Nova stanovanja nova trgovina
VEVČE, JUNIJA - Na zadnji seji delavskega sveta je bil sprejet sklep o kreditiranju gradnje 48-stanovanjskega bloka, o vročanju potrebnih sredstev za kreditiranje take gradnje in o izbiri izvajalca. S tein je bil potrjen koncept pospešenega reševanja stanovanjskega vprašanja, ki je bil zasnovan že ob letošnjem sprejemanju načrta porabe sklada skupne porabe in stanovanjskega sklada.
Kdo in kaj bo gradil?
Že aprila smo obvestili vsa večja gradbena podjetja o možnosti gradnje za trg na Vevčah. Ponudbe oz. obvestila o svoji pripravljenosti. da bi gradili stanovanje pri nas, so dali: gradbeno podjetje »Obnova«, »Pionir«, »Ingrad« in »Gradis«. Njihove ponudbe je pretehtala 5-članska komisija, ki je po dolgotrajni razpravi odločila, da ima za naše pogoje največ prednosti »Gradis:. Le-ta je ponudil, da v celoti upošteva naše možnosti kreditiranja, da bo en del stanovanjskega bloka dogradil že do konca leta 1968. drugega pa konec leta 1969. Nadalje je ponudil tudi svoj načrt, ki je po presoji komisije za naše razmere najbolj primeren in po katerem ponuja ceno 124.000 S din za m2, tako da bodo znašali z vsemi potrebnimi komunalnimi napravami stroški za m2 136.000 S din. K temu lahko pripomnimo, da se sučejo cene za m2 v ljubljanskem območju med 140 do 160.000 S din, in to celo brez upoštevanja dodatnih komunalnih del.
Gradisov načrt prevideva:
—	16 triinpolsobnih stanovanj s 86 m2 površine
—	16 dvoinpolsobnih stanovanj s 67 m2 površine
—	16 enosobnih stanovanj z 48 m2 površine.
Površina celotnega bloka znaša torej 3.216 m2 koristne površine, kar bo stalo 438,000.000 S din.
Blok bo lociran na že znanem mestu, kjer smo pred leti previ-devali samski dom. tj. med železniškim industrijskim tirom in kino dvorano.
Kot je bilo že povedano, bo »Gradis« gradil omenjena stanovanja za tržišče, kar pomeni, da bo iskal direktne kupce. Gledano s stališča »Gradisa«, bo prodajal stanovanja tistemu, ki bo imel pač denar. Zato, da bi odkupovali zgrajena stanovanja naši delavci, in to tisti, ki so ga dejansko potrebni, bo morala tovarna intervenirati s finančnimi sredstvi tako, da bo kupca, ki bo določen po našem pravilniku, podprla z ustreznim kreditom, s katerim bo ob 15 do 20°/o' lastni udeležbi v celoti pokril stroške nakupa. Iz teh razlogov je bil izdelan koncept zbiranja sredstev za pokrivanje zahtevkov 'izbranih bodočih stanovalcev. Financiranje naj bi potekalo takole:
Leta 1967 vložimo 50 milijonov, tj. vročimo Komunalni banki, ki odobri kredit kupcem v višini 75 milijonov. V letu 1968 vročimo banki 70 milijonov in le-ta izda kredite v višini 122 milijonov. V letu 1969 vročimo prav
tako 70 milijonov ter dobe kupci 122 milijonov kredita. V letu 1970, tj. ob zaključku poslovnega leta 1969, pa vložimo preostali potrebni znesek, ki se bo verjetno sukal okrog 40—50 milijonov. Ob tem moramo ugotoviti, od kod vsa ta sredstva lahko potekajo. Računamo, da se bo celotni znesek, ki se nateka od 4°/o stanovanjskega sklada, nabral v letu 1968 do višine 65 do 70 milijonov. prav tako tudi naslednje leto. To predstavlja tako rekoč maksimalno angažiranje stanovanjskega sklada in bo delna razbremenitev nastala šele v začetku poslovnega leta 1970. Torej se moramo zavedati, da smo ob odločitvi o gradnji angažirali za dve leti naprej domala vsa razpoložljiva sredstva za stanovanjsko gradnjo in da bo to vplivalo na ostalo potrošnjo sredstev za družbeni standard. Po drugi strani pa lahko rečemo, da bomo pereča stanovanjska vprašanja praktično dokončno rešili.
In kako je z izbiro kupcev in njihovo finančno obremenitvijo?
Kupce bom vsekakor morali izbirati po veljavnem pravilniku o dodeljevanju kreditov. Po tem pravilniku je vsak kupec dolžan prispevati najmanj 15 °/» lastne udeležbe celotne vrednosti stanovanja, kar predstavlja v dinarjih od enega do dva milijona S din. Potemtakem bodo vsekakor imeli prednost tisti, ki so se pred časom že vključili v varčevalsko akcijo oziroma delavci, ki so za pridobitev stanovanja pripravljeni res kaj žrtvovati.
Kadrovska služba bo razpisala pogoje za nakup (z vsemi obvestili) in zbirala prijave. Po sedanjih podatkih, ki jih imamo, kandidatov ne bo zmanjkalo. Kupce se bo seveda izbiralo s točkovanjem po pravilniku. Če natančneje povemo, niti ne bomo zbirali kupce, pač pa tiste, ki jim bo tovarna hotela kreditirati nabavo stanovanja. Gradbeno podjetje »Gradis« bo prodal stanovanje pač tistemu, ki se bo izkazal z ustreznimi zneski. Izdajanje kredita in sploh plačevanje stanovanja bo potekalo preko komunalne banke tako, da bo naš delavec tamkaj sklenil kreditno pogodbo na osnovi našega potrdila, lastna sredstva pa bo plačal blagajni »Gradisa«. Tudi stanovanje bo prevzel vsak kupec direktno od »Gradisa«.
Kakšno zvezo pri vsem tem pa ima gradnja trgovine?
Na videz je res nima, v resnici pa je drugače. Podjetje »Mercator« bo že letos pričelo graditi trgovino nasproti upravnega poslopja. S tem v zvezi pa bo nujno potrebno rušiti hiši Vevče 45 in 46, pa tudi zgradbo št. 49, ki se skoraj dotika stolpiča II.. bo treba podreti. V teh hišah je precej stanovalcev, ki jim bo treba izjemno ponuditi možnost nakupa stanovanja v novem bloku zaradi selitve. Če pa ne bodo za to, jih bo treba preseliti v stanovanja, ki jih bodo zapuščali bodoči kupci v novem bloku. Torej bo moral delavski svet ob potrjevanju izdajanja kreditov upoštevati tudi nastali položaj zaradi rušenja navedenih stavb. Ker
računamo, da bo med novimi kupci le nekaj takih, ki zasedajo manjša tovarniška stanovanja, predvidena prisilna izselitev iz navedenih zgradb ne bo izjemno boleča, predstavljala pa bo vendarle manjšo okrnitev izbire stanovanj v novem bloku.
Gradnja trgovine so bo začela v zelo primernem času, kajti po dograditvi že omenjenega bloka ter še nekaj zadružnih in individualnih hiš v neposredni bližini, bo nastala v Vevčah tolikšna koncentracija prebivalstva, da bo poslal tak trgovski lokal več kot nujen. Z dograditvijo trgovine in bloka bo ožja naselja Vevč zazidalno skoraj zaključeno in bo v prihodnjih letih z najnujnejšo komunalno ureditvijo naselja naenkrat postalo pravo mesto, kar bo bistveno spremnilo način življenja v Vevčah in se bodo počasj opuščale marsikatere starodavne navade.	T. N.
Počitniški dom na Rovtarici (Jelovica) sameva ter čaka na svojo novo in boljšo lokacijo, kjer bo, upamo, imel več obiskov tako iz Medvod kot z Vevč. Po sklepu DS tovarne bomo dom premestili v Bohinj, kjer je tovarna v ta namen že kupila v Ukancu od hotela Zlatorog ustrezno parcelo ter je že v teku postopek za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Zaradi pomanjkanja sredstev pa bo zamisel prestavitve doma verjetno dokončno realizirana šele v prihodnjem letu. Nova lokacija bo glede na bližino jezera, slapa Savice, žičnice na Vogel ter možnosti rekreacije za planince vsekakor ugodnejša, kot dosedanja.
Izkoristimo naše surovine
KOLIČEVO, JUNIJA - V zadnjem času smo v našem časopisu lahko zasledili več prispevkov, ki so na ta ali drug način obravnavali določene probleme v podjetju z namenom, da bi premaknili njihovo rešitev z mrtve točke. Tem se s svojim prispevkom pridružujem tudi jaz, in sicer s problemom, ki smo o njem že neštetokrat govorili, zasedali, se prepričevali, storili pa vendarle bore malo. To je problem naših surovin, njihovega skladiščenja in manipulacije, uporabe mehanizacije itd.
V času gospodarske reforme, v času bolj ali manj nerazumljivih uvozov najrazličnejših izdelkov, ki jih proizvajamo tudi doma, so naša podjetja postavljena pred dejstvo, da se na vse mogoče načine borijo za svoj obstanek, za svoj prostor celo na domačem trgu. V tej neenaki borbi s tujimi podjetji (nižje carinske stopnje pri uvozu, kot pri izvozu enakih izdelkov, zastareli obrati itd.) so prisiljena s svoji-
1
Popravilo tovarniškega dimnika je dokaj nevarno, vendar je treba delo opraviti
mi cenami parirati cene tujih izdelkov oziroma, še celo več, morajo jih znižati pod njihove cene, če hočejo dobiti potrošnika. To pa lahko naredijo samo podjetja, ki so v stanju znižati svoje poslovne stroške za toliko, da z omenjenimi prodajnimi cenami še ustvarjajo nek dobiček. Problem je torej v zniževanju poslovnih stroškov, ki pa ima glede na vrsto proizvodnje, tehnološki postopek tudi nekje svojo spodnjo mejo.
Vse navedeno velja tudi za naše podjetje. Zaradi tega si poglejmo, kakšna je bila groba struktura naših poslovnih stroškov v preteklem letu. Od skupnih poslovnih stroškov, označimo jih z indeksom 100, so znašali stroški za porabljeni material skoraj 83 °/o, vsi ostali stroški pa 17 °/o. Razumljivo bi bilo torej, da bi morali vso skrb posvetiti najprej stroškom za porabljeni material tj. surovinam, njihovi manipulaciji in njihovi uporabi, ker bi na ta način lahko najhitreje in najobčutneje znižali svoje stroške.
Pa poglejmo, kaj smo do sedaj naredili za dosego tega cilja.
