z trakom in vrgel njeno truplo v bližnji kanal, kjer so jo par dni kasneje našli. Ebelt je bil lani obsojen v smrt.
Japonski admiral tepen?
Japonci so v bližini Singapore baje izgubili pet vojnih ladij. - Poročilo'še ni potrjeno.
Rusi bodo najbrže zasedli kak nizozemsk otok, kterega bodo rabili kot svojo mornarnično luko.
ROŽESTVENSKOVO BRODOVJE SE JE POJAVILO PRI MUNTOKU BLIZO OTOKA JAVE IN BAJE NE PLUJE V SAIGTJN V PRANOOSKEJ CO C HINCH INI. — JAPONCI ŠE NE PRIČAKUJEJO POMORSKE BITKE. — RUSKA ADMIRALITETA NI V SKRBEH.
Ljudsko štetje na
Filipinih.
Zopet Fran Josip in Prestolonaslednik.
AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK SE JE BAJE ZANIČLJI-VO IZRAZIL O STAREM VLADARJU.
Fran Josip hoče pozitivno odstopiti. Družinsko posvetovanje na Dunaju.
PRETEŽKA KRONA.
Paris, 10. aprila. Tukajšnji list " Petit Paris i en7; javlja v svojem da* našnjem izdanju: Avstrijski cesar Fran Josip je pozitivno sklenil odstopiti radi ogrske krize in je o tem baje že uradoma sporočil prestolonasled niku Fran Ferdinandu,
Glavni vzrok temu je izraz prestolonaslednika, kteri je rekel, da Fran Josip ne skrbi zadostno za pravice prestolonaslednika, ker neprestano daje liberalcem koncesije. Vsled tega bode namreč njemu (prestolonasledniku) onemogočeno vzdržati jednoto ali celokupnost avstroogrske vojske. Fran Josip je o tem izvedel in se o tem posvetoval z avstrijskim poslanikom v Be roli n u, grofom Szoegyeny jem. Na to se je tudi posvetoval z prestolonaslednikom o svojem odstopu in te dni se bode vršilo na Dunaju obi teljsko posvetovanje, pri kterem bode cesar naznanil, da je postal prestar za vladanje.
(Fran Josip je star 75 let in vlada od leta 1848 nadalje. Vesti o odstopu postajajo v novejšem času vedno bolj pogoste, toda tako pozitivno se še niso glasile, kakor sedaj. Prestolonaslednik Fran Ferdinand j« star 42 let. Ured,)	\
Chicago, Hi., 11. aprila. Iz Hong-konga se brzojavlja tukajšnjim "Daily News": "Semkaj se poroča, da je prišlo v okolici otokov ob Malaki do pomorske bit'lee, v kterej je japonsko vojno brodovje, pod vodstvom admirala Togo izgubilo pet vojnih ladij."
Vest ni potrjena in je najbrže izmišljena radi vpljiva na iborze in državna posojila.
Singapore, 11. aprila. T7 najnovejših poročil o ruskem vojnem brodov-ju je posneti, <ia one ladije, ktere so plule memo tukajšnjega mesta, vodi podadmiral Enquist. Brodovje je sedaj vsidrano pri Manki.
Paris, 11, aprila. Tukajšnje oblasti so prepričane, da rusko vojno brodovje ne pride v Saigun, v Coehinchi-ni. ker je Inka za velike ladije preplitva.
Ker se bliža pomorska bitka, tukaj vsakdo pazljivo sledi gibanju ruskega vojnega brodovja. Mornarični zve-denci so mnenja; da namerava Ko-že,-1 venski j prizadejati Japoncem isto-tolike izgube, koiikoršne bi on zadobil, da tako pomanjša japonsko moč na morju. Ko pride potem na Iztok še Nebogatova divizija ruskega brodovja bodo Rusi najbrže v premeti.
Rusko vojno brodovje b<'de najbrže okupiralo nizozemski otok Natuna kot bazo, v kar so Rusi opravičeni, ker so Japonci v isto svrho zasedli kitajske otoke Miao.
"Washington, 11. aprila Podadmiral Train, poveljnik ameriškega azijskega brodovja, brzojavlja mornarič-neiru oddelku, da je poslal križarko Raleigh in par torpedov k k otoku Palavanu, da opazuje gibanje ruskega brodovja. Imenovani otok spada k Filipinom in se nahaja med glavno sku pinjo Filipinov 'in otokom Borneo. Otok je dolg 260 milj in širok 36 milj.
Petrograd, 11. aprila. Castniki-vsTužbeni pri a ihniraliteti. so dobili strogi ukaz, da nikomur ne povedo o vsebini iz Sin^apara došlib brzojavnih poročil. Aclmiraliteta ni v skrbeh in na tozadevno vprašanje so v admi-raliteti odgovorili časniškim poročevalcem, da so inozemsko časopisje in Japonci najbrže v večjih skrbeh za rusko brodovje, nego Rusi."
Harbin* Mandžur, 11. aprila. V ruski glavni stan se poroča, da operirajo proti Tsitslharju le kitajski roparji pod vodstvom japonskih častnikov. Iztočno od Kirina je opažati večje japonsko gibanje.
Inače ni ob fronti nič novega.
Petrograd, 10. aprila. General Li-njerič in Kuropatkin sta dne 7. t. m. brzojavila carju, da sta pregledala vse čete. Oba povciarjata. da vsi vojaki žele, da se vojna nadaljuje do končne ruske zmage. Car Nikolaj jima je brzojavno- odgovoril.
Xa mandžurskem bojišču ni kake spremembe.
Amsterdam, Nizozemska, 10. aprila Iz Batavije na otoku Javi se brzojavlja tukajšnjemu listu ''Handelsblad" da se blizo Munloka pojavila divizija ruskega vojnega brodovja, ktera je dospela danes v Batavijo. Blizo Jave sta dva Muntoka. Jeden je blizo Bata-
Lobster — union.
Pod gorenjim naslovom ne mislimo na organizacijo ene vrste mladeničev, ktere nazivljamo "lobstre", temveč na pravo unijo, ktero organizira American Federation of Labor, v kterej bodo Združeni vsi oni, koji love rake ob atlantskem bregovju. Organizacija bode najela malo jadranko. in križa rila po morju. Gompers postane admiral.
Bombe iz jajc.
V Chicagu štrajkajo vozniki, kteri brezdvomno vedo, kaj pomeni "the public ownership". Radi tega mečejo na one svoje sodruge, kteri ne štrajkajo, jajca,-napolnjena — z kar-bolno kislino. Toda ljudje, ki hočejo na ta način poravnati štrajk, so slabi vzorci "prebujenega Chicaga", ktero mesto se zna samo "vladati".
vije, dočim je drugi precej daleč. Do obeh se zamore priti po šutidskih ožinah, tako, da je mogoče, da so ru^ke vojne ladije, ktere so plule memo Sin-gapora v soboto, plule proti jugu in tako dospele do Muntoka, ki je na otoku Banka, kacih 250 milj daleč od Batavije. Dragi Munto>k je pa na se-veroiztočnem delu otoka Celebesa. tako, da je izključeno, da bi se tam pojavilo rusko brodovje.
Najbrže so ladije, ktere so se pojavile pri Muntoku one, koje niso plule memo Singapora.
Singapore, 10. aprila. Angležki parnik Gregory Apear, prinesel je semkaj vesti o onem ruskem brodovju, ktero je plulo v soboto memo tukajšnjega mesta. Rusko brodovje se je pojavilo sedaj 20 milj severoiztočno od Mankija, kteri otok spada k otočju Anambas. kurili 150 milj severoiztočno od Singapora. Ruske ladije so bile vsidrane, ko je plul memo njih imenovani angležki parnik.
Semkaj se tudi poroča, da so se pri Cape St. James, blizo Saiguna pojavile štiri japonske vojne ladije.
Tokio, 10. aprila. O ruskem vojnem brodovju se* semkaj od sobote nadalje ni poročalo. Sedai tukaj vsakdo vgiba o načrtih ruskega admirala Iiožest-venskega. Splošno se sodi, da si Ro-že^t venski j ne želi neposrednega boja in da bode najbrže plul v Vladivostok, kjer so ladjedelnice in najboljša baza za njegovo brodovje.
Zopet drugi so pa mnenja, da se bode rusko vojno brodovje ?opet sešlo na Tihem oceanu, tki bode Kitajsko morje popolnoma ostavil in odplul na ;ztok od Filipinov. Ako ie Vladivostok njegova bazji, potem pride po Tihem oceanu najvarnejše do Vladivo-stoka. Vse to je naravno odvisno od admirala Rožestvensfcega.
Petrograd, 10. aprila. V vojaških in mornarskih krosih je opažata vedno večje navdušenje, ker je pričakovati pomorske bitke, koja zamore spremeniti vso vojno in tudi ves sedanji položaj na Ruskem.
Časopisje razpravlja v dolzih člankih o eventueimh vspehih iusekga brodovja. Članki so naravno spisani le na podlagi teorije, da je že vse brodovje na Kitajskem morju. "Birževi-ja Vjedomosti" že kar prorokuje, da bodo sedaj Japonci izgubili gospod-stvo na morju in z tem zajedno tudi vse ono, kar so dosegli na kopnem.
Admiral Rožestvensikij je najbrže na oklopnici Ivnjaz Suvarov, ktera ni plula memo Sinsapora. Ono brodovje. ki je plulo memo tega mesta, vodi najbrže kak podadmiral.
Manila, 10. aprila. Ameriški pod-konzul v Singaporu poroča o pojavu ruskega vojnega brodovja. Radi tega so odplule štiri ameriške vojne ladije patrulirati zapadno obrežje otoka Pa-lavara, da čuvajo ameriško nevtralnost.
Harbin, 10. aprila. Japonci, pod vodstvom generala Okuja. skušajo doseči Kirin od iztočne strani. Japonci tudi naznanjajo, da pridejo v Harbin 30. in ne 10. aprila, ker jim je to nemogoče.
OSLEPLJENJE VSLED ALKOHOLA.
Dr. R. E. Doolettle iz New Torka je kemično analiziral večje število zdravil, ktera ponujajo izdelovalci po inseratili, in je pronašel, da je v večini teh zdravil lesni alkohol, kteri je smrtno nevarni strup. Neka deklica je namreč oslepela, ko je rabila tal:j zdravilo za mazanje svojega obraza Nevedni izdelovalci pa ne rabijo lesni alkohol samo za mazila, temveč tudi kot lek pri ranah in za izdelovanje whiskeya in drugih pijač, ktere morajo pokončati želodec. Jedino sredstvo za bolan želodec je Trinerjevo ameriško grenko vino, izdelano iz čistega trtinega vina in izbranih zelišč. V njem ni niti. kapljice kemikalij. Ono ozdravi vsak želodec, kjerkoli je ozdravljenje mogoče. Ono Opravi novo kri ter ojači vse živee, da delujejo izborno. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
NA FILIPINSKEM OTOČJU SO NAŠTELI NAD SEDExf MILIJONOV PREBIVALCEV.
Med temi je kakih devet odstotkov divjakov. Ostali so civilizirani.
8135 AMERIČANOV.
"Washington, i0. aprila. Vlada je izdala turadno (poročilo o ljudskem štetju na Filipinskem otočju- ktero se je vršilo pad nei>osrednim vodstvom brigadnega generala J. P. Sanger ja. Namen štetja je bil dobiti Statistične podatke o tamošnjem prebivalstvu, ktero dobi po preteku dveh let svojo postavodajo.
Štetje se je vršilo v španskem jeziku. Tozadevni izkazi obsegajo statistične jK>dat'ke o civiliziranem prebivalstvu, divjakih, poljedelstvu, obrti, šolah, železnicah, ribarstvu, trgovini, zavarovanju in bankah.
