v LJUBLJANI
Došlo PoStnlna p!a?ana v goTovinE
Leto XI., št. 170
2 5. Vil. «1930' krat,_prilog.
Ljubljana, petek 25. Julija 1930
Cena 2 Din
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni odd- 'ek: Ljubljana, Prešer* nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. - Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842; Praha čislo 78.180; W-en št 105 241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova .cesta 13. Te«
lefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Priprave za nemške volitve
Važna seja dr. Briiningove vlade - Briining misli sestaviti koncentracijsko vlado -Enoten nastop Hugenbergo-
vih disidentov
Berlin, 24. julija, d. Nemška javnost pričakuje z veliko nestrpnostjo sejo vlade, ki se bo vršila v četrtek popoldne. Na tej seji bo namreč vlada razpravljala o novem predlogu finančnega načrta, ki bo potem vzakonjen z novo zasilno odredbo na podlagi čl. 48. usta ve. Na seji pa bodo tudi razpravljali o stališču nemške vlade v volilni borbi in o tem, da li bi stvorile vladne stranke skupni volilni blok.
Iz krogov, ki stoje blizu državnemu kancelarju dr. Briiningu, se širijo govorice, da misli ta sestaviti po sklicanju novoizvoljene skupščine koncentracijsko vlado, ki bi omogočila sigurno sprejetje velikega finančnega načrta za sanacijo nemških državnih financ, katerega že izdeluje finančni minister dr. Dietrich. Katere stranke misli pritegniti dr. Briining v novo koalicijsko vlado, sedaj še ni gotovo. Najbrže pa bodo v njo vstopili pod skupnim vodstvom tudi vsi disidenti Hugenbergove nacijonalne stranke, ki mislijo ustanoviti novo konservativno stranko, v ka-
teri bi bili najboljši nemški nacijonaln; politiki, ki so skoro vsi zapustili Hugenberga zaradi njegove nesrečne taktike in pretirane diktature v vodstvu stranke.
Hugenberg pa se bo najbrže kar naj tesnejše zvezal z narodnimi socijalisti, da bi na ta način prikril silne izgube, ki jih bo doživela njegova stranka pr: volitvah. V odgovor na to stremljenje sta že podpisala voditelja obeh skupin Hugenbergovih disidentov, grof We-starp in poslanec Treviranus dogovor o skupnem nastopu pri volitvah.
Berlin, 24. julija, d. Osrednje vod stvo »Kmetske zveze«, ki je bilo dose-daj podpiralo politiko Hugenberga, je sklenilo, da bodo sedaj nastopili kandidati »Kmetske zveze« s samostojnimi volilnimi listami, kjer se je le mogoče nadejati uspeha. Na ta način izvoljeni poslanci bodo ustanovili v novi zbornici novo seljaško stranko, v kateri se bodo organizirali najbrže vsi kmečki poslanci, ki so preje pripadali nacijonal-ni stranki.
Hugenberg priporoča zvezo z Italijo
Voditelj nemških nacijonaicev odklanja Briandovo spomenico in priporoča čim tesnejše sodelovanje med Italijo m Nemčijo v borbi za
revizijo mirovnih pogodb
Berlin. 24. julija, d. Voditelj razbite nem-škonacijonalne stranke, tajni svetnik Hugenberg, je dal uredniku fašističnega lista Popolo d' ltalia : daljšo izjavo, v kateri zavrača idejo Briandcvega načrta za osnovanje evropske unije ter naglaša, da mora nemški narod odkloniti vsako sodelovanje s Francijo, dokler ta ne popravi krivice, ki ie bila prizadejana Nemčiji z versaillesko pogodbo. Nemčija ne more po mnenju gospoda Hugenberga toliko časa stopiti s Francijo v kake ožje odnošaje, dokler bo obsojena na plačevanje neznosnega repa-Tacijskega bremena, ki služi Franciji samo za ojačenje njene že itak v Evropi najmočnejše vojske.
Nemčija se mora nasloniti na Italijo, s
katero ima toliko sličnih interesov v borbi za revizijo mirovnih pogodb in stanja, nastalega po svetovni vojni. S tem, da je Ita-iija tako odločno načela vprašanje revizije, si je pridobila simpatije vseh nacijonalno čutečih Nemcev, kar bo morala prej ali slej upoštevati tudi nemška vlada ter poiskati no\ih poti za navezanje tesnejših odnoša-jev z Rimom. Med nemškimi nacijoualisti in Italijo obstoje še neka sporna vprašanja, ki jih bo potreba rešiti, če žele v Rimu resničnega sodelovanja z Nemčijo. Pričakovati pa je, da bo tako ostroumni državnik kot je Mussolini, to sam spoznal ter že v naprej storil vse, da bodo ta vprašanja na zadovoljiv način rešena.
Vanča Mihajlov šeta po Švici
Zaporno povelje proti voditelju makedonskih revolucionarjev je bilo pesek v oči inozemski javnosti — Policija je izdala Mihajlovu ponarejen potni list s prošnjo, naj ?ačasno zapusti Bolgarijo
Sofija, 24. julija d. V tukajšnjih političnih diplomatskih krogih razpravljajo obširno o motivih, ki so dovedli državno tožiteljstvo do tega, da je izdalo zaporno povolje proti voditelju lnakedonstvujuščih, Vanči Mihajlovu ob priliki razprave proti morilcem pisatelja Vasiljeva Pundeva. Splošno prevladuje mnenje, da je izdanje tega zapornega povelja samo pesek v oči inozemstvu in onim Bolgarom, ki zahtevajo od vlade naj že vendar enkrat obračuna z ma-kedonstvujuščimi ter pozapre njihove voditelje. Vanča Mihajlov je bil namreč pravočasno obveščen o nameri državnega to-žitelistva in naprošen naj za nekaj časa zapusti Bolgarijo. Da bi to tem lažje storil, mu je policija, ki ga sedaj išče s tiralico izdala nov potni list z izmišljenim imenom, s katerim ie odpotoval v inozemstvo, da obišče prijatelje in podpornike makedon-stvuiuščih. Tako ie sofijski policiji dobro znano, da se je nahajal Vanča Mihajlov že v Švici, ko je bila proti njemu izdana ln objavljena policijska tiralica.
V zvezi s tem postopanjem pišejo bolgarski listi, da ni smatrati koraka sofijske
policije resnim, ker ie ni v Bolgariji oblasti, ki bi mogla izvesti aretacijo voditelja makedonsvujuščih, ki ima dovolj prilike, da se skriva pred policijo na nedostopnih gorah, ali pa da pobegne v inozemstvo.
Sofija, 24. julija d. »Zarja« objavlja poročilo iz Plovdine, da je prišlo na seji ta-mošnje organizacije »Demokratičeskega zgovora« do ostrih sporov in končno celo do razkola. Odmev tega spora se je že pokazal v vladi, ki je zelo needina in bo našel odziva tudi v Sobranju, čim bo le ta sklican. Proti vladi je posebno razpoložena skupina naprednjakov, ki je pozvala ministra Burova naj odloži mandat.
Bivši minister Hrostov je izjavil glede na te spore, da se ie naprednjaška skupina oddvojila od narodnjakov in da bo v bodoče samostojno nastopala. Doslej šteje skupina naprednjakov že 21 poslancev, ki pa računajo, da bo pristopilo v njihove vrste še nekaj s politiko vodstva »Demokrati-českega zgovora« nezadovoljnih poslancev.