V preteklem letu je bila imenovana komisija za nabavo, transport in skladiščenje surovin z nalogo, da kritično pregleda obstoječe stanje in da na tej osnovi izdela predlog boljše organizacije dela. Komisija je to delo opravila, celo odločila se je za določene takojšnje ukrepe, ki so takratno stanje nekoliko izboljšali, vendar pa je pri tem tudi ostalo. Danes ugotavljamo, da smo v tem pogledu zopet tam, kjer smo bili prej in da praktično nismo izboljšali ničesar.
Resnici na ljubo moramo priznati, da je pred kompleksno rešitvijo problema mehaniziranega transporta in skladiščenja, potrebno rešiti še nekaj drugih problemov, kot so npr. skladiščenje mokre celuloze v zvitkih, rinfuza papirnih odpadkov, sunkovite dobave in ureditev skladiščnih prostorov.
S proizvajalci surovin, predvsem s tovarno celuloze in roto-
papirja Djuro Salaj iz Krškega, je bilo že nekaj medsebojnih kontaktov, na katerih je bilo govora o bolj enakomernih dobavah celuloze in lesovine, o možnostih dobave celuloze v balah, o paletizaciji, toda do občutnej-še realizacije dogovorov v tem pogledu pa le nismo prišli.
Vsi ti tako imenovani objektivni vzroki nam povzročajo nemalo težav pri vzpostavitvi in doslednem izvajanju določene organizacije in kar je še hujše, precej večje stroške, kot bi bilo potrebno.
Na drugi strani pa del krivde za tako stanje nosimo tudi sami. Ce so pogoji, pod katerimi skladiščimo in transportiramo surovine taki, da so izven moči našega vplivanja, nas to še ne opravičuje za malomarno in nevestno delo, ki ga v naših skladiščih lahko zasledimo povsod. Vsi tisti samoupravljavci, ki direktno ravnajo s surovinami, pa naj si bo to celuloza, lesovina ali papirni odpadki, bi se morali zavedati, da z vsakim kilogramom zdrobljene, pohojene ali povožene, skratka uničene celuloze ali lesovine direktno povečajo stroške podjetja za 100—180 S din in da si s tem sami sebi, kakor tudi svojim sodelavcem, režejo manjši kos kruha. Pogledajo naj malo okoli sebe, koliko kilogramov po 180 S din leži uničenih po naših lopah in med njimi, še preden pridejo v proizvodnjo. Uničenih, ne po tuji, temveč po lastni krivdi. Verjetno bi bila ta številka taka, da se v bodoče na sejah delavskega sveta ne bi več toliko pogovarjali o pravilnem in nepravilnem ocenjevanju in evidentiranju porabe surovin, pa čeprav je tudi potrebno, kolikor o pravilnem in nepravilnem delu s surovinami.
Ob konen tega prispevka bi rad spodbudil naše samoupravne organe in službe v podjetju, kakor tudi vse tiste sodelavce, ki imajo neposredno opravka s surovinami, da reševanju te problematike v bodoče posvete več skrbi in prizadevanja. -ec-
Papirnica Količevo
PROIZVODNJA V MAJU 1967
°/o izpolnitve mesečnega
Izkoriščenost proizv. zmogljivosti
Problem izmela je zahteval širši sestanek vodstvenega kadra
	plana	maj 1967	maj 1966
Papir ....		90,9	92,5
Karton . . .	.	.	.	95.0	90,5	91,4
Lepenka . .	. . . 100.2	76,9	92,0
Skupno . . .	. . .	96,6	86,1	92,0
Proizvodnja je v maju pokazala še nadalje količinsko upadanje na račun izboljšanja kvalitete, kar vidimo iz tabele, predvsem pri kartonu. Pri proizvodnji kartona, ki je tehnično zahtevnejša, še sedaj nismo dosegli usklajenosti posameznih proizvodnih faktorjev za doseganje optimalnih količin glede na kvaliteto kartona, kar se kaže v nihanju proizvedenih količin. Manjšo količinsko proizvodnjo pa smo dosegli tudi zaradi preusmeritve na večjo proizvodnjo za izvoz, ki jo narekuje položaj na tržišču, proizvodnja za izvoz pa pogojuje zaradi manj ugodnih formatov slabši izkoristek zmogljivosti proizvodnih strojev. Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je prav tako upadla pri papirnih in kartonskih strojih zaradi nekaj več zastojev, pri lepenki pa zaradi prehoda proizvodnje od neprekinjene proizvodnje na proste nedelje. Vzrok tega prehoda je v spremenjenem asortimentu proizvodnje lepenke, ki zahteva več strojnega in manj zračnega sušenja, sušenje pa je bilo že prej ozko grlo.
Združene papirnice Ljubljana
Gibanje proizvodnje v maju 1967
			Izkoriščanje proizv.				
	Plan	Doseženo	zmogljivosti		■■ —
			L 1966	I.—V. 1967	
Papir			100,3	85,9	87,4	
Lesovina . . .		123,1	90,3	90,2	nn
Celuloza . . . .		104			n
Pinotan . . . .	... 100	112			=
V mesecu maju je bila dosežena dokaj nizka proizvodnja, čeprav smo proizvodni plan dosegli. Plan je predvideval 8-dnevni remont II. PS, le-ta pa je bil opravljen že v šestih dnevih, zato smo pričakovali višjo proizvodnjo. Negativno na doseženo proizvodnjo je vplival predvsem zelo povečan odstotek izmeta na vseh PS, saj znaša v skupnem kar IffVo. Deloma je temu kriva poskusna proizvodnja površinsko klejenih papirjev, pri katerih je nastalo precej izmeta, kakor tudi proizvodnja tankih papirjev.
Zelo visoka pa je bila proizvodnja lesovine, ker smo v mesecu maju del lesovine proizvedli na redkejših sitih s premerom luknjic 1,1 mm. Ta del proizvedene lesovine smo namenili prodaji, ker naša proizvodnja lesovine presega domače potrebe.
VEVČE, JUNIJA — Že kratek sprehod po prostorih tovarne opozarja na dokaj velike količine skladiščnega izmeta. Se več pa povedo številke ob podrobni analizi proizvodnje.
Da bi rešili ta problem, je bil konec prejšnjega meseca sklican širši sestanek vodstvenega kadra, ki naj bi ugotovil, kaj se da napraviti, da bi se izognili omenjenim težavam, ki predstavljajo resno oviro pri nemoteni proizvodnji in imajo za posledico nenormalno stanje pri prodaji blaga, vplivajo na znižanje osebnih dohodkov, kakor tudi na renome tovarne.
Sestanek je začel direktor podjetja tov. Albin Vengust. Dejal je, da se o tem problemu menimo že veliko na sejah samoupravnih organov, na tehničnih posvetih in drugod, vendar je uspeh minimalen. Zato ima zaupanje v sestanek v tem sestavu. Količina izmeta je taka. da nas mora resno skrbeti. Tudi izkoriščanje strojev je temu podobno in slabše, kot bi lahko bilo. Ker pa so rezultati slabši znotraj proizvodnih obratov in znotraj tovarne, se to odraža tudi na tržišču, ki se je v zadnjih dveh letih tudi zaradi drugih vplivov temeljito spremenilo. Investicije so bile namreč v naši veji industrije resnično nenačrtne.
Tudi pri uvozu je stvar bistveno drugačna. Dejstvo je, da zunanje tržišče vedno slabše plačuje. tako da zunaj ne bomo imeli več kaj iskati. Prikazovanje garantiranih cen nam ne koristi, ker se jih nihče več ne drži, zato skoraj ne veljajo več. Ti podatki nas opominjajo, da imamo veliko odgovornost, vsak na svojem delovnem mestu. Če katero delovno mesto v podjetju več pomeni, ta, ki ga zaseda, mora in je dolžan po svoji vesti čutiti tudi večjo odgovornost. Ugotov-
Slovenci najboljši varčevalci — tudi Vevčani ne zaostajajo
VEVČE, JUNIJA — Po podatkih Narodne banke je bilo konec marca meseca 1967 na vložnih knjižicah v bankah in poštnih hranilnicah več kot 653 milijard 600 milijonov S din.
To pomeni, da je za 47 milijard in 300 milijonov več vlog kot prve dni januarja tega leta.
V blagajnah bank je okoli 300 milijard, v poštnih hranilnicah pa 225 milijard S din. Poleg teh sredstev, katere varčevalec lahko vsak dan dvigne, so tudi vezane vloge, za katere so se varčevalci obvezali, da jih ne bodo dvigali prej, kot najmanj po enem letu. je še za 106 milijard S din. Evidentne so tudi dinarske vloge izseljencev, ki znašajo 2 milijardi 600 milijonov S din.
Količine denarja na vložnih knjižicah še naprej rastejo, vendar v pomladnih mesecih manj, kakor v zimskih. Vlagatelji se takrat bolj pogosto odločijo za nakup tekstila, konfekcije, obutve, gospodinjskih potrebščin in drugega blaga, tako. da je priliv na vložnih knjižicah počasnejši. Običajne pomladanske nabave, za katere trošijo bolj gotovino, kakor tudi razne razprodaje in znižanja cen v tem času vplivajo na višino vlog. Poleg tega kmečka gospodarstva spomladi trošijo več denarja za nabavo semen, gnojil in podobno, medtem ko je priliv sredstev od prodaje pridelkov manjši, kot v jeseni in pozimi. Značilen razlog je tudi počasnejši porast osebnih dohodkov.
Največ denarja na vložnih knjižicah so imeli 31. marca vlagatelji iz:
Milijard
Srbije...................224
Hrvatske.................149
Slovenije................121
Makedonije................76
Bosne in Hercegovine .	52
Črne Gore.................12
V	poprečju je na vložnih knjižicah v:
s din
Sloveniji............... 70.000
Makedoniji.............. 53.000
PIrvatski............... 35.000
Srbiji.................. 30.000
Črni Gori............... 23.000
Bosni in Hercegovini .	16.000
Veliko število članov kolektiva Papirnice Vevče tudi skrbno varčuje in vlaga denar pri Mestni hranilnici ljubljanski. Skoraj redno vsak mesec določen znesek nalože na vložno knjižico. Tudi svoje otroke navajajo na varčevanje in jim darujejo hranilnike raznih oblik in barv.
Organizirano varčevanje se je v kolektivu začelo v letu 1960 in neprekinjeno teče. Varčevalcu ni treba hoditi v banko zaradi vlog ali dvig, ampak vse lahko opravi v podjetju.
V	tem obdobju je znašal promet varče vanih vlog 85,629.024 S din. Od tega je bilo vloženo 70,165.696 in dvignjeno 15,463.328 S din. Izdano je 268 knjižic in 48 hranilnikov. Predvidevamo, da bo do konca leta promet presegel 100 milijonov S din, na knjižicah za nakup stanovanj pa bo čez 20 milijonov S din.