Na 312 raznih otokih so našteli 7,635,426 ljudi. Od teh je skoraj sedem milijonov več ali manj civiliziranih. Divjakov je le devet odstotkov vsega prebivalstva. Civilizirani rodovi so katoličani. Moroti so moha-medanei ;n divjaki so "brezverci". Filipinsko prebivalstvo se je tekom zadnjih 100 let počet vo ril o.
Na Filipinih biva povprečno 67 ljudi na jednej štirijaškej milji. Večina prebivalstva biva ob obrežju, ali pa blizu obrežja. Le na Luzonu so tudi notranje pokrajine dobro objudene. Štiri mesta imajo nad 10,000 prebivalcev in 35 mest nad 50C0 Na otočju je 13.400 vasi, kterih vsaka ima kacih 500 prebivalcev. Manila šteje 210.928 prebivalcev.
Na Filipinih živi kacih 50,000 ptuj-cev, po večini Kitajci, in le 8135 Američanov, ne vštevši vojake.
Izmed osmerimi civiliziranimi ro dovi je rod Visavan največ.j' in je raz kropljen po polovici otočja. Potem slede Tagali v soseščini Manile in 'končno Marajii. ]Sr.-d divjaki je najve<" iN Eo ro to v.
Nad polovico Filipincev ne zna nit citati niti pisati in od droge polovice prebivalstva zna jedva polovica pisati.
Na Filipinih prevladuje poljedel stvo in ribarstvo.
Novosti iz inozemstva.
PRETEP MED ČASTNIKOM IN ČASNIKARJEM V BELGRA-DU. — NAPADI V LODZU IN LIBAVI.
Avstrijski nadvojvoda Leopold, sedanji W.'.lfling, je postal državljan Švice.
RAZNOTEROSTI.
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
La Touraine 7. aprila iz Havre. New York 7. aprila iz Soutliamptona Chemnitz S. aprila iz Bremena z 1264 potniki.
Caronia, S. aprila iz Liverpoola z 23S5 potniki.
Astoria 10. aprila iz Glasgowa z 563 potniki.
Dospeti imajo r
Pollenze iz Hamburga. British King z Antwerpena. La Touraine iz Havre. New York iz Soutliamptona. Finland iz Antwerpena. Dania iz Hamburga Cevie iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Potsdam iz Rotterdama. Koen. Luise iz Genove. Perugia iz Genove. Majestic iz Liverpoola. Cevie iz Liverpoola. Rliein iz Bremena. Carpatia iz Reke. Allemania iz Hamburga. Christiania iz Hamburga. La Savoie iz Havre. Cedric iz Liverpoola. Lucania iz Liverpoola. St. Louis iz Sa-ithamptona. La Gascogne iz Havre. Vaderland iz Antwerpena.
Odpluli so:
Prinz Adalbert _l1. aprila v Genovo. Grosser Kurfuersfc 11. aprila v Bremen.
Odpluli bodo:
Rotterdam 12. aprila v Rotterdam. Oceanic 12. aprila v Liverpool. Bluecher 12. aprila v Hamburg. La Touraine 13. aprila v Havre. New York 15. aprila v Southampton. Finland 15. aprila v Antwerpen. Koenigin Luise 15. aprila v Genovo. Coronia 15. aprila v Liverpool. Astoria 15. aprila v Glasgow. Dania 15. aprila v Hamburg.
Belgrad. Srbija. 11. aprila. Nad-poročn?k Ven.ič se je v nekej tukajšnjih kavarn spri z uredn:kom Siba-ličem. V prepiru je potegnil meč in revolver, da bi napadel svojejra nasprotnika. kterega bi gotov., vsmrt.l, da niso drugi gostje posredovali in preprečili umor. Nadporoči.ik Vernic je bil tudi član zarote proti kralju Aleksandru m njegovej žeu; ter e je napada v kona'ku dejanj^ki udeležil ter po dokončane.]* žaloigri vrgel tiapli kralja in kraljice skozi okno.
Petrograd, 11. aprila. Na ključarja zaporov v Libavi, je včeraj nekdo streljal, ko se je ključar napotil z službe domov. Ključar ni ranjen. Napadalec je všel.
Lodz, 11. aprila. Strajkarji so na ulici napadli in z nožem ranili po?!o-vodgo Po z nan j sko ve predilnice. Ja-mea Katcliffeja. Napadalci so ušli.
Berne. Švica, 11. aprila Obr-ina Zug pri Curihu je oudelila .s\ atrijskemu nadvojvodi Leopoldu in sedanjemu Wrdflingu. državljanski. pravico. Nadvojvoda je odložil v-' >jc "<"a-st da se je zamogel poim'-iti go-sj^odično Adamičevo. S^Jaj ima v Zugn svojo \i»o, za kteiv> je plačal 100,000 frankov. Ijetnil« dohodkov ima sedaj 30.000 frankov, iv Leo]X)lda se bode preseliia tudi nje".-»va sestra, prineezinja Luiza, ločena soproga saksonskega krc!.ia.
Rim, 0. aprila. Tukaj ie izšel pam-flet. z kterim se prosi kat( iiške vlade, naj — kupijo Palestino in naj jo potem podarijo papežu, da 'nmore obiskati Palestino. Tukaj zatrjuje, da je papež sam r kazal ti-A^ati imenovani pamflet.
Madrid, 9. aprila. Bela, ktera je vsied trajne suše zavladala v Andaluziji in treh drugih pokrajinah, je končno vendarle nnjx>tila v'a do, aa jo poslala tjekaj ž vila. ne ai bi prejb vjtrasala državni zbor. l.akota vlada med pol milijona ljudmi.
Petrograd, 0. aprila. Duhovščina odobrava vladi ne načrte glede ločitve ce1 kve od države, tako. da cei'kev ne bode odvisna od generalnega prokura-torja, temveč, da stopi državo v tako razmerje, .-cakor v drugih državah. Sedaj pa po mnogih mestih zlorabljajo cerkev v politične namene, kakor v Avstriji in na Španskem, kar bode potem izključeno.
Petrograd. 10 aprila. Iz Kavkaza se poroča, da je tamošnji položaj vznemirljiv. Vlaki po noči ne vozijo, ker se je bali nrpadov od strani štraj-kujočih železničarjev.
Varšava, 10. aprila. V soboto je vojaštvo ve^s dan stražilo židovski del mesta, ker se jr. bilo bati napada na židove. Vendar pa ni nihče 'kalil miru.
Budimpešta. ?0. aprila. Tukaj se zatrjuje, da je m nisterski predsednik Štefan Tisza naznanil, da bode danes eesarja osobno n:-prosil, naj mu dovoli odstopiti- Naslednikom kot poslovni minister bode imenovan najbrže sedanji naučni nrnister dr. Berzevič. — Tiszov sin, ki jc star jedva 10 let, se je dvobojeval z dijakom Hervatom. Oba, sta nekoliko opraskana.
-o-
Tovarna zgorela.
Chicago, m., 8. aprila. Tovarna Bedstead Co., ktere delavci že štiri tedne štrajkajo. je zgorela. Škoda znaša $100,000. Par ur pred požarom je več mož napadlo dva delavca iste tova rne, kteia se nista hotela pridružiti štrajkarjem.
Povišanje plače.
Pittsburg, Pa.. 7. aprila. Delavci Interstate Steel Works v Tarentumi, so dobili od ravnateljtva naznanilo, da dobe za 10% povečano plačo. V tovarnah v Tarentum Steel Co. so pričeli zopet z delom.
"Prosperity".
Prosperitetu vendarle ni samo prazna fraza. Število zasebnih telefonskih napeljav v državi Iowi, je naraslo za 40% in farmerji držav Nebraska in Texas naročujejo automobile, kar na debelo.
Osmi par dvojčkov.
Oče 68, mati 65, kraj: država Iowa — in vojnemu ter mirovnemu veteranu Roosevelt še ni poslal svoje slike. Tudi zadnja dvojčka sta Sla in krepka.
"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev y Ameriki.
Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher.
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1 šO
Za Evropo, za vse leto....... 4.50
" " " pol leta....... 2.50
« " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Monty Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali šče naznani, da hitreje najdemo naslov nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov.
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
Talufon: 3795 Cortlund.
Ljudsko štetje na Filipinah.
Pred pomorsko bitko.
Splošno zanimanje za rusko-japon-sko vojno se je odvrnilo od kopnega zopet na morje. Rusija se sprem a, da si pridobi zopet oblast na morju, in mogoče je, da bodemo že tekom par d*u t* ul i o na j več jej pomorske j bitki, kar jih pomni zgodovina, — o bitki, kt°ra zamore odločiti rusko-japonsko vojno. Ako zmagajo Rusi, potem je Janonska poražena in vse japonske "zmage" pri Port Arthnrju, Liao-yaugu in Mukdenu jej nič ne koristijo. Potem se mora na milost in nemilost vdati ruskim mirovnim pogojem. Ako pa zmagajo Japonci, potem se bode vojna nadaljevala na kopnem morda še dve leti, ker Rusija neče odnehati.
Drugo rusko paeifično brodovje, katero vodi podadmiral Rožestvenskij, osiavilo je revalsko luko dne 12. oktobra 1004 in tri dni 'kasneje odplulo je iz Libave. Po hullskem dogodku, v noči od 21. do 22. oktobra, dospelo je brodovje v Vigo na Španskem, ka-teio mesto^ so zsdnje ladije ostavile dne 1. novembra. Dne 31. oktobra se je brodovje razdelilo in večji del pod vodstvom Rožestvenskega odplul je dne ."i. novembra dalje ter se je mudil od 12. do IG. novembra v Dakarju, Senegambija. Dne 10. decembra plulo je brodovje memo Cape Towna. južna Afri'ka. in se je vsidralo dne 1. januarja pri Saintc Marie v zalivu An-tongilu na otoku Madagaskar. Manjši dfcl brodovja pod vodstvom podadmi-rala Voelkersama piul je po Sredozemskem morju, kjer se mu je pri otoku Kritu pridružilo par ladij iz Črne-ira morja. Dne 25. in 26. novembra plulo je po Sueškem prekopu in dospelo dne 3. decembra v Jibutil, francoska Somali, ter se je dne 2. januarja pridružilo prvemu delu. Obe diviziji sta ostali pri Madagaskarju do 16. marca in potem odpluLi proti Ja-ponskej. Onih 10 tednov, ktere so pre b'li ob Madagaskarju, so se marljivo vadili v vseh bojnih strokah in še le potem odpluli, da poskusijo svojno srečo.
A* nedeljo je pa došlo poročilo, da je del ruskega brodovja plul po Ma-lajskej morsikej ožini med Sumatro in Mabko memo mesta Singapore, ter da je namenjen v Saigon, francoska Co-chinehlna.
V Petrogradu vlada vsled tega po-; r.-r-ila veselje, k«ijti Rožestvenskemu: h posrečilo pluti neojmženo od Ja-
•	n i v p«) Malajiej ožini. Rusi plu-
•	• • >r<- ti imenovanej franeoskej lu k.. r ''v>do .»iii.iiv ii -voj premog za
io p.t. Razdalja med S ngapvi r. n :n Sa:2nir; «m meri TiitO milj i:i od : a tu do V.adivo-toka 24 <>0 milj w K i^j-kej ožini.
PT	pa pridejo Ru=i v Vlad"-!
vastok. se bodo morali bojevat z Ja-. n 1 :•• je n..::en r.. ib«"»ve — ;L	hr-;ovie je seiri močneje (
1 iap- -	ni je tudi še enkrat
>- obor-ženc. Razlika med obe»i hiiiillljf ■ je 1- ta. da je japonsko v.