Lordi odobrili premogovni zakon
Sporazum med lordsko in poslansko zbornico o sprejetju premogovnega zakona — Uvedba 7 in pol urnega delovnega časa v premogovnikih
London, 24. julija AA. Politični krogi so zelo zadovoljni s sporazumom med lordsko zbornico v vprašanju Premogovnega zakonskega načrta. Manjka sedaj samo še kraljeve sankcije, da stopi ta zakon v veljavo. Meseca decembra bo uveden v vseh angleških rudnikih 7 in pol urni delovni čas. Znižanje delovnega časa za pol ure in nova razpredelba delovnih ur bo veljala od 1. decembra do 1. julija. Tedaj bc stopil v veljavo 7 urni delovnik, ki je veljal pred letom 1926. Glede izvedbe prodajnega načrta so napravile narodne organizacije in krajevna društva lastnikov prve korake. Narodni načrt, ki koordinira 21 okrajev v vsej deželi in določa produkcijo vsakega okraja, je že pripravljen. V Pripravi so tudi krajevni načrti. Te morata odobriti narodno tidruženje lastnikov in trgovinsko ministrstvo. Kakor poročajo, je načrt južnega Walesa najbolj dovršen in rajbližji določbam zakona.
Vsak premogovnik bo imel standardno tonažo in vsak bo moral producirati v skladu s potrebami domačega in inozemskega tržišča in na osnovi proračuna ndruženja lastnikov, Načrt predvideva polno kvoto premoga za industrijo železa, jekla in za druge industrije, ki imajo izredne potrebe. Zakonski načrt računa tudi z
izvozom premoga. Občinstvo je zavarovano Pred vsakim navijanjem cen.
Odgotfitev zasedanja angleške zbornice
London, 24. julija. AA. Angleški zakladni minister Snowden je napovedal na današnji seji spodnje zbornice upanje, da bo parlamentarno zasedaaije odgodeno jutri teden. Parlament se sestane ponovno 28. oktobra
Potek zasedanja interparlamentarne unije
Praga, 24. julija AA. »Lidovi listi« pri« našajo članek poslanika Svetlika, ki se je udeležil interparlamentarne konference v Londonu. Pisec navaja, da je Češkoslova« ško tam zastopalo 10 delegatov, in sicer 5 Cehoslovakov, 4 Nemci in 1 Madžar, tako da se češkoslovaški element vidi nekako zapostavljen. Glavni predmet razprav kon« gresa je bilo izboljšanje parlamentarizma, vendar so bile razprave o tem vprašanju jako površine in nikakor niso pojasnile glavnih vzrokov nazadovanja parlamentari« zma. Vrhu tega je kongres sam pokazal, kako so parlamentarne metode krhke in slabe, ker je sama debata zelo malo zani« mala delegate. Edini uspeh kongresa ie ta, da so se osebno spoznali delegatih enakih nazorov.
VEDNO BOLJ GROZNA SUKA
O ITALIJANSKEM POTRESU
število smrtnih žrtev in ranjencev še vedno narašča — okrog 2500, a še vedno prihajajo nove Jobove vesti -
sunki se ponavljajo
Znaša že Potresni
Milan, 24. julija, s. Še vedno je prezgodaj, da bi se lahko napravila točna bilanca o obsegu in posledicah potresne katastrofe v Južni Italiji, ker manjkajo poročila še iz mnogih krajev, kamor so mogli pomožni vlaki z zdravniki dospeti šele danes. Potres je najhuje zadel pokrajino v trikotniku, med Napoljem, Foggijo in Potenzo. To ozemlje meri približno 10.000 kvadratnih kilometrov, na njem pa stanuje približno milijon ljudi. V ozemlju leži usodni, že več tisoč let ugasli ognjenik Vol-turo, na katerega vzhodnih obronkih jc mesto Melfi, na zapadnih obronkih pa Lacedonija in Aquilonija, ki so utrpele največjo škodo.
Ministrstvo za javna dela je izdalo oficijelno poročilo s podrobnimi seznami izgub. Dosedaj (v četrtek opoldne) je v posameznih provincah obžalovati naslednje žrtve:
v provinci Avellino 1393 mrtvih, 2072 ranjenih in 30 prizadetih občin;
v provinci Benevento 24 mrtvih, 87 ranjenih, 21 prizadetih občin;
v provinci Foggia 120 mrtvih, 1557 ranjenih in 30 prizadetih občin;
v provinci Potenza 232 mrtvih, 535 ranjenih, 19 prizadetih občin.
v provinci Napolj 8 mrtvih, 13 ranjenih, 2 prizadeti občini in
v provinci Salerno 2 mrtva, 6 prizadetih občin. Po tem oficiielnem poročilu je zahtevala potresna katastrofa 1778 človeških žrtev in 4264 ranjencev. Hiš je bilo popolnoma porušenih 3818, dočim je 2757 težko poškodovanih. Samo v provinci Avellino se je podrlo 2066 poslopij.
Te številke pa, zlasti glede mrtvili in ranjenih, od ure do ure naraščajo, ker prihajajo vedno nova dodatna po ročila iz oddaljenih krajev in ker tudi iz razvalin izkopavajo vedno nove žrtve. Tako se nocoj ceni število mrtvih na okrog 2500.
Vedno nove Jobove vesti
Rim, 24. julija, g. Posledice potresne katastrofe v južni Italiji se kažejo v vedno strašnejši luči. Število mrtvih in ranjenih je grozno in nepregledna so opustošenja, ki jih je povzročil potres. Celo v notranjem ministrstvu priznavajo, da je bilo najmanj 2500 oseb ubitih in okoli 5000 oseb ranjenih. Brez dvoma pa je zlasti število mrtvih še večje. Vsak hip prihajajo nove Jobove vesti iz krajev nesreče. Prebivalstva se je po vsej Italiji polotilo silno razburjenje in ljudje so dostopni za najbolj fantastične vesti. Tako se po mestu govori, da je našlo pri potresu smrt okrog 10.000 oseb, kar pa je vsekakor pretirano. Pač pa se je v nasprotju s prvimi domnevami izkazalo, da je med smrtnimi žrtvami tudi mnogo tujcev, zlasti Nemcev in Angležev, ki so se nahajali v potresnem ozemlju.
V mnogih krajih je prišla ob življenje polovica prebivalcev ali še več. To velja zlasti za Villanuovo, Lacedonijo in AquiIonio. Oficijelne sezname izgub je treba vedno izpopolnjevati, tako da bo celoten obseg katastrofe razviden šele v nekaj dneh.
Grozne slike razdejanja
Mesto Melfi, ki leži na podnožju vulkana Voltura, nudi sliko strašnega razdejanja. Niti ena hiša ni ostala cela. Večina prebivalstva je padla že kot žrtev prvega potresnega sunka. Mnogo je rodbin, ki so izumrle do zadnjega člana. Podrlo se je mnogo cerkev, nekaterim pa grozi nevarnost, da se bodo podrle pozneje. Milica zavrača radovedneže, ki hočejo v ogrožene kraje.
Število popolnoma porušenih hiš se ceni na 6000, takih pa, ki v njih ni mogoče stanovati, na 10.000. Vse ozemlje je razdejano kakor po strašni bitki. VInogo oseb je bilo ubitih med spanjem, ali pa jih je dohitela smrt na ulici ko so bežali pred podirajočimi se zidovi. ~ isti poročajo o neštetih strašnih prizorih, ki so se dogajali med katastrofo. Tako je potres presenetil v Villanuovi svatovsko družbo 12 članov, ki so vsi obležali mrtvi pod razvalinami nevestinega doma.
Napolj, 24. julija, d. Napolj je za las ušel strašni katastrofi, da bi bil do tal porušen zaradi silnega potresnega sun-ca, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. Prvi glavni sunek je zazibal zemljo nekaj minut oo 1 uri ponoči. Temu sunku sta sledila takoj dva zaporedna. Med prebivalstvom je izbruhnila strašna panika, ki se je še povečala, ko so zaradi poškodb v električni centrali na mah ugasnile vse luči
po mestu, tako da je bilo vse mesto odeto v črno temo. Po ulicah so se odigravali strašni prizori, ko so zbegani ljudje iskali zavetja pred rušečimi se dimniki.