V	letu 1966 je bilo vloženo 20,830.558 S din in dvignjeno 5.215.281 S din, izdano 52 knjižic in 5 hranilnikov.
V	letu 1967, zaključno z majem mesecem, je bilo vloženo že 15,586.612 S din in dvignjeno 1,612.600 S din.
Poleg vlog, ki jih varčevalec lahko dviga kadarkoli neomejeno, so tudi vezane vloge na eno ali več let. Pri vezanih vlogah varčevalci sodelujejo tudi v nagradnem žrebanju.
Za nakup stanovanj ali raznih adaptacij na hišah banka daje
ugodne pogoje pri varčevanju v ta namen. V kolektivu je 42 takih varčevalcev, ki imajo na vloženih knjižicah zaključno z majem mesecem 14,395.640 S din.
Razen varčevanja pri Mestni hranilnici ljubljanski vlagajo varčevalci svoj prihranjeni denar tudi pri drugih bankah in poštah. V izkazanih podatkih niso zajeti varčevalci, ki osebno nosijo prihranke v banko.
Tako lahko rečemo, da so tudi člani kolektiva Papirnice Vevče varčni in razumni.	T. V.
SVETOVNI REKORD V VELIKOSTI PAPIRNEGA STROJA BO ZNOVA PRESEŽEN
VEVČE, JUNIJA — Tokrat na širino 9855 mm! Catawba Bowater Carolina Corp. v Južni Carolini (ZDA) je naročila pri firmi Beloit največji papirni stroj na svetu, ki bo začel obratovati proti koncu leta 1968. Nov papirni stroj je skonstruiran za hitrost 920 m/min. Letna proizvodnja bo znašala 180.000 ton. Samo sito bo dolgo 53 m in bo postavljeno 3,9 m visoko. Sušilni valji bodo imeli premer 1830 milimetrov, premer navijalne-ga aparata pa bo 1525 mm. Stroj je namenjen proizvodnji roto papirja. Za sedaj dela najširši papirni stroj v Kanadi pri Rothesay Paper Corp. Ima širino 8788 mm. Vendar pa tudi Evropa ne zaostaja. Na Švedskem bo začel letos obratovati paiprni stroj s širino 9000 m. Tega pa so skonstruirali pri firmi Vouth.
Ijeno je, da je dobiček v tem času za polovico manjši kot lansko leto. Poleg drugih je tudi izmet eden od faktorjev, ki na to vplivajo. Nesmotrne pa so govorice po tovarni, češ, da so osebni dohodki manjši zaradi gradnje premaznega stroja, gradnje stanovanj	in	kopališč	itd. To ne
drži. saj vsi dobro vemo. da so plače odvisne le in samo od izdelane neto teže papirja.
Da bi bil problem izmeta res razjasnjen, je vodja analitske službe	tov. Rajar	s	pomočjo
številk	in	diagramov	prikazal
udeležencem sestanka dejansko stanje v obliki izgubljenih proizvodnih dni zaradi izmeta in izgube	na	skladih	in	osebnih
dohodkih. Številke so zaskrbljujoče in neprijetne.
Na podlagi teh podatkov je bila razumljiva izjava tehničnega direktorja ing. Igliča, češ. da na dlani vidimo, kje smo. Premalo pazimo na vsako polo, vsak košček papirja. S premajhno odgovornostjo vrednotimo kvalitetno delo. Poleg vseh težav je bistven osebni faktor. Ni trditi, povsem pa je mogoče, da namerno prikrivamo dejansko količino izmeta. Isto je z zastoji. Vedno najdemo. ali vsaj skušamo najti opravičilo za daljše zastoje, kot so po karakteristiki proizvodnje potrebni.
V razpravi o problemih izmeta so se oglašali še drugi udeleženci sestanka, vendar so nekatera izvajanja izzvenela bolj kot opravičilo, namesto kot težnja za smotrno obdelavo problema in napredka na tem področju.
Strojevodja Švare: Ta mesec bo 1 vagon izmeta samo zaradi menjav programa.
Komercialni direktor Marolt: Menjave je treba med seboj primerjati. Ali njihovo število lahko zmanjšamo? Dejstvo je, da se je asortiment skrčil. Malo menjav pomeni še v naprej prehod v specializacijo. Izločili smo že nekaj kartonov in ovojne papirje. Nasprotno pa je nujno, da povečujemo število artiklov pri tiskovnih papirjih, zaradi česar je zelo malo verjetno, da bi se število menjav bistveno zmanjšalo. Vevče so pač tovarna z razmeroma majhnimi papirnimi stroji, ki niso primerni za proizvodnjo več sto tonskih naročil iste vrste papirja, kot npr. v tovarni rotacijskega papirja. Zato moramo računati na manjša naročila. Druga stvar pa je osebni faktor, zlasti pri barvastih papirjih, kjer se dogaja, da zaradi nianse velikokrat izdelujemo eno naročilo več kot enkrat.
Delovodja Razdevšek: Ne delamo več papirja, ki ne bi bil barvan. Laik se moti, če misli, da tudi bel papir ni barvan. Zato pride do izdelav papirne snovi prav pri vsakem artiklu. Kritika leti v glavnem na nas v proizvodnji. Vemo, da plačamo za vsak kilogram papirja. Imamo veliko objektivnih težav, ki jih ne moremo odpraviti. Premalo je skrbno vzdrževanje strojev, kakor tudi merilnih in kontrolnih instrumentov. Sicer pa nam tudi cesto manjka teh aparatov, tako da pri nekaterih fazah delamo še vedno tako, kot Kitajci pred 3.000 leti. Menim, da sem dober delovodja, vendar ob pomanjkanju proizvodnih sredstev v proizvodnji ne moremo delati čudežev. Prav bi bilo, da bi tudi od tu kdo prišel (?) in nam pomagal prj proizvodnji.
Tovariš Marolt: O belili barvah smo že veliko razpravljali. Prešli smo na standardizacijo barv. V izdelavi je katalog izdelkov. Odstopamo od vzorcev, kupec pa hoče enake barve in tudi enake nianse. Barvni toni pa se ne oddaljujejo samo od vzorcev, ampak se razlikujejo celo od izmene do izmene. Kupec je gospodar na domačem in tujem tržišču.
Vodja proizvodnje Drnovšek: Mislim, da bi morala biti ta razprava globlja. Stanje se spreminja. Kriteriji so ostrejši, zato mora biti ostrejša tudi kontrola.
Dvomim, da delamo letos manj vestno kot liani, vendar so rezultati dela le polovični. Prav tako, kot vpliva na količino izmeta kvaliteta vzdrževanja strojev, vpliva tudi vestno delo papirni-čarjev. Rekonstrukcije so predrage in ne dajejo rezultatov, ki jih pričakujemo. Surovine so različne in prav zanima me, kako je s kontrolo celuloze iz Medvod. Pod enako označbo je več vrst celuloze. Ne dobimo prave lega papirja, težka je izdelava vodnega znaka. Strojna oprema ne ustreza vedno. Določen procent izmeta gre tudi na rovaš klobučevin. Res pa je, da mnoge izdelave in dodelave napravimo sami.
Ing. Iglič: Kar se tiče kvalitete celuloze je res, kar je rekel tov. Drnovšek. Trdota je visoka Tudi granulacija kaolina ne ustreza, vendar to direktno ne povečuje količino izmeta.
Tov. Marolt: Smo mojstri, da najdemo krivdo vedno drugje. Govorimo o celulozi, kaolinu in strojni opremi. Nima smisla pogovarjati se na pamet. Potrebna je kontrola in na podlagi njenih rezultatov ukrepati.
Ing. Grad: Kaolin se bistveno spreminja. Na trdoto celuloze nismo gledali. Važnejše so bile nečistoča in belina. Belina pa ne niha samo pri medvoški celulozi, ampak tudi pri celulozi iz drugili tovarn, celo pri tisti iz uvoza. Ne ustavljajmo se pri surovinah in vzdrževanju. Važnejši so drugi izvori izmeta: mokri robovi. vtiski, zatrgi, žile, neenakomernost gostote snovi ob menjavah izmene, stopnja mletja itd.
Tov. Vengust:	Energetika je
lani napravila velik korak. Pare letos ne manjka, vendar v proizvodnji zaradi tega ni bistvenega efekta. Če danes govorimo o velikih stvareh, bomo morali govoriti jutri o majhnih, ki bodo pripeljale kvaliteto do vrha. Naj omenim samo od olja umazan izmet, ki prihaja med surovine. Onesnaženi so celulozni odoadki. Strinjam se s tov. Drnovškom o potrebni kritiki zaradi reda in čistoče okoli delovnih mest. Res je, da je bilo s tržišča letos manj kritik glede kvalitete kot lani, vendar se moramo zavedati, da istočasno napreduje tudi kvaliteta papirja ostalih tovarn. Do danes od kvalitete izdelkov na domačem tržišču še nismo odstopili.
V nadaljnji razpravi o problemu preobilice izmeta so se di-skutanti precej oddaljili od same osnovne teme, tako da sestanek ni v celoti dosegel osnovnega namena. Glavno dejstvo pa je le eno, da pri proizvodnji ne smemo izločiti človeka, ne tega, ki skrbi za organizacijo, kakor tudi tistega, ki je v neposrednem stiku s strojem in delovnimi pripomočki. Naj imamo še take aparature in še tako popolne stroje, je lahko le človek tisti, ki jim pravilno streže in kontrolira lastno delo in delo svojih sodelavcev. Odkrita vprašanja in direktni odgovori so predpogoj uspešnosti. Na takih sestankih pa bi bilo treba razpravljati še o drugih rešljivih težavah. Morda bi bila potrebna delitev sestankov po delovnih področjih, kjer naj bi obravnavali probleme iz vrst dela posameznega področja.
S. R.
Poprečna vrednost točke za 12 preteklih mesecev
Od vključno junij 1966 do vključno maj 1967.