- ni ..rim • :t.-e;-e. Japonci =»* :::..rali pa svoje br-lovje razdelit:.' .-:•-.* . :a hrbt m preti \ladivosto-' -ko i.: i vje in \rhu t«ra imajo Ru«i i r-.izpolago več k! »pnie, kakor -Ta-
Nn- r	• -ko br> >lovje i
\ - f 1 dolsntrajnr- vporabe v boju j>o--tn ■ > -lahše. t.*ia japon-ki mornarji -•i boju — pri ircni. To je tudi vziok, i >e -Ta:«>nei ni-o nwali napasti Ru--e, dasiravno so iim zelo blizo. Ako j -e sedaj Rusom posreči zmairati. potem je — kakor rečeno — vojna končana s popolnim japonskim porazom. |
k tej sliki pa se glasi, prevedeno do-slovno: "Major Fukušima." "Dne 12. marca je došel v Peierburg japonski vojaški ataše v Berolinu, major Fukušima, ki potuje, kakor znano, na konju skozi evropsko in azijsko Rusijo. V sosedni Pulkovi so drznega jezdeca sprejeli konjeniški častniki peterburške posid'ke ter ga toplo pozdravili. Nato je nadaljeval major Fukušima svojo oot v družbi častnikov, ki so ga vedli v konjeniško častniško šolo, kjer je bil serviran zaju-trek. Jako ginjeni gost je odgovarjal na napitnico z napitnicami na čast ruske armade, carske garde, konjeniških častnikov in drugih. Zvečer je ob»skal japonsko poslaništvo. Dne 18. marea je major Fukušima imel srečo predstaviti se njegovemu carskemu veličanstvu gospodu in carja. Dne 18. marea se je major odpeljal v Moskvo Spremljala ga je cela kavalkada častnikov do Kolpina- Major Fukušima je zelo majhne postave, tako da brez ptuje pomoči ne more zasesti konja. Med potjo se živi skoro izključno le od jajc, ki jih (po pripovedovanju njegovih znancev) po 13 sne naenkrat ter pri tem izpije eel samovar. Ruskega zna major sploh le nekaj besed: "Bog živi!", "Zdravstvujte!". "Jajca" itd. Da označi številko 10, pokaže svojih deset prstov."
Mislimo, da je jasno dovolj, da tedanji major, sedanji general-major Fukušima ni potoval skozi azijsko Rusijo v svojo zasebno zabavo, ampak z učnim namenom, posebno v vojaškem oziru.
DROBNQSTI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 26. marca se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 12 Slovencev, dne 27. marca pa 100 Slovencev in 400 Hrvatov.
Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču. Frančiška Kirkovica, delavca žena v Podgradu, je pestila svoja dva ne-dorastla otroka sama v sobi, med tem ko je šla ona k sosedom pravit, da je kura jajce znesla. Ker je bilo v štedilniku zakurjeno, se je 4 in pol leta stari hčerki vneia obleka in je dekle vsled zadobljenih opeklin umrlo. Bila je obsojena na 10 dni strogega zapora. — Posestnika sina Jakob Peklaj in Anton Nartmk iz Polhovega grad-ea sta se v farni cerkvi na koru med -lužbo božjo jelf drug drugega klo-futati zaradi tega, ker je Peklaj Nart-iiiku očital, da v cerkvi babe gleda. Prvi je bil ob*-- len na me^c- dni. dru-si na 4- ur zapira. — Ivan Kvas m Fran K«-čar. delavea na Hrušici, sta -- m-.vala j»ri Frančiški Švegelj. de-.2- ."-evi ženi ravnotam- Ker jima je primanjkovalo drv. sta jih izmaknila -•;..'»• skema i« d je'j a F. Gross A; C-.nip. Drva. ki so bila vredna 65 K. -vi -»-žagala in spravila na p»dstre-
i. Frančiška Svegelj sama priznava. da je jima rekla, naj prineseta dre. Kvas in F-anč ška Svegelj sta bila obsojena vsak na 4 tedne, Kočar na 14 dni strogega zapora. — \ alen-i: : K<-ritr:k. posestnika -:n na Cr-n- m vrhu, je pil v družbi več doma-gostov v Cešnovarjevi gostiln: v Ci-ab«"-ah pri Brezovici. Ker je |>>sest-uik Josip Sušnik, ki je bii precej pijan. zabavljal in goste zmerjal, so ga hoteli spraviti iz gostilne. Pri tej priliki ga je pa obdolž.enec brez potrebe z nožem urezal po desnih podlehteh. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. — Še le 17 let stara Emilija Vid-rih, posestnika hči v Ložah, <je prišla k Josipu Petrovčiču v Vipavo ter mu rekla, da se zove Marija Zidanek in da služi za deklo pri goškem županu Izročila mu je listek, kterega je brez županove vednosti sama pisala in za njega prosila 40 kron posojila, ktere ji je Petrovčie brez ugovora izročil. Dva dni kasneje je prišla zopet k dekanu v Vipavo, češ, da jo je poslal goški župnik Andrej Lavrič za poso-jil3 140 kron, in res je dekan 'izročil pisaneni ukaz na vipavsko hranilnico in posojilnico, naj se dekletu ta svota izplača, kar se je tudi zgodilo. Tudi ta denar je dekle za-se porabilo. Ker se ji je v dveh slučajih tako dobro obneslo, je prišla s ponarejenim pismom k Antonu Hrovatinu po posojilo 80 kron, ki jih pa ni dobila. Emilija Vidrib, ki je svoje ravnanje odkrito priznala, je bila obsojena na 3 mesece ječe.
Samomor. V vodo skočila je po-sewtnica Marija Skala, pristojna v Semič, stanujoča v Podrebru, pri mostu v Gotni vasi. Šla je v Ljubljano, da bi jo vzeli v bolnico; ta pa je sedaj prenapolnjena. Vrnila se je s svojo spremljevalko na dom. V Gotni vasi pa je tej ušla, bkočiia v vodo in se takoj utopila. Marija Skala je bila že od 10: februarja t. 1. za umobolno spoznana. Večkrat poprej se je že izrazila, da se mora utopiti. Utop-Ijeiiko so pripeljali v mrtvašnico v Šmihel.
Samomori. V Čatežu je skočila v Savo 741etna občinska reva Apoloni-ja Demšar in vtonila. — V Gradcu pa si je poiskal grob v valovih Mure 271etni Josip Tekavc iz Turjaka v kočevskem okraju.
Vlom. Dne 27. marca popoludne so neznani tatovi vlomili v stanovanje hišnega posestnika Antona Šublja na Velikem Stradonu št. 11 in mu pokradli 42 kron denarja. Sumljiva sta
dva mlada fantn..
Velik požar. Iz Borovnice se poroča dne 27. marea: Krog 9. ure nastal je v vasi Dole pri Borovnici velikanski požar. Gorelo je pri Gašparju Švi-ge'ju, po domače pn Španu, 44 metrov dolgo, večinoma leseno in s slamo krito poslopje, svinjak, pod, Šupa, in kozolec, vse to pod jedno streho bilo je mahoma v plamenu. Domačini. ka'':or tudi sosedje bili so že pri počitku; vendar pa je velika svetloba predramila hišnfga gospodarja, kteri je ves preplašen in zbegan hitel na lice nesreče. Prvo, kar je mogel storiti, bila je srečna misel rešiti živino. Posrečilo se mu je odvezati sedmero goveje živine, kar se podere goreči strešni krov na obe strani poslopja in bili so gospodar in živina, ki je jela strašansko tuliti, takorekoč v ognjenem grobu. Gospodar pravi, da skoraj sam ne ve, kako da se je rešil in kako da je prišel skoraj nepoškodovan s živino vred na prosto. Četvero goveje živine ostalo je še privezane in v bližnjem hlevu štirje koftji. V tem 'kritičnem trenotku prihitela pa je požarna hramba na pomoč. Z velikanskim naporom in v smrtni nevarnosti posrečilo se je nekterim gasilcem rešiti iz gorečega hleva še ostalo živino; žal, da bode par konj zaradi hudih opeklin skoraj gotovo poginilo. Zažgal je vsled maščevanja neki privilegiran, že prileten pijanec, mlinar v Bistri, doma iz Ihana v kamniškem okraju, ker mu ni hotel gospodar več pijače dati. Sledila pa je tudi takoj zaslužena, a žalostna kazen. Drugi dan zjutraj, kc so ljudje na pogorišču razkopavali, našli so sežgano človeško telo brez glave in vna-njih delov kot ostanek požigalea. Pogorelo je do tal, poleg poslopja pa še hišni čuvaj, pes, mnogo mrve in ste-lje, devet voz, nov koleseli, 'konjska oprava in mnog-- orodja. Vsa škoda se eeni na 10.000 kron, zavarovalnina pa znaša le 5000 kron.
EUBZ.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.45 in k temn še 10 centov za poštarino, ker mora biti denarna pošiljate v registriran?-.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
S tem naznanjava vsem rojakom iz Broofclyna in New Yorka, kakor tud: bratom Hrvatom, da sva otvorila najino na novo urejeno
KROJAŠKO DELAVNICO,
in sicer na spodaj označeni cesti.
Naročila na nove obleke izvršujeva natančno po meri, ceno in točno. Jemljeva tudi obleke v pepravo.
Za obilna naročila se toplo priporočata
ČUFER & PODGORNIK,
139 Stagge St., II. Flooi Brooklyn, N. Y.
(17-3 17-4 v2d)
m
Slovensko katoliško
podp. društvo
C?
svete Barbare
Ca ZJedlnJene države Severne Amerik«^
Sedež: Forest City", Pa.
>ano dne 31. januarja JOQ2 v državi Pennaylvanljli
-0-0-
Važno za iste,
kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino.
ROTTERDAM
odpluje dne 12. aprila ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski brzoparnik
LA TOURAINE
odpluje dne 13. aprila ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Havre.
Krasni poštni parnik
FINLAND
odpluje dne 15. aprila ob 10:30 uri d" poludne iz New Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik
KAISER WTLHELM II.
odpluje dne IS. aprila ob 5 uri zjutra: z New Yorka v Bremen.
Pušlni parnik
POTSDAM
odpluje dne 19. ?pr'^a ob uri dop • ludne iz New Yorka v Rotterdam
Francoski brzopanrk LA SAVOIE
•ilpluje dne 20. ap' !a ob 10. uri dopoldne iz New Yor^a v IIa\re.
Nemški parnik na dva vijaka MOLTKE odpluje dne 20. apr la ob 10 uri dopo ludne iz New Yorka v Hamburg.
Krasni poštni parnik
VADERLAND odpluje dne 22. aprila ob 10:30 uri do-poludne iz New Yorka v Antwerpen
Nemški parnik na dva vijaka NE C KAR odpluje dne 25. aprila ob 10 uri dopo-ludne iz New Yorka v Bremen.
Francoski parnik
LA BRETAGNE
odpluje dne 27. aprila ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Havre.
Veliki poštni pariiik NOORDAM odpluje dne 26. aprila ob 10. uri dopo ludne iz New Yorka v Rotterdam.
Nemški brzoparnik
DEUTSCHLAND
odpluje dne 27. aprila ob 12. uri opo-ludne iz New Yorka v Hamburg.
Krasni poštai parnik
KROONLAND odpluje dne 29. aprila ob 10:30 uri do-poludne iz New Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik
KRONPRINZ WTLHELM
odpluje dne 2. maja ob 5. uri zjutraj ix New Yorka v Bremen.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenee na postaji, dovede k nam v pisarro in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vas prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po Štev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenea po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuho. ia sl?parj>v v New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK BAKSE2, 109 Greenwich Street, New York City.