Takoj po prvem potresnem sunku so privozili iz garaž rešilni avtomobili vojaških sanitetskih čet in gasilcev, ki pa so si le s težavo utirali pot skozi silne množice ljudstva po ulicah. Pri tej priliki je bilo okoli 20 oseb povoženih od teh avtomobilov.
Po mnenju strokovnjakov bi se porušile vse napoljske hiše, če bi bil potresni sunek samo za sekundo daljši in za spoznanje močnejši.
Pomožna akcija
Reševalnih del v potresnem ozemlju se udeležujejo milica, vojaštvo in gasilci ter na tisoče prostovoljcev. Glavni stan in vodstvo pomožne akcije sta v Avellinu. Vsa prometna sredstva so bila zasežena za prevoz ranjencev. V prizadete kraje hitijo neprestano novi pomožni vlaki. Vojaška uprava je dala na razpolago tudi 100 letal, ki izvajajo poizvedovalne polete nad ozemljem in prevažajo ranjence, ki najnuneje potrebujejo pomoči zdravnikov specijalistov. Brzojavne in telefonske zveze so popolnoma prekinjene. Popolnoma neznano je še, kakšen obseg je zavzela katastrofa v gorskih vaseh, ki nimajo nobene zveze z zaledjem.
Panika v Neapolju
Smrtne žrtve potresa v Napolju, bodo pokopane na stroške mestne občine. Pred katedralo se je davi zbrala velika množica ljudi, ki je burno zahtevala, da se izpostavi srebrni kip sv. Januarja, neapol-skega mestnega patrona. Škof je želji ugodil in cerkev je bila ves dan polna vernikov, ki so pred kipom molili in jokali. Prebiyalstvo v Napolju živi še vedno v paničnem strahu, čeprav je bilo mesto razmeroma malo prizadeto. Mnogi ljudje begajo po ulicah kakor brez uma in na tisoče in tisoče so jih sinoči ni upalo spati doma, temveč so prenočevali kar na prostem.
Nenavaden vremenski pojav
V prvih dopoldanskih urah so opazovali danes v Pagnoli strašen vrtinec v zraku. Vihar je povzročil med prebivalstvom, posebno med kopajočo množico, veliko grozo. Sila viharja je bila tako velika, da je trgala deske po kopaliških napravah kakor slamnate bilke in jih odnašala v zrak, od koder so padale v morje. Morje je počrnelo kot črnilo, dočim je bilo nebo temno oblačno.
Sklicanje ministrskega sveta
Ministrski svet je bil sklican na izredno zasedanje, da bo sklepal o vsem potrebnem za pomoč prebivalstva, ki je prizadeto po potresni katastrofi. Mussolini je istočasno z okrožnico vsem prefektom prepovedal vse javne in zasebne zbirke za žrt-
ve katastrofe, ker bo pomožna akcija urejena enotno. Italijanski kralj bo zvečer odpotoval iz svojega letnega bivališča v potresno ozemlje.
Zadnja poročila
Rim, 24. julija g. Kralj Emanuel je zvečer s posebnim vlakom odpotoval v Avellino. Jutri se sestane ministrski svet na posvetovanje o pomožnih ukrepih.
Ministrski predsednik Mussolini je prepovedal zbirke za prizadeto prebivalstvo, ker je hotel s tem naglasiti razi ran je, da mora država sama pre-\zeti skrb za svoje državljane
Vojaštvo in miličniki se udeležujejo z največjo požrtvovalnostjo reševalne akcije Kljub največjim naporom pa je bilo do sedaj mogoče očistiti le neznatne dele razdejanih naselbin.
V Napolju se je vršil danes prvi pogreb potresnih žrtev. Sprevod je spremljala nepregledna množica ljudi. Napolj je v črnih zastavah.
Trst, 24. julija AA. Po vesteh, ki Jih prinaša nocojšnji »Piccolo«, znaša število žrtev pri potresu v Italiji 2500 mrtvih ter veliko število ranjenih. V Lacedoniji in Aquiloniii je 600 mrtvih ter 800 težko ranjenih. V mestecu Villa Nouva, ki je štelo 3000 prebivalcev, ]e 1500 mrtvih, tako, da je pri katastrofi prišla ob življenje polovica prebivalcev.
Novi potresni sunki
Rim, 24. julija, s. V Arianu so danes dopoldne čutili nove potresne sunke, ki so povzročili sicer le majhno škodo, a novo veliko paniko. Za vzdrževanje reda in čim hitrejšo pomožno akcijo je bila v številnih večjih občinah tudi civilna oblast izročena vojaškemu poveljstvu.
Rim. 24. julija, g. Danes ob 9.35 so čutili v Rimu potresni sunek, ki pa ni povzročil škode. Prebivalstva, ki je zaradi zadnjih vesti o potresih prerej vznemirjeno, se je polastila kljub temu nepopisna panika.
Sožalja tujih vlad
Pariz, 24. julija AA. Predsednik franco« ske republike Doumergue je poslal itali« janskemu kralju brzojavko, v kateri s top« limi besedami izraža sožalje Francije ob potresu v južni Italiji. V brzojavki pravi Doumergue, da vsa Francija sočustvuje z italijanskim narodom in žrtvami te nesre* če.
Francoski poslanik v Rimu je dobil na« log, da izrazi italijanski vladi tudi sožalje francoske vlade ob priliki potresa.
London, 24. julija AA. Ministriski pred« sednik Macdonald je poslal g. Mussoliniju tole brzojavko: »Prosim vas, da sprejmete izraz mojega globokega osebnega sočutja do vas in italijanskega naroda in posebno do onih, ki so trpeli v tej katastrofi.« V imenu angleške vlade je zun. min. Hender« son poslal italijanski vladi sožalno brzo« javko.
Praga, 24. julija h. V imenu češkoslova« ške vlade je zunanji minister dr. Beneš br» zojavno izrazil italijanskemu zunanjemu ministru Grandiju sožalje zaradi potresne katastrofe, ki je zadela južno«italijanske kraje.
Mednarodni kongres srednješolskih profesorjev
Udeležujejo se ga zastopniki vseh evropskih držav -Preobremenitev srednješolske mladine
Bruselj, 24. julija, p. V navzočnosti zastopnikov vseh evropskih držav 111 raznih profesorskih organizacij je bil včeraj v slavnostni « vorani Akademije znanosti otvorjen XII. mednarodni kongres srednješolskih profesorjev. Otvoritveni govor je imel belgijski prosvetni minister Votier. ki je v svojem govoru naglašal važnost in pomen srednješolske vzgoje. Bavil se je tudi s preobremenitvijo dijakov ter prosil kongres, naj posveti temu vprašanju, ki je zadnja leta neprestano na dnevnem redu, posebno pozornost. Za njim so govorili delegati posameznih, na kongresu zastopanih držav.
V imenu Jugosavije je pozdravil kongres načelnik prosvetnega ministrstva dr. Dragoslav Ilič. ki se je zahvalil za gostoljubni sprejem in podčrtal zveze, ki družijo Jugoslavijo in Belgijo Pozdravljajoč kongres, je.jzjavjl, da bo Jugoslavija skupne z ostalimi državami izvršila vse sklepe kongresa. Njegov govor je bil sprejet z bumim odobravanjem. Vsi deegat; so govorili v francoskem jeziku, le Angleži in Nemci ki so se tokrat po vonri prvič zopet udeležili kongresa, so sc posluževali svojega jezika. Po svečani otvoritvi kongresa so se
udeleženci podali na grob neznanega junaka, kjer so položil venec, nakar je kongres nadaljeval delo v posameznih sekcijah, pripravljajoč referate za plenarno zasedanje. Kongres bo trajal več dni. Zvečer je delegatom priredila mestna občina svečan banket.