Brusilnica................2,95
Polnila in lepila .... 2,85
I.	papirni stroj .... 2,73
II.	papirni stroj .... 3.03
III.	papirni stroj .... 2,76
IV.	papirni stroj .... 2,85 Strojna dodelava .... 2,72 brez točk ur na normo . 2,96 ročna dodelava .... 2,60 brez točk ur na normo . 3,18
Energija..................2,96
Druge e. e................2,81
Skupaj podjetje .... 2,79
Nove komisije delavskega sveta papirnice Vevče
• VEVČE, JUNIJA — Na drugi redni seji DS Papirnice Vevče so predlagali člane kolektiva, ki naj bi delali v novih komisijah DS. Pri predlogu so upoštevali take ljudi, ki so seznanjeni s področji dela posameznih komisij. Člani DS so bili mnenja, da je predlog pravilno sestavljen in potrdili naslednji sestav komisij:
I.	Komisija za sprejem in razporeditev delavcev:
1.	Andrej Pirkmaier
2.	Franc Nemec
3.	Ing. Andrej Grad
4.	Srečko Arko
5.	Albinca Potočnik
II.	Komisija za družbeni standard:
1.	Ljubo Zabukovec
2.	Leopold Gorše
3.	Ada Babnik
4.	Miha Prusnik
5.	Ciril Klešnik
6.	Alojz Trtnik
7.	Vera Gašperšič
III.	Komisija za HTV
1.	Ing. Franc Vide
2.	Franc Hribar 3'. Viktor Penca
4.	Ivan Sotlar
5.	Janez Vidergar
IV.	Komisija za požarno-civilno varnost in prometno varnost:
1.	Mirko Jeriha
2.	Ivan Leben
3.	Ado Velepič
4.	Lado Fležar
5.	Lado Kompare
V.	Komisija za nagrajevanje:
1.	Karel Žabjek
2.	Janez Preši
3.	Ing. Zoran Pirc
4.	Andrej Cerček
5.	Roman Sevšek
6.	Rihard Gorše
7.	Fani Tesner
8.	Ing. Peter Jerina
VI.	Komisija za ugotavljanje in kršitev delovnih dolžnosti:
1.	Božidar Cop — predsednik
2.	Franc Brinšek — član
3.	Franc Cerk — član
Namestniki:
1.	Maks Krpan
2.	Franc Fras
3.	Lado Fležar
VII.	Stanovanjska komisija:
1.	Betka Lukec
2.	Bogo Kokalj
3.	Anton Mahkovec
4.	Ivan Miklavž
5.	Franc Udvanc
6.	Ivan Jeriha
7.	Miha Bohorč
VIII.	Komisi ja za nabavo in odpis invent. in pom. materiala:
1.	Lado Trajkovič
2.	Nace Zajec
3.	Ciril Potočnik
IX.	Komisija za nabavo in odpis osnovnih sredstev:
1.	Ing. Franc Vide
2.	Ing. Franc Jozelj
3.	Tone Beličič
4.	Ing. Marjan Urek
5.	Silvo Razdevšek
6.	Ivan Suvorov
7.	Ivan Kolar
X.	Komisija za tehnične izpopolnitve:
1.	Ing. Peter Jeriha
2.	Ing. Božo Iglič
3.	Ing. Andrej Grad
4.	Ing. Zoran Pirc
5.	Franc Rajar
6.	Ing. Stane Bonač
7.	Janez Preši
Naj ostane še naprej v tovarni!?
VEVČE, JUNIJA — V zapisniku seje DS beremo:
»DS je obravnaval predlog komisije za,1 ugotavljanje kršitve delovnih dolžnosti za izključitev iz delovne skupnosti tovariša xy (imena ne navajamo) zaradi hude kršitve delovne dolžnosti po 11., 15. in 16. točki 11. člena pravilnika o delovnih razmerjih Združenih papirnic Ljubljana. 2a izključitev tov. xy iz de-
Stroški za premazni stroj
VEVrCE, JUNIJA — Za premazni stroj in pripadajoče naprave smo doslej namenili 200,000.000 S din. Od tega nam je posodila tiskarna »Jože Moškrič« 60,000.000 S din.
Težave z izvozom na Bližnji Vzhod
VEVČE, JUNIJA — Kot je razvidno iz gradiva 2. redne seje UO, je stanje na domačem tržišču za papir nespremenjeno, le zahteve po kvaliteti so vedno večje. Nastopile pa so ovire pri izvozu, ker gre precej naših izdelkov skozi Sueški prekop, kjer je tranzit zaradi nastale vojne v arabskem svetu nemogoč. Prizadevamo pa si, da bi ostali na isti izvozni ravni kot doslej. Da bi se stvar kakorkoli uredila, je UO odobril tovarišu direktorju, komercialnemu direktorju in vodji izvoznega oddelka tovarišu Romanu Sevšku potovanje v Italijo. Tam naj bi se pogovarjali o nastali situaciji, ki je nastala na zunanjem tržišču in jo najprimerneje rešili. Rezultati razgovorov niso bili posebno rožnati. Nobena ladja noče prevzeti tovora za plovbo v to smer. Za prevoz blaga, ki bi šel okoli Afrike, bo moral prodajalec plačati cd 10 do 17, v nekaterih primerih pa tudi 25 Vr več. Ladje, ki so stale v tržaškem pristanišču, so večinoma izplule v druge smeri, nekatere pa še čakajo, da se bo položaj razčistil. Tudi nekaj naših pošiljk čaka v pristanišču na odrešitev.
lovne organizacije je glasovalo 17 članov DS, 10 članov DS pa proti izključitvi, zato ostane imenovani še nadalje v delovnem razmierju.«
Čudimo se taki odločitvi članov DS. Če je DS imenoval svojo komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, ji je s tem dal verjetno tudi potrebno zaupanje. Komisija je ravno pri tem kršilcu delovne dolžnosti imela posebne težave ki ga večkrat klicala na odgovornost. Kazni zanj je postopoma izrekala sprva zelo milo, čeprav so bili že pri prvi prijavi zoper kršitev delovne dolžnosti dani vsi pogoji za najhujšo kazen. Neopravičeni Izostanki od dela, prihajanje na delo v pijanem stainju, skrivanje 'po kotih in spanje med delovnim časom, nepravilen odnos do predpostavljenih in sodelavcev, da ne govorimo o ukrepih, ki jih je nad kršiteljem iz-
vajala tudi notranja uprava, so dejanja, ki kršitelja dovolj okvalificirajo in so dale komisiji vso pravico za izrek majhujše kazni, tj. predlog delavskemu svetu za izključitev iz delovne skupnosti.
Če nekateri člani ob takem primeru glasujejo proti izključitvi, potem lahko menimo, da niso doumeli bistva svojega poslanstva v samoupravnih organih in da so dovolj neodgovorni člani delovne skupnosti. V takem primeru ne gre za socialni moment ampak za potrditev potrebne discipline nas vseh, na ukrepanje zoper nastale škode zaradi takega odnosa do dela in delovne skupnosti. Biti mil in usmiljen je res poizitivna in potrebna človeška vrlina, ki pa ni na mestu, kadar nasprotna stran tega noče sprejeti, kadar gre ukrep na škodo celote zaradi vzgojnega in materialnega momenta.
Janez Burnik — vajenec, oddaja glasovnico za DS tovarne
Razstava tiska in papirja v Diisseldorfu
DRUPA 19 67
Volilni odbor na volišču za volitve DS (od leve proti desni): Mihovec Andrej, član, Jakob Gaber, predsednik, Dobnikar Gregor — član
DARMSTADT, JUNIJ — Že petič so se odprla vrata največje evropske razstave papirne in grafične stroke. Tokrat je bila ta razstava od 26. maja do 8. junija v Diisseldorfu, Obiskovalci celega sveta so se zbrali te dni tukaj, da si ogledajo, kaj jim je prinesla tehnika novega ma tržišče. Ker je taka razstava vsakih pet let, je bila še toliko bolj zanimiva in privlačna v svojem bogatem asortimentu razstavljenih strojev ter njihovih izdelkov.
Res, da tukaj niso bili razstavljeni stroji za izdelavo papirja, pač pa njihovi zdelki ter stroji za predelavo teh izdelkov. Dva
dodajane avtomatično glede na položaj jezička tehtnice^ Tovarna Simon Waldron pa je razstavila premazovalno napravo ter laboratorijski heliocoater, kjer se je posebno izkazala z velikim napisom:	Prodano v Združene
papirnice Ljubljana.
Od merilnih instrumentov je razstavila tovarna Lippke novo stikalno omaro za svoj merilec vlage ter gramature, ki je narejena na principu vgrajenih elementov, tako, da jo tudi strojevodja lahko sam1 popravi. Preko stikala, ki ima 16 pozicij, se ugotovi, na katerem mestu teče napačen tok, ter na tem mestu zamenja ploščo, na kateri so posa-
MEDVODE, MAJA — Volivec N urija Abdič je izpolnil dolžnost samoupravljavca ter odhaja z volišča!
največja nemška proizvajalca ka-landrov Bruderhaus ,in Kleine-wefers sta prikazala svoje izdelke v naravni velikosti. Tako je Kleineivefers prikazal svoj ka-lander z 10 valji s hidro-pnev-matičnim naravnavanjem tlaka, plavajočim zgornjim in spodnjim valjem ter avtomatičnim pnevmatičnim naravnavanjem vleka.
Firma Geobel je razstavila zanimiv stroj za rezanje papirnih zvitkov, gnan z brez,stopenjskim hidravličnim motorjem, s katerim se lahko naravnava hitrost navijanja z naj večjo občutljivostjo od nič do polne hitrosti.
Firma Jagenberg je razstavila prečni rezalec, pri katerem so delovne operacije nadzorovane z digitalnim sistemom. Od proizvajalcev strojev za premazne papirje sta se najbolj izkazali tovarni ECK in Simon Waldron. Tovarna ECK je prikazala kompletno mapravo, od priprave do premaza, premazovalnih naprav do sušilne naprave. Zanimiv je način priprave premaza, pri čemer je postavljen gnetilec s pogonom vred na tehtnico ter je tako potrebna samo ena tehtnica, kjer so posamezne komponente
mezni upori ter transistorji, pr,i-spajkani v tiskani vezavi. Seveda so zato potrebne te plošče v rezervi, kar pa se pri več enakih merilcih v obratu gotovo izplača. Zanimiv je tudi mali laboratorij-
ski aparat za hitro določevanje vlage ter poleg drugih aparatov, nova elektronsko-optična in di-električna sortirna naprava za papirne formate.
Firma Vacuuinatik je prikazala svoj prevozni števni aparat za štetje papirja direktno s palete, ki na vsakih 100, 250 aiR 500 listov zatakne listič, ter se tako lahko celotno paleto papirja, seveda prej pregledano, samo še zavija v rise. S svojo zmogljivostjo, ko v nekaj minutah pre-šteje celo paleto papirja, ter označi z lističi, prihrani tako delo številnih števk, ki na ta način v moderni papirni dvorani niso več potrebne.
Zanimiv je bil pogled na maketo tovarne Cartiera del Solle, Sora v Italiji, ki je poleg makete, prikazala tudi številne slike svojega modernega obrata, zgrajenega pred dvema letoma. Poleg prvega stroja, ki dnevno proizvede nad 100 ton najfinejših tiskovnih papirjev in pri katerem so delovne operacije vodene z elektronskim računalnikom, ter nato papir oplemenitijo iz E C K premaznim strojem, sedaj dokončujejo montažo še drugega popolnoma enakega papirnega stroja-
Veliko pozornost sta ma razstavi vzbudili tovarni papirja Silil iz Švice ter Feldmuhle iz Nemčije. Prva s svojim sintetičnim papirjem syntosyl ter druga s sintetičnim papirjem za obleke, ki bo končno le uresničila sen ženskega spola, da bodo lahko v bodoče hodile vsak dan v drugačni obleki.