Nemški cesar in Japonci. Mnogo se govori o razgovoru, kterega je imei nemški cesar z nekim japonskim diplomatom. Pri sprejemih na dvoru se mu je približal cesar Viljem ter mu rekel: "Čestitam vam! Vi ste junaki dneva! Ali ne pozabite, da ste se to, kar znate, naučili od Nemcev", — "Veličanstvo", odgovoril je diplomat, "mi ne bomo nikdar poeabili, da smo se od Nemcev vse naučili, raz-ven — strah" pred Rusi V'
VABILO K PLESNI VESELICI,
ktero priredi Slov. podp. družtvo sv. Alojzija št. 19 v Sonth Lorain, Ohio,
v	ponedeljek dne 1. maja v Tamsono-
vi	dvorani na vogalu 10 Avenue in Wain ulice. Začetek ob 7 uri zvečer. Vstopnina 2oe. Dame vstopnine pro-' ste. Sodelovala bode občeznana godba iz Clevelanda.
Vse cenjene roj at e in rojakinje, družtvenike in nedružtvenike, kakor tudi vsa slavna slavjanska družtva iz okolice vabi najvljudneje Odbor (6-13—i v 2 dn)
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZAL AR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa.
L tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City, Pa..............
II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL. Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box SI, Duryea. Pa. FRANK SUNK. P. O., Luzerne. Pa. ANDREJ SUDER, Box 108. Thomas, W. Va.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR. Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR. P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Fore«! City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Vojna na Iztoku.
Vedno prodiranje ruske oblasti v severnej Aziji do obal Velicega oceana na jednej strani ter vedno rusko osvojevanje na za,padu Kitajske preko obali reke Amudarja do mej Perzije in Beludžisiana na drugej strani je pomenjalo popolno objetje kitajskega cesarstva ter nevarnost za rumeno pleme. Ni toraj čudno, da se je vzbudilo v Japonski ljubosumje, to tem bolj, ker se je kraljestvo na otokih odprlo zunanjim Vplivom, evropskemu prometu, si izkušalo pridobiti evropske kulture, prisvojiti si najboljše ter se s tem okoristiti. Čim bolj se toraj na celini utrjuje Japonska ter širi njen vpliv, bodisi z osvojitvami, bodisi z reorganizacijo armade in brodovja ter s preustvarja njem političnih razmer na Kitajskem, tem bolj raste nevarnost za belo pleme in za Evropo. Uspehi v japonsko-kitajski vojski ter dosedanji uspehi v ru sko-j a ponsk i vojski vedno bolj vzdi-gajo ugled in moč Japonske v očeh njenih azijskih roplemenskih rojakov. S tem utegne Japonska dobiti v roke tudi vodivmo ulogo. Tudi ni izključeno, da Japonska posnema vzgled P ruši je (leta 1870—71) ter združi morda vsa rumena plemena pod mikado vim žezlom.
Sledeči vzgled naj nam dokaže, da je japonska diplomacija in z njo ar-madno vodstvo mislilo več ko 10 let naprej.
Peterburški list "Njiva" prinaša v svoji 16. štev. od 18. aprila 1902 podobo, pi kaže na nekem peterbur-škem trgu zbranih več ruskih častnikov, tedanjega japonskega majorja Fukušimo ter več osedlanih konj. Pod podobo je bilo napisano: " Pot na konju na Japonsko skozi celo evropsko in azijsko Rusijo Odhod majorja Fu-kužHme iz Peterourga.'' — Besedilo
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, &fi vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na iste j postaji. Vožnia do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York pc dnevu. Oglasite se pri:
C. M.COX	^ C. POST,
An't Ticket Af-e*.	CJtj Tkfcct Ajest
313 N. Main St., Pueblo, Celo.
Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserjo. lastnika tega lista, čegar v službe nec Vas pričaka potem pri prihoda v New York nm kolodvoru.
SUVOVKA!
POZOR! Redka priložnost za salonerje.
Na splošno željo Slovencev in Hrvatov sem kupil
25 V^IG-OITOTT"
najfinejših češpelj v Floridi in dal žgati slivovko po avstrijskem načinu.
Izborno pijačo razpečavam:
Prosto posodo, prosto postavljeno na kolodvoru
v Reading-u, Pa. gal...................................$3.40
V steklenicah po £ gal., 12 steklenic skupaj________$11.00
6 steklenic..................................................................$5.75
Vzorci po vsej Ameriki z prvo pošto in zastonj.
Ne pijte mešanice od wliiskeja, temveč zahtevajte ovsod zdravo pijačo
SLIVOVKO
Pazite na znamko steklenice, da je prava. Pišite takoj na naslov:
JAS. W. WERT2,
329 F>enn Street, Reading,
Opomba 2 Na željo priobčimo vse saloone v Ameriki, kjer se toči naša pristna slivovka.
BIČ ¥EČ BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Torku.
-i?-."
'rT^ ¥ srr
Dragi gosp. doktor iz Universal Medical instituta v New Yorku.
Srčno se Vam zahvaljujem za Vaša uspešna zdravila, s kterimi ste ozdravili mojega malega deteta Vi ste otroka ozdravi 1 i popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, dasi mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati.
Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo najiskrenijšo zahvalo. Zajedno Vas pooblaščam, da prijavite moje pismo v časopisih <sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na Kterikoli bolezni.
Ostajam vedno udana in hvaležna Ida Rutilsky — 3 — 116 — Dimley Pa.
Dela čudovita ozdravljenja.
Na stotine ozdravljenih. Xobena prevara. Njih spričevala in zahvale so potrjene od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev.
Berite to kar potrjujejo osebe, kt«-rih slike vidite tukaj. Njih iiuena in naslovi so vsakemu na razpolago.
Od blizu in daleč
možje in žene, mladeniči in starčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. Vspeh tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdravniški zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Ravma-tizem, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, ušesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, če vas boli želodec, dalje, za spolske bolezni, za hemeroide, odrvenenje kakega uda, kapljavico, sifilis, im-potenco, neredno mesečno čiščenje, krvne in trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsakojake druge bolezni.
Universal Medical Institute New York
Jaz spodaj podpisani potrjujem stem drage volje, da sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in ctrpne-nju križa, tako, da mi je bilo ii\Ijenje neprestano trpljenje. Danes pa sem hvala Bogu popolnoma zdrav po jednomesečnem uživanju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta.
Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih.
V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Springfield Ave, Grantford., N. Y.
To spričevalo je bilo podpisano v mojei prisotnosti 8. septembra leta 1903. Nikola Grill, Notary Public,99 Grand St.
Za vsakovrstno bolezen poseben zdravnik!
Za vsacega bolnika se posvetuje cel zdravniški zbor zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista.
To Vam dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični specialist predpiše ravno ista zdravila, ktera je vže preje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspehom.
Če imate priliko, posetite nas v Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „Static". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nervoziteto, impotenco, ter oslabelost organizma.
Ne izgubljajte časa po nepotrebnem.
Ako bivate daleč, naj si bode tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila po „Eipress" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Kanade.
Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker
ona Vam donašajo srečo in blagostanje k Vašej družini.
ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAV-NASLOV:	IJENJE VASE ROLEZNI V KRATKEM GASU.
Universal Medical Institute,
30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway.
UHADNE URE: Vsak dan od 10. do 1. ure pop., ter od 2. do 6 ure pop. — Ob torkih in sobotah od 2. me dop, }	do 5. ure pop., in od7. do 8. ure sveder. — Ob nedeljah od 10. ure dop. do 1. ure pop.
Ljudsko štetje na Filipinskem otočju je končno vendarle iloirjtovljen.» in urad za ljudsko štetje je tozadevne podatke že objavil. To dejstvo je skrajne važnosti za političen razvoj na otočju. Zjedinjene države morajo namreč vsled dane obljube tekom dveh let po ljudskem štetju uvesti na Filipinih samostojno postavodajo. To se bode zgodilo naravno tako. da bodo imele Zjedinjene države tudi v nadalje vrhovno nadzorstvo na otočju Dasiravno dobe s tem prebivalci otočja syoje lastno postavodajno zastopstvo, s tem sedanje protiustavno razmerje. ktero vlada, odkar so Filipini prestali biti -španski, še vedno ne bo odpravljeno; Filipinei ostanejo Še vedno. kakor preje. kol<>n:ja!no ljudstvu ali nekak?. zm»-s hm 1 državljani in ]H>daniki. kteri nl-t. -v bodni in "iteri tudi nimajo vladarja. Oni so pod varstvom zastave Z v : '1 držav, toda brez onih pravit, k i ere jami"-; zvezina ustava državljanom.
Ono. kar naznanja pon^ilo o Ijud-
bilo raznim špekulantom znano ž* zal pon; »rske >»:• - i Maailo.
Ita- to je pa - ii k. da
bodo. Mnogi podjetni	ko r.am-
k< m par let nekak novi Dorado za vse one. kteri v varsjvu Zjedinie-nih držav tamkaj na-tanijo. Iz podatkov 4» ljudskem 'te;ju pa ne vidimo. da so imeli te vr-te ! iidie prav Iz suhoparnih besedi j milnih poročil ne razrridimo. da b. \-Ie.1 osvojitve Filipinov jk. Američanih nastale tamkaj cvetoče a meriš ce naselbine. L«e malo Amerčanov je n:išlo tamkaj svojo novo domovino na t:i na<"in. kakor je najdejo oni. kteri so se Evrope naveličali, pri nas. Američani, kteri so se po vojni naselili na Filipinih, so maloštevilni in žive j»o večini v Ma nili. O ameriškej naselitv: na otočju • ne more biti govora. Vse druiračne so pa razmere z ozirom na izkoriščanje naravnih zakladov otočja po ameriških bojratih družbah, ktere imajo tam neomejeno polje za svoje poslovanje.
Toda tudi naseljevanje na otočju bode .šlo hitrejše izpod rok, nego sedaj. kakor hitro postane javna var-nobt na Filipinih večja, nego je seda]. Toda dvomljivo je, se-li bodo na Fil pinih naselili ljudje iz Zjedinjenibl drŽav. Nekoč bodo tam nastali ameriški nasadi, toda ameriških farm ne bode. Ameriški rokodelec ne bode za-mopel tekmovati s spretnimi Japonci, kteri delajo skoraj zastonj, in ameri-Ski delavec tudi ne bode znal tekmovati s žilavimi Malajci.
Na Filipinih nikakor ni pričakovati tolikih bogastev, kakor se je to prvotno domnevalo. Saj tako se člo veku dozdeva, ko prebira poročila urada o ljudskem štetju Sedaj smo popolnoma uverjeni, da hoče sama narava ohraniti Filipineem njihovo deželo: Filipini Filipineem.
-n-
M. Jeflnota.
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, jVUININESOTA.
§ i AVSTRIJSKO DRUŠTVO \ \
\ ) V NEW YORKU, ^ ? 31—33 Broadway, 4. floor. Jj|
i —• n
f Daje nasvete na infor- ^ f macije, posreduje brez- m ' plačno službe, ter deli v ^ jj potrebnih slučajih pod- ^ S*
£ 4 Pisarna odprta: od 9. ture (fa 5 i zjutraj do 5. ure popoiudne a ^ »j vzemSi nedelj in praznikov. jj Jf
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN. P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I	tainik: JURIJ L. BROZ1CH, Ely, Minn.
II	tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Elagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
T)oPNt n:>j >e blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BRO-ZICH. ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne ]> -' jatve naj se pošiljajo blagajniku: 1YAN GOVZE, P. O. BOX 105. ELY, MINN., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
SUSPENDIRANI.
CM društva sv. Jožefa štev. 30, Chisliolm, Minil., Josip Abramovič,! Ivan Malnar.	Društvo šteje 4G udov.
' Od društva sv. Cirila in Metoda štev. 9, Calumet, Micli., Ivan K1ep"-r, M. 1». Kondeš, Fran Juuko.	Društvo šteje 19G udov.
» < >d društva sv. Štefana štev. 26, Pittsburg, Pa., Blaž Bogataj, Ivan I Iabič.	Društvo šteje 44 udov.,
O.l društva sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn., Ivan Fortun. Ivan Jakše.	Društvo šteje 1G2 udov.
