m PRAGU LETA 1979 Leto 1978 se izteka. Prav je, da v kratkem pregledamo, kaj smo v tem letu naredili. Prvo leto delovanja naše sestavljene organizacije združenega dela je minilo. Lahko rečemo, da je bilo to eno najtežjih obdobij. Določila, ki smo jih zapisali in sprejeli ob koncu lanskega leta, smo morali prenesti v naše vsakdanje delo v temeljnih, delovnih in sestavljeni organizaciji. Pri teh procesih smo že med letom ugotavljali nekatere probleme, ki jih bomo morali za uspešen nadaljnji razvoj nujno razrešiti. Letos smo pridobili izkušnje na nekaterih zahtevnih objektih doma in v tujini. Utiramo si pot v dežele v razvoju, že nekaj let neprekinjeno delajo naši monterji na gradbiščih v vzhodni Nemčiji. Zavedati se moramo, da v teh deželah ne predstavljamo samo IMP, ampak našo samoupravno socialistično Jugoslavijo. Korak naprej so naredile tudi proizvodne temeljne organizacije, uvajajo sodobnejšo tehnologijo, osvajajo nove izdelke. Spomladi smo sprejeli nova merila za nagrajevanje, ki jih dopolnjujemo še z merili za individualno nagrajevanje. Nov nagrajevalni sistem naj bi bil korak naprej pri naših prizadevanjih pri nagrajevanju po delu. Obenem naj bi bil tudi eden od instrumentov za zagotavljanje ustreznih kadrov, ki so nam v preteklih letih primanjkovali. Dobra kadrovska zasedba pa je najboljši porok, da se bomo tudi v bodoče hitro razvijali in da bomo lahko delali na najzahtevnejših objektih doma in v tujini, kar mora biti naša dolgoročnejša usmeritev. »Ujeti« moramo naš nekdanji razvojni korak. Letošnje leto pomeni tudi začetek uvajanja dohodkovnih odnosov, nove kvalitete združenega dela, ki ga bomo lahko opravili z dobrim sodelovanjem samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in odgovornih delavcev. Če nekoliko posplošujem, pomeni uvedba dohodkovnih odnosov boljše delo, boljšo organizacijo dela, večja prizadevanja tistih, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo in montažo. Uspehi, ki smo jih dosegli, so plod dobrega sodelovanja v okviru posameznih TOZD, so rezultat prizadevanj vseh delavcev, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Veliko delo so samoupravni organi in družbenopolitične organizacije opravile pri utrjevanju naše nove organizacije. Postajamo velik poslovni sistem, ki zahteva specifične oblike dela in nnstooania na tržišču Ne sme se nam zsodi- SREČNO 1979 X---------------- .. ----*---------------' ti, da bodo ob tej hitri rasti posamezniki ostajali ozki, zaprti in konservativni ter nesprejemljivi za novosti in razvoj. Spreminjanje mišljenja, navad in običajev pa je dolgotrajen, zahteven in večkrat tudi boleč proces. Na tem področju čaka družbenopolitične organizacije zahtevno delo, ki ga bodo, ob vzpodbudah, ki so jih dobile na letošnjih kongresih, lažje opravile. Jasno je, da se bomo morali v letu 1979 veliko dogovarjati, iskati skupne, najboljše rešitve. Sprejete dogovore bomo morali uresničevati na vseh področjih. Naj posebej omenim investicije, kjer bomo morali za posamezne naložbe združevati sredstva, da bomo lahko dobili širšo družbeno podporo. To pa pomeni, da se bomo morati dogovoriti za vrstni red investicij, ker vsi hkrati ne moremo investirati. V letu 1979 moramo doseči večjo rast družbenega dohodka in tako ustvariti boljše pogoje za nadaljnji razvoj IMP in družbe kot celote. Doslej smo pokazali visoko zavest, zato sem trdno prepričan, da bomo tudi v letu 1979 kos številnim nalogam. Samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam se zahvaljujem za sodelovanje in pomoč in želim, da bi enako nadaljevali tudi prihodnje leto. Vsem delavcem in učencem SOZD IMP ter našim upokojencem želim v Novem letu 1979 veliko uspehov, zdravja in osebne sreče: Generalni direktor SOZD IMP STANKO KRUMPAK Prva problemska konferenca komunistov SOZD IMP Na osnovi dogovora političnega aktiva TOZD in delovnih organizacij združenih v SOZD IMP na območju ljubljanskih občin Bežigrad in Šiška, z dne 24. 11. 1978, so sekretarji osnovnih organizacij ZK TOZD: Ogrevanje-vodovod, Klima-mon-taža, Klima-proizvodnja, Elektromontaža, Tovarna elektronaprav, Dvigalo, Inženiring, Projektivni biro in Zastopstva sklicali 14. decembra problemsko konferenco komunistov SOZD IMP. Dnevni red je obsegal samo eno točko dnevnega reda: samoupravno organiziranost SOZD IMP. Na konferenco so bili poleg sekretarjev vseh osnovnih organizacij vabljeni še vsi naši delavci, ki so člani občinskih konferenc ZK, sekretarji komitejev občinskih konferenc ZK Ljubljana-Bežigrad, Šiška, Grosuplje, Koper, Maribor, glavni direktorji vseh delovnih organizacij v sestavi SOZD IMP, generalni direktor SOZD, njegov namestnik in pomočnika ter direktor Interne banke SOZD IMP. Uvodni del konference je bil posvečen predstavitvi razvojne poti in samoupravne organiziranosti letos. To je bilo opisano že tudi v gradivu, ki so Z ga pred konferenco prejeli vsi vabljeni. Gradiva za razpravo je bilo torej več kot dovolj. Razpravljala so posebej poudarili nekatera vprašanja. Vprašanje organiziranosti delovne skupnosti v DO Promont in TOZD MK ni rešeno. O tem vprašanju je bilo že več sestankov, rezultata, ki bi zadovoljil obe strani pa še ni. Na dnevnem redu je bil tudi inženiring. Sekretar osnovne organizacije TOZD Inženiring je bil v razpravi dokaj konkreten in je povedal misel, ki je našla odmev in potrditev pri večini in je glasila preprosto povedano: »Smo sicer velika firma, po obnašanju pa zelo majhni.« Preseči ravno to majhnost pa je ena prvih nalog družbenopolitičnih organizacij in nas vseh. Vsako zapiranje in ozkost TOZD ah pa posameznikov je treba raziskati in ugotoviti vzroke. Zato je potrebno poglobljeno delo z ljudmi, kajti le osveščeni delavci lahko odgovorno in pošteno sodelujejo. Dohodkovne odnose šele uvajamo in jim bomo morah tudi v bodoče posvetiti vso pozornost. Še vedno nas muči dokaj »stara« bolezen — nezdravo konkurenčno nastopanje TOZD ali DO. Reorganizacija je trdna podlaga za ukinitev teh težav, po prvem letu poslovanja po novem še vedno ugotavljamo, da se takšnemu neposlovnemu obnašanju nekateri ne morejo odreči. Od tod tudi ugotovitve glavnega direktorja, da so do- X Problemska konferenca kot oblika idejnopolitičnega delovanja in akcijskega organiziranja komunistov Poleg stalnih oblik organiziranja se komunisti idejno, politično in akcijsko povezujejo tam, kjer družbenopolitično in idejno delujejo ter razvijajo razne oblike organiziranja in delovanja. Različne oblike idejnopolitičnega delovanja in akcijskega organiziranja ne morejo prevzemati s statutom določene vloge in odgovornosti osnovnih organizacij in organov zveze komunistov glede sprejemanja političnih stališč in obvezujočih sklepov. Komunisti lahko v teh oblikah sprejemajo priporočila za idejnopolitično usmeritev in delo v svojih osnovnih organizacijah zveze komunistov in za delovanje v sistemu socialistične samoupravne demokracije. Osnovne organizacije zveze komunistov v temeljnih organizacijah združenega dela. občinske konference in politično izvršni organi lahko ustanavljajo v temeljnih, delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela, integracijskih sistemih, delovnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, poslovnih in drugih združenjih različne oblike idejnopolitičnega povezovanja in akcijskega organiziranja, kakor so: posvetovanja, konference, zbori in podobno, katerih naloga je idejnopolitično usposabljanje in krepitev vloge članstva in osnovnih organizacij. Njihov namen pa je dogovarjanje, izmenjava izkušenj in razprava o konkretnih vprašanjih, ki so skupnega interesa. (Iz Statuta Zveze komunistov Jugoslavije) Z N Investicije v tem srednjeročnem obdobju Po podatkih službe za program in razvoj smo z investicijami skoraj leto dni v zaostanku glede na sprejete plane. Vzrokov za to je več. Kljub temu pa je bila investicijska izgradnja v tem srednjeročnem obdobju naslednja: TOZD OV in Dvigalo sta v Črnučah zgradili proizvodne, skladiščne in poslovne prostore; TOZD Klima-proizvodnja z gradnjo ne more začeti, ker je v Vojkovi potrebno porušiti nekatere objekte, kar pa je povezano z investicijo TOZD TEN, ki sedaj začenja. Prav tako ni začela izgradnja TOZD TRATA, ker ni bilo rešeno vprašanje ljubljanskih obvoznic. TOZD SKIP gradi v Podpeči tovarno armiranega poliestra. TOZD TIO je zgradila proizvodne prostore v Godoviču, Montaža Koper pa v Izoli. TOZD Blisk je zgradil novo halo, v perspektivi je investicija za livarno barvnih kovin. Nove proizvodne prostore je zgradil TOZD Elektrokovinar v Ptuju, končana je rekonstrukcija livarne sive in nodularne litine v Ivančni gorici, proizvodne prostore pa je razširila tudi TOZD Panonija v Murski Soboti. Eden osnovnih pogojev za nadaljnji razvoj je združevanje sredstev za skupne investicije. Zato pa bodo na teni področju potrebna številna dogovarjanja. Popolnoma jasno je tudi stališče širše družbene skupnosti. Družbeno podporo bo dobil tisti, ki bo imel več lastnih (združenih) sredstev in ki bo investiral v dolgoročnejše programe. v.