Na splošno je bilo opaziti na razstavi kar največje stremljenje k avtomatiki, boljši kvaliteti izdelkov ter ekonomičnosti, tako da je s svojimi razstavljenimi predmeti res izpolnila pričakovanja obiskovalcev.
Ing. Janez Hribar

MEDVODE, MAJA — V jutranjih urah je bila na volišču tudi taka
vrsta volivcev!
Kakšne lastnosti premaznega papirja si želijo tiskarji
VEVČE, JUNIJA — Vsi vemo, kakšno vlogo ima tisk v vsakdanjem življenju. Vendar sedaj ni več važno samo tiskanje na kakršenkoli papir, ki v marsičem prispeva, da je končni izdelek lepši. Tiskarji sicer pravijo, da je možno tiskati na vsak papir, vendar pa dober tisk zahteva svoje. Tiskar in njegov stroj sta tesno povezana in hočeta od proizvajalca papirja izdelek s čitn manj napakami, ki bo dal na koncu dober rezultat. Napake, kot so močne barvne usedline, na-splošno slaba porazdelitev barvila, različna odrgnjenja itd., slabo vplivajo na tiskanje. Papir mora imeti mnogo dobrih lastnosti npr. gladkost, sijaj, belino. Da bi zmanjšali napake v papirju, se sodobna industrija papirja zateka k premaznim papirjem, ker se da z njimi doseči izredno živ in lep tisk. Za to predelavo SO1 potrebni stroji, s katerimi nanašamo premazno maso na papir.
Zelo važen sestavni del premazne mase je vezivno sredstvo, ki ga je 10—50'Vo. Veliko se uporablja škrob, ki je poceni in z
z oksidacijo, obdelavo s kislino, ali z dekstrinizacijo, pri čemer se molekule razbijejo in škrobna jedra pri raztapljanju bolje izpadejo. Iz tega sledi, da imamo v raztopini manjše delce in manjšo viskoznost.
Koliko vode se b0‘ vezalo na škrobno molekulo? Pri tem igra najvažnejšo vlogo struktura raztopljenega škroba. Tako npr. škrob, ki slabo dispergira, to se pravi, da njegove molekule razpadejo v komaj vidne kosme, veže glede na svojo gobasto strukturo mnogo vode, vendar so njegove molekule zaradi svoje kemične strukture zmožne tvoriti micelije, s tem pa vežejo nase vedno več vode.
Možno pa je, po pravilni izbiri škrobne vrste, z zaetrenjem oz. z zaestrenjem škrob tako modificirati, da je glede na papir, na dano premazno formulo in premazno metodo prodiranje škroba v papir optimalno in zadostuje za določeno odpornost proti trganju minimalna količina škroba, kar ima ugodne posledice tudi za druge tiskovne lastnosti.

Južna stran premazne zgradbe v maju 1967 (foto Ocvirk)
njim lahko dobimo lep in enakomeren premaz.
Proizvajalci škroba imajo možnost, da s kemično in fizikalno-kemično predelavo priredijo lastnosti škroba tako, da le-te najbolj ustrezajo zahtevam, ki jih postavlja tisk. Na dober tisk zelo vplivajo naslednje lastnosti: odpornost proti trganju, gladkost, sijaj in belina. Kako pa se obnaša škrob kot vezivno sredstvo v premazni masi glede na te lastnosti, pa bom opisala v tem članku.
Če predpostavimo, da so papir, pigment in način premazovanja trdno določeni, torej, da so konstantne količine, potem je za odpornost proti trganju pomembna:
—	penetracija (prodiranje) vezivnega sredstva v papir,
—	disperzija vezivnega sredstva v raztopini,
—	adhezija vezivnega sredstva na pigment in papir, kot tudi sama kohezija v vezivnem sredstvu.
Od količine vezivnega sredstva je odvisna odpornost proti trganju, pri čemer se z večjo količino vezivnega sredstva poveča tudi odpornost proti trganju.
Penetracija (premikanje) vezivnega sredstva tudi zelo vpliva na odpornost proti trganju. Kolikor bolj prodira vezivno sredstvo v papir, toliko manj ga ostane v premaznem sloju, da bi vezalo pigment in obratno. Vpojnost škroba je odvisna od zmožnosti potovanja škrobnega delčka, obdanega z vodnim plaščem skozi maso.
Če opazujemo surov papir in sestavo premazne mase, neodvisno od škroba, bodo škrobni delci tem bolj mobilni, čim manjši so in kolikor manj vode je zvezane z njimi.
Določeno velikost škrobnega delca lahko dosežemo s • kemično' obdelavo škrobne molekule npr.
Uporabimo npr. v premazni masi kot vezivno sredstvo oksidiran škrob, ki ga raztopimo prej, preden ga dodamo pigmentni disperzijski razstopini. Škrob damo v mrzlo vodo in mešanico segrejemo na 90° C. Med stalnim mešanjem držimo to temperaturo še 20 minut. V premazni mešanici, ki vsebuje 20 a/o oksidiranega škroba, preračunamo na pigment, se pojavi retencija vode po 22 sekundah. Če pa kuhamo oksidiran škrob z direktno paro in pri visokem pritisku in napravimo, potem isto premazno maso, se pojavi retencija že po 3 sekundah.
V prvem primeru, ko smo kuhali na normalen način, škrob ni razpadel popolnoma in raztopina je bila sestavljena iz mikroskopsko majhnih kosmičev, ki vodo dobro ^adržujejo. V drugem primeru pa je škrob mnogo bolj razpadel, celo do posameznih molekul, ki pa vode ne zadržujejo tako dobro. Posledica tega je, da je v drugem primeru prodiranje škroba v papir intenzivnejše, zaradi česar pa je tudi odpornost proti trganju mnogo manjša.
Če isto ponovimo s škrobnim etrom, ki zaradi svojega etmega števila že pri normalni kuhalnr metodi dobro razpade, potem razlika med vodno retencijo prve in druge metode ni tako velika. Ravno tako tudi ni razlike v odpornosti proti trganju na papirju, pripravljenem s tema premaznima mešanicama.
Kot vidimo, je vodna retencija dobro dispergiranega etra visoka, kar pripisujemo mioelami strukturi tega škrobovega derivata v raztopini.
Podobno daje idealne rezultate tudi škrobni ester.
Disperzijsko število vezivnega sredstva je ravno tako važno za odpornost proti trganju. Čisto jasno je, da ima škrob, ki v raz-
topini molekularno razpade, večjo površino^ in tako bolje veže pigment, kar ima za posledico tudi večjo odpornost proti trganju.
Adhezija vezivnega sredstva na pigmentu ali na papirnih vlaknih, kot tudi kohezija v samem vezivnem sredstvu, je v mnogočem odvisna od polarrtete posameznih komponent. Vendar pa merjenje vpliva adhezije in kohezije na odpornost proti trganju ni izvedljivo, ker pri spremembi polaritete škroba istočasno nastopijo tudi spremembe drugih fizikalno-kemičnih lastnosti.
GLADKOST
Gladkost premaznih papirjev je v prvi vrsti odvisna od glad-kosti surovega papirja. Nadalje vplivajo še: način premaza, teža premaza in tekočinske lastnosti, kot retencija vode premazne mase.
Vs>e lastnosti, ki vplivajo na gladkost, so v veliki meri odvisne od škroba, njegove strukture, od razmerja:	škrob, pigment,
vlažnost, premazne mase itd.
Prenizka retencija vode pri vseh premaznih načinih vpliva na gladkost papirja. Poskusi so pokazali, da na papirju, ki vsebuje 15—20% škroba, vezanega na pigment, nastanejo na zvitkih znatna znamenja na markiranje, ki so pri manjši vsebnosti škroba še bolj vidna.
Vzrok tako močnim markiranjem je nizka retencija vode papirne mase nasproti papirju, ki je zelo vpojen. Ce povečamo količino vezivnega sredstva, nastopi le znatno izboljšanje.
Gladkost lahko izboljšamo na različne načine. Vzamemo npr. manj vpojen papir, ki je bolj klejen, zaradi tega pa pride do neenakomernega prodiranja vezivnega sredstva v papir, kar povzroči nepravilnosti v gladko-sti papirja. Če količino vezivnega sredstva povečamo, se to pozna na poroznosti premaza, ki postane prenizka.
Možno je tudi, da nadomestitno oksidiran škrob z dobro disper-giranim škrobom, npr. z dekstri-nom, kar pa ima za posledico manjšo vezivno moč in s tem manjšo odpornost proti trganju.
POROZNOST
Poroznost premaznih papirjev je v veliki meri odvisna od poroznosti premaza. Razen tega je odvisna tudi od pigmenta, oz. od razmerja količin pigmenta nasproti vezivnemu sredstvu v premaznem sloju. Pri uporabi škroba kot vezivnega sredstva so film tvoreče lastnosti zelo pomembne za poroznost premaza. Pri isti količini v premaznem sloju je poroznost toliko manjša, kolikor boljše so film-tvoreče lastnosti
Gradnja nove ceste pred upravnim poslopjem na Vevčah
Škroba. Te lastnosti so odvisne od disperzijskega števila in od viskoznosti škroba in sicer se izboljšajo, če se disperzija in viskoznost povečata.
SIJAJ
Sijaj premaznega papirja je odvisen, razen od kalandriranja, tudi' od debeline premaznega sloja, od vrste pigmenta, od vrste in množine vezivnega sredstva in ravno tako tudi od surovega papirja.
Glede na vrsto škroba- lahko rečemo, da je pri škrobnih vrstah, ki v raztopini dobro dispergira j o, film boljši in s tem tudi sijaj premaznega papirja. Ravno tako je zelo važen čas in način kalandriranja.
BELINA
Belina je, razumljivo, odvisna od barve papirja, od pigmenta in od ostalih dodatkov v premazni masi. Kolikor bolj je škrob molekularno raztopljen, to je, kolikor bolje dispergira, toliko bolj bel je premaz. Jasno pa je, da je belina odvisna tudi od barve škroba, vendar pa ima disperzijsko število močnejši vpliv. Tako dosežemo z belo škrobno moko z majhnim disperzijskim številom manj bel premaz, kot pa z rumenkasto moko z dobrim disperzijskim številom.
Te lastnosti, ki sem jih opisala na tem mestu, imajo važno vlogo pri premazovanju papirja, vendar pa moramo upoštevati še
mnogo drugih ravno tako važnih lastnosti, npr. odpornost proti vodi, velikost por, njihova porazdelitev itd. Ravno tako lahko uporabimo tudi druga vezivna sredstva, sama ali v kombinaciji s škrobom in z njimi lahko dosežemo izredno dobre premaze.
Upam, da sem s tem opisom podala neko splošno sliko kemičnih, oziroma fizikalno-kemičnih lastnosti, ki jih mora imeti škrobni derivat, da z njim dosežemo dobre tiskovne lastnosti premazanega papirja.
Ing. M. Žemva
Končan je pripravljalni tečaj
VEVČE, JUNIJA — Skoraj štirimesečni pripravljalni tečaj za vpis v poklicno papirniško šolo. oddelek za odrasle je končan. Od na začetku vpisanih 29 kandidatov, jih je že med potekom tečaja odpadlo dvanajst. Nekateri so opustili učenje zaradi neresnosti, in niso pouka redno obiskovali, tudi kadar jih delo ni zadrževalo. Drugi pa so mislili, da je dovolj, če fizično prisostvujejo predavanjem, brez večjega sodelovanja ali celo načrtnega učenja doma ob prostem času. Ta miselnost jih je seveda presenetila ob poskusnih nalogah in ocenjevanju.
Izpitno nalogo, sestavljeno po predmetih, ki so bili za tečaj predpisani, je pisalo 1? kandidatov. Uspešno je nalogo napravilo 15 tečajnikov, dva pa sta imela popravni izpit. Upajmo, da bosta tudi ta dva z naknadnim delom uspela.
Ob zaključku so tečajniki pre-
jeli potrdilo, na podlagi katerega imajo pravico do opisa o poklicno papirniško šolo za odrasle. Da pa bi imel zaključek pravo obeležje, so imeli tečajniki še strokovno ekskurzijo o papirnico Količevo, potem so na lastne stroške napravili še izlet na Veliko planino.
Pod vodstvom tovariša Marjana Černeta so si ogledali novosti te naše papirniške sosede. Zlasti so jih zanimale razlike med našo in njihovo proizvodnjo in pa izdelava kartonov. Ob dobri in skrbni razlagi vodiča, bo marsikaj koristnega ostalo za uk tehnologije o predstoječi poklicni šoli.
Velika planina je bila za večino pravo doživetje. Niso se še peljali z žičnico in tudi na katerikoli višji točki naših obrobnih gora še niso bili. Zato je bilo zadovoljstvo vseh razumljivo in poplačan trud, ki je bil za uspešno končanje tečaja potreben.	S. R.
Končali so osmi razred
KOLIČEVO, JUNIJA - V šolskem letu 1966/6? so se nekateri naši delavci opisali o osnovno šolo za odrasle in so o juniju letos uspešno končali pouk. Pouk je bil v popoldanskem času v tovarni, vodili pa so ga učitelji osnovne šole Radomlje. Pogoj za opis v to šolo je bil uspešno končan šesti razred osnovne šole. Ta pogoj je o našem podjetju izpolnjevalo 28 delavcev (šlo je predvsem za delavce, zaposlene v izdelavi papirja in kartona), dejansko se jih je vpisalo 18, uspešno pa je razred končalo 10 delavcev. Precej nerazumljivo je, da je bilo tako slabo zanimanje za to šolo. saj je to bila zadnja priložnost, da se v enem šolskem letu končata dva razreda osnovne šole. Zlasti še zato, ker so vsi Usti, ki so izpolnjevali pogoje za vpis, mlajši ljudje, pred katerimi je še dolga delovna doba. Seveda je šolanje terjalo povečan napor in odpoved prostemu času in še marsičemu drugemu, toda ljudska modrost ne pravi zastonj, da se brez muje še čevelj ne obuje. Tudi tistim, ki so do konca vztrajali, ni bilo lahko, pa so le vzdržali. Danes so lahko zadovoljni, ker je njihov trud poplačan z uspehom. Z dokončanjem osnovne šole so se jim vrata odprla o ose poklice. Seveda je naša želja, da se jeseni vpišejo o poklicno papirniško šofo, ker smo jim s tem namenom tudi omogočili šolanje, njihova stvar pa je, da se odločijo.
Vsem, ki so uspešno končali osnovno šolo, iskreno čestitamo in želimo obilo uspehov pri nadaljnjem šolanju, vsem predavateljem šole Radomlje in Delavski univerzi Domžale pa iskrena hvala za trud in sodelovanje.	M. L.
Nekaj novih metod službe za varstvo pri delu v delovnih organizacijah
VEVČE, JUNIJA — Strokovnjaki menijo, da je varstvo pri delu v zadnjih letih zaznamovalo nekatere pomembne razvojne faze. Tako npr. je organizacija nosilec izvajanja varstva pri delu. Kasneje najdemo v prvem zakonu o delovnih razmerjih iz leta '1957 določilo, s katerim se postavlja varstvo pri delu kot obveznost sleherne delovne organizacije, kar vsekakor pomeni znaten poudarek in napredek v razvoju varstva pri dedu. Se bolj viden napredek pa nam prinaša nova zvezna ustava iz leta 1963, ki pravi, da je vsakemu delovnemu človeku zagotovljena pravica do osebne varnosti ter do zdravstvenega in drugega varstva pri delu. Poleg tega ustava določa, da samoupravljanje v delovni organizaciji obsega tudi pravico in dolžnost, da delovne organizacije same urejajo in organizirajo ter zboljšujejo pogoje za svoje delo.
Prav na načelih, ki jih nakazuje zvezna ustava, je bil izdelan temeljni zakon o varstvu pri delu iz leta 1965 in kasneje tudi republiški zakon o varstvu pri delu. Po teh načelih in konceptih varstva pri delu so odslej delovne organizacije, dolžne,
šanja, ki neposredno vplivajo na varstvo pri delu. Omejevati se ne bomo smeli samo na tehnično varstvena vprašanja, temveč moramo gledati na celotno kontrolo, ki bo zajemala tudi vprašanja medicine dela, psihologijo dela, socialno problematiko ipd.
Na izvajanje varstva pri delu je treba gledati kot na živ organizem, ki je v nenehnem gibanju in dopolnjevanju. Ta mehanizem je v stvari nujna medsebojna povezava: človek - zaščita -delovne priprave in naprave, oz. sami tehnološki postopki. Med človekom pri delu in delovnimi sredstvi so bolj ali manj očitne nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare, kar papirno industrijo še bolj prizadene. Vse te potencialne nevarnosti moramo še naprej odkrivati in jih z ustreznimi ukrepi odpravljati. Za odkrivanje vseh nevarnosti pa je potreben ustrezen posluh in dar opazovanja, predvsem pa sodelovanje vodilnih oseb v proizvodnji s službo zdravstvenega in tehničnega varstva.
Še bolj skrbno kot doslej bomo morali skupaj analizirati vse nezgode in obolenja, ki so v zvezi z delom. Natančna raziskava
m •
Higiena in red v garderobi I. PS
—	da v celoti in v skladu s predpisi o varstvu pri delu izvajajo varstvo oseb na delu in
—	da tudi same kontrolirajo, če se varstvo pri delu izvaja skladno z zakonitimi predpisi.
Delovne organizacije so torej na podlagi teh določil tudi odgovorne za izpolnjevanje teh dolžnosti. Za kršitve ali opustitve teh dolžnosti so po zakonu predvidene občutne denarne kazni, ki istočasno zadenejo delovno organizacijo in odgovorno osebo, ki je napravila prekršek.
Kot sem omenil, bodo morale delovne organizacije same opravljati tudi kontrolo, kako njihove odgovorne osebe v posameznih obratih izvajajo varstvo pri delu. Oba zakona o varstvu pri delu prepuščata delovnim organizacijam. kako si bodo uredile to notranjo kontrolo. Vsekakor bo morala biti ta kontrola na taki kvalitetni ravni, da bo lahko z zadostno strokovno avtoriteto, predvsem vodilnih delavcev, ugotavljala vse morebitne nepravilnosti in napake pri izvajanju varstva pri delu.
Notranja kontrola bo morala usmerjati svoje delo predvsem na tista mesta, za katera se bolj ali manj očitno ve, ali samo domneva, da v mehanizmu samega izvajanja varstva pri delu še ni vse v redu. Med takimi znaki bodo npr. značilni pojavi poškodbe pri delu, obolenja ali drugačne zdravstvene okvare, nenadni izredni dogodki, ki so se končali brez posledic ipd.
Notranja kontrola se bo morala predvsem poglabljati v vpra-
nezgod pride danes še toliko bolj do veljave, ker sami plačujemo nadomestilo OD do 50 dni tudi za primere poškodb pri delu. Proti odgovornim osebam in krivcem nesreč pri delu in obolenj v zvezi z delom se bodo morale uporabiti tudi kazenske sankcije.
V četrti točki 60. člena temeljnega zakona o varstvu pri delu je določeno, da mora delovna organizacija odrediti postopek in način, kako naj se delavci seznanjajo z delovnimi pogoji in nevarnostmi, ki so zvezane z delovnim mestom oz. z delom že ob vstopu na delovno mesto ali ob premestitvi, ter kako naj se poučujejo in vzgajajo iz pred-
meta varstva pri delu, kako naj se primerja in razširja znanje iz te snovi med zaposlitvijo. Tako npr. bomo vsi vodilni v papirnici Vevče morali do novega leta napraviti poseben izpit iz varstva pri delu. za visokokvalificirane, kvalificirane in druge delavce pa nameravajo v jesenskem in zimskem času prirediti dvo- do tridnevne seminarje, ki se bodo vsako leto obnavljali, tako kot to zahteva republiški zakon.
7. člen republiškega zakona o varstvu pri delu določa, da mora delovna organizacija opraviti občasne preizkušnje, ali so osebe, ki opravljajo, vodijo ali nadzorujejo dela, pri katerih je nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare večja, zadosti usposobljene za varno upravljanje, vodenje in nadzorovanje takih del. Torej je republiški zakon točno določil, kdo je dolžan opravljati občasne izpite oz. preizkuse o varstvu pri delu. Pri nas to velja predvsem za vse delovodje, izmenske vodje, strojevodje. vodje priprave snovi, mojstre oddelkov in drugo nadzorno osebeje. V smislu novega zakona te osebe ne bodo mogle biti oproščene teh obveznosti.
Po novem zakonu bo morala služba varstva pri delu svojo dejavnost sistematično usmerjati tudi na razne posredne vplive zunaj delovne organizacije. Temu področju se je do sedaj posvečalo zelo malo pozornosti. Vse statistike namreč kažejo, da se veliko nezgod pripeti na poti na delo in z dela. Neverjetno veliko poškodb ali zdravstvenih okvar pa se pripeti tudi na domu in poškodovanci skušajo večkrat to prikazati, kot da so se poškodovali pri delu.
Na poškodbe pri delu imajo svoj vpliv tudi morebitne neurejene domače razmere, zaradi katerih prihajajo posamezniki na delo nepripravljeni, utrujeni in nezbrani, kar vse zmanjšuje psihično koncentracijo pri delu, ki je v papirni industriji nujen pogoj za varno delo. Ako bomo imeli vse te zunanje vplive pod ustreznim nadzorstvom, bomo gotovo preprečili marsikatero nesrečo pri delu.
Po zahtevah in smernicah za bodoče delo na področju tehničnega in zdravstvenega varstva pri delu, se bo stanje pri delu v doglednem času moralo izboljšati. Mislimo, da so vsi pogoji podani, da celotno varstvo krene na kvalitetnejše poti in da lahko pričakujemo v prihodnih nekaj letih predvsem boljše rezultate in zmanjšanje poškodb pri delu.
J- v.
Dopisujte v
MAŠE DELO
• ' -
Razkladale! lesa, ki opravljajo delo brez čevljev z zaščitno kapico. Mojstri! Zavedajte se posledic v primeru nesreče!
To je skladišče celuloze. Precej nosilnih stebrov je več ali manj že poškodovanih. Razkladale!, ali se zavedate odgovornosti in posledic?
Kje je prostor za izhod v primeru požara? Prenatrpani delovni prostori in previsoko zložen material predstavljajo možnost težkih obratnih nesreč
Andrej Knific — upokojen
MEDVODE, MAJA - V mesecu maju je zapustil kolektiv v 5?. letu starosti tov. Andrej Knific — VK zidar-ša-moter, ker odhaja v zasluženi pokoj. V tovarno je prišel decembra 1936. ter delal v njej ose do svoje upokojitve. Bil je marljiv in prizadeven delavec, ki se nikoli ni branil še tako težkega dela, ter je vsako zaupano nalogo vestno izpolnil.
Že s 16 leti je moral na delo, zgodaj je okusil pomanjkanje ter težke delovne pogoje pri bivših delodajalcih. Ob odhodu nam je pripovedoval o razmerah včasih in delal primerjave z razmerami ter delovnimi pogoji delavcev danes. Med NOB je aktivno sodeloval kot aktivist in borec, zaradi težke bolezni pa je moral na zdravljenje.
Ob odhodku v pokoj nam je poln življenjske energije in ži-lavosti zatrjeval, da se v pokoju ne bo dolgočasil, ker ima polne roke dela doma na majhni kmetiji, poleg tega pa bo moral še tu in tam prijeti za zidarsko orodje.
V imenu kolektiva mu želimo, da bi še mnogo let užival zasluženi pokoj!
Občinske sindikalne športne igre
KOLIČEVO, MAJA — Kot vsako leto, tako je Občinski sindikalni svet v sodelovanju s športnimi delavci iz podjetij tudi v letošnjem letu organiziral tekmovanje za pokal občinskega sindikalnega sveta. Tekmuje se v nogometu, šahu, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju, odbojki in atletiki. Športne igre so se te dni že pričele in bodo trajale do konca poletja.
Prvi so izmed naših športnikov nastopili nogometaši in to v prvem kolu na igrišču v Ihanu. Njihov nasprotnik je bila ekipa Mlinostroja, ki je že trikrat zmagala. Papirničarji, ki so letos nastopali brez nekaterih stalnih igralcev, so prvo tekmo izgubili z minimalnim rezultatom 0 : 1. Ce bodo tudi v naslednjih tekmah z Induplati, Tosamo, ŽKI in STUGS ter Tokom igrali tako požrtvovalno, bodo prav gotovo zavzeli mesto nekje v sredini lestvice.
Boljšo uvrstitev kot nogometaši bodo po našem pričakovanju dosegli kegljači, ki so vse leto redno trenirali in nastopali, ter igralci namiznega tenisa, ki so dosegli v zadnjem času nekaj dobrih rezultatov. Tudi od šahi-stov, ki so bili že trikrat zapovrstjo občinski prvaki, pričakujemo v letošnjem letu enak 'rezultat. Nekoliko slabšo uvrstitev pričakujemo v letošnjem letu od naših atletov in to zato, ker so nekateri najboljši pri vojakih.
O poteku tekmovanja in doseženih rezultatih bomo poročali v prihodnji številki našega lista.
Poleg tovornih dvigal v II. nadstropju so v stropu luknje, ki predstavljajo že nevarnost zru-škov in poškodb. Kdo bo prevzel odgovornost v primeru nesreče?

Poročilo o nesrečah pri delu
KOLIČEVO, JUNIJA — Zaostreni predpisi iz varstva pri delu nas obvezujejo, da zelo resno gledamo na problem poškodb pri delu. Ko bodo vsi zaposleni delavci, zlasti pa organizatorji dela, posvetili varstvu pri delu vso pozornost, bomo z gotovostjo trdili, da imamo v podjetju varno organizirano delo. Do sedaj smo imeli nesreče za slučaje, ki pridejo sami od sebe, in takega mišljenja so še nekateri delavci, predvsem na nižjih delovnih mestih. Po njihovem mišljenju se poškodbi ni mogoče izogniti in so kar osupli in užaljeni, ko je ugotovljen pravi vzrok nesreče. Običajno menijo, da se izdela analiza zato, da je krito podjetje, oziroma predstojnik. V resnici pa nam analiza pokaže, kako in zakaj je prišlo do nesreče. Res je, da je s poškodbo prizadet poškodovanec, vendar bomo morali biti strožji tam, kjer se ugotovi delavčeva krivda. To zahtevajo varnostni predpisi. 'Za nesrečo naj odgovarja tisti, ki jo povzroči, pa naj bo delavec, predstojnik ali pa podjetje. Ostrejši predpisi se že poznajo pri sami organizaciji dela, vendar to ne moremo trditi za same poškodbe. Sem in tja
Ivanu v spomin!
MEDVODE, JUNIJA — Zadnji dan v mesecu maju je tragično preminil naš delavec Ivan Žavbi, nakladalec celuloze. V tovarni je delal 14 let in to večinoma težka fizična dela. Bil je marljiv, dober in zanesljiv delavec v skupini nakladalcev, zato mu je bilo zaupano nadomeščanje vodje ekspedita, kadar je bil ta odsoten.
Ivan je izšel iz številne delavske družine ter je že v zgodnji mladosti občutil vso težo življenja, pa tudi pozneje se je moral krepko spoprijeti s težavami, ki jih je srečaval v življenju. Tudi sam je imel' številno družino, saj je zapustil 4 otroke (od 4—11 let starosti) in ženo. Zato je novica o njegovi smrti toliko bolj pretresla kolektiv in nismo mogli verjeti, da je v najlepših letih (42 let) zapustil za vedno družino in svoje tovariše sodelavce, ki so mu bili zmeraj pripravljeni pomagati.
Pokojnega Ivana bomo še dolgo pogrešali ter ohranili nanj trajen spomin!
Zahvala
Ob nenadni smrti moža in očeta Ivana Zavbi se iskreno zahvaljujemo sindikalni podružnici, upravi ter celotnemu kolektivu tovarne celuloze Medvode za vso pomoč in sočustvovanje.
Še posebno zahvalo izrekamo obratnemu zdravniku tov. Vidoviču za vso skrb in prizadevnost.
Žalujoča žena z otroki
Smlednik, 6. VI. 1967
so še primeri, ko posamezniki ne upoštevajo predpisov. To pa bodo delali le toliko časa, dokler nekdo od njih ne bo klican na odgovornost pred sodišče.
V	mesecu aprilu se je poškodoval pri delu Franc Jeras, delavec v pripravi snovi. Ker je bila zaščitna mreža nad hidrapulper-jem pokvarjena in je ni mogel sam zasukati k skladu lesovine, je poklical na pomoč sodelavca. Zaščitno mrežo so pokvarili delavci, ker so vanjo vrgli celulozno balo. S sodelavcem sta dvignila zaščitno mrežo in jo prestavila na drugo mesto. Sodelavec je prej spustil mrežo kot Jeras in mreža mu je priščipnila sredinec leve roke. Poškodba je bila lažja, Jeras pa tri dni v bolniškem staležu. Takoj po nesreči so mrežo popravili.
V	mesecu maju so se poškodovali trije delavci; dva lažje in eden težje. Reparaturni ključavničar Jakob Zanoškar je z varilnim gorilnikom topil belo kovino in se pri tem delu opekel po zapestju. Poškodba je bila lažja, v bolniškem staležu pa je bil pet dni.
Delavec pri KS I Jože Kveder je pri pričetku izdelave nove kvalitete kartona s sodelavci vpeljava! v stroj kartonski trak. Zaradi prevročega valja je trak odstopil in se zataknil za prečno ogrodje. Kveder je stopil na višji podest samo z levo nogo, desno pa je naslonil na leseno zaščito, tik nad vodilnim valjem slušilne klobučevine. Ko je segal po kartonskem traku, mu je spodetela desna noga preko roba zaščite naravnost v vstop sušilnega valja. Klobučevina mu je nogo potegnila med vroči valj in klobučevino. Dobil je opekline druge stopnje. Poškodba bi bila lahko še težja, če poleg stroja ne bi stal sodelavec, ki je v trenutku nesreče takoj izklopil ta del stroja. Pri vpeljavi traku je bil upoštevan predpis, ki pravi, da se tako delo lahko opravi samo pod kontrolo strojevodje ali delavca, ki ga on pooblasti. Kveder se ne bi ponesrečil, če bi pri vpeljavi traku stal z obema nogama na podestu. Zakaj je dal desno nogo na zaščito, nam ni znano. Jožetu Kočarju pa hvala za prisebnost, drugim pa hvala za hitro reševanje.
Janez Levec, mlinar na holand-cih, je šel po stopnicah z namenom, da požene v pogon črpalko. Pri hoij mu je spodletelo in je z desno nogo udaril na nižjo stopnico tako, da jo si je zvil v stopalu. Po vsej verjetnosti je imel na podplatu nekaj kaolina ali neko drugo spolzko snov, kar je povzročilo spodrsljaj.
Nesreča nikoli ne počiva, pravi naš pregovor. Zato moramo biti pri delu previdni, in vsako delo opraviti varno.
Po številu smo imeli letos skupaj do konca maja devet nesreč, toliko, kot v tem razdobju v lanskem letu. Želimo, da bi delali varno in da bi bilo do konca leta čim manj nesreč pri delu.
Služba za varnost pri delu
Novice s kegljišč
DOMŽALE, 8. 5. — V počastitev praznika Dneva zmage in pripravo za bližnje prvenstvo KTS Ljubljana v parih so kegljači Papirnice Količevo odigrali prijateljsko tekmo proti ekipi Gradis Ljubljana na kegljišču v Domžalah. Na tej tekmi velja omeniti odličen rezultat tekmovalca Papirnice V. Vavpetiča, ki je dosegel 888 kegljev, le malo sreče v zadnjih lučajih čiščenja je manjkalo, da bi prekoračil rezultat 900 kegljev.
Za ekipo Papirnice sta nastopila Majhenič in Levec vsak po 100 lučajev. Pri Gradisu je nastopilo samo sedem igralcev, zato je Janša, ko je že odmetal 200 lučajev, odkegljal še 100 lučajev in dosegel rezultat 432 kegljev. -ej
S A H
KOLIČEVO, JUNIJA —V zadnjem času so bili šahisti papirnice Količevo zelo aktivni, kot da bi hoteli zdaj na poletje nadoknaditi vse, kar so zamudili v zimskem času. Najprej so priredili turnir za prvenstvo tovarne, ki se ga je udeležilo devet igralcev.
Končni vrstni red:
1.	Vide Vavpetič .... 7,5
2.	Stane Laznik .... 6,5
3.	Slavko Jelovšek ... 5
4.	—6. Ivo Sonc, Stane
Skok, Maks Stevanovič 4
7.	Zdravko Kremžar .	.	3
8.	Stane Prelovšek ... 2
9.	Marjan Černe .... 0
Preseneča dokaj slaba uvrstitev nekdaj zelo dobrega igralca Sonca. Očitno se mu pozna nekajletni šahovski premor. Zal se turnirja niso mogli udeležiti še nekateri dobri igralci, ki prav gotovo spadajo v vrh lestvice. Predvsem mislimo tu na dva prekaljena borca Miliča in Konciljo.
Na podlagi rezultatov tega turnirja je bila sestavljena ekipa za sindikalno moštveno prvenstvo občine Domžale. Na prvenstvu so nastopile štiri ekipe. Kot vedno doslej, je tudi tokrat premočno zmagala ekipa naših šahistov, ki je visoko premagala vse svoje nasprotnike: Melodijo s 6 : 0, Mli-nostroj s 5,5 : 0,5 in Toko s 4,5 :1,5.
Končni vrstni red:
Papirnica Količevo ...	16
Mlinostroj Domžale ...	10
Toko Domžale.............^
Melodija Mengeš ....	3
Koliko je bilo naše moštvo boljše od ostalih, se vidi iz tega, da smo od 18 partij dosegli 15 zmag, dva remija in samo en poraz. Za našo ekipo so igrali (v oklepaju točke, ki so jih zbrali): Vide Vavpetič (3), Stane Laznik (2,5), Slavko Jelovšek (2), Stane Skok (2,5), Maks Stevanovič (3) in Zdravko Kremžar (3).
Kot prvaki občine smo si priborili pravico igranja na republiškem sindikalnem prvenstvu, ki je bilo v Portorožu od 9. do 11. junija. Ker smo morali na pot brez dveh naših stalnih članov ekipe, Sonca in Miliča, ki sta bila nujno zadržana, smo za pomoč povabili Vlada Ivačiča iz Domžal. Našemu vabilu se je rade volje odzval in tako smo odpotovali na tekmovanje z delno zakrpano postavo. Na prvenstvu je sodelovalo 19 najboljših slovenskih sindikalnih ekip. Zmagalo je moštvo Izvršnega sveta med lanskoletnim prvakom moštvom Železarne Jesenice, Litostrojem, Elektroprojektom iz Ljubljane in drugimi. Naša ekipa je osvojila solidno 11. mesto. Rezultati našega moštva: Papirnica : Steklarna Hrastnik
4.5	: 1,5
Papirnica : Dušik Ruše 2,5 : 3,5 Papirnica : Cinkarna Celje 2 : 4 Papirnica : ObSS Radovljica 4 :2
Papirnica : Litostroj Ljubljana 2:4
Papirnica : ObSS Borovnica
2 :4
Papirnica : Železarna Ravne
3.5	: 2,5
Papirnica : Hidromontaža, Maribor 4,5 :1,5
Papirnica : Sava Kranj 4 : 2 Papirnica : Elektroprojekt Ljubljana 2:4
Papirnica : Izvršni svet 2,5 : 3,5 Papirnica : Krka Novo mesto
3.5	:2,5
Papirnica : TAM Maribor
1.5	: 4,5
Papirnica : Ingrad Celje 2:4 Papirnica : Zavod za avtomatizacijo 2 :4
Papirnica : Železarna Jesenice 2 :4
Papirnica : Tomos Koper 5 :1 Papirnica : Železarna Štore
3.5	: 2,5
Posamezni člani naše ekipe pa so igrali takole:
Ivačič 14 točk od 18 iger, Vavpetič 13,5 točke od 18 iger, Laznik 12.5 točke od 18 iger, Koncilija 3 točke od 14 iger, Jelovšek 1 točko od 10 iger, Skok 6.5 točke od 15 iger, Kremzer 1 točko od 6
iger, Stevanovič 1.5 točke od 9 iger.
Igrali smo po zanimivem Popp sistemu, s tem, da je imel vsak igralec na voljo 30 minut časa za partijo. Razen Ivačiča, Vavpetiča in Laznika je vsem ostalim našim igralcem povzročalo igranje z uro precejšnje težave. Niso namreč znali pravilno razporediti časa. Omenjeni trije so odigrali tudi vse partije, medtem, ko so se ostali menjavali.
Vreme nam je ves čas tekmovanja močno nagajalo. Nepresta-
Prišli:
Vladimir Šmigoc, organizator
Odšli:
Franc Tolmajnar, upokojen Andrej Alič, upokojen Olga Benčina, samovoljno zapustila delo
Urška Babnik, upokojena Terezija Jelenko, odšla na lastno željo
Aleksander Milanič, samovoljno zapustil delo
Poročili so se:
Milan Jančar z Marijo Cerar
Čestitamo!
Rodili so se:
Ani in Francu Pavlin, hči Mateja Alojzu Kuhelju, sin Tomo Antonu Jermanu, hči Mojca Stanetu Babniku, hči Stanislava Francu Nemcu, hči Špelca Ranku Popoviču, hči Dragana Marjanu Pavšiču, sin
Čestitamo!
V mesecu maju je vložilo prošnjo za sprejem v delovno razmerje 26 prosilcev, z naslednjo šolsko izobrazbo:
srednja šola — 2 prosilca poklicna šola — 7 prosilcev popolna osnovna šola — 8 prosilcev nepopolna osnovna šola — 9 prosilcev
IZ OBRATA MEDVODE
V MAJU SE JE ZAPOSLILA V TOVARNI:
Ida Dobnikar, administratorka v spl. službi
no je deževalo. Najbolj je to občutil kapetan naše ekipe Laznik, ki nas je moral voziti s svojim avtomobilom iz Fiese v Portorož vsak dan po večkrat. Pri tem je prevozil več km, kot je razdalja med Količevem in Portorožem.
Razpoloženje naših igralcev je bilo kljub slabemu vremenu vseskozi na višini. Med drugim je za dobro voljo skrbela tudi servirka Suzi v Počitniškem domu v Fiesi, ki nas je posebno po večerji solidno oskrbovala z dobro — kapljico.	V. V.
V MAJU SO ODŠLI IZ TOVARNE:
Alojz Čarman, referent priprave del III., ukinjeno del. mesto,
Andrej Knific, zidar — šamoter, upokojen,
Ivan Zavbi, nakladalec celuloze, umrl.
IZ TOVARNE KOLIČEVO
V	mesecu maju so prišli v podjetje:
Karol Rokavec — zidar Franc Strmešek — tesar
V	mesecu maju so odšli iz podjetja: Anton Tič — invalidsko upokojen
Rojstva:
Janezu Levcu se je rodil sin Franci, Mileni Primožič se je rodil sin Samo,
Pavli Bartol se je rodil sin Gorazd.
Čestitamo!
ndSE DELO
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana In Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Jane® Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
Ali obralna lehnična konlrola v papirni dvorani res ni potrebna
VEVČE, JUNIJA — V sortirnici papirja vladajo že dalj časa mučni odnosi med nekaterimi prebiralkami in pregledoval-kami papirja. Ni veliko manjkalo do fizičnega obdelovanja, do nesramnega prerekanja in obojestranskega žaljenja osebnosti pa pogosto prihaja in to presega tudi meje človeške kulture.
Že zdavnaj vemo, da je v vsaki tovarni ne glede na vrsto proizvoda potrebna kontrola končnih izdelkov, kakor tudi vhodna kontrola. Zato imamo laboratorije in druge organizacijske oblike nadzora surovin in končnih izdelkov. Vse bolj pa je pri procesu proizvodnje potrebna medfazna kontrola. Pri strojih nam pri tem pomagajo kontrolni in merilni instrumenti, ki so desna roka strojevodje in delovodij. Kontrola po občutku ne ustreza več današnjim zahtevam. Zato je vsak aparat sestavni in nujni del stroja.
Pri ročni dodelavi pa za kontrolo kvalitete dela ni nobenih aparatov, zato so tu potrebni ljudje, ki morda ne bi bili potrebni, če bi bila vestnost pri prebiranju taka, da bi se prodajalec izdelkov lahko zanesel. Ali so pregledovalke posrečeno izbrane, je drugo vprašanje. Vsekakor pa je te, ki so sedaj na tem delovnem mestu, treba upoštevati. Razumeti je treba, da je prav in da mora vsakdo na delovnem mestu opravljati tiste dolžnosti, ki jih delovno mesto zahteva, če je to sosedu ali sodelavcu prav ali ne. Kolegialnost pri načinu dela ni potrebna, nujna pa je pri medsebojnih odnosih. Razumljivo je, da zaradi stalnih napak pri prebiranju pregledovalka zaradi kolegialnosti ali celo osebnega prijateljstva ne more zamižati, če ve, da bo zaradi kvalitete prebiranja prišlo do reklamacij, do znižanja cene izdelka ali vrnitve, kar bo vplivalo na osebne dohodke vseh. Še važnejši pa je zaradi dobrih izdelkov moment dobrega imena podjetja, ki nam bo v najbližji bodočnosti zelo potrebno.
Ob teh dejstvih so nesmiselne zahteve po zamenjavi pregled ovalk. Katerakoli pride na to delovno mesto, bo opravljala le svoje dolžnosti. K temu, da ne bo nezadovoljnosti, bo prispevalo kvalitetno delo. Tako delo pa povsod krepi pravilne delovne in osebne odnose med seboj, kakor tudi navzgor in navzdol.	s. R.
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
MAJ 1967