ODSTOPILI.
Od društva sv. Petra in Pavla štev. 35, Dunlo, Pa., Ivan Zust, Josip Korošec, Matija Krištof, Ivan Doles, Fran Doles.
Društvo šteje 41 udov.
ČRTANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda štev. 9, Calumet, Micli., Nikolaj Adlešič, Anton Duni«'. Ivan Simonič.	Društvo šteje 190 udov.
Od društva sv. Ime Jezus št. 25, Eveleth, Minn., Ivan Hlevianer.
Društvo šteje 57 udov.
ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Ime Jezus štev. 25, Eveletli, Minn., Anton Jenič, Ivan Vlašič.	Društvo šteje 57 udov.
K d ruši vu sv. Barbare štev. 47, Aspen, Colo., Josip Hrovat.
Društvo šteje 01 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 1, Ely, Minn., Ivan Matkovič, Ivan Per uši e, Frank Sašek.	Društvo šteje 165 udov.
K društvu sv. Jožefo štev. 14. Crocket, Cal., Matija Malenšek. Prestopil pd društva sv. Barbare št. 5, Soudan, Minn., k društvu sv. Cirila in.Metoda štev. 1, Ely, Minn., Ivan Dragan.
Prvo društvo šteje 18. drugo IG udov.
VABILO NA NAROGBO!
Prvo četrtletje je minolo in prosimo : vse one gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jo blagovole kmalu poravnati.
"GLAS NARODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, velja za četrt leta
75 centov
ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI i LIST. Naročnino je plačati vnaprej.
Sedaj smo pridobili zopet novo moč, da postane list tem zanimivejši.
"GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno skušamo zadovoljiti naše cenj naročnike; vsem pa nikakor ne moremo vstreči. Ako dobimo vedno več podpore, se bode list še razširil, ker vedno "naprej" je naše geslo.
Upravništvo "Glas Naroda".
:ie more biti naperjeno, ker je Turška selo dobro informirana o tem, da med Srbijo in Bolgarsko ne obstoji nika-kova vojaška zveza, ki je sploh nemogoča sedaj, dokler imata Srbija in Bolgarska po pol noma drugraene poglede za makedonsko' vprašanje.. Vsi s strahom pričakujejo spomladi, ker je vse prepričano da pride do resnih komplikacij.
Potovanje kneza Ferdinanda. Muo-rri pripisujejo potovanjem boljrarske-
kneza Ferdinanda neki političen značaj. To je popolnoma neosrovano in vse kombinacije, ki se puščajo v svet, nimajo nobejie realne podlage. Knez Ferdinand potuje edino zato. da zadovolj s vojni osobnim željam, ker njemu je zelo prijetno, ako ga na pli<j h dvorih lepo vsprejemajo. Političnega značaja ta potovanja nikakor ne morejo imeti, ker vse velesile razun morebiti Avstrije — stojijo trdo na stališču, da na Balkanu ostane status quo in zato, ako tudi ima knez Ferdinand svojih pesebnih želja, ne bode dosegel ničesar. —Smešna je trditev neke dunajske korespondenci je, da je Srbija na Balkanu veliko izgubila v korist Bolgarski! Srbija je naraven center Jugoslavjanov in ima pred Bolgarsko tudi to prednost, da je strogo parlamentarna država, a ra Bolgarskem vlada knez neomejeno. s pomočjo «vojih stambulovistič-nih kreatur.
RAZNOTEROSTI.
Življensko zavarovanje po razglednici je najnovejši pojav na razgledn'-škem polju na Angleškem. Tvrdka Wrench je izdala tako karto, ki zavaruje odpošilja t elja za 24 ur na 10 tisoč mark za slučaj smrti, ako zavarovanec izgubi življenje pri uporabi kakega javnega transportnega sredstva. Zavarovalni paragraf se nahaja na prednji strani karte in ga mora odpošilja tel j podpisati s črnilom.
Zabranjena igra. Iz Pariza javljajo: Igro "Y Mandžuriji", ki povsem naravno slika grozote rusko-ja-ponske vojske, je cenzura prepovedala. Sploh bodo vsako dramo ali igro-kaz. ki se nanaša na to vojsko in njene posledice oddali ministru zunanjih zadev, a ta bode delo oddal ruskemu poslaništvu. Še le m ska cenzura bode določila, naj se li i<rra, ali pa naj se irre prašit v pozabljene arhive.
Nemški cesar in Berolinci. Iz Be-rolina poročajo o znamenitem izreku nemškega cesarja. Ko si je pred kratkim ogledoval prenovljeno "kraljeve gledališče, je dejal: Zgradba se jf tako posrečila, da se bodo Berolinci jezili celo leto." — Res ljubeznivo.
Mirno stanovanje. Uzrok vedno naraščajoče nervoznosti našega časa je iskati gotc vo mnogo v velikem nemiru v hiši in na cesti. Hišni nemir je toliko večji, čim več prebivalcev pre biva v poslopju. Ne'kteri ljudje ne znajo drugače zapirat vrat, da leti, omet otl podbojev, zopet drugi so vajeni prepira in krega, tretjih otroci se dero za vsako malenkost, kar je vse-kako krivda vzgojujočih starišev. ki se brigajo za vse drugo, samo za pravo, pametno vxgojo o t ro*k prav ni 5. Tudi muzieiranje je večkrat huda muka za človeka, ki mu nervoznost tiči v vsaki žilici. Da se obvaruješ teh in takih vzrokov nervoznosti, prebivaj sam v hiši, če ti je mogoče, če pa ne, pa bodi proti sostanovalcem miren morda se tudi njin sčasoma prime čut mirnosti. Da se obvarujemo cestnega nemira, koli'kor ^e solo h da, imejmo dvojna okna in dvojna vrata. <SLcer bi morali že zidarski mojstri gledati pri zidanju hiše nato, da je cestni in hišni nemir kolikor mogoče malo občuten v hiši. V zid je treba v sredo nasuti najmanj 5 centimetrov na debelo peska in prebivalci bodo obvarovani v veliki meri tako zelo razširjenega zla, nemira.
Nalezljivost duševnih bolezni. Duševne bolezni so prenosljive v gotovih slučajih na prisotne sorodnike ali varuhe. Včasih potom posnemanja, večkrat pa tudi vsled razburljivih naporov pri občevanju z bolniki, ki imajo duševno bolezen. In ker se bolniki proti domačim prav nič ne obvladujejo, so za družino grozovita muka in trpinčijo živce do skrajnosti ter čudno ni toraj, da se poloti tudi teh bolnikova dušna bolezen z .istimi znaki in istimi težavami združena.
Preganjan madjarski rodoljub. Ob velikanski udeležbi so pokopali te dni v Budimpešti Josipa pl. Doboša. Leta 1848 se je kot nadporoenik boril za svobodo Madjarske. V bitki je bil ranjen, avstrijski vojaki so ga prijeli in zaprli so ga v olomuško trdnjavo. Ko je ozdravel, pridelili so ga nekemu avstrijskemu polku kot prostaka
Detomor. Dne 27. marca ob pol 11. uri d«>iK>lndne našli v tivolskem gozdu za K ~1 or.-"vem zidom v Ljubljani mrtvega otroka možkega spola. Na lice mesta poklicano orožništvo iz Š ške in babica je takoj konštato-v;«m>. da je otrok že kakih 10 dni star in da je zadavljen. Spoznali so tudi po obleki, da je bil rojen v deželni bolnici. Orožništvo je vsled tega odre ;do, da se je otrtVk nesel pokazat v b In <■'>. kjer -o spoznali, da je sin-iVk l^letne Frančiške Podlipeeve, sam>ke delavke iz Iške Loke. Otroka - > . : . »1. p .tem v mrtvašnico 'k sv. K -:	po ner- i.iljeni materi je
z,>i• <■ 1 ■ > pa poizvedovati orožništvo v sp.raz mm /. me.-tno polic'jo. Sumilo se je. da b >d<> morilka gotovo obiskala svojo - -!!-o. ki služi Pred konjušnico št, 4. Sestrino g.-podinjo se je na-j prosilo, da, ako pride osumljenka kaj blizo, obvesti o tem policijo. Zvečer je 1'odlipeeva res prišla k sestri, ki sta šle potom takoj v gostilno, gospodi lja pa po stražnika Zabukovška. da jo je aretoval. Aretovanka se je na i prvo izgovarjala, da ima otroka nekje na deželi, slednjič je pa priznala, da .ra je umorila v sredo ta-'koi. ko je prišla iz bolnišnice. Oddali so jo deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
Obesil se je dne 27. marea zjutraj
posestnik in gost:lničar v Zgornji Šiški Anton Povše, vulgo Anžok. Fzrok samomoru ni znan. Anžok je bil dobri) situlran mož. Čuden slučaj je, da si je tudi prejšnji jro-Frpodar te hiše na enak način končal življenje.
PRIMORSKE NOVICE.
Požar. V Bukovici na Goriškem je pogorela hiša in hlev Fr. Abramiča, Jos. Spacapanu pa lopa. AbramiČu je zgorelo tudi mnogo premičnin, gospodarskega orodja in sena; zgorel je tudi konj, dve kravi in prešiči. Abra-mlč ima škode o'kolo 16,000 kron, Spa-capan pa okolo 400 kron.
Umrl je v Gorici umirovljeni profesor tamošnje gimnazije Krainz.
Ljubeznjiv čestilec. 211etni dninar Josip Gulie iz Avberja se je v Trstu seznanil z ISletno služkinjo Katarino Kofol iz Kanala m jo povabil, da gre z njim v krčmo. Neizkušena Katica se je odzvala prijaznemu povabilu tako nenadoma najdenega čestilca in je z Guličem obredba več krčem. Ko je prišla noč, se je Gulič ponudil Katici, da jo spremi donov, toda zapeljal jo je na novo cesto na Opčine. To se je pač moglo zgoditi le vsled tega. 'ker je Katica preveč globoko jx>gledala v kozarec. Xa samotni ulici je Gulič horel Katici silo storiti, a ker se mu to ni posrečilo, je udaril punico s kamnom po glav:, da je izgubila zavest in ji potem vzel nekaj kronie, ki jih je imela pri sebi. Guliča so že zaprli.
Električna železnica v Gorici. V Gorici nameravajo zgraditi 5 in pol kilometra dolgo električno železnico
Lep mož je bil trn v očesu svojega polkovnika Nemca, ki ga je dražil in izzival s tem, do mu ni nikoli rekel Irugače, kot Kossutbov pes. Doboš se je dolgo premagoval, ko pa ga je pri neki javni vaji zopet polkovnik na ta aačin grdil, zgub;l je potrpljenje in porinil je polkovniku bajonet v prsi. Se* eda so ga takoj zgrabili ter vrgli v ječo. V tej ječi pa je mrgolelo pod-ran in druge golazni. Po dolgem času >o ga pripeljali pred vojno sodišče Toda kak je bil sedaj nekdaj 'krepki mož. Podgane so mu ogrizle vse ude ter izpili kri, da je bil podoben mrliču. Vendar so ga obsodili v dosmrtno ječo. Poslali so ga zopet v olomuško trdnjavo. Tu se ie spoznal s zdravni kom Madjarom. ki ga je dal prepeljati v bolnico, odkoder se mu je posrečilo pobegniti v Švico, od tam pa v Pariz. Ko je prišel čas, da niso več Kossuthovcev preganjali, vrnil se je v Budimpešto, otvoril odvetniško pisarno ter se baiil z občinskimi po-sl'..
Velika tovarna vina. Na Dunaju so nedavno na javni dražbi prodali 117 tisoč 190 litrov ponarejenega vina. Izdeloval je vino v svoji tovarni gostilničar in hišni posestn;k Anger. Lani so mestni tržni komisarji zasledili to tovarno in vso. zalogo zaplenili. Anger je zelo bogat človek ter se je bavil s ponarejanjem vina na debelo. On in njegov sin sta bila obsojena na visoko globo in večmesečni za;wr. Zaplenjeno vino se sme porabiti le v tehnične namene.
Kuhiinje kraljev. Neki londonski list piše, da izda avstrijski cesar Fran Josip I. vsako leto za svoje obede nad 20.000 K. za dvorne dineje pa nad 250,000 K. Poleg tega plača vladar iz svoje privatne blagajne 35.000 Iv svojemu belgijskemu kuhinjskemu šefu. Cesar najrajši obeduje v svoji pisarni. Pri tej priliki nlu predlože tudi jedilni listek za drugi dan, ki ga li.ro pregleda ter nevše"e jedi pre-črta z modrim svinčnikom. Od avst. j cesarja izvira ba.^e izrek, da so gala dineji največja skrb kraljev. Ruski car Aleksander pa je dejal, da vladar rabi več diplomacije pri svojih kuharjih, ko pri ministrih. Nemški cesar ima štiri kulrrjske šefe, Nemca, Francoza in Angleža in Italijana, ki ima vsak po pet podkuharjev. Na be-rolinskem dvoru so zelo varčni; ob posebnih prilikah je določena gotova vsota, 'ki se ne sme prekoračiti. Ku-hiijski šef portugalskega kralja je Anglež, ima letnih 10,000 kron plače. Kralj Carlos jako ljubi angležka je-di'.a. Ne tako pa njegova soproga in dragi člani portugalskega 'kraljevega dvora. Za nje sta določena dva francoska kuhinjska šefa, ki dobivata vsak okroglo po 20.000 kron letne plače. Carjev 'kuhinjski šef dobi na leto nekaj nad 35.000 kron. Vendar pa nima lahkega posla, ker car zadnji trenotel-iznremeni malo :*oprej naročeni dine. Čudno pa se godi na sultanovem dvoru. Kuharje veti no straži vojaška straža, ker je sultan vedno v nevarnosti, da ga kdo zastrupi. Predno jedi neso iz kuhinje, pokrijejo kročnike s črnim prtom, ki jih potem zapečatijo v navzočnosti kuhinjskega šefa.
ROJAKOM
priporočamo našega zastopnika Mr. JANKO PLEŠKOTA, ki se mudi sedaj na potovanju ter bode obiskal cenjene somišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik je pri nas že več let vsluž-ben ter ima pravico pobirati naročnino za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo.
Upravništvo "Glasa Naroda"
POZOR!
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom priporočam naj topleje tei naznanjam, da prodajam raznorrato« parobrodnt lhrtke, menjavam nove«, ter odpošiljam denarje t staro doma fino.
Postrežba solidna in poltena. Z velespoitovanjem
BOŽO GOJZOVIC
52S OhMtmm St., JOHNSTOWN. PI
Kdo izmed cenjenih rojakov ve za naslov ANTONA GABRENJA, ki je pred par dnevi pobegnil od tukaj? Za to mu plačam S2. Zgoraj omenjeni je komaj dva meseca v Ameriki. Postave je bolj majhne in ima debelo glavo. Na levi roki ima kazalec pohabljen, vsled česar se ga lahko spozna. — PRANK GABRENJA, 520 Power St., Johnstown, Pa.	(4-13—1)
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago, III.,
bliru 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegllSče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
• Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111.
A
med južnim kolodvorum in postajo nove bohinjske železnice. Stroški So preračun jeni na 304.000 kron.
Senzacijonalno aretovanje v Pulju. Nedavno se je neka italijanska tor-podovka po noči vtihotapila v zaliv pri Pulju in se približala utrdbi Bar-bariLro. Jeden oficirjev je drzno stopil na kopno, ali zapazila ga je straža in ga aretovala. Pri njem so našli raznih načrtov, topografienih kart, p^netkov obrežij in narisov o trdnjavi puljski. Ta vohun je kapitan italijanske vojne mornarice. Odvedl: so era z močno eskorto v zapor.
Italijansko časopisje v Trstu v službi italijanske vlade. Že davno se jej domnevalo, da -1 bivajo nekteri itali-ja-i^lii I sti v Trstu podpore od italijanske vlade, kajti nekteri teh listov, [na pr. 11 Indeper.dente", imajo tako malo naročnikov in odjemalcev, da bi ni« i mesec dni ne mogli živeti brez izrednih podpor. Zdaj je italijanski so-c i j a 1 no- demokratični list "L'ltalia del po polo pojasnil, kaka korupcija vlada pri časopisju v Italiji in med drugim iudi povedal, da subvencionira italijanska vlada oba tržaška ire-dentovska lista, "Piccolo" in "Inde-pendente", in da je samo ministerski predsednik Zanardelli dal iz italijanskih vladnih fondov tržaškemu " Independent^' GO.OOOlir.
HRVATSKE NOVICE.
Zavedni Hrvatje. Nemška gledali-,ška družba iz Maribora je hotela pri-' rediti nemške predstave v Varaždinu. Občinski svet je to skoro soglasno prepovedal.
Velika tatvina v Zagrebu. V noči od 25. na 26. marca so neznani tatovi vlomili v prodajalno nekega juvelirja in pokradli poleg drugih dragocenosti tudi IS ženskih in 6 možkih zlatih ur, več možkih in ženskih zlatih o-vratnih verižic, 60 srebrnih verižic in 100 obeskov, vec zlatih uhanov ter gumbov, 3 zlate križce, 30 srebrnih zapestnic, več ženskih srebrnih ur, uha ne z biseri, 18 poročnih prstanov, pozlačena ura budilka in 5 srebrnih tobačnic. O tatovih nima policija do-sedaj Še nobenega - ledu.
BALKANSKE NOVICE. .
Dogodki v MacedonijL
Solun, 26. marca. Južno in iztočno od Peča je zbranih že ves teden nad 1500 Albancev, 'ki Čakajo odgovora na svoje zahteve. Zahtevali pa so: odstranitev mutašerifa, reformnega sodišča, kristjanskih orožnikov in vseh novih davkov. Nadalje bi se naj požgalo hiše petim nepriljubljenim Turkom in trem Srbom. Albanci puste v miru ves promet po cestah, ob k±e-rih so zbrani.
Skoplje, 26. m?rca. Turška zbira vedno več vojake in jo pošilja proti no^opazarskemu sandžaku. Te priprave morajo biti • edino sigurnostne mere proti eventualnemu napadu od Avstrije. Proti Srbiji in,Bolgarski to
Kje je JOSIP BREN? Pred jednim letom bival v Herminie, Pa. Ker bi mu rad nekaj poslal za piruhe, bi rad zvedel za njegov naslov: JOSIP ZORKO, Box 233, Cherokee, Kansas.	(11-13—t)
Kje je PAVNL REMŠAK doma iz Rečice na Spodnjem Štajerskem9 Tu v Ameriki biva že dalj časa. — Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga izvoli naznaniti: Miss MARY REMŠAK, 708 llth Ave., Seattle, Wash. (11-13—i)
Kdo izmed cenj. rojakov ve za naslov TRAN ZARNTKA, doma iz Šent J ur j a pri Kranju? Semkaj v Ameriko je prišel pred jednim tednom. Postave je bolj srednje. Za njegov naslov bi rad vedel: JOHN MUBI, 345 Fulton Ave., Pullman, HI.
IVA. PRODAJ.
NARAVNA	^
CALIFORNIJSKA VINA tk
0
1
t* H
it
tj
Dobro črno In belo vino od 35 do
45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov M galona. ^ y Reesling 55 centov galona. t 4 Kdor kupi manj kakor 50 ga-^ ^ Ion vina, mora dati $2 za po-sodo.
Drožnlk od $2.25 do $2.75 galona.
Slivovica po $3 galona. Pri večjem naročilu dam popust.
Spoštovanjem
Štefan Jakše,
P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co,, Cal.
lo si namenjen
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sera se preselil z 1 mojim saloonom, in sicer prav blizo kolodvora.
Moi SAL.OON se nahaja pod št.1 409 W. Michigan St., I in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, I kreni na desno in si takoj pri meni.
Zahvaljuioč se za. vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje naj topleje priporočam in vsa-I kemu najboljšo postrežbo zagotavljam. S spoštovanjem
JOSIP SCHARABON,
40Q W. Michigan St.,
DUUUTH, MINN.
| | |
S |
tžž Wi 1 telefon kadar dospel am xako postajo v N«v Tork U ms vsi kako
S || i priti k FRANK SAKSK2-JTJ. Pokliči itsvilko 3735 Cortlsadt 4-f.	in govori slovensko.
SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA?
Mi triimo na veliko s pravim bosanskim in tur. žkim tobakom in zamoremo zato prodajati cigarete, cigare ali tobak dosti cenejše, kakor ktemsibodi amarikanska tvrdka.
5 zavojčkov najboljših cigaret, v vsakem po 100, toraj skupno 5»') cigaret, vas velja samo — S zavojčkov najboljših cigar, v vsakem po 50, toraj skupno 250 cigar, stane samo $3. — 6 velikih zavojčkov najboljšega bosanskega tobaka	— Cigaret©, cigan« al tobak poši-
ljamo vsakemu zastonj na poskušnjo, čc se nam pošlje 5»>c v znamkah, s ktero svoto se pokrije samo poštnina. Naznanite nam v pismu natančen naslov in pošljite ga na
The Croatian Tobacco Co.,
534 W. 47 Street, NEW YORK, N. V.
POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM!
Z AM ORE DATI SAMO
Dr. E. O. Collins, M. I.
ako hoca bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in na;bolj učenemu profesorju, ker je cn edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, popoinoma in temeljito spozna,
Zatoraj, rojaki Slovenci, v slučaju cla Vam j© treba zdravniške pomoči vam mi priporočamo samo in edino le tej^a slavnega In izkušenega zdravnika ker se nijedtii drugi zdravnik ne more ponašati .s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. ^_nr||ir| |.or	ker oil jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega oz-
/UHflV V\4" Pni F/NI dravi vse liiožke in ženske bolezni bodisi akutne ali pa zastarele (kro-a I VUl. UUI-L.4.111J njgne)# Za to tudi jamči za pop.dno ozdravljenje vseli boleznij, kakor: bolezni na plueali, prsih, želodcu, črevali, ledviVali, jetrali. mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni voltini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčnebolezni. pr<dmdo utripanje in bolezni srca, katar, pre-hlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nej»ra-vilno prebavijanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku. zlato žilo (lienie-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polueijo, nasledke izraldjevanja samega sebe, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje la*. luske ali prh nit glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastečni, glavobol, neredno mesečno čiščenja, beli tok. bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranje in zuriajue bolezni. On je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jet i ko, ozdravi vse t;ijne nio/ke in ženske spolne bolezni, kakor tudi ..sililis", točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolne bolezni. Ktere ženske ti pe na takozvanem mesečnem lieredn, naj se takoj do njega obrne jo.
BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kleiimi S3 zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje:
Slovenka: M. HEGLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo.	Ozdravljena od akutne bolezni žen-
skih organov — narednega mesečnega čiščenja, belega toka—bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčne bolezni.
Slavni gospod Proiesor!
Naznanjam Vam da sem sedaj popolnoma zdrava. "Vaša zdravila so mi za-dostavala za popolno ozdravljenje — moje težke bolezni vsied katere sem tr-pela nad tri leta in katere ste me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno se Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik.
Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna.
Mari Hegler
Bohemian Ave 1239
Pueblo, Colo.
Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih organov
Cenjeni gospod profesor!
Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil m sem zdaj čisto zdrav in vesel kakor poprej in delam že en mesec. Vam pošiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v olkontri Austriji.
Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor.
Johan Strah.
ženo, otroke
ali pa
sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, N. Y^ ker tu bodeš najpošteneje in najbolje postreien. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih parobrodnih druib.
Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-sliveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku.
Zato, ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo bolezen navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pismo na ta-le naslov:
Slovenec: JOHN STRAH M. W. Feromt Str. — Massilon.O.
Dr. E. C. Collins
Medical Institute
140 WEST 34th STREET, NEW YORK, IV. V.
In potem bodite z mirno dužo prepričani da bode te zagotovo in popolnoma ozdravili.
#


Spisal Andrejčkov Jože.
(Dalje.) XII.
Oni strašni v'bar. "k: je treščil Viljema in Tomaža v morje, pot bnil je polagoma in "Lastavicaki je mno-trpela, ker iej je bila tudi velika jarbola zelo poškodovana, prestala je vendar vso nevarnost jnnn;ko. — V<e bi bilo pozabljeno na ladiji, — saj mornarju preide opomin nn prestane nevam. -t ravno tako naorlo, kot ne-
le ne bi bili izgubili d v.. je drazih osob. Videli .o pa<1 i kapitana :n Tn-maža v morje, radi bi jima bili poma-jrali. pa lad:;a je bila v oblasti crro-rov tdi val- v, ki so jo tirali dalje mino otoka. — Stari Jaka. ki je imel še v svojej sive)	vedno bistre
oei, videl je zdaj pa zdaj med valovi fflava.ioči trupli, zatoraj je tipal, da se morda n« srečnika vendarle rešita.
« al.javo in >irjav<>. i»j \ak r se je dalo spoznati iz računa, nahajali - • se med Sunduškimi »t r>l-5
Ko so popravili poškodovano ladijo, bila je nj liova prva -krb poiskati kapitana in Tomaža. Stari J:ika ni imel nobenega miru. rekel je, da ne crro prej iz Indi^kesra morja, da najde svojega gi spod a. Te misli je bil tudi Aleš. kterega je še veliko huje zadela ta nesreča; kajti komaj so je združil 7. očetom, po k te rem je /.- f!:k.> časa hrepenel, odvzeli so mu tra Z"pet valovi. in ako se je p. sreči otel, prišel jr nemnra	v sužnost. morda še
težavnejšo. ne^o je bila prva.
TTer ni bilo sedaj nobenecra poglavarja na ladiji, zato =o v?" mornarji jedn.^glasno iz v lili Aleša toliko časa ža kapitana. se zopet prejšnji poveljnik najde. Aleša je veselilo, da imajo mornarji toliko zaupanja vanj. al' vendar ni bolel prevzeti te službe, rekoč, da se ne spodobi zanj. ker je še le novinec in rima losit -kušnje na morji, da naj izbem druzeira moža, kferemu je že prirojeno niornar-stvo, nanir <"• -nreja Jak-i. — Stari
čitar: i;i : isati, da raje osja e pri svojem starem po Tu: ko p-. A!eŠ le ni ' od jen jal. prevzel je poveljstvo v veliko veselje v eh mornarjev, ki =o ga spoštovali in ljubili, kot svojega oče- '
ta. Jtfka res ni hi] u<-<-n. ali v.-dno bi- ■
storle >j>o>obne<*a za vsak o rš no opravilo na ladiji. Opravljal je -< laj ka-pitanovo službo. Aleš pa je stopil na njejrovo mesto ter prevzel opravilo pri krmilu.
Judrali so naravnost proti onemu kraj j, kjer so men'ii. da mora biti oni oto'c. kjer sta padla v inorje Viljem in T' maž. Drutro jnro na zgodaj zr pazili so otoC-ič pr. d M-bj. "Ravno to je oni otok"', pravi .Taka. '"poznam pa po raztresenih hribih i i peščenem obrežju; tam-le na s verm-j strani sta zjfinola." — Vstavili ladijo precej dale" od otoka; ke>- plitvo rnoge n: dopuščalo bližje kraia spustili čoln v morje in štirje možje, med njimi Aleš. ;;;	iovat «tok. Na onem
kraju, kjer -ta padla Vi i jem n Tomaž v n >rje. našli s. k —e razbite ladije. ]>o vrhu plava joče >.de. zaboje, jadra, in < ruge mnogovrstne reči. ktere so grmi "i valovi seru ter t je pi morju. Rili so to Ostanki one španske lad je, ki je '-izbila tisti si raŠM: dan. k., sta se kapitan in Aleš« v oče o-ela z veliko silo. — Aleš je bil prepričan, da se je tukaj še dru«ra nesreča pripet la, nego ona z njej .v!m /»eetom. "Ako so se mornarji te razbite ladije otel i, sešli s" g' '"vo - zapita- >m in očetom", dejal je Aleš	,>,-; -Ti i, 4-in sedaj
morla kje na otoku čakajo pomoč*, ali pa pri~li v roke divjim Malajcem, ki prebivajo ;>.. teh otokih." Njegova m s -1 se .je š,. bolj potrdila. k-> je stopil na siiho in našel ne daleč od brega ostanke pogaši-.lega ognja, in inahovo lež š<"-e. — K . j je ukazal vesljati k '' J>a t vie: • * i:i ■ •: i. i i naznani Jakobu svoj i naj'!'.o in kaj m'-11 o tem. Jaka je >»' ■ prev< e iznajden mornar, da ne bi bil popolnoma potrdil Aleševesra skle»>a. Koj >o p.fiskali <r!ol>očeje morje. I'\!«r bi lahko bližje kraja pririnv ter bi jih bilo n »irmee iz otoka videti. Dobili so primer. - kraj. kjer so lahk, popi I noma rrzgledali ..tok in tudi bili vami pred napadi, ko bi se nenadoma približali k ako v: morski tolovaji. Tukaj so ostali celi dan. razgrnili amrle-žko zastavo in vedno opazovali obre žje, ali ne bi se prikazala ondi kaka Človeška postava. Pa nj h čakanje je bilo zastonj. Zvečer pravi Jaka svojim mornarjem: "Počakajmo še do jutri zjutraj, če do takrat nihče ne pr;d". prepričan sem. da sta kapitan in Tomaž v sovražnikovih rokah. Po teh otokih jc dosti malajskih tolovajev, ki zato radi Evropejce love, da dobijo »tem bogato odkupnino. Ivo sem bil še prost mornar, bili smo tudi nek laj v tem morju, in bil sem priča, ko je moraia plačati neka Francozinja pet tisoč tolarjev za svojega moža. ki so ga bili vjeli morski roparji. — Potem nam nič druzega ne kaže, nego jutr: stopiti na suho in preiskati otok. Sicc* nas ie malo, pa imamo dobro orožje. Malajci nimajo dosti pnšek. pa še tiste, ui jih :majo, so zelo revne, na kamen, in ne nesejo daleč. Naj velja. kar hoče, kapitana ne smemo kar taki pustiti.'* Jakobov sklep je bi? vsem všeč in vsakteri se je že hrabril, da »i upa s svojo puško najmanj de-
Žalost in veselje.
set Malajcev pobiti preden se bode kdo njega dotaknil.
Noč se je približala: bila je jasna noč. Aleš in Jaka sta sedela v tajiti, mon-a rji pa. raz ven straže, so spali na površju. Ne dolgo potem naznani straža, da se bliža ladiji majhen čol-nič. Jakob in Aleš planeta nakrat iz kajite in tečeta na površje. Čoln je bil komaj kacih sto korakov še od ladije in v njem Je sedel posamen človek. " * K lo je?!" zarešči Jakobov gla;
Nesrečni popotnik!" odvrne mož v čolnu. Mornarji spuste vrveno lestvo v m-rje in kraalo prikobaea ves razcapan in go!-glav Človek na ladij j. Moč; so mu biie že tako opešale, da se je kar na tla sgmdil in jel orožno so-pihali.
] 0d pojete?" praša ga Jaka.
O, čast hod Bogu, da sem zopet j v varnem kr-iji! — Poslušajte, jaz sem bil v južnej Ameriki. Poprodal I sem ondi vse svoje imetje ter se hotel j1 veseliti i. nekim prijateljem, mla-dim Span jo le om na otok Manilo, kjer je imel on svojega strica. Nakrat pa nas a ne na morji strašen vihar, ladija buti ob skalovje ter se razbije na drobne kosce. Vse je našlo smrt v valovih, samo jaz sem se otel na ta otok, moje bvga^tvo pa je požrlo morje. i'/ieji e usmiljenje z menoj in pre-pelj.-.e jne do kacega Španskega na-selišča, jx>tein bodeni že kje našel pomoči."
Jaku. in Alešu se je smilil ta siromak. — kterega so gotovo bralci že uganili, da ni bil nihče drugi, nego Jurij, ki je vso pot spremljeval Viljema in Tomaža ter je potem nakrat zgin:l. — Obljubila sta mu da ga pre-pelj'ta zastonj do T\alkute. kjer ostanejo ladije iz raznih dežela, in se bo lahko prepeljal nazaj v Ameriko, ako bodvi hotel.
"Ali niste na otoku našli še dveh drugih Evropejcev, ki sta se tudi otel v iz valov?" popraša dalje Jnkn. !:o ie ptujec že pro jen j al razlagati svoje dogodivščine.
"j'a. da, prav imate, še dva druga sta l ila, ali mahala sta jo tako urno pre l menoj, i a ju nisem mo<jrel do-teči. slišala pa me pa tudi nista, ko sem .111 klical. Sta-li s te ladije?"
"Xaš kaplan in oče našega krmarja sta nam padla v morje tisti dan. ko pravite, da se je razbila vaša ladija."
Ko bi bil kdo ptujca bolj natanko ■ pa/ov-al v tem trenotku, videl bi bil.! kako je prebledel: od strani je opazoval Aleša, potem pa pravi Jaku: fi.ispnI kapitan morda čakate svo-j h izirubljenih ? "
"Kaj pa «1*.;". odvrne ta. "jutri ju| i>ojdemo iskat, naj velja, kar hoče, naša dolžnost je."
'Mu ne boste več dobili." "Kako to. ako sta na otoku, dobili j ju kodemo če z lepo ne. pa z grdo." i "Nista več na otoku. Jaz sem bili vedno toliko za njima, da sem ju vi- i del, nakrat pa ju zgubim spred oči. i ko pr dem potem na majhen holmec. | i vidim pred seboj morje in majhen - >ln se je zibal proti zaliodnej strani. S p->/. rial sem v njem ona dva jx>i>ot-tiika. klical sem in mahal na vse kraje. pa me nista "eč čula. Tako sta se >dr»eljala stran, iaz pa sem <^>stal na otoku, dokler n sem ]>riŠel zvečer ta-kraj otoka in zapazil vaše ladije. Na-šel s< m ob morji ribiški čoln ter ve-slal tu sem."
"Ako je vaša povest resnična", pravi Aleš. "jadrati moramo takoj proti onej strani, do jutri ju lahko že dojdemo."
"Nu. kaj pa da je resnična, čemu -e bodem pa !aga3."
Stari Jaka pa menda ni dosti zaupal ptujemu crostu. Naslonil se je na okrožje ter zrl san.javo po morji, kot bi prevdarjal nekaj tehtnega. — Aleš je ostal na površji, da bi se ]x>sveto-val z Jakom, ptujeu pa je rekel v ka-jito. da bi se preoblekel in dobil kaj večerje.
"Ti ljudje so menda hudoba sama. ki me preganja; v najoddaljenejših kotih sveta vidim te peklenske obraze. Kot bi z neba padla, najdem na krat tukaj sina. ondi na otoku očeta. Ali danes sem jim zmešal p.>t. star' tie zapusti tako brž otoka, sinu pa bodem že ktei ) zagodel, predno se lo-r-iva." Tako je godrnjal Jurij gredoč n je škripal s zobmi. Zauičljivo se je posmehoval in tudobija mu je sijala j iz oči.
Ravno je dal Jaka svojim mornarjem potrebna, povelja, kako naj se obračajo, da ne bi zadeli v plitvini na pesek, ko se nakrat pokaže na morji mnogo ladij, kot bi bile prilezle z tal; večjidel bile ro oskrbljene samo z vesli, nektere večje pa so imele tudi jadra. Nakrat s.", se razpršile na vse kraje in i ako urno veslale, da je bila "Last a vi "a" nakrat obdana od vseh krajev. .Taka zakliče najbližjo ladijo. kdo je in kaj hoče, pa odgovora ni bilo nobenega.
"Sedaj pa le orožje vroke!" pravi irno svojim mornarjem. "Kakor vidim, bodemo imeli opraviti z morsk:-mi roparji. Ta nemarast se res najde ;k> vseh kotih. Halo, trije možje k to-]K»vom. drugi pa puške v roke!"
Tri največje ladije so bile že čisto blizo in zdaj zdaj je bilo upati, da se K)do zasadili železni kreveljni v "La-stavico". ter jo tako pripeli, kar poči prvi top in najbližja ladija jame omahovati. Nastal je nekaj časa vrišč, k: pa je kmalo potihnil; le čofanje posameznih osob, ki so zapustile poškodovano ladijj ier plavale proti drugim, čulo se je po morji. — Pri vsem tem pa so bili roparji še bolj silni; urnejše nego prej so se bližale druge ladije in Jako je jelo skrbeti, da bi
JOHN KRACKER
1199 St. Clair St., Cleveland, O.
SLOVENCI IN SLOVENKE!
Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne družbe sv. Cirila in I Metoda v Ljuidjani! Mal položi dar domu na oltar!	(v d)
Priporoča rojakom svoja Izvrstna VINA, ktera t kakovosti padkrilju-jtjo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINC JE 60 GALON. BRINJE VEG. eb kterega sem im portiral brinja is Kranjskega, velja IS iteklenic |15.00. Brinjevec je najbolje vrste, ker je žgano na isti načia, ka-NAROČBAM JE PRILOŽITI DENAJt Za obila naročila se priporoča
JOHN KRAKER
1199 St Clair S U Cleveland, O.
Compagnie Generale Transaflantique.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. PARIZA, ŠViCE, (NOMOSlA iN LJUBLJANE.
Nad SO let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVI,JENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
\ REUMATISEM, 3 POEOSTNICO, J PODAGRO iti
in razue reumatične neprilike.
SAnO : 25ct. in 5Oct. v vseh lekarnah ~	ali pri
F. At Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
brualilo n1tm.-«m,....,rtUI...... ;T|p..„ illJUnig)" tllftjj^lltll
ROJAKI — DOBRODOŠLI! f
Vsesn rojakom, osobito pa i/ Clevelanda in okolice, priporo-rocam svojo narodno
GOSTILNO
na 1795 Št. Clair Street, Cleveland, O.,
kjer se vsakemu gostu postreže z dobrim Columbia, vedno svežim pivom, okusnim domačim vinom ali dobrim \rhiskeyem. Na razpolago imam tudi fine smodke.
Rojakom, ki potujejo po | Ameriki, ali došlim iz stare do- ^ mo vine, dajem poceni lepe spal- §> ne sobe (prenočišča) ter brano. ^ Rojaki! oglasite se torej pri ^ domačinu, v moje j stare j in do- | bro znanej gostilni. Pri meni | boste dobro, ceno in gostoljub- f no postrezeni,, za kar Vas za- jp gotavljam.	f
Zabeležite si dobro moj na- j, slavi	|
V obilen poset se najtopljeje priporočam.
Z vele« pošto van jena
Josin Perko, |
B
gostilničar, 1795 St. Clair St., ^ CLEVELAND, 0.	|

Nižje podpisana priporo čam potujoČHu Slovencem in Hrvatom svoj.........

107=109 Greenwich Street,
C t NEW YORK . .
T katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
FREDA VON'KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.
		
* 1	i	f« i
		
		> i i
ž \ n	I 1 j i 1 ! f	
t 5 l		
NEBIRO« ASTRO MEDICAL CURE
(XEBIItOS ASTROLOGIONO ZDRAVLJENJE)
Slavna egipčanska vedeževalka Agulia-rept L. Nebiros zdravi po novej astrologi čn e j medicinske j metodi vse bolezni in celo take, ktere ne morejo drugi zdravniki ozdraviti.
Imenovana daje vsem onim ki so v nesreči nasvete in uini-ruje obsedence.
Za zdravila uporablja le razna zelišča, ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in j i hjsama pripravlja.
Obče znano je, da se zamore s posredovanjem čitanja iz zvezd ali astrologije jako imenitno in edino uspešno zdraviti, radi tega naj se vsak obrne na slavno vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve pri njoj njegovo preteklost in prihodnjost iz nebesnih znamenj. Osobito pa vsakemu možu prorokuje Kako ženo bode dobil ali pa dekletam, o njih ženinih. — Ona daje n;i jboljše nasvete v vseh domačih razmerah ter donaša na ta način srečo v hišo. — Ure: Vsak dan od 9. ure dop. do 8. me zvečer, ter ob nedeljah in praznikih.
214 E. 25. ST., NEW YORK, MED 2-ln3 AVE
Na pismena vprašanja se točno odgovarja. TEL. 4524 MADISON SQ.
* i
•> -T". -Jt-x*j - v- . •rfyGiiti
.r ■ ■ • • t t
M,
Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via
The Great Wabash
železnice.
Vozovi za tuiiste ali izletnike vsak torek, eeti-Lek in soboto z izborn m vlakom
"CONTINENTAL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. ur: popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s '1 Continental Limited" iz New Yur-ka.
Vozovi s komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti.
VSTAVI SE V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vse-!
dievnfkr1 °nStran SrednjeSa POlU~ Par0<W °dPlBie,° °d SCdal naprei Vedno ob WrtkIh ob	dopoludoe i, pri«»
nišča it. 42 North River, ob Morton St., New York:
'it SNE of apri,a !???• *LA ^VOIH	is niaja 1905.
LA SA\OIE	20. aprila 1905. /LA SAYOIE	IS mnia 1005
MAB?ORR1tvp 274aprl!a Vcm5 LA	L iS 1905
•LA TOIRUW it* m8Ja n ° La T0<-TRAIXE S. i unija 1905. . j LA TO L RAIN E 11 maja 1905. *Ul SAYOIE	15. j„ija 1905
______P^rmfca t zvezda zAzaiuiovmi imajo po dva vijak«.
r>o^xrvi PARMKI SO I
<cLa Lorraine'* na dva vnaka__________1? r«vi
"La Savoie" » « ^ ..................
"La Touraine" « " « ................. i n'^ „
"L'Aq jitaine" " ^ * ...................
;;La B,e^gne" .............II"~IIZITm^SSoS "
La Chan.pagne-......................... s'qqq „
"LaOa^ogne"....................IIIIIIIIIII ŠfiS "
25,000 konj skin moCL
25,000	"	"
12,000	«	«
16,000	"	m
9,000	"	«
9,000	m
9,000	u
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Informacije glede vožnjib cen, oskrbi jen ja Pullmanovih in turisti-ških vagonov dobiti je pr!
H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway,	New York.
J. E. BARRY, agent sa tnriste, 176 Washington St., Boston, Mass.
ZASTONJ l
Da. se naSi občeznani
"Jersey električni pasovi'
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav Ijeni na	vsakomur jednega za-
stonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas nam iii treba cičesar po-tiljati, ker to je darilo.
Kedar* zgubljate vašo telesno moč, aH Ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled o trpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če no morete prebavati, imate s priden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey električnega jpasa" ozdravljeni. 3i Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Va5 električni pas jc toraj vse učinil, kar »te tni obljubili, in še več, pas me ie iznova zopet pomladil. F^an Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111.
Jaz sem uporabljal vas elektriCni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem Sedaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City.
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj.
Pišite:
^ Jersey Specialty Co.,
125 Cedar St.,	New York, N. Y.
CUNARD LINE
FMkRIVIKI PUJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PIKNIKI IMAJO JASO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA SETANJE POTIfIKOT TRETJEGA RAZREDA.
odpiiije iz Ne>v Torka dne 11. ai.ila 1905.
nli ' •• ;"e iz Kew
York a dne IS. aprlia lliD.j.
odn!-ijt :/. Xevf Y"ika d :e 9. mnja 19U5.
ULT0NIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za, tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pr„ mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agent jo in
The Cunard Steamship Co,, Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago,

0
=90=
Frank Sakser~*
Greenwich Street., New York, N. Y.



pošiljam najceneje in najhitreje v staro do*
movino. JVIilijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti i Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
DENARJE


SecJaj pošljem lOO kron za $20.45
in lo centov poštarine, bodisi da kdo pošlje S5 ali S500.
PAR0BR0DNE LISTKE
prodajam po izvirnih cenah in potniknin fcoli-kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj
- mi javi, po kterej železnici m kedaj jnitle v
New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New Volk na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj gr<§ na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ;lli connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
FRANK SAKSHR,
109 GREENWICH ST.,	NEW YORK, IV. V.
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefoni 3795 Cortlandt
Telefon: 3795 Cortlandt
r,tesš^if-.žii&i.. ■■
....... -si....-v
ni____ • -I MllPli - .

e tako obila truma le znala slednj:< premagati. Zopc^ so se oglasili topov a in jako naglo zaporedoma, nobeni i, krogi j a skoraj ni padla zastonj. Tud a s sovražnih ladij jele so padati svin-li eenke in Jaku ie odbila jedna klobuk [- raz glave ter mu posnela kožo. Med t tem pa tudi drugi mornarji niso dr-il žali rok krilom. Zapored so pokah e puške in mars;kteri predrzen sovrai-:. nik je plosknil v morje ter našel ondi ' s^oj grob. Prceej dolgo je trpel ta v boj, pa sovražniki vendar niso hoteli i' odjenjati. čeravno so že tri ladije iz-. gabili, še predrznejši so bili. Jaka je vedel, da ta boj ne bode tako brž ? končan, ako si kaj boljšega ne umi-. >Hjo. Aleš, ki je zapovedoval tej ma-lej četi na ladiji in je tudi sam po-. magal pri jednem topu, pravi svoje-
•	mu novemu kapitanu: "Veste, Jaka. , škoda je strelji\a za to divjo druhal.
morda ga bodemo kje drugej bolje . potrebovali, kaj pa, ko bi predrli to . tolovajsko bro u-r v je ter bežali? "La-
•	stavica", menim, bode zadosti močna, da polomasti tj besno krdelo, saj je že kaj vee junaško prestala."
Jaku se je zdel ta svet popolnoma pripraven, ''iiazpnite jadra!" zagr-mel je njegov glas in o nekterih minutah je frčala "Last a vi ca" naravnost med nešrevr.Jno tolovajsko brodovje, ki se je tesno združilo, da bi jej zaprlo pot. Strašno pokanje, lomastenje in štrbunkanje je nastalo. "Lastaviea" je z vso močjo butila nii?d sovražne >.dije, vsaka, ki jej je bila lia poti, prekucnila se je ali pa razbila. ,Vesten tolovaji bili so tako predrzni, da poskušali priplezati na "Lastavieo", pa mornarji so jih sprejeli s svinčenkami, da Je vsakdo mrtev zvalil v valovje.
Srečno je prišla "Lastavica" na profto, sovražne ladije pa so se umaknile nazaj proti obrežju. — Bilo je to tisto noč, ko sta bila Viljem in Tomaž zaprta pri malajskem raji.
(Dalje prihodnjič.)
PUMA
CABPATHIA ETONIA
USTANOVLJENO LETA 1893.
USTANOVLJENO LETA 1893.