Izgredi v Jasiju
Bukarešta, 24. julija d. Danes so se pojavili na vseh ulicah letaki in lepaki, ki jih je izdala »Železna garda«, pozivaioč prebivalstvo k energičnemu protižidovske-mu pokretu. V Jasiiu je tudi danes prišlo do velikih protižidovskih izgredov. Policijskim oblastvom je jedva uspelo, *da vzpostavijo red. Mnogo pasantov, ki niso odobravali tega početja proti zidom je bilo do krvi pretepenih, tako da so jih morali prepeljati v bolnico.
Orkan nad Celovcem
Celovec, 24. julija, g. Nad Celovcem m okolico je divjal danes opoldne silen vihar, ki je porušil mnogo drevja in odnesel nekaj streh. Najhuje je divjal orkan v gozdu Welzenegg v bližini mesta. Drevo, ki se je podrlo, je tamkaj ubilo neko ženo in dva otroka, več drugih oseb pa je bilo tako težko poškodovanih, da so jih prepeljali ▼ bolnico.
Izročitev dekretov banskim svetnikom iz severovzhodnih srezov
Dekrete je članom banskega sveta izročil ban na svečani izredni seji mariborskega občinskega sveta
Novi trošarinski pravilnik
Včeraj je bil objavljen pravilnik o uveljavljenju in izvajanju novega zakona o državnih trošarinah, ki podrobno ureja odmero in plačevanje trošarine
Maribor, 24. julija.
Nocoj ob 18. so se zbrali mariborski občinski svetniki k izredni seji, ki je bila sklicana za to, da na njej izroči ban dravske banovine dekrete o imenovanju banskih svetnikov iz srezov Maribor levi in Maribor desni breg, Konjice. Dravosrad, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer in Ptuj. V svečano okrašeni stari posvetovalnici mariborskega magistrata je bil zbran ves občinski odbor s člani banskega sveta iz naveden, srezov. Na galeriji ze bilo tudi precej občinstva. Ob 18:10 so vstopili iz županove sobe v posvetovalnico ban inž. Sernec, okrožni inšpektor dr. Schaubach. mestni župan dr. Juvan, oba mariborska sreska poglavarja dr. Ipavic in dr. Hacin v novih uniformah, banov tajnik dr. Suša in magistratni ravnatelj Kochler
Mestni župan dr. Juvan je pozval banske svetnike, naj zavzamejo častna mesta poleg predsedstva, nakar je v imenu mestne občine pozdravil bana. posebej še kot mariborskega rojaka.
Ban inž. Sernec se je zahvalil županu za pozdrav in prečital nato nagovor na novo-imenovane banšfce svetnike. (Nagovor je objavilo sJutrot že o priliki izročitve dekretov v Ljubljani.) Svoj govor je zaključil ban s pozivom na prisotne, naj se pridružijo njegovemu vzkliku Nj. Vel. kralju.
V imenu navzočih banskih svetnikov se je zahvalil župan dr. Juvan z daljšim govorom. v katerem je med drugim izvajal:
»Banski svet je bil nujna gospodarska potreba, živimo v težkih gospodarskih prilikah. Vsa Evropa ječi pod težo gospodarske krize. Tudi pri nas so postajale prilike od dne do dne težavnejše, dasiravno ne tako kakor drugod. Od leta do leta naraščajo davčna in javna bremena, dočim davčna moč prebivalstva stalno nazaduje. Zlasti velike občine imajo težkoče pri sestavi proračunov in potrebnih je bilo mnogo kompromisov med zastopniki posameznih slojev našega prebivalstva, da smo sestavili proračun, ki obremenjuje vse sloje kolikor toliko enakomerno. Zato je bila nujna potreba, da se sestavljajo proračuni tako, da bi enako obremenjevali vse prebivalstvo in da bi imelo vse prebivalstvo od proračunov enake koristi. Banovina je
predvsem poklicana v to, ker predstavlja organizacijo, ki mora pri sestavljanju proračunov postaviti splošna načela. Proračun je srce, skozi katero diha ves organizem. Visoka vlada se je zavedala, da morajo pri sestavi proračunov sodelovati zastopniki vseh slojev, in je zato pozvala v življenje banske svete, za kar smo hvaležni Nj. Vel. kralju in vladi.
Od članov banskega sveta je odvisno, kakšen uspeh bo imel banski svet in kako bo vršil svoje naloge. Prihajamo v bnnske svet z ljubeznijo do naroda, do kralja in do naše domovine in z vsemi močmi hočemo delati, da bo uspeh dela banskega sveta tak, kakor se to od njega pričakuje. Banski svet je gospodarska korporacija in je zato v njem izključena vsaka politika. Zato* ne prihajamo vanj kot politiki marveč kot gospodarski delavci, prepričani, da bo naše delo služilo v korist banovine in države.«
Zupan je nato prečital pozdravni brzojavki na Nj. Vel. kralja in ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču. Obe brzojavki sta bili od vseh navzočih sprejeti z ovacijami. Končno je ban izročil navzočim članom banskega sveta dekrete o imenovanju ter pravilnik o poslovanju banskega sveta. Odsotna sta bila samo banska svetnika Litrop in Rajh, ki sta svojo odsotnost opravičila. Ob 18.30 je župan zaključil slavnostno sejo.
Izročitev dekretov v Čačku
Sarajevo, 24. julija, n. V čačak ie prispel ban Velja Popovič ter je pri tej priliki izročil dekrete novoimenovanim banskim svetnikom. Ob izročitvi dekretov je imel daljši govor o pomenu in nalogah banskih svetov.
Izročitev dekretov v primorski banovini
Split, 24. julija, č. Danes popoldne ob 5, je ban primorske banovine dr. Tartaglia izročil dekrete navoimenovanim banskim svetnikom. V svojem govoru je poudarjal važnost njegovega delokroga in velik pomen banskih svetov.
Beograd, 24. julija p. »Službene Novine« objavljajo pravilnik ministra financ o uveljavljenju in izvajanju zakona o državnih trošarinah. Pravilnik je zelo obširen in podrobno tolmači določbe zakona, predpisuje postopek finančnih organov in vsebuje podrobne predpise, nanašajoče se na izvajanje trošarinskega zakona. Iz obširnega pravilnika posnemamo le nekatere važnejše določbe:
Plačanja trošarine so oproščeni vsi predmeti, določeni za osebno uporabo kralja kraljice, prestolonaslednika in kraljevskega doma kakor tudi predmeti za akreditirana diplomatska zastopstva v naši državi. Prav tako so oproščeni državne trošarine predmeti, ki se vozijo skozi našo državo iz drugih držav v druge države, nadalje predmeti. ki se uvažajo iz inozemstva v znanstvene svrhe. Pravilnik podrobno predpisuje vse modalitete, potrebne za dokaz te trošarinske oprostitve.
Obširne so določbe pravilnika, nanašajoče se na vskladiščenje trošarinskih predmetov, na postopanje finančnih organov pri trošarinjenju v trošarinskih skladiščih in pri večjih industrijskih podjetjih ter o njihovem delovnem času.
Posebno poglavje našteva predmete, ki so podvrženi državni trošarini in določa v smislu zakona tudi višino trošarine. N? sladkor, izdelan iz sladkorne pese ali trsa, surov ali rafiniran, se plača od 100 kg do 500 Din, za vse druge vrste sladkorja pa ?0o Din. Poseben spisek navaja predmete, izdelane iz sladkorja, kakor bonboni in slično, za katere se plača 425 Din trošarine. Za čokolado, kakao in slične produkte znaša trošarina 275 Din, za južno sadje 300 Din, za marmelado 250 Din, za razne soke z uporabo sladkorja 225 Din, za kon-denzirano mleko 150 Din, za razne slaščice,
kekse, torte in slično 100 Din. Za kavo je odmerjena trošarina na 400 Din. Plačati to je ob enem s carino. Plačevanje trošarine na pivo je urejeno s posebnim pravilnikom.
Trošarina na vino znaša 100 Din od 100 litrov. Pod vino se razume samo prevreto vino. izdelano iz grozdja Za vina, ki iniajo nad 18 stopinj alkohola, se plača trošarina kakor za špirit po hektolitrski stopnji. Trošarina na vino se plača v trenutku, ko ga vinogradnik odnosno producent izroči promet. Trošarino plača kupec, prodajalec pa je dolžan, da prodajo takoj prijavi pristojnemu oddelku finančne kontrole. Klet vinogradnika se smatra za skladišče, vendar pa se sme v tej kleti spravljati samo doma. v lastnem vinogradu pridelano vino. Pravilnik določa tudi izvozne premije za vino. Premija iznaša 100 Din za vsakih izvoženih 100 ietrov. Izvoz je prijaviti finančni kontroli in obenem predložiti prošnjo za izplačilo izvozne premije. Za esence in eterska olja znaša trošarina 3000 Dm za 100 kg.
Na novo ureja trošarinski pravilnik tudi trošarino za električni tok odnosno na električne svetilne predmete. Za električne žarnice se plačuje trošarina po jakosti in sicer od obločnic po 10 Din mesečno, od navadnih žarnic pa do 32 sveč enkrat za vselej 5 Din, nad 32 sveč pa po 0.20 od vsake sveče.
Za žganje se plača trošarina po hektoli-terski stopnji, za vsako stopnjo 14 Din Trošarina se plača tudi za uvoženo žganje in to poleg predvidene uvozne carine. Pra vilnik obširno predvideva določbe o žga-njekuhi in določa tudi količino trošarine oproščenega žganja za domačo uporabo.
Novi pravilnik stopi v veljavo z danaS-njim dnem.
Poljska opozicija pripravljena na volitve
Vlada polkovnika Slaweka bo morala prei ali slej odstopiti — V slučaju razpusta Sejma bo nastopila opozicija pri volitvah s skupno kandidatno listo
Otvoritev rednega prometa med Sušakom
in Španijo
Sušaška paroplovna družba »Oceania« otvori s 1. avgustom redno
progo Sušak—Barcelona
Sušak, 24. julija n. S 1. avgustom bo otvorjen redni direktni promet mej Sušakom in španskimi lukami. Kakor znano, doslej ni bilo direktne jugoslovenske pomorske zveze med obema državama ter so »e morali naši izvozniki in uvozniki posluževati tujih parnikov. Sušaško paroplovno društvo »Oceania« je sedaj sklenilo uvesti redno progo. Parnik bo vozil v obeh smereh vsakih 15 dni. Spotoma bo pristal v
Splitu, Gružu, Barceloni in še nekaterih drugih španskih lukah, tako da bo mogel obaviti ves promet, ki prihaja za enkrat v poštev. Država je dovolila družbi letno 6 milijonov subvencije. Svečani otvoritvi proge povodom odhoda prvega parnika bodo prisostvovali predstavniki naših gospodarskih krogov, udeležil pa se je bo tudi španski poslanik na našem dvoru grof De Torrios.
Praga, 24. julija. AA. >Pravo lidur objavlja intervju s poljsko socijalno - demokratskim poslancem Nedzalkovskim, ki se že teden dni mudi v Pragi, nato pa poseti Slovaško, da prouči napredek demokratskega pokreta.
Na vprašanje, kako se bo v bližnjem času razvijala poljska notranja politika, je Ne-dzalkovski odgovoril, da tvorijo opozicijo tri skupine, ki so si edine v tem, da se mora sedanji sistem ukiniti. Vlada ni sposobna izvršiti kakršnekoli spremembe, pri strankah opozicije se vse bolj in bolj utrju-
je prepričanje, da sedanja nestalnost ne more več dolgo trajati in da postaja opozicija od dne do dne čvrstejša in da po tem takem ni druge rešitve kakor razpust Sejma in nove volitve.
To bi bila prva etapa v notranjem razvoju, verjetno je, da bo demokratska opozicija pri novih volitvah nastopila solidarno. Če bodo volitve popolnoma svobodne, bodo rezultati za stranke vlade zelo nepo voljni, ker pri mnogih nedavnih mestnih volitvah stranke vlade niso dobile niti enega mandata.
Dve hudi avtomobilski nesreči pri Sarajevu
Avto sarajevskega trgovca je padel 16 m globoko v Neretvo, avtomobil nekega švicarskega bankirja pa se je popolnoma razbil — Nezavestne potnike so prepeljali v bolnico .
Sarajevo. 24. julija, p. Včeraj popoldne ?ta se na potu iz Mostara v Sarajevo v bližini vasi Rane pripetili dve težji avtomobilski nesreči. Avto trgovca Milanoviča iz Mostarja, ki ga je vodil šofer Begič, je zaradi nekega defekta izgubil smer in se prevrnil 16 m globoko v reko Neretvo. Šofer Besič se je med padcem ujel za neko vejo in obvisel nad prepadom, dočim je avto s tremi potniki padel na pečine v reki in se docela razbil. Vsi trije potniki so zadobili težje poškodbe ter so jih v skoraj brezupnem stanju prepeljali v sarajevsko bolnico.
Malo pozneje se je 10 km dalje pripetila druga, še težja nesreča. Švicarski bankir Artur Cuansier, ki se mudi s svojo rodbino
na letovišču v Dalmaciji, je napravil s svojim avtomobilom izlet po Bosni in Hercegovini. Z njim sta potovali žena in hčerka. Ko je avto vozil z brzino kakih 70 km, je na nekem ovinku zadel v obcestni kamen. Pri tem se je zlomil volan. Avto ie brez vodstva drvel dalje, se zaletel v obcestni zid in se popolnoma razbil. Potnike ja vrglo več metrov daleč iz avtomobila na trdo cesto. Hčerka je obležala v mlaki krvi s tenkimi notranjimi poškodbami, bankir »V njegova žena pa sta pri padcu dobila težke poškodbe na glavi. Vse tri so nezavestne prepeljali v sarajevsko bolnico. Zdravniki nimajo upanja, da bi jih ohranili pri življenju.
Španski poslanik v Zagrebu
Zagreb, 24. julija. AA. Davi je prispel iz Beograda španski poslanik na našem dvoru grof De Torrios. Popoldne se je v konzulatu svoje države sestal s konzuli in častnimi konzuli kraljevine Španije v Jugoslaviji. šlo je za dogovor o konzularnih poslih. Za tem je grof De Torrios sprejel jugoslovenske privrednike, ki odpotujejo jutri v Španijo. Po sestanku z našimi pri-vredniki se je španski poslanik napotil v novodograjeni Novinarski dom. Španski poslanik je bil v mladih letih novinar in je bil zato močno vzradoščen, ko je videl, da so zagrebški novinarji z gradnjo tega svojega doma pokazali, kako resno pojmujejo svoj stan, da jim gre za uveljavitev v javnosti in da so si postavili osnovo svojega socijalnega zavarovanja. Grof de Torrios je z nocojšnjim brzovlakom odpotoval na Sušak.
Zetski ban v Dubrovniku
Dubrovnik, 24. julija, p. S torpiljerko »T—1« je prispel davi semkaj ban zetske banovine general Krsta Smiljanič. V Dubrovniku mu je bil prirejen svečan sprejem. Vse mesto je bilo v zastavah. Pred mestno hišo ga je pozdravil pred zbrano množico, ki je banu prirejala burne ova-cije, mestni župan. Ban se je zahvalil za lep sprejem in izrazil svoje zadovoljstvo, da je mogel prvič posetiti zgodovinsko slavni Dubrovnik. V mestni dvorani je nato izročil članom banskega sveta dekrete o imenovanju.
Svečana otvoritev proge Trebinje—Lastva
Beograd, 24. julija, p. Dne 3. avgusta bo na svečan način izročena javnemu prometu novo zgrajena normalnotiraa železniška proga Trebinje—Lastva. Proga je dolga 12.5 kilometra. Svečane otvoritve se bo udeležil osebno prometni minister inž. RadivojeviČ.
Novi zakon o davku na poslovni promet
Beograd, 24. julija, č. Finančni minister je danes predložil ministrskemu predsedniku načrt zakona o izpremembi in dopolnitvi zakona o davku na poslovni promet, čim bo ministrski predsednik načrt odobril, bo predložen v sankcijo Nj. Vel. kralju.
Vročina v Beogradu
Beograd, 24. julija p. Danes je bil v Beo» gradu v letošnjem letu najtolpejši dan. To« plomer je opoldne kazal v senci 36 sto« pmj Celzija, na solncu pa je dose«la vro« cina okrog 45 do 50 stopinj. Take "vročine letos se m bilo. Po poročilih iz drugih kra« jev je bilo skoraj povsod oblačno, deže« vaio pa je samo v dravski banovini V Za*
stopinjSO imeIi daneS v Ljubljani Pa '26
Poset zastopnikov gospodarskih krogov v Španiji
Beograd, 24. julija. 5. Danes je odpotovala večja skupina zastopnikov jugosloven-skih gospodarskih krogov v Španijo, da na licu mesta prouči gospodarski položaj in da naveže tesnejše gospodarske in trgovske stike s španskimi gospodarskimi krogi.
V	delgaciji je med drugimi tudi inž. Jelačin lz Ljubljane.
Stoletnica beteiiske neodvisnosti
Pariz, 24. julija AA. Ob priliki stoletnice belgijske neodvisnosti sta predsednik fran« coske republike Doumergue in belgijski kralj Albert izmenjala brzojavne čestitke.
V	svoji brzojavki g. Doumergue kralia vt« gotavlia. da so preizkušnje, ki sta iih oni naroda skupaj prestala za iste ideale, ustv." rile neporušljiv temelj medsebojne naklo> njenosti, ki veže oba naroda.
Nemiri v Egiptu
Krvavi nemiri v Egiptu so dosegli svoj višek v Kairu dne 21. julija. Ta datum ni slučajen; dne 21. julija poteče namreč zakonita doba odgoditve parlamenta, ki jo je odredil kralj Fuad ob priliki konflikta z ministrstvom Nahas paše ter demisijo vaf-dovske vlade. Nacijonalisti so postavili zahtevo, da se parlament skliče k novemu zasedanju in kot termin za otvoritev parlamenta velja 26. jjulij-Pričakovati je tedaj, da bodo vafdovr.i skušali nemire še stopnjevati, ako jim bo seveda to mogoče. Zakaj prav tako je pričakovati, da bo vlada Sidki paše, ki reprezentira in izvršuje voljo reakcionarnega kralja Fuada, vpora-bila vso energijo, da pokaže, kako popolnoma obvlada situacijo in kako so ne da vplivati po pretnjah nacionalistične stranke. Ako bodo vafdovci hoteli s silo izvajati pritisk na vlado ter kralja, bodo imeli trdega posla in je prav malo verjetno, da bi se jim namera posrečila.
Naglositi pa je pri tem, da so nacijonalisti zelo bojevito razpoloženi. Že dolgo koketirajo z težnjami, da bi se v Egiptu pričela borba po indijskem vzgledu, s sredstvi pasivne resi-stence po geslu ne-sodelovanja. Res da imajo egiptovski nacijonalisti za svojo borbo malo uspešnih sredstev n? razpolago, ali prav tako res je tudi, da se indski način borbe doslej ni obnesel in da je vsaj dvomljivo, če bi so mogel v Egiptu boljše obnesti.
Vrh tega je nastala v zadnji dobi paradoksna relacija med egiptovsko in angleško vlado. Mac Donaldova vlada vse prikriva, da ne odobrava reakcionarne Nadove notranje politike. Prav tako pa tudi vlada Sidki paše ne zamolčuje, da ji dela zadržanje britanske vlade težave in da se čutiji vafdovski nacijonalisti še ohrabrene v svojemu boju ravno po slabo prikritih simpatijah oficijelnega Londona. Konsekvence tega razmerja bi mogle prihajati v poštev za nadaljni razvoj notranje politike v Egiptu. Situacija pa je toliko bolj nenavadna, ko so bili vendar vafdovci vedno naj-radikalnejši nasprotniki Anglij.*, dočim so stavile ostale politične stranke s kraljem Fuadom zmernejše zahteve. Seveda pa manjka za efektivno uve-ljavljenje vpliva sedanje britanske vlade v Egiptu sigurnost, da bo ta ^lada res dovolj dolgo na krmilu, zakaj mora se računati, da jo lahko v doglednem času zamenja precej dru gače usmerjen kabinet.
Ali težišče notranjega političnega konflikta leži vsekakor v Egiptu samem, zato utegnejo postati prihodnji dnevi posebno burni.
Rumunski ministri v Pragi
Praga, 24. julija AA. Mednarodni agrar* ni biro v Pragi je sklical za konec septem« bra na konferenco zastopnike vseh agrar« nih držav v Pragi. Te dni prispe semkaj rumunski poslanik, da vzpostavi kontakt med rumunsko kmečko stranko in praškim uradom. Z istim namenom se bo 10. avgu* sta mudil v Pragi rumunski minister za tr» govino m industrijo Madgearu, ki potuje v Karlove Vary, in nekaj dni pozneje ru= munski ministrski predsednik Maniu.
Praga, 24. Julija. AA. V MarijaDske Lažni je prispel vodja rumunske liberalne stranke Vintila Bratianu. Prišel je za tri tedne na zdravljenje.
Poplave v Angliji
London, 24. julija. AA. Čeprav je deževalo, so pričele davi padati vode v dolini Esk severno Torkshira, kjer je povodenj odnesla snoči več mostov in poplavila več vasi. Vso noč so delali, da obnove prekinjene prometne zveze. Pri Sleighttu je povodenj odnesla trden kamenit most.
Rešilni čolni so imeli polno dela, da so spravili na varno vaščane, ki so se rešili na strehe in v gornja nastropja. Več va-ščanov je še vedno v nevarnosti. Doslej je samo 1 smrtna žrtev, dočim je materijal-na škoda zelo velika.
Povodenj je bila tudi v okolici Shieffiel-da. Reka Mersey je predrla nasipe v bližini Northerdena 6 milj od Manchestra. Letina je v več poljedelskih okrajih zelo trpela.
Oklopna križarka »Hindenburg« se zopet potopila
London. 24. julija, s. Bivši nemška oklepna križarka »Hindenburg«, ki so jo predvčerajšnjim v zalivu Scapa FIow dvignili iz morja, se je pri prevozu v bližini otoka Haya zopet potopila.
London, 24. julija. AA. Srečno so dvignili oklopno križarko »Hindenburg«, ki so jo potopili Nemci pred 11 leti v Scapa Flowu. Krov ladje moli iz vode. Ladja je dolga 750 čevljev in široka 96. Dviganje, ki ga smatrajo strokovnjaki za eno najtežjih, je vodila tvrdka Cox & Bank, ki je dvignila že prej 29 nemških vojnih ladij.
Od ladij, ki so še v morju, bodo še dvignili »Von der Tan« in »Princ-Regent L/uit-pold«.
Evropski krožni polet
London, 24. julija. AA. Včeraj so dospeli v Barcelono trije tekmovalci v letalski tekmi okoli Evrope in sicer letalca Butler ln Broad, ki letita v »GWpsy Mouth« letalih ln Thoro, ki tekmuje z letalom »Gipsv Avian«.
Butler je letel med Sevillo in Madridom s 125 miljami hitrosti na uro.
Razstava poliedelskifa strojev v Parizu
Beograd, 24. julija. AA. Kr. poslaništvo v Parizu je preko ministrstva za trgovino in Industrijo obvestilo gospodarske organizacije v naši državi, da bo deseta razstava poljedelskih strojev In orodja od 20. do 25. januarja prihodnjega leta. Pripravljalni odbor razstave je povabil tudi predstavnike naše države, da se je udeleže.
Waleški princ poleti preko Atlantika?
London, 24. julija g. Kakor je izvedel vas dopisnik, se pripravlja Waleški princ na sencaionalen polet. Princ hoče z letalom potovati preko Oceana v Kanado ter ob« iskati razna tamošnia mesta tudi z leta« lom. Na poti naj bi ga spremljal sir Filip Sasson, ki pa ni posebno vešč letalstvu.
2,770.000 brezposelnih v Nemčiji
Berlin, 24. julija d. Po poročilih državne« ga urada za posredovanje dela in podporo brezposelnih ni število brezposelnih v Nem« čiji zadnje čase prav nič nazadovalo. Pač pa je nasprotno opažati, da število brezpo* selnih .stalno narašča in znaša sedaj 2,770.000.
Eksplozija v petrolejski rafineriji
Bukarešta, 24. julija s. Na petrolejskem ozemlju pri Tardoviscu je eksplodiral vče« raj v rafineriji petroleja »Sirius« kotel za kisik pri nekem motorju. Eksplozija je bila tako močna, da je uničila strojnico z vso opremo. Rezervoar kisika je zletel 20 m visoko v zrak. Pri nsreči sta bila dva de« lavca ubita, 3 pa težko ranjeni.
Voditelj finskih »lappovcevcc zastrupljen
Helsingfors, 24. julija s. Po mestu vlada od snoči veliko razburjenje. Posebne izda« je listov naznanjajo, da so vodjo lappov« skega protikomunističnega pokreta Kosolo prepeljali v bolnico, ker je nenadoma obo« lel na znakih zastrupljenja. Listi zatrjuje« jo, da so skušali neznani storilci Kosolo zastrupiti. Po drugi verziji se je hotel Ko« sola sam usmrtiti.
Zagonetna izginitev angleškega konzula v Marseillu
. Monakovo, 24. julija, s. V aferi pogrešanega angleškega generalnega konzula iz Marseilla je nastal včeraj nenaden pre-oteret. Izkazalo se je namreč, da kovčeg, ki so ga našli s konzulovimi zapiski na bregu, ni bil konzulova last. Skrivnost, kako in kam je izginil konzul, je ostala zaradi tega nerazčiščena.
Hmeljski trg
Žatec, 24. julija, h. Tendenca mirna, bres kupčij. Cene po cenitvi 625—725 Kč.
Pred odločitvijo za svetovno prvenstvo v Montevideu
Skrajšan rok za odgovore na naše razpisane nagrade.
še tri dni nas ločijo od velike preizkušnje, ki jo bo morala prestati naša nogometna reprezentanca prihodnjo nedeljo. Z veliko napetostjo bomo pričakovali rezultat te tekme. Od veselja in navdušenja bomo vzklikali, ako nam bo brzojav prinesel vest o zmagi. Nikakor pa ne bomo upognili glave, ako naši reprezentanci ne bi uspelo premagati svojega močnega pro-tivnika. Že z dosedanjimi uspehi naše reprezentance moramo biti zadovoljni. Nihče na svetu ni pričakoval, da bo Jugoslavija edina zastopala Evropo v zaključnih tekmah za svetovno prvenstvo. Naj končajo te tekme kakorkoli, naši dečki so opravili veliko delo in zaslužijo našo hvaležnost.
Še nekoliko besed o nedeljskem nasprotniku. Uruguayska reprezentanca predstavlja za tujce in za domačine pravi mi-sterij. Tako piše posebni poročevalec beograjske »Politike« v Montevideu g. Bora Jovanovič. Novinarji se mučijo, da bi dobili izjave od voditeljev uruguayskega moštva ali da bi ga videli pri treningu. Uru-guayci so pod pravcato karanteno. Nastanjeni so v predmestju Monte vide a in trenirajo tajno. Svoje moštvo so nekoliko izpremeniJi ter postavili nekaj mlajših moči. Vsekakor bodo našim igračem izredno trd oreh. Naše misli in naše želje bodo v nedeljo v Montevideu. Upamo, da nam bo tudi to pot mila »sreča junačka« in da dosežemo vsaj časten rezultat.
Zaradi izpremenjenega programa turnirja smo prisiljeni, da skrajšamo rok za odgovore na naš razpis za en dan. Ker se vrši prva semifinalna tekma med USA in Argentino že v soboto in ne v nedeljo, kakor je bilo prvotno določeno, morajo biti odgovori na naš razpis nagrad v redakciji že v soboto zvečer ali pa morajo priti v nedeljo s poštnim žigom od sobote.
Danes objavimo še enkrat kupon za določitev vrstnega reda nogometnih reprezentanc, da omogočimo čitateljem, ki svojih odgovorov še niso poslali, udeležbo na konkurenci. Mnogo jih je že, pridružite se jim! žalibog dosedaj še nismo dobili nič odgovorov od naših sportistinj. Pa je vendarle znano, da se zelo zanimajo za nogomet. Torej s korajžo naprej! Kakor znano znaša prva nagrada 500 Din, druga 300 Din, pet pa je tretjih nagrad, vsaka po 100 Din.
Kupon
Sklepni rezultat nogometnih tekmovanj v Montevideu bo naslednji:
Prve štiri države bodo zasedle naslednji vrstni red: 1.__
2.
3.
4.
Ime
Poklic:
Naslov:
VREMENSKA NAPOVED
Dunajska vremenska napoved za petek: Na jugu splošno poslabšanje s padavinami in ohlajenjem.
Naši kraji in ljudje
Dijaški dom v Kočevju
Kočevje, 24. julija
Potnik, ki se pelje iz Slovenije k morju, mora po edini cesti, ki veže Slovenijo z morjem, to je po banski cesti, ki pelje sko« zi Kočevje. Idoč skozi to mesto, ležeče na obeh straneh navedene ceste in ob kraški Rinži, se bo čudil napredujoči povojni in« dustrijalizaciji in napredku mesta. Konec mesta bo zagledal na desni strani ce« ste dve impozantni palači z napisom Di« jaški dom I., Dijaški dom II. z odgovarja« jočimi stranskimi poslopji. Levo se razpro« stira lepa ravnina z obširnim igriščem, v ozadju, komaj nekaj streljajev čez livade, pa se vzdiguje strmo verižno pogorje Fri« drih.štajn ali Ledena gora, poraščena z buj« no smrekovino prav do vrha. Točno se opazi vrh, obraščen sedaj s posebno buj« nim drevjem, na katerem se nahajajo buj« valine gradu celjskih grofov, kjer je imela svoje zavetišče Veronika Deseniška.
Zdravo ozračje, bujna svetloba in izred« no lepa okolica kraljujejo tu. Obenem je mladina oddaljena od mestnega šuma in kraljuje tu v izredno lepi in zdravi okoli* ci. sredi vrtov in nasadov. To je kočevski Diiaški dom. Vzdržuje ga nekaj tucatov uglednih kočevskih Slovencev, ki žrtvujejo prosti čas in članarino za prospeh srednje* šolske mladine.
Kot običajno je tudi letos, baš te dni, položil odbor s predsednikom dr. Sajovi« cem, gimnazijskim direktorjem Burgarjem Rot podpredsednikom ter prof. Polovičem kot šefom pedagogije na čelu obračun o svojem delovanju občnemu zboru članov. Dočim vrši predsednik po društvenih or« ganih predvsem splošno upravo in vodi go« spodarstvo društvene ekonomije, vodi pod« predsednik zlasti podporno akcijo v korist talentirane, toda siromašne srednješolske mladine.