___________________________J bavni roki odločno predolgi, da montažne TOZD večkrat ne spoštujejo rokov in da se poslovni partnerji vedno pogosteje pritožujejo zaradi napak, ki jih nekdaj IMP ni poznal. Razpravljale! so se dotaknili tudi vprašanja režije. Ob reorganizaciji so nekateri poudarjali, da se ta ne bo povečala, danes ugotavljamo, da se je. Nihče še ni odgovoril na vprašanje, kako je z režijo v TOZD ali se je ta ustrezno zmanjšala. Toda treba je tudi ugotoviti, kakšna režija se povečuje — ugotavljamo, da imamo tehničnega strokovnega kadra še vedno premalo, prav tako še vedno primanjkuje delavcev, ki bi v TOZD oziroma de- IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 8.200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Meta Rotter, Borut Gržinič, Borut Wildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije' IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka do prometa proizvodov. Udeleženci problemske konference članov zveze komunistov SOZD IMP lovnih skupnostih prevzemali najodgovornejša dela. Načeto je bilo tudi vprašanje sodelovanja med posameznimi TOZD, ki so poslovno ozko povezane in nekatere med njimi ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Splošna ugotovitev: več načrtovanja in dogovarjanja, predvsem pa izpolnjevanja dogovorov, kjer najbolj šepamo. Sklepna ugotovitev predsedujočega tov. Aleša Čerina je bila, da lahko na osnovi razprave določimo štiri najpomembnejša vprašanja: 1. srednjeročni razvojni plan, planiranje in priprava na prihodnje srednjeročno obdobje (vključujoč enotno poslovno politiko, investicije) 2. samoupravna organiziranost 3. dohodkovni odnosi in z njimi povezano združevanje dela in sredstev (vključno inženiring, proizvodnja — montaža) 4. medsebojni odnosi Za izoblikovanje stališč, o katerih bodo razpravljale in jih prelivale v sklepe osnovne organizacije ZK, je bila imenovana posebna komisija. Razpravljale! so posebej poudarjali potrebnost in koristnost takšne oblike dela. Na prvi problemski konferenci smo pogrešali med razpravljala predvsem sekretarje osnovnih organizacij, mnogo več pa so k razpravi prispevali poslovodni delavci. Mogoče bo na naslednjih drugače, kajti predlagana ideja, da bi bile konference tematske, je sprejemljiva in takšno delo bo vzpodbudilo osnovne organizacije, da bodo izoblikovale stališča o predloženih tezah, konferenca pa jih bo uskladila. DOPISUJTE V NAŠ ČASOPIS GLASNIK IMP! z" Novo veliko priznanje jugoslovanskih livarjev Dne 6. 12. 1978 je bila v Beogradu slovesna seja skupščine združenja jugoslovanskih Livarn ob 15. obletnici ustanovitve združenja. Na tej slovesnosti so bile podeljene zlate plakete in diplome predsedniku SFRJ tov. Josipu Brozu-Titu, tov. Edvardu Kardelju, sekretarju za narodno obrambo generalu tov. Ljubičiču in štirim delovnim organizacijam, med katerimi je tudi »IMP« DO Livar Ivančna gorica. Podelitev zlate plakete naši DO, je vsekakor veliko priznanje dosedanjemu delu in vzpodbuda za nadaljnje delovne uspehe na področju livarstva. Osebna plaketa je bila podeljena tudi direktorju DO Livar tov. Mendiževcu, kot dol- V goletnemu predsedniku UJL, in ostalim članom izvršnega odbora. Na republiški gospodarski zbornici pa bodo v prihodnjem tednu podeljene plakete najbolj aktivnim članom sekcije livarstva v SRS (Metalurškemu inštitutu, fakulteti zd metalurgijo, Smeltu Ljubljana, Železarni Štore) in posameznikom (inž. Koviču, dr. profesor inž. Pelhanu, inž. Sili, inž. Jugu, inž. Sergo Cvetu, inž. Stadlerju in našemu kom. direktorju tov. Sešku, ki je dolgoletni aktivni član v raznih odborih UJL BeogradJ. , Vsem nagrajenim DO Livar iskreno čestita, čestitkam pa se pridružuje tudi občinska skupščina Grosuplje. NAŠI JUBILANTI V petek, 24. novembra, so se v dvorani Skupščine občine Ljubljana-Šiška zbrali naši letošnji jubilanti — 30, 20 in 10 let zaposleni pri IMP. Srečanje je bilo organizirano za jubilante DO Pro-mont. klimut. IKO, IZIP in delovne skupnosti SOZD IMP. Zbranim je spregovoril predsednik Skupščine SOZD IMP tov. Stane Vrhovec, ki je med drugim dejal: »K doseganju nadpoprečnih rezultatov ste velik delež prispevali tudi vi, dragi jubilanti. S svojim dolgoletnim neprekinjenim delom pri IMP ste dokazali,da ste kos nalogam, ki jih je pred vas postavljala naša družba. Niste se ustrašili težav, s katerimi se srečujemo vsak dan, ki so danes večje, jutri manjše. Mnogi med vami ste bili in ste še vedro pripravljeni oditi na terensko delo kamorkoli v domovini in tudi na tuje, če je bilo potrebno. In če ne bi imeli takih delavcev, se ne bi mogli tako hitro razvijati! Ob rednem delu ste našli čas in moč, da ste sodelovali pri delu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Letos so družbenopolitične organizacije po republikah in v federaciji pregledale svoje delo in sprejele smernice za nadaljnjo pot. Pravkar se je končal kongres jugoslovanskih sindikatov. Delegati iz vse Jugoslavije so potrdili začrtano pot in se zavzeli za utrditev položaja organizacije, v katero je vključenih prek 5 milijonov jugoslovanskih delavcev. Na kongresu zveze komunistov — junija meseca, je tov. Tito med drugim dejal: »Doseženi razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in proizvajalnih sil države nam daje možnosti, da gremo še bolj uspešno naprej. Imamo vse možnosti, da naprej razvijamo naš družbenoekonomski in politični sistem, da gradimo moderno gospodarstvo in da vse višje dvigamo življenjsko raven naših ljudi.« Te besede veljajo tudi vam. Prepričan sem dragi jubilanti, da boste vi njihovi zvesti uresničevalci, da boste še naprej med graditelji naše samoupravne socialistične družbene ureditve.« Jubilantom je nato tudi podelil plakete, ki so jih sprejeli za svoje dolgoletno delo. Družabni del srečanja je bil v zimskem vrtu hotela Ilirija. Škoda le, da se precej jubilantov srečanja ni udeležilo. Jubilantom je spregovoril predsednik skupščine SOZD IMP Stane Vrbovc : : _ , Trideset let že delajo pri IMP od leve: Milan Bricelj, Janez Hribar, Zvonka Moraus, Stanko Krumpak, Milan Križaj ■Hi Dvajset let dela pri IMP Jubilanti na nroslavi v Ljubljani Izročena priznanja za delovne jubileje na gradbišču v Bagdadu Svečana podelitev priznanj za neprekinjeno delovno dobo v naši organizaciji združenega dela je bila 6. 12. 1978 v prostorih Jugoslovanskega kluba v Bagdadu. Podelitev sta organizirala OOZK-IMP in IOS-1MP. Podelitvi sta prisostvovala, poleg vodstva gradbišča, tudi tov. Stanko Krumpak in tov. Janez Miklavc. ki sta v teh dneh bila na gradbišču. Jubilantom so diplome izročili tov. Tomo Gorjup, sekretar OOZK. tov. Stanko Krumpak in tov. Miran Gomol, vodja gradbišča. Prvi je jubilantom spregovoril tov. Krumpak, ki je v svoji čestitki in zahvali poudaril, kako se lahko tudi več tisoč kilometrov od svoje domovine izvaja in se mora izvajati določena aktivnost tako v družbenopolitičnem delu, kakor tudi na področju samoupravljanja. V kratkih besedah je opisal razvojno pot našega kolektiva, ter z zanosom poudaril, da se moramo prav našim jubilantom zahvaliti, da IMP dosega take uspehe doma in v tujini. Še pred nekaj leti nismo pričakovali, da bomo lahko izvajali dela tako daleč od domovine, za kar se moramo zahvaliti tudi politiki naše Jugoslavije, naše ZK in tov. Titu, ki je eden od sousta- noviteljev politike neuvrščenosti in miru v svetu. Tudi vodja gradbišča tov. Miran Gomol je s toplimi besedami čestital jubilantom in se jim zahvalil za njihovo požrtvovalno delo na gradbišču, pozval je vse prisotne, da ostanejo tako aktivni, do zaključka del in predaje objektov investitorju, tako da bomo ponosni na naše delo, kar nam bo pomagalo pri pridobivanju novih del v prijateljski deželi. Po zakl jučku svečane podelitve so se jubilanti in gostje v prijateljskem razgovoru, veseli pesmi in dobrem razpoloženju, zadržali v Jugoslovanskem klubu pozno v noč. JOŽE ŠUBIC Trideset let dela pri IMP X___________________________’__________________________J Tokrat vam skromno predstavljamo pet delavcev, ki so v letu 1978 dopolnili trideset let dela pri IMP, drugih pet pa bomo predstavili v prihodnji številki Glasnika. STANKO KRUMPAK SEJE RODIL 10. 9. 1921. Njegov rojstni kraj je Križ pri Rogaški Slatini. Leta 1944 je odšel v partizane. Takoj po končani vojni se je vključil v obnovo domovine, zaposlen je bil pri OLO Maribor. Ministrstvo za gradnje LR Slovenije, ga je aprila leta 1948 imenovalo za direktorja Toplovoda v Kranju. Podjetje je potem vodil skozi trideset let in danes je generalni direktor SOZD IMP. Naštejemo le nekaj najbolj izrazitih točk v tridesetletnem razvoju: ustanovitev vajeniške šole v Kranju, prenos sedeža podjetja v Ljubljano, združitev Toplovoda in Elektrosigna-la, organiziranje delavskih svetov po obratih, številne integracije, ki so krepile poslovni sistem. Kljub veliki obremenitvi na delovnem mestu, je še vedno našel dovolj časa za lov in planine. Poznajo ga triglavske strmine, dvakrat je bil tudi na Mont Blancu in še na nekaterih drugih vrhovih v Alpah. V intervjuju, ki smo ga objavili v letošnji peti številki Glasnika, je med drugim povedal, da se je najtežje odločal ob združitvi Toplovoda in Elek-trosignala. Njuna skupna bodočnost je bila jasna, odgovornost ob združitvi pa zelo velika. TEREZIJA POVŠE se je rodila v Novem mestu. Leta 1943 se je preselila v Ljubljano. Predno je prišla k IMP, je bila zaposlena pri zasebniku. Pred tridesetimi leti je začela delati v materialnem knjigovodstvu skladišča v Metelkovi ulici. Pri gradnji zgradbe v Črtomi- rovi ulici je naredila preko dvesto ur prostovoljnega dela. Tu je bilo tudi njeno novo delovno mesto. Že leta 1950 se je »preselila« na Trato, kjer takrat še ni bilo zaposlenih niti 50 delavcev. Leta 1961 je prišla v Parmovo in začela delati pri poslovanju počitniške skupnosti in razna druga dela v finančnem knjigovodstvu. Podobno delo je opravljala tudi v okviru TOZD Družbeni standard, ustanovljene leta 1976. Letos pa je bila premeščena v delovno skupnost IZIP kot bilancist za TOZD Zastopstva. Pravi, da je bilo vsako delo po svoje zanimivo, da je organizizacijske spremembe niso ovirale. Danes pogreša predvsem tovarištvo iz tistih prvih let zaposlitve, ko so bili medsebojni odnosi precej drugačni od današnjih. Prva leta so ji tekla počasneje, sedaj pa čas vedno hitreje^mineva. JOŽE URŠIČ se je rodil 9. 8.1922 v Šempetru v Savinjski dolini, kjer je tudi hodil v osnovno šolo. Za strojnega ključavničarja se je učil v Žalcu. Njegovo prvo delovno mesto pred tridesetimi leti v Panoniji je bilo popravljanje orodja, potem je bil na nabavni, pa mojster orodjarne, danes je vodja vzdrževanja. »Od vseh del, ki sem jih opravljal, je vzdrževanje najboljše, tu marsikaj vidiš in se naučiš.« Danes vodi skupino dvanajstih delavcev (orodjarjev, ključavničarjev in električarjev), ki skrbijo, da vsi stroji lahko delajo. Najtežje, pravi tov. Jože, je bilo po vojni, ko ni bilo materiala. V teh tridesetih letih je bil enkrat novator, za svoje delo pa je prejel tudi medaljo dela. Še tri leta mu manjkajo do upokojitve. Pred prihodom v Panonijo je delal v celjskem EMU. V Prekmurje, kjer si je ustvaril družino, ga je pripeljala življenjska družica. Nadaljevanje na 6. strani Nadaljevanje s 5. strani ter primeren kvaliteten nivo kadrov v osnovni organizaciji — osnovna organizacija mora dosledno osvo,-jiti princip kadrovanja svojih članov v višje oblike organiziranja ZSMS — kadrovanje mladincev v mladinske delovne brigade — evidentiranje mladincev za samoupravne organe TOZD — evidentiranje novih člano / osnovne organizacije politično delo TOZD. spremljanje kadrovske in gospodarske poli-TOZD in aktivno vključevanje v družbeno- ZVONKA MORAUS se je rodila v Ljubljani, kjer stanuje tudi danes. Leta 1948 je končala srednjo ekonomsko šolo in planska komisija ji je dokaj hitro dodelila delo v IMF. Njeno prvo delovno mesto je bilo v Ilirski ulici, prevzela je blagajno in obračun osebnih dohodkov. Blagajno je kmalu oddala, pri obračunu osebnih dohodkov pa sodeluje še danes. Iz Ilirske ulice se je preselila v Črtomirovo, ob združitvi Toplovoda in Elektrosignala je prišla v Vojkovo, ob dograditvi nove poslovne stavbe pa na Titovo. Pravi, da je teh trideset let dela zelo hitro minilo. Najtežje ji je bilo ob združitvi Toplovoda in Elektrosignala, ko je morala iz dveh oddelkov in iz dveh načinov dela ustvariti enoten oddelek in sistem dela. VLADIMIR ULČAR, ki se je letošnje leto pridružil spisku jubilantov, ki proslavljajo 30 let neprekinjenega dela v IMF, ima za sabo vrsto uspešnih let v naši sestavljeni organizaciji, trenutno pa je direktor delovne organizacije IMP-PMI Maribor. • TOZD ELEKTROMONTAŽA Dne 7. 12. 1978 smo imeli v Vojkovi 58 volilno konferenco OOZSMS TOZD ELEKTROMONTAŽA. Pozdravno besedo mladincem in vabljenim je podal tov. Peterlin. Predlagan je bil naslednji dnevni red: 1 • Poročilo o delu v preteklem mandatnem obdobju 2. Izvolitev predsedstva za naslednje mandatno obdobje 3. Program za nadaljnje delo Pod prvo točko je tov. Peterlin povedal, da mladina in predsedstvo nista bila dovolj zainteresirana za delo v OOZSMS. Poudaril je tudi, da plan, ki smo si ga zastavili, nismo uresničili niti 20%. Opravili smo premalo delovnih akcij in se nismo dovolj politično udejstvovali. Pod drugo točko je tov. Fras povedal, da smo se mladinci na aktivu mladih komunistov in kandidacijski konferenci 15. 11. in 23. 1 1. 1978 odločili za zaprto listo kandidatov za volitve predsedstva osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije, TOZD Elektromontaža. Bili smo enotnega mnenja, da bi moralo biti predsedstvo sestavljeno iz mladincev vseh dejavnosti naše TOZD. Ker pa je naša dejavnost pretežno montažna, bi bilo sodelovanje in s tem samo delo predsedstva otežkočeno, smo predlagali v predsedstvo v večini mladince, ki so lokacijsko skupaj. Da pa bi v delo vključili čim širši krog mladincev, smo se odločili za dopisno metodo dela in povečano informiranje. Ravno tako smo sprejeli sklep, da~se razširi dosedanje predsedstvo. Za prevzem posameznih funkcij v predsedstvu za naslednje mandatno obdobje, so predlagani naslednji mladinci in mladinke: 1. predsednik — Ciril Peterlin 2. podpredsednik Anton Martinc Tovariš Vladimir Ulčar se je zaposlil kot mlad strojni tehnik v Toplovodu v Ljubljani L junija 1948, takoj zatem pa je bil premeščen v Maribor, da bi tam vodil obrat Toplovoda, ki se je razvil iz nekdanjega Instalaterstva Grčko. V Mariboru ga je čakala obilica dela, ki se mu je ves posvetil ter ga opravljal najprej kot direktor obrata Toplovod, zatem obrata 1MP in še kasneje kot direktor TOZD PMI. V tem času se je nekdanji obrat v Mariboru razvil v veliko organizacijo z razvejanimi dejavnostmi. Poleg širitve montažnih kapacitet je zasluga Vladimirja Ulčarja tudi ustanovitev lastnega projektivnega oddelka, ki je danes organiziran v TOZD Inženirski biroji. Kot človek je Vladimir Ulčar znal vedno najti stik z ožjim in širšim krogom sodelavcev, kar je rodilo dobre medsebojne in človeške odnose. Tudi sicer ga imajo sodelavci radi in mu ob tem jubileju, ki ga je dosegel pri IMP, želijo, da bi še nadalje uspešno vodil delovno organizacijo IMP — PMI. 3. sekretar — Franc Fras 4. tajnik — Manica Pfeifer 5. blagajnik — Rado Mojškerc 6. delegat — Dušan Radkovič 7. preds. športne zveze — Hasan Mašič 8. preds. kult. kom. — Renata Deželan 9. pred. kom. za IPD in kadrovanje — Darko Ravbar 10. pred. kom. za LO in DS — Bojan Kobal 11. informator — Beno Kravcar Za člane predsedstva so predlagani še: 1. Milutin Adžič 2. Marjan Čučkin 3. Miladin Narič 4. Jože Turk Mandat predsedstva traja 2 leti. Izjemoma je lahko krajši. Izjemne primere ureja osnovna organizacija s pravili. Program za nadaljnje delo OOZSMS TOZD Elektromontaža je predlagal tov. Peterlin: 1. Idejnopolitično delo in ' adrovanje: Stalne naloge: — sprejem mladih v ZK (marljivost na delovnem mestu, predhodna njihova aktivnost ter marksistično izobraževanje) — marksistično literaturo je potrebno zagotoviti mladim komunistom in tistim, ki bi jo želeli — analiziranje sprejetih nalog ter spremljanje njihove uresničitve. IPD komisija bo morala izboljšati informiranje članov izven socialistične mladine o njihovih nalogah. Potrebnih je več predavanj v sami organizaciji v smeri marksističnega izobraževanja mladih. Potrebno je tudi proučiti možnost ustanovitve marksističnega krožka; — skrbeti moramo za organizacijsko trdnost 2. Šport ter manifestacije: Stalne naloge: — povezovanje s športnimi organizacijami v občini — pomoč pri organiziranju večjih prireditev — čimvečja udeležba na raznih športnih tekmovanjih v občini in po možnosti izven občine — formiranje športnih panog z možnostjo stalnega treniranja — čimvečja povezanost s sindikatom TOZD in drugimi OOŽSMS na področju športa 3. Kultura: Stalne naloge: — povezovanje kulturne dejavnosti v TOZD — sodelovanje z drugimi osnovnimi organizacijami na področju kulture in KUD v občini — ob vseh pomembnih državnih praznikih organizirati proslave 4. Ljudska obramba in družbena samozaščita A. Ljudska obramba: Koncept ljudske obrambe vnesti v celotno delo OO in pri tem dajati poudarek na idejnopolitičnem usposabljanju članstva za SLO. Za boljšo strokovnosti pri tem delu je potrebno postaviti povezavo z akvitom predavateljev o LO in specializiranimi organizacijami (taborniki, planinci...) B. Družbena samozačita: Seznaniti člane OO o naloga družbene samozaščite, s poudarkom odkrivanja protidržavnih elementov in odkrivanja gospodarskega kriminala ter drugih nepravilnosti občanov in družbe. Preiti moramo tudi na nudenje konkretne pomoči organom za NZ pri razreševanju naštetih nepravilnosti. C. Obujanje in negovanje revolucionarnih tradicij D. Kadrovska politika s pomočjo LO in DS Poleg potreb v lastni organizaciji moramo kadrovati v naslednje oblike obrambnih struktur: — za enote civilne zaščite v TOZD — za prostovoljce v enote TO — za šole (RVS) Za vse to je potrebno pravilna politična akcija, skupaj z ostalimi DPO E. Informiranje Delo na področju LO in DS je odvisno od dobrega informiranja članov. Za boljše informiranje je potrebno poznati vojaške revije (Naša obramba, Front...) 5. Informiranje: — stalno obveščanje članov OO o posameznih usmeritvah in delu OOZSMS — dopisovanje v IMP Glasnik Program je le okviren in naloge so v njem okvirne. Ni namreč možno že sedaj predvidevati naloge, ki se bodo pokazale ob našem delu. Naloge, ki so v programu, moramo izvrševati ne glede na težave, na katere bomo naleteli pri njihovi izvršitvi. Za uspešno izpeljavo akcij OO bodo potrebna tudi primerna denarna sredstva, ki pa se sedaj ne dajo predvidevati, pač pa se bodo potrebe pokazale ob našem delu. F. F. Volilna konferenca mladine • PREDSTAVLJAMO VAM TOZD Panonija Zadnja organizacija združenega dela, ki seje kot TOZD združila v DO IMP, je bila Panonija iz Murske Sobote. Točen datum združitve 18. februar 1977. Predno si ogledamo Panonijo danes, še kratek skok v zgodovino za osvežitev spomina. Obrtno podjetje »Panonija«, kot predhodnica kasnejše delovne organizacije, je bila ustanovljena 6. 6. 1947. leta z odločbo izvršnega odbora Mestnega ljudskega odbora Murska Sobota. 12. 3. 1952 je bilo podjetje preimenovano v Industrijo kovinske galanterije Panonija. 20. 3. 1972. leta sta se združili Panonija in Elektrokovinsko podjetje Ločilka iz Murske Sobote v delovno organizacijo Panonija, ki se je kot TOZD februarja leta 1977 združila v IMP. ZAHTEVEN PLAN O Panoniji v zadnjih dveh letih v Glasniku nismo prebrali veliko, tudi na sejah samoupravnih organov kaj posebnega ni bilo slišati — splošna ocena: se trudi, da bi ujela »IMP korak«. Prehodno obdobje je zaključeno. Plan za leto 1978 je Glavna dejavnost temeljne organizacije je: — proizvodnja kmetijskih strojev Stranske dejavnosti so: — proizvodnja 011429 drugih strojev in naprav — proizvodnja električnih 011410 strojev in aparatov — proizvodnja merilne 011710 in regulacijske opreme — proizvodnja delov in 011724 pribora za motorna vozila 011527 znašal 235 milijonov po rebalansu pa celo 257 milijonov, kar je v primerjavi z letom 1977 (150 milijonov) veliko povečanje. Koliko in kako so uspeli je pripovedoval direktor TOZD tov. Emil Zelko: »Priznamo, da smo na začetku letošnjega leta dvomili, da bomo dosegli tako postavljen plan. Sedaj ugotavljamo, da je bil prvotni plan realen in da popravljenega ne bomo desegli. Računamo na okoli 91,5 % realizacije popravljenega plana. Sama pot za dosego je bila dokaj težavna. V prvi vrsti smo želeli odpraviti sezonsko dinamiko proizvodnje in spremeniti njeno strukturo. Z vsemi ukrepi nismo uspeli in tako je polletni obračun pokazal le 52 % realizacije plana — premalo, da bi lahko uresničili dopolnjen plan ob koncu leta. Začeli smo bitko za doseganje planiranih norma ur. Nekateri posamezniki so »dosegli samo« 1300 ur, od več kot 2000 planiranih letno. Tu še nismo v celoti uspeli. Odnos režija : proizvodnja (pred leti 45:55) smo uspeli znižati na 38,5:61,5, planirali pa smo 35:65. Težko je bilo tudi vprašanje kako zagotoviti ustrezno strukturo proizvodnega programa. Leta 1976 smo imeli še 70—80 % proizvodnje kmetijske mehanizacije, plan za leto 1979 predvideva samo še 48 % proizvodnje kmetijskega programa. Napravili smo izbiro v smislu donosnosti in v tej smeri bomo tudi nadaljevali. Vrednostno se je tudi v letu 1979 ta program povečal, v odnosu na druge programe pa je rast manjša. Proizvodnjo kmetijske mehanizacije ne nameravamo opustiti, ampak jo zaokrožiti in naprej razvijati. Nekatere nove izdelke bomo začeli proizvajati tudi v okviru tega programa. Posebno vprašanje pri tem proizvodnem programu so tudi cene, ki jih administrativno povišujejo enkrat letno. To vprašanje skušamo reševati samo z večjo produktivnostjo in drugačnimi pogoji pri naših kupcih. Program, ki je leta 1976 še prinašal izgubo, bo po predlogu plana za leto 1979 še prinašal precej lepo akumulacijo. Prihodnje leto še ne bomo dosegli temeljnega cilja, ki smo si ga zadali ob združitvi v IMP — proizvodnja dvigal in plinskih armatur zajema le 2 % celotnega programa, skupaj z ostalo proi- Nadaljevanje na 8. strani Nadaljevanje s 7. strani zvodnjo za IMP pa pridemo na 15%. Povečali smo proizvodnjo karoserijskega programa za avtomobilsko in traktorsko industrijo, kar nam je tudi »prevagalo« strukturo. Za leto 1979 smo se temeljito pripravili. Prvo projekcijo plana smo pripravili že junija. Skušali smo urediti vse spremljajoče ukrepe, ki odločilno vplivajo na uresničitev plana. Še vedno bomo morali v prvem polletju narediti več kot v drugem. Plan za leto 1979 predvideva 318 milijonov realizacije, ki naj bi jo ustvarili 403 poprečno zaposleni delavci v neposredni proizvodnji. Kriteriji za stimulacijo delavcev (15%) bodo znatno nižji, če plana ne bomo uresničili. Ustrezno delovno silo bomo zagotovili takole: usposabljajo se delavci, ki že delajo, zaposlili bomo učence, ki bodo končali šolanje, preostali del pa bomo dobili preko skupnosti za zaposlovanje. Računamo, da bomo morali v maju plan dopolniti, sicer se lahko zgodi, da bomo imeli v drugem polletju višek delovne sile.« DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE SODELUJEJO »Osnovna organizacija ZK je organizirana po statutu in šteje 43 članov, od teh je 35 % neposrednih proizvajalcev. V vsakem samoupravnem organu, je vsaj en komunist, tako da je povezava neposredna. Ob reorganizaciji smo sodelovali pri sprejemanju samoupravnih sporazumov, statutov in pravilnikov. Povezanost v okviru delovne organizacije ni najboljša, čeprav se pogosto srečujemo s problemi, ki zahtevajo določene dogovore. V ZK sprejmemo v naši osnovni organizaciji 3—4 delavce letno. Lani in v začetku letošnjega leta, smo jih sprejeli 8, pat jih je trenutno v JLA, precej članov pa nam pobere fluktuacija, ki je pri —----------------------------------------- V razgovoru so sodelovali: Štefan Legen — predsednik delavskega sveta Štefan Herman — predsednik IOOO sindikata Karel Benko — sekretar OOZK Štefan Šeruga — predsednik OO ZSMS Jože Uršič — vodja vzdrževanja Janez Drvarič — vodja kadrovske službe Emil Zelko — direktor TOZD nas precej velika,« je dejal sekretar osnovne organizacije ZK tov. Karel Benko. Panonija je sorazmerno »mlad« kolektiv — poprečna starost je trenutno okrog 28 let, pred nekaj leti je bila celo 26 let. Mladinska organizacija tako ne more imeti težav s članstvom — kako pa je z delom. Predsednik tov. Štefan Šeruga pravi: »Mladi, ki pridejo iz šol, so usmerjeni predvsem materialno — koliko bo kdo zaslužil. Do samoupravljanja se obnašajo kot do nečesa manj pomembnega. nečesa kar njih ne zadeva. 60 % naših delavcev je polproletarcev in to še pod močnim vplivom starih domačih običajev,- Mladi ne pridejo na zbore, oziroma so na zborih le do konca delovnega časa. potem pa odidejo.« Na tem področju čaka družbenopolitične organizacije še veliko dela. Treba bo najti načine in poti. kako jih vključiti v samoupravne procese. Sicer pa to ni naloga samo organizacij v TOZD. ampak celotnega sistema izobraževanja, ki bi moral pripombe, ki pridejo iz TOZD še kako resno obravnavati. »Izvršni odbor sindikata šteje 21 članov, dva delegata imamo v konferenci osnovnih organizacij, predsednik konference pa je član koordinacijskega odbora osnovnih organizacij v okviru SOZD. Na dnevnem redu imamo iste probleme kot delavski svet — gospodarjenje, samoupravne in politične akcije. Tako kot drugod, tudi naš sindikat sodeluje pri vseh sprejemanjih samoupravnih aktov. Pa še na enem področju so naši delavci zelo aktivni. Na športnih tekmovanjih v okviru IMP ali v občinskem merilu v glavnem nikoli ne ostanemo praznih rok. Čeprav zaposlujemo pretežno moške, nastopajo tudi naše ženske ekipe. Svoje ekipe sestavimo za rokomet, nogomet, odbojko, tenis, šah in kegljanje, za nekatere panoge celo po več ekip. Nekaj k takemu uspehu pripomore tradicija, nekaj želja po uspehu in pa sorazmerno mlad kolektiv. V okviru tekmovanj, ki jih organizira občinski sindikalni svet Murska Sobota, pa smo že štirikrat osvojili 1. mesto. Športno opremo smo kupili, najamemo športne objekte in z udeležbo nimamo težav. Precej je tudi delavcev, ki so člani različnih športnih društev. Lahko rečem, da je delo konference naših osnovnih organizacij zaživelo. Dogovorili smo se tudi, da bodo sestanki po TOZD, da bi se tako najbolje spoznali in povezali. Z občinskim sindikalnim svetom dobro sodelujemo, čeprav smo pri posameznih odločitvah včasih v dvomih. Sindikat IMP je vezan na bežigrajski občinski sindikalni svet, mi pa na domačega v Murski Soboti in med različicami se običajno odločamo za domačega,« je pripovedoval predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata Štefan Herman. Predsedniku smo zastavili še eno vprašanje. Ali delegati, ki prihajajo na seje, zastopajo mnenje svoje skupine ali svoje osebno? »Lahko rečem, da v glavnem mnenje skupin, upoštevati pa moramo tudi človeški faktor in zato včasih slišimo kakšno mnenje mimo skupine«. PRED SAMOUPRAVNIMI ORGANI JE VEDNO VEČ NALOG Predsednik delavskega sveta je takole pripovedoval: »Delegatov delavskega sveta je 21, od tega V sedanjem srednjeročnem obdobju je bila TOZD Panonija nosilec kovinske industrije v soboški občini. Glede na dokaj enostransko organiziranost njihovega gospodarstva (kmetijstvo, tekstilna industrija), računajo, da bodo tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju morali opraviti pomembne naloge. TOZD Panonija zaposluje trenutno 615 delavcev, 62 učencev v gospodarstvu pa se pripravlja na poklice. Ob delu se na srednjih, višjih in visokih šolah izobražuje 13 delavcev, 26 rednih študentov in dijakov pa prejema njihove štipendije. ena delavka. Sestajamo se po potrebi. Razprave na sejah so živahne, mnenja delegatov se upoštevajo, skušamo najti najboljšo rešitev. Pred sejo, za vsako točko dnevnega reda, prejmejo delegati pismeno gradivo teden dni pred sejo. Vsi vabljeni prejmejo tudi zapisnik seje. Lep primer je prav sedanji sprejem pravilnika o nagrajevanju režijskih delavcev, ki so ga v drugih TOZD naše DO že sprejeli. Pri nas je bilo v javni razpravi veliko pripomb, ki jih je bilo treba upoštevati. Res se je sprejem nekoliko zavlekel — računamo pa, da bodo po pravilniku več denarja prejeli tisti delavci, ki bodo bolje in več delali. Lahko rečem, da je obveščanje naših delegatov dokaj dobro, enako tudi vseh naših delavcev. Na žalost pa za seje delavskega sveta delovne organi- Štefan Legen Štefan Herman Karel Benko Emil Zelko Proizvodnja klimatov zacije Klimat največkrat dobimo samo vabilo — in kako naj se naša delegacija potem odloča, čigavo stališče naj zastopa?« Vodja kadrovske službe tov. Janez Drvarič je predsednika delavskega sveta še dopolnil: »Zapisniki visijo na oglasnih deskah. Pišemo celotne razprave, da delavci lahko sami preverijo, kakšno stališče je zastopal njihov delegat. Delavski svet ima svoje izvršilne organe (komisije), ki tudi uspešno delajo.« Tov. Jože Uršič, vodja vzdrževanja, se še spominja prvih začetkov: »Imeli smo eno štanco. ročne škarje, nekaj primežev in plinski generator .***&., barcaffe mešanica mlete pražene kave —-*■“** **— PREHRAMBENA INDUSTRIJA . O R T O R O Ž na karbid, ki se je vsake toliko časa razletel. In tako smo delali, gradili tovarno, zategovali pasove in se borili z različnimi težavami.« KAKO JUTRI? O 318 planiranih milijonih smo že govorili. Poleg tega jih čakajo še nekatere večje naloge, da o vsakdanjih ne govorimo. Direktor TOZD tov. Zelko je dejal: »Globalna naloga za prihodnje leto: priprava samoupravne reorganizacije TOZD. Sedemsto delavcev ne bo moglo več biti v eni TOZD, ker bodo njeni posamezni deli slej ko prej izpolnjevali pogoje za organiziranje novih TOZD. kar naj bi uresničili leta 1980. več o tem vprašanju še nismo razmišljali. Sprejete obveznosti do širše družbene skupnosti morajo biti v celoti pokrite. Nekoliko višje smo planirali osebne dohodke, vendar še vedno pod poprečjem IMP. Tudi pri skladu skupne porabe smo naredili večji skok in bomo prihodnje leto na nivoju IMP. Kjer še zaostajamo, je to posledica preteklosti, ki jo še nismo uspeli v celoti odpraviti. In naslednja stvar je investicija. Krajevna skupnost Beltinci, nas je obvestila da ima ustrezne prostore, kjer bi lahko organizirali del naše proizvodnje. Ugotovili smo, da bi za pripravo prostorov potrebovali 6 milijonov, kar pa ne bi bilo ekonomsko opravičeno. Toda ideja je ostala. Zato smo se odločili, da bi v Beltincih zgradili novo proizvodno halo, kamor bi preselili celotno proizvodnjo kmetijske mehanizacije. O ceni investicije bi zaenkrat še težko povedali, ne bo pa potrebno združevanje sredstev v okviru IMP. Dogovarjali smo se s temeljno banko, s trgovskimi organizacijami, ki prodajajo naše izdelke in tujim poslovnim partnerjem, ki so pripravljeni vložiti določena sredstva. Ta investicija bo imela več ciljev, eden od njih je tudi ta, da se bo v sedanjih prostorih lahko hitreje razvijala proizvodnja v okviru programa IMP in ostalih naših programov. Računamo, da bomo lahko v naslednjem srednjeročnem obdobju v celoti preselili proizvodnjo kmetijske mehanizacije v Beltince.« - x DO PROMONT — TOZD OV in DS ljubljanski del Objava Glede na stalne potrebe po dodeljevanju kreditov za individualno gradnjo, adaptacijo ter nakup stanovanja objavljamo predhodni razpis zaradi ugotovitve uotreb stanovanjske gradnje. Vse zainteresirane prosimo, da do 10.2. 1979 oddajo pismene vloge v kadrovsko službo DO PROMONT, Ljubljana, Titova 37. Vloge morajo vsebovati naslednje podatke: 1. Ime in priimek ter rojstne podatke 2. Naslov stalnega bivališča 3. Zaposlen v IMP od... 4. Na kratko opisane stanovanjske razmere 5. Število družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu 6. Namen kredita (za gradnjo stanovanjske hiše, za adaptacijo, za nakup stanovanja). 7. Stanovanjski status Na osnovi dobljenih podatkov ter potreb bomo razporejali in potrdili zaključni račun za leto 1978, ter razdelili sredstva. v______________________________________y Fakturirana realizacija za 11 mesecev 1978 RbčlL. Plan / 103 din Izvršitev Indeks TOZD 1978 11 mes. nov. november 11 mes. 78 11 mes. 77 li 2t.pl. (5:1) pl. 11 m. (5:2) pl.nov (4:3) 78/77 (S:6) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 OV SFRJ 353.000 320.100 32.300 271173.353 338.539.219 270.534.130 96 106 84 125 OV' inoz. 116.600 - - 6.582.615 59.523.355 2.911.856 51 - - 2044 MK SFRJ 228.000 203.700 23.500 21.188.458 174.108.966 131.376.556 76 85 90 133 MK inoz. 12.000 - - - 8.509.909 706.534 71 - 1204 PB 17.736 15.960 1.410 1.691.638 17.878.423 - 101 112 120 - SD 1.441 1.240 130 46.590 1.084.610 1.061.760 72 87 36 102 PROMONT SFRJ 600.177 541.00-0 57.340 50.100.039 531.611.218 402.972.442 89 98 87 132 PROMONT slopa j 728.777 - - 56.682.654 599.644.482 406.590.836 82 - 147 MM SFRJ 342.100 307.300 29.100 23.267.421 302.712.523 247.727.056 88 99 80 122 MM inoz. 29.521 - - 970.471 13.746.873 11.861.428 47 - 116 IB 31.200 28.100 2.700 2.065.084 28.135.665 11.981.715 90 100 76 235 BLISK 97.000 87.300 8.300 10.845.929 92.210.650 67.862.216 95 106 131 136 'EKO 123.900 111.300 10.500 9.000.000 101.889.234 70.472.1*58 82 91 86 145 PMI 594.200 534.000 50.600 45.178.434 524.948.073 398.043.145 88 98 89 132 PMI skupaj 623.721 - - 46.148.905 538.694.946 409.904.573 86 - - 131 EM SFRJ 340.000 307.760 27.240 35.820.434 297.848.872 298.347.666 87 97 132 100 - preojekt 11.000 9.720 1.060 2.308.785 8.051.624 - 73 83 218 - EM inoz. 115.600 - — 8.743.171 72.786.206 10.573.415 63 - - 688 DVIG 108.300 97.100 10.600 9.482.009 79.516.462 66.167.925 73 82 89 120 TEN 246.000 220.600 21.900 19.705.399 216.941.234 162.680.199 88 98 90 133 ISO 74.000 65.600 8.400 6.052.040 57.036.169 32.131.329 77 87 72 178 CK 13.700 12.080 1.300 884.401 11.064.550 8.501.941 81 92 68 130 EMOND SFRJ 782.000 701.140 69.440 71.944.283 662.407.287 567.829.060 85 94 104 117 EMOND skupaj ' 897.600 80.687.454 735.193.493 578.402.475 82 " 127 Real. PLAN v 103 din izvršitev Indeks izv. 1978 11 mes. nov. nov. 11 mes.78 11 mes.77 let.pl, (5:1) pl 11 m. (5:2) pl.nov (4:3) 11 m. 78/77 TOZD 1 2 3 4 5 6 7 g- 9 10 KM SFRJ 119.000 107.200 9.900 11.683.558 128.087.206 91.529.195 108 119 118 140 KM inoz. 46.700 - - 3.891.532 34.493.780 294.803 74 - - 1170 KP 159.000 141.900 14.400 16.080.345 158.347.919 118.008.997 100 112 112 134 TIO 123.000 110.600 10.500 13.077.530 114.216.982 83.820.106 93 103 125 136 PAN 257.000 237.700 20.400 17.393.736 210.346.573 128.646.955 82 88 85 164 KLIMAT SFRJ 658.000 597.400 55.200 58.235.169 610.998.680 422.005.253 93 102 106 145 KLIKAT stopaj 704.700 •- - 62.126.701 645.492.460 422.300.056 92 - - 153 TRAA SFRJ 300.000 274.500 28.500 32.298.228 297.816.476 225.589.987 99 108 113 132 TRAA inoz. - - - 260.683 2.083.871 1.206.175 - - - 173 SKIP 175.000 162.000 16.000 15.922.824 181.793.993 101.516.291 104 112 100 179 IKO SFRJ 475.000 436.500 44.500 48.221.052 479.610.469 327.106.278 101 110 108 147 IKO skupaj 475.000 - - 48.481.735 481.694.340 328.312.453 101 - - 147 LSNL 180.000 155.100 22.700 15.748.661 165.955.6811 92 107 69i HVA 46.385 43.841 3.570 5.470.048 51.982.069J lax4 jx 112 119 153) 1-3 L8K 36.763 33.664 3.691 2.843.096 28.914.776 - 79 96 77 - 1 .LIVAR 263.148 232.605. 29.961 24.061.805 246.852.926 142.221.431 94 106 80 174 PR 41.648 37.400 3.600 3.611.205 39.278.334 29.607.494 94 105 100 132 1 ZAST 65.000 58.300 5.500 5.528.717 67.546.824 51.015.860 104 116 101 132 IC! 7.97 3 7.350 710 514.934 5.566.546 5.298.973 70 76 73 105 INŽ SFRJ 24.275 21.413 1.983 2.079.072 23.776.851 - 98 111 105 - INŽ inoz. 6.333 — - 1.045.852 10.292.364 - 163 - - - IZIP SFRJ 138.896 124.463 11.793 11.733.931 136.168.555 85.982.337 98 109 100 158 IZIP skupaj 145.229 - - 12.779.783 146.460.919 85.982.337 101 - - 170 PD 5.222 5.222 - - 5.618.188 3.540.177 108 108 - 159 IMP SFRJ 3.516.643 3.174.830 318.834 309.474.763 3.198.215.396 2.361.451.663 91 101 97 135 IMP skupaj 3.843.397 330.969.033 3.399.651.754 2.378.749.483 88 143 Proslave dneva republike V nekdanji delavnici TOZD OV začenja proizvodnjo TOZD Klima proizvodnja TOZD KLIMA -PROIZVODNJA 35-letnico rojstva nove Jugoslavije smo v TOZD Klima proizvodnja počastili s skromno proslavo in zakusko v novi preurejeni delavnici, ki smo jo dobili z izselitvijo TOZD OV. Svečanost je začel predsednik sindikata tov. Zvone Repas, ki je vse prisotne pozdravil in povabil v. d. direktorja TOZD tov. Vinka Kudra, da spregovori nekaj besed. V. d. direktor je med drugim poudaril, da smo se zbrali v prostorih, ki nam bodo delno nadomestili tisto, kar delavci TOZD Klima proizvodnja najbolj potrebujemo, to je delovni prostor. S tem pa se zavedamo, da nas ta prostor ne bo rešil vseh prostorskih težav in da bo potrebno poiskati vse notranje rezerve, organizirati vse službe in delovne naloge tako, da bo vsak posameznik dal svoj maksimum. Za nedelo in površno opravljanje nalog pa v naši sredini ne bo prostora. Po končanem govoru je nove proizvodne prostore predal svojemu namenu. Kulturni del proslave je začela Kulturna skupina Svobode iz Vrhovcev, ki je izvedla daljši recital, posvečen 29. novembru. Nadaljeval pa ga je pevski zbor IMP, ki je zapel pet pesmi. Proslavo smo zaključili z zakusko, posamezniki pa so se tudi zavrteli ob zvokih glasbe iz gramofonskih plošč. Naj še poudarim, da je bila proslava izven delovnega časa in da se jo je udeležila večina delavcev, kar kaže na njihovo visoko zavest. DO IKO Člani delovne organizacije IKO smo 26. novembra v Festivalni dvorani proslavili dan republike. Spregovoril nam je tov. Josip Kolarič, v kulturnem delu programa pa so sodelovali poleg našega pevskega zbora še operna pevca Ladko Korošec in Sonja Hočevar ter recitator Brane Dobravc. Kljub slabemu vremenu se nas je veliko zbralo na proslavi, kar daje slutiti, da naj bi takšne proslave še organizirali. To je bilo prvič, da so se zbrali vsi delavci naše delovne organizacije, razen onih, ki so delali v popoldanski izmeni — kako rešiti tudi to oviro pa se bomo morali še dogovoriti. V. F. NA GRADBIŠČU V IRAKU Delavci našega gradbišča smo praznovali 29. november, rojstni dan naše nove Jugoslavije. Tukaj nimamo takih pogojev za organizacijo proslav glede na delovni čas, omejene možnosti izbire izvajalcev in drugih objektivnih težav. Vendar se z veliko dobre volje tudi tu lahko stori marsikaj. Tako smo že dan pred praznikom okrasili gradbišče z zastavami, preko naše oglasne postaje smo predvajali borbene pesmi Jugoslavije, tako da se je čutilo, da praznujemo pomemben jubilej socialistične samoupravne Jugoslavije. Glavno proslavo pa smo organizirali 2.12. 1978 popoldne, na zato pripravljenem prostoru na gradbišču. Naši prireditvi so prisostvovali tudi predstavniki jugoslovanske ambasade v IRAKU in vsi izvajalci del. Slavnostni govor je imel tov. Jože Šubic, ki je v kratkih orisih podal razvojno pot naše nove Jugoslavije, v svojem govoru je večkrat poudaril, da ohranimo bratstvo in edin-stvo naših narodov, pridobljeno v revoluciji. V kratkem programu so sodelovali naši delavci, ki so za to priložnost pripravili 3 točke programa. Priložnostno sestavljeni pevski zbor je zapel 3 borbene pesmi, sledila je recitacija in nastop naših glasbenikov s harmoniko in kitaro. Glavni del programa pa so izvajali člani KUD Svetozarja Markoviča iz Novega Sada, ki so nam s pesmijo in plesom prikazali našo domovino od Triglava do Djevdjelije. Proslava je trajala dobre tri ure in smo jo zaključili s skupnim plesanjem kola nastopajočih in naših delavcev. • DO PROMONT Ustanovitev TOZD v Novi Gorici V TOZD Montaža Koper —- enota Nova Gorica je zaposlenih osemdeset monterjev, ki se bodo organizirali v temeljno organizacijo. Akcija za ustanovitev TOZD v Novi Gorici, je začela pravzaprav že ob združitvi v DO Promont, decembra leta 1977, ko so za ta del TOZD MK vpeljali ločeno evidenco poslovanja, da bi tako lažje ugotovili tudi ekonomske pogoje za ustanovitev nove TOZD. Osnovno vprašanje, ki ga je pred »rojstvom« TOZD v Novi Gorici potrebno rešiti, so poslovni, skladiščni prostori in delavnice. Po dosedanjih ocenah bodo novogoriški monterji potrebovali za uresničitev teh načrtov 270 milijonov din in pa ustrezne kadre, ki jih sedaj ne morejo zaposliti. Denar bosta v okviru DO Promont morala ustvariti oba dela TOZD MK, del naj bi bil kredit — računajo pa tudi združevanje sredstev v okviru IMP — kar pa najbrž ne bo izvedljivo. Na osnovi sedanje realizacije bi enota sama zmogla to šele leta 1983. Enota Nova Gorica ima v novogoriški industrijski coni 16.000 kv. metrov svojega zemljišča, trenutno pa tečejo pogovori s Cestnim podjetjem Nova Gorica o prodaji poslovnih prostorov, ki so za »cestarje« postali pretesni. Značilno za novogoriško območje pa je, da ni možno najeti ne proizvodnih, ne skladiščnih, niti poslovnih prostorov. O akciji je obveščena tudi občinska skupščina v Novi Gorici in jo v celoti podpira. Kdaj bo TOZD ustanovljena, je težko reči predvsem iz omenjenih razlogov. • TOZD MONTAŽA KOPER Samoupravni premiki v Kopru Sestavek povzemamo iz informatorja, biltena, ki občasno izhaja v TOZD Montaža Koper. Objavljamo samo del članka in upamo, da celota s tem ni okrnjena. V tem času (v zadnjih šestih mesecih — op. Š. T.) pa ni bila zanemarjena težka gospodarska situacija, v kateri se je naš TOZD znašel. Tov. Štrkalj, v. d. direktor, tehnični direktor tov. Brčin sta se resnično zavzela za izboljšanje stanja v TOZD, zato sta redno obiskovala gradbišča, in s tem pripomogla k večji produktivnosti, apelirala sta na vodilne monterje, naj organizirajo delo v nadurah, oziroma naj predlagajo delo na dan proste sobote. Prva solidarnostna sobota, ki je bila 7. 10. 1978 je izredno uspela, to naj bo v pohvalo celotnemu kolektivu, obenem pa moramo grajati tiste vo- dilne monterje, ki še vedno niso organizirali nadurnega dela. Septembrska realizacija, kot rezultat vseh teh ukrepov, je bila prvič nekaj nad 2 milijardi, tako je bilo tudi oktobra in novembra. Toda ti rezultati nas ne smejo zaslepiti, saj še vedno nismo dosegli plana oziroma ne bomo izpolnili letnega plana. Toda če bomo tako nadaljevali, bomo v naslednjem letu zagotovo vseskozi pozitivni. Ob iskanju možnosti za izboljšanje gospodarskega stanja našega TOZD, so naši strokovni delavci ugotovili, da je organizacijska sestava TOZD MKtudi delna ovira našega razvoja. Naš TOZD je sestavljen samo iz tehničnih služb — proizvodnega značaja, vse ostale službe, ki v neki organizaciji nastanejo sekundarno, saj niso same sebi namen, pa so organizacijsko vezane na Ljubljano, čeprav živijo z nam1, delajo za nas, in so potemtakem njihovi problemi naši, oziroma obrat- Občinsko priznanje direktorju DO Livar -1 rt fNA STATUT* OeClNE GIMlirui (lil Lin Sli It w _ SKUPŠČINA OBČINE GBOSUPUE DIPLOMO »LOUISA ADAMIČA« Ob zaključku in otvoritvi letošnje investicije v TOZD LSL, ki je bila 26. oktobra letos, je za svoje dosedanje uspešno delo prejel plaketo in diplomo Louisa Adamiča, direktor delovne organizacije LIVAR iz Ivančne gorice lov. Valentin Mendiževec. Diploma Louisa Adamiča je najvišje občinsko priznanje, ki ga za izjemne dosežke v občinskem merilu podeljuje Skupščina občine Grosuplje, vsako leto ob občinskem prazniku. Čestitamo! tov. MENDIŽEVEC VALENTINU glavnemu direktorju delovne organizacije Livar Ivančna gorica /A DOSEŽENE FOSE IN E USPEHE TIAINEJSEGA POMENA NA POMOČIL e TOZD TRAA PRIKAZ DOHOD KOV - ZAVIST ALI SPODBUDA? Osebni dohodek je občutljiva stvar, v njem večina vidi svojo potrebo, manj pa merilo za ustvarjalni doprinos. Po nekaj letih je v TOZD TRAA vpeljana mesečna praksa, da na oglasni deski vsak lahko prebere, koliko denarja je kdo prejel za svoje mesečno delo. Te številke so zelo brane in kajpak tudi primerjane; po izjavi nekoga takole: »petkrat več je dobil od mene, le odkod njemu kot vodilnemu delavcu (v režiji recimo) 370 ur delovnega časa na mesec«. Vsota je razvidna, vzrok pa ni razložen, zato se kaj hitro znajdemo v vrtincu, ki se drugače obrača kot bi žele- li. Kako vrednotiti delo in naloge, se že dolgo trudimo, a še leta bodo minila, predno bomo rekli, da je nagrajevanje v redu in bi dali to zadevo »ad acta«! Zato nikakor ni prav, če številke destimulirajo človeka pri delu, da razmišlja in govori kar laično o tistem, kar je pravzaprav dejstvo, ki se ne da spremeniti, lahko pa razburja. To pa spet ni rešitev, ko vsi iščemo objektivna merila ocen posameznika, ki se mu dohodek zelo spreminja, če dela na normo, medtem ko ima drugi mesečno skoraj enako vsoto, ob kateri more tudi reči, da z njo ni zadovoljen, oziroma, kako najti poti za oceno dela, s katero bi se dohodek tudi spreminjal, kajpak v želji za večjo vsoto. Zato je sedaj zelo priporočljivo, da nam delovni dan ne upada, če zopet vidimo, koliko kdo dobi, kajti več storilnosti bo dalo tudi večji dohodek, ki se nam bo poznal v žepu, v krajevni skupnosti, v družbi. Zato je bolj prav, ko beremo suhe številke o kupčku denarja za posameznika, da razmislimo o metodah, ki bi tudi nam pomagale do več uspeha, ki ne bo ra-stel mimo pripomb in zavisti, ob trudu za naš skupni boljši jutri, kajti videti dohodek svojega soseda ni odkrivanje tajnosti, temveč pridobitev, preko katere lahko ocenjujemo tudi svoje sposobnosti in želimo prispevati k uspehom dela in razvoja družbe. FRAN VODNIK no. Zato menimo, da je edino pravilno, da se nekatere teh služb (prodaja, kadrovska služba, pro-jektiva, finančno-računovodska služba, plansko-analitska služba) vrnejo k TOZD. Rezultat razmišljanj v tej smeri je bil ponovni sestanek DPA in DS tokrat na zahtevo generalnega direktorja tov. Krumpaka, ki se je strinjal, da je treba spremeniti organizacijsko shemo, da TOZD zaživi v pravi luči razvoja. Zaradi tako zavzetega in hitrega spreminjanja organizacije našega TOZD (seveda za enkrat še na papirju) je prihajalo do žolčnih razprav na DPA TOZD OV. ljubljanskega dela skupnih služb in na ravni DO. Vse le organizacije so že v samem začetku odbile možnost kakršne koli spremembe. Zavedati pa se moramo, da mora biti v današnji obliki samoupravljanja vsaka organizacija .združenega dela prilagodljiva potrebam. Res je, da je današnja organizacija kratkotrajna, toda ker so se napake že pojavile, so spremembe nujne. Nova organizacijska shema je bila podrobno obravnavana na sestanku DS in DPA TOZD MK, člani teh organizacij so se z njo strinjali. Shema je bila dana v javno obravnavo, Ljubljana pa je v hipu ugotovila, da le-ta ne more iti na zbor. ker ni bilo politične akcije za dosego soglasnosti obeh TOZD, čeprav je dal soglasnost za referendum tudi DS PROMONTA. Ker menimo, da TOZD lahko samoiniciativno razmišlja o boljši organizaciji, smo za pojasnila zaprosili družbenopolitične organizacije na občini. Le-te so nas v vsem podprle in sklicale posvetovalni sestanek, na katerem so sodelovali tudi predstavniki SOZD, DO PROMONT in TOZD MK. Tu smo potrdili sklepe, sprejete na dveh problemskih konferencah na nivoju DO. Družbenopolitične organizacije občine Koper, so ugotovile, da je razmišljanje TOZD MK edino pravilno. DPA TOZD OV in skupnih služb so se sporazumeli, da bodo do 20. 1. 1979 sestavili novo organizacijsko shemo PROMONT, tako da bodo določene službe prišle v TOZD. Ta shema bo obravnavana na vseh nivojih organov v TOZD, dokončno pa se bomo o njeni usodi odločili na naslednjem referendumu. O tem, da se bo v Novi Gorici ustanovil T OZD, se je že razpravljalo na zadnjem sestanku DS in DPA. Tedaj je bil dan jasen odgovor, da se bo v Novi Gorici ustanovil TOZD, ko bo situacija za to ugodna. Glede na dosedanje razmišljanje in dosežene rezultate, naj bi se TOZD v Novi Gorici ustanovil v letu 1979. Do tedaj pa je potrebno zagotoviti dovolj veliko akumulacijo sredstev, ki je potrebna za izgraditev poslovnih prostorov. Ko se bo ta naša ideja uresničila, so dani pogoji za ustanovitev DO z dvema TOZD, v N. Gorici in Kopru oziroma Izoli. Za to pa je seveda potrebna dovolj močna finančna in kadrovska plat. Vsa naša naprezanja so privedla do tega, da imamo prvič po dveh letih pozitiven neto poslovni sklad. Pričakujemo, da se bo stanje še izboljšalo, če bomo nadaljevali v tej smeri. Vsi dosedanji uspehi niso posebej veliki, so pa to uspehi dela kolektiva, ki je z vso resnostjo začel izvrševati stabilizacijske ukrepe, sprejete na seji vodilnih mentorjev. Ob tem naj posebej pohvalimo posameznike, ki so se s svojim prostovoljnim delom posebej izkazali. (Tov. Ivan Čebron, ki je samoiniciativno priskočil na pomoč drugi skupini med prazniki.) Upamo, da bo delovna sobota 9. 12. 1978 prav tako uspela, saj se moramo zavedati, da si tako le sebi izboljšujemo ekonomski položaj. ZADOVOLJNI IN SREČNI Prvo leto svoje planinske aktivnosti v IMP smo zaključili zelo uspešno zato, ker smo imeli okrog osemsto obiskov gora, vsi pa so se končali brez posledic, kar nas posebno veseli še zato, ker mnogim nismo mogli svetovati, kako naj se obnašajo po gorah. To je bilo možno le ob organiziranih odhodih v naravo, premnogi so odšli sami ob času, ki jim je odgovarjalfn v smer, ki se jim je zdela primerna. Da smo bili uspešni pri svojih stikih s prirodo, se moramo zahvaliti mnogim faktorjem v IMP, ki so nas denarno podprli, ali nam nudili drugačno pomoč, da smo mogli uresničiti svoj letni program. Za uspehe se moramo zahvaliti tudi zunanjim društvom, ki so nam omogočili tečaje za gorsko stražo in planinske vodnike ter nas tudi vodili po poteh, kjer smo si nabirali izkušenj. Seveda pa imajo zasluge za naše uspehe tudi planinci iz naše sredine, ki so sodelovali pri naši dejavnosti na način, ki je bil primeren za naše delo. Zato je lahko na tej osnovi izrečeno marsikja pohvalnega tudi za ostale, ki tu niso navedeni, prepričani pa smo, da nam bodo v bodoče enako stali ob strani in pripomogli k večjim našim uspehom v letu 1979. Zato je naša dolžnost, da se vsem zahvalimo za razumevanje in pomoč, da jim voščimo vse lepo v prihodnjem letu z našim planinskim pozdravom: SREČNO! \__________________________________J Izvlečki iz pravilnika planinskega društva Da bi občni zbor planinskega društva IMP, 26. januarja 1979 potekal čimbolj uspešno, seznanjamo člane društva s pravicami in dolžnostmi iz našega Pravilnika. Tako so pravice članov društva, da odločajo in sodelujejo v društvu, da so informirani o delu, dajejo predloge, so voljeni in volijo, so kot delegati društva PD pri planinskih organih ter uživajo ugodnosti, ki jih dajejo planinske organizacije, imajo pravico do popusta pri prenočitvah v planinskih domovih, na občnem zboru z večino glasov sprejemajo sklepe, tak zbor razpravlja o delu njihovih organov v PD, sprejema delovni program, sprejme ali spreminja pravilnike društva, rešuje predloge, prošnje, pritožbe, sprejema finančni načrt za prihodnje leto, določa višino članarine, voli organe društva, sklepi občnega zbora so torej obvezni za vse člane. Člani PD imajo pravico in dolžnost zahtevati, da so informirani o delu, gospodarjenju, poslovanju PD. Dolžnosti članov PD pa so: da izvršujejo naloge svoje organizacije, s svojim delom uresničujejo Pravilnik društva in PZS, da izvršujejo sklepe občnega zbora PD in upravnega odbora ter skupin in odsekov PD, da redno plačujejo članarino. ( ...................................>| Pregledali bomo delo in naloge Enoletni obstoj naše planinske organizacije nam je pokazal, kako potrebni smo bili takega društva, ki bi nudilo vsem zaposlenim in njihovim svojcem odmor v naravi, hojo po gorah... Kdor je sodeloval pri naših akcijah, je vsekakor občutil, da je tak način rekreacije danes nujen in koristen, potem bo tudi v bodoče ostal zvest prijatelj narave in prijetne družbe. Da pa bomo v svojem planinskem delovanju še bolj uspešni, je potrebno, da se dogovorimo o svojem bodočem delu, ki mora vsako leto postajati bolj pestro in privlačno. Zato se bomo člani planinskega društva in prijatelji narave dne 26. januarja ob 16. uri zbrali na OBČNEM ZBORU naše organizacije v IMP, ki bo v prostorih TEN, na Vojkovi 58 v Ljubljani. Priznati moramo, da v preteklem obdobju še nismo nudili vsem primerno življenje na izletih in pohodih v našo naravo, izkušnje pa nam bodo v bodoče v pomoč, da bomo ob sodelovanju slehernega dosegli svoje namene za zdravo pot v naravo. Naš prvi občni zbor, odkar imamo svoje društvo, nam bo ob številni udeležbi dal nove smernice za delo in se bomo tako mogli postaviti ob bok ostalim organizacijam, ki uspešno delujejo. Še enkrat, vabimo vas, da se udeležite našega zbora! \____________________________________v ZAHVALE Ob smrti mame se iskreno zahvaljujem osnovnim organizacijam sindikata in sodelavcem v DO Klimat za darovano cvetje, izraze sožalja in V soboto, 9. 12. 1978, so se zopet zbrali kegljači iz Maribora, Kopra in Ljubljane, da bi se pomerili v že tradicionalnem kegljaškem tekmovanju in poveselili ob tovariškem kramljanju. V organizaciji TOZD OV in pokroviteljstvom inž. Jernejca direktorja TOZD, ki je v pozdravnih besedah tudi povedal, kako pomembna so taka srečanja, se je začelo tekmovanje povsem neizvestno. Kdo se je bolje pripravil, pa je bilo vidno šele na koncu. Po 6 mož iz vsake ekipe se je trudilo, da bi doseglo čim-boljši rezultat, v 100 lučajih, in tako dosegli v skupnem seštevku najboljši uspeh. Ženske predstavnice pa so tekmovale le posamično in so dokazale, da jim je kegljanje dobra rekreacijska zabava. Najuspešnejša je bila ekipa OV, v sestavi Stražišar, Oblak, Obajdin, Pozvek, Šijakovič in Remih, ki je prejela tudi prehodni pokal, drugi so bili Ženko, Jančar, Štumberger, Vidmajer, Fujs, Nerat iz Maribora, tretji Šiler, Škander, Igličar, Prestrl,Škrjancin Golobič, člani TOZD TRA A in Kotar, Kodrič, Stegovec, Cerkvenik, Cepak, Fičur iz Kopra in Nove Gorice. Kot posameznik pa je dosegel najboljši rezultat Škrjanc Alojz (412 kegljev), za kar je prejel pokal, kakor tudi najuspešnejša tekmovalka Lavra Gregorič (369) iz Kopra, oba v trajno last in lep spomin. Tekmovale pa so še Nuzdorfer Vera, Hrs Nevenka, Hrvatin Jasna, spremstvo na njeni zadnji poti. Podgoršek Nevenka in Vrkič Milena. Seštevek rezultatov: L OV 2. PMI 3. TRAA 4. PM JANEZ ZAVIRŠEK, inž. stroj. 2340 ••e 2316 2292 Ob smrti očeta se iskreno zahvaljujem osnovni 2039 organizaciji sindikata in sodelavcem v DO Klimat za darovano cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. LIDIJA VALANT Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD TEN in svojim ožjim sodelavcem za darovano cvetje in izraze sožalja, posebno pa še tistim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. ANICA BOBIČ Smučarski teki - zdrava Betonske transformatorske postaje — izdelek TOZD TEIM Izkop temeljev za trafo postajo. Gradnja je možna tudi na slabo nosilnih tleh (barje). Betonske transformatorske postaje 1MP-1 do IMP-4 so izdelane po JUS standardih. Uporabljamo jih za nazivne napetosti 12 KV in 24 KV, za vgradnjo transformatorjev moči do 630 KVA (po želji tudi do 1000 KVA). Tovarniško izdelane transformatorske postaje omogočajo kratke dobavne roke, maksimalno skrajšani čas montaže ter s tem hitrejšo gradnjo. Postaje so vizuelno kom-ponibilne v razna arhitektonsko urbanizirana okolja (izgledi fasadne obdelave so prilagodljivi). Transformatorske postaje predstavljajo zaključene enote. Izdelane so iz atestirano vodonepre-pustnega betona MB 300 in so montažne izvedbe. Sestavljene so iz temelja, oljne jame, osnovne plošče, fasadnih sten ter strehe. Temelj je atestirano vodotesen, oljna jama je oljetesna, fasadne stene so obdelane s kulirjem po želji, streha pa je vodotesna ter površinsko obdelana z alubitolom. Elementi stavbnega ključavničarstva (vrata, žaluzije) so izdelana iz eluksira-nega aluminija. Ključavnice so na zunanji strani zaščitene proti vdoru meteorne vode. Tipsko je predvidena ureditev okolice transf. postaj, tj. poploščenje. Za uvod VN in NN kablov je montiranih v dve smeri po sedem cevi profila 15 dolžine 1 m iz objekta. Za lažjo montažno opremo (VN bloka in NN ogrodja) je predvidena montažna odprtina. Vsi kovinski deli so v notranjosti medsebojno povezani na uzemljilni vijak. Za vsak tip transf. postaje je izdan »CERTIFIKAT« Inštituta Milan Vidmar ter so grajene po sistemu »ključ v roke«. Spodnja plošča je postavljena. Dobro je vidna montažna odprtina, ki omogoča monterju lažje delo. Montaža sten Montaža strehe, ki je toplotno izolirana in je ne more odnesti veter. Vsi ključavničarski elementi (vrata, žaluzije) so iz eluksiranega aluminija in jih ni potrebno barvati. Vgrajevanje »srca«. Vgrajujemo domačo (IMF) elektro opremo za visoko in nizko napetost. Vso opremo je atestiral Inštitut »Milan Vidmar« in ustreza predpisom. Dobavni roki za opremo so mesec dni, če je na zalogi pa tudi manj. Oprema je v postaji lahko dostopna in zamenljiva. Mon ju omogoča lažje delo montažna odprtina. Tudi po-služevalec je ob slabem vremenu pod streho, kar je velika prednost naše trafo postaje. f ■ .a......................................................................'.....♦'» In takšna je trafo postaja, ko je gotova. Fasado gradbinci prilagodijo okolju. Dosedanji način gradnje je trajal približno 1 mesec, montaža te trafo postaje pa je gotova v 8 urah. Gradbinci jo naročniku sestavijo v 7 dneh od prejema naročila. Trafo postajo je možno razstaviti in jo ponovno sestaviti na drueem prostoru. NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA NOVOLETNO VOŠČILO DO GLAVNA REKA TOGA STRO- ŠEK VODI ZBOR NAŠ ZOOLOG MOSTIČ RUSKO JEZERO GRŠKA ČRKA SREDINA VRTENJA VIRO- VITICA DUBROVNIŠKI KOMEDIOGRAF LJUDSKI PRITRD. NAŠA SOSEDA VOLT r DO ) " ZNAK METER RELA- TIVNOST ) ZORANA ZEMLJA VEZNIK > DO ŠUBIC > KRAJ V ZAHODNI INDIJI VRATAR PARTIZ. NAŠ OTOV BOR KAVA. (MNOŽ) > KORNET DIŠAVA SPOMIN JULIJIN IZBRAN MOČNATA JED EŠALON ) DEL POSODE TORERO > RANG VEDRINA DUŠIK ENOTA ČRNOG. PESNIK > MOJZES BRAT > VEZNIK FAŠIST > TV-ZA5L0 BITOLA REKLAM. LISTEK LOVSKA naprav; ZA ZVE El BR PTIČ KALU MAZI1D AKAD. KLUB PREDLOG ARGON > PENEČE VINO r" RUSKO Ž. IME > ČISTOČA JAMES KRAJNA ŠTAJER. IGRA BARIJ ITAL. REKA BER- TONCELJ SPISI > ITAL. PESNIK UVOZNA DAJATEV VELIKO BREG NAJVEČJA CELINA r GLAVNI ŠTEVNIK KNEFTRA > UJEDA > SO BREZ MOŽ ALOJA MOŠKI SPOL > POTEPUH ZMIKAVT V šfanija SLOVAN. PIJAČA > DO L. ČRKA JUD AM.FILM > KREPAK BVIC. GORA DO K STROK. MNENJE BOGAT. GOZDOV GRŠKI BASNO- PISEC > BKAND. M.IME > LITER KRAJ PRI KRANJU SLONOV) ČEKANI ) POET M. IME DO ) KAZ. ZAIMEK ZOBNIK NAŠ LIT. ZGODOV. BARVA KART BOJNI STRUP > GMOTA AOO PASTIR IZ SNE' 3UR0ČKE DO Z. IME (mnoD > Minuta > MURSKA SOBOTA ODPO- SLANEC AVT. POldi > DO TONA KOS POHIŠTVA >■ KARAM-BOL NORVEŠKA > KRAJ V SLOV. GORICAH NADAU VOŠČILA ) 1 1 1 1 IMF Nagrade: 3. 150 din Rešitve pošljite do vključno 10. januarja 1979 na naslov 1MP( Ljubljana, 250 din 4. 100 din Titova 37 z oznako »Nagradna križanka«. ? 200 din s so j:n