Iz poročila, ki so ga podali letos posa« mezni funkcionarji, izhaja, da je društvo Dijaški dom imelo letos pod svojim okri« ljem 86 plačujočih gojencev, 14 dijakov je podpiralo med celim šolskim letom z zni« žano, odnosno brezplačno hranarino, razen tega pa je naklonilo znatno podporo dija« kom v obliki posojevanja šolskih knjig. Gospodarstvo in finance so popolnoma uravnotežene. Pač pa je poudaril pred« sednik v svojem poročilu, da je delovanje zavoda stalno v znamenju izhoda iz krize, v katero je v preteklem šolskem letu sko«
ro zašla državna realna gimnazija kočev« ska zaradi razširjevanja vesti, da se zavod ukine, odnosno reducira. Zaradi tega se ni prijavilo dovoljno število gojencev, kar je društvu onemogočilo potrebno izbiro. To se zrcali zlasti v učnih uspehih gojencev, ki so sicer za 3 odstotke boljši od učencev, ki niso bili v društveni oskrbi, kar pa je nezadovoljivo. Cilj in tradicija društva je, da ne sme v razredu zaostati niti en goje« nec. Da se bo ta cilj dosegel zopet tudi drugo leto, bo treba za predstoječe šolsko leto gotovih upravnih in reorganizacij ih ukrepov, predvsem pa dovolj prijav, da ostane društvo na že tradicionalni vzgojni višini. V ta namen je sprejel občni zbor predlog direktorja Burgarja, da se revidira v nekoliko ostrejši smeri obstoječi hišni red ter je dal predsedstvu polno moč, da ukrene za šolsko leto 1930=31 vse potrebno.
• Mladeniči, ki zapuščajo kot abiturienti naš zavod, je poudarja! predsednik, se mo« rajo odlikovati predvsem po treh čednostih: po zdravem in toplem patriotizmu, po ob« širnem znanju in po lepih manirah. To so trije stebri, na katerih naj počiva vse dru« štveno delo. In po teh vidikih se bo izvr« šila tudi reorganizacija uprave in nadzor: stva v zavodu.
Pri slučajnostih je predložil predsednik predlog društvenega odbora, da naj se v pobudo in vzor učeče se mladine izkaže najvišjo čast, ki jo društvo zamore izka« za ti, trem gospodom, katerim gre glavna zasluga, da obstoja državna realna gimna--zija v Kočevju in da zamore zavod vršiti svojo vzvišeno in v teh krajih potrebno na« logo: da naj se imenujejo častnim članom gospodje predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovič, podpredsednik vla« de minister Nikola Uzunovič in minister prosvete Boža Maksimovič. Z živio«klici in ploskanjem so sprejeli društveniki enoduš« no ta predlog ter so se v počastitev novih častnih članov dvignili. Predsedstvo je na« to dobilo nalog, da zaprosi gospode mini* stre, da dovolijo društvu, da se jim izroči diploma častnega članstva. Ta naj obstoja v naravni sliki društvenih palač in okolice.
Društvu se je za šolsko leto 1930«31 pri« javilo doslej okoli 50 gojencev in je torej še okoli 60 mest prostih. Gojenci morajo biti dijaki kočevske državne realne gim« nazije. Celoletna popolna oskrba znaša za dijaka 6.750 Din, ki se plačuje v mesečnih,
(Danes Cb pel 8. in % iC
zvečer
Jtita
ČAROBNA FILMSKA OPERETA ljubezni, petja, razkošja, lepote in baleta. — V glavnih vlogah pojeta
»ebe GSantels
*tt &ohn 'Solem
Telefon 2124.
€ Ji t ni
Predprodaja vstopnic od 11. dop. do pol 13.
Globoko znižane letne cene! 1 ! !
•Matica
KULTURNI PREGLED
četrtletnih ali drugih obrokih, kakor je komu ljubše. Gojenci stoje pod vodstvom in nadzorstvom profesorjev. Za prospekt in navodila naj se piše: Dijaški dom, Kočevje.
Sokolski dom na Bledu
Bled, 24. julija Leta 1922. je kupilo sokolsko društvo na Bledu na Ljubljanski cesti hišo, kateri je še leto nato prizidalo telovadnico in oder. Prej brez strehe je društvo dobilo v svo* jem domu oporo za nadaljnji razvoj, požrtvovalnostjo desetih žirantov je pre« magalo vse finančne težave, vendar zaradi tesnobe ni bilo pravega zadovoljstva. Zato se je zadnje leto pojavila težnja, sedanji dom prodati in zidati novega, ki bi odgo« varjal vsem društvenim potrebam in ki bi imel tudi letno telovadišče, kjer bi se ia« hko razvijala lahka atletika. In ta težnja se bo v kratkem uresničila. Društvo je pro« dalo stari dom in kupilo od br. Lebarja v centrumu Bleda svet za novo stavbo in letno telovadišče.
Društveni odbor je že odobril stavbni načrt, ki predvideva dvorano v izmeri 18 krat 12 m, malo dvorano za predavanja in sestanke, čitalniško sobo, dve garderobi s prhami in buffet. V ozadju bo nameščen visoki oder z dvema sobama za igralce, shrambami za kulise in telovadno orodje. Prostor pod odrom se namerava porabiti za odersko garderobo, kleti in drvarnice. Pred odrom pride poglobljen prostor za orkester. V prvem nadstropju bo poleg od« borniške sobe stanovanje za hišnika.
Pri izvedbi celotnega načrta predvideva odbor še okoli 200.000 Din primanjkljaja, ki bi se kril delno s prispevki članstva, delno s posojilom. Do nadaljnjega je odbor sklenil enkratni obvezni prispevek vseh članov in sicer onih s samostojnim pokli« com po 100 Din, z nesamostojnim pokli« com po 50 Din. Poleg tega pričakuje dru« štvo brezobrestna posojila premožnih čla« nov, ki bi se postopa ma vračala.
Ker obiskuje Bled vsako leto na tisoče gostov, zlasti Cehoslovakov, bodi novi dom v ponos domačega Sokolstva. V bližnji bo« dočnosti se bo izvedla v Sokolstvu akcija okrevališča za člane, ki so potrebni počit« ka in svežega zraka. V stranskih prosto« rih novega doma bi se dal urediti za letne mesece dom za sokolske rekonvalescente. Potrebna oprema ne bi zahtevala toliko žrtev, doseženi cilj bi jih drago ponlačal. Načrte za novi dom izdeluje inž. g. Hus.
Surov napad na fotografa
Novo mesto, 24. julija
Te dni se vrši birma po dobrniški in žu« žemberški iari. Ob tej priliki imajo tudi dober zaslužek fotografi, ki gredo po za« služek pač tja, kjer je prilika. Na tej poti sta se znašla dva že stara nasprotnika Ka« rol Holinski iz Ljubljane ter Ferdinand Sc» kovšek iz Zagorja ob Savi. Med njima se je vnel prepir že v Dobrniču ter se na« daljeval skozi, kamor ju je pač vodila skup« na pot
Prišedši včeraj pred farno cerkev v.Aj« dovcu sta konkurenta razstavila svoja apa« rata vsak na eno stran. Ker je imel Se« kovšek več klijentel, je to Holinskega uje« žilo, nakar se je pričel znova prepirat: za« radi obrti s Sekovškom. Posledica Drepira je bila, da je Holinski strgal Sekovškovo reklamno desko ter se ga dejansko lotil z dežnikom. Sekovšek, ki je 50«odstotni voj« ni invalid s prestreljeno desno roko, t*e nabada ni mogel dos':i branit" Holinski ga je pričel naposled še boksati ter ga pri tem podrl na tla. Na tleh Iežečcgi je pri« jel za glavo ter z njo udaril on tla, da je Sekovšek pri tem dobil možganski pretres ter se tako smrtno nevarno poškodoval. Sam Holinski je potem dal prepeljati po« škodovanega Sekovška včeraj ob 11. v kan« dijsko bolnico, kjer je ležal ranjenec 30 ur v nezavesti. Proti surovemu napadalcu je uvedlo državno pravdništvo kazensko po« stopanje.
Pustolovsko dekle
Zagorje, 24. julija Različnih sredstev se nekateri poslužu« jejo, da pridejo na svoj račun. V Rumljan« skih hribih je hodila neka 20«Ietna ženska okrog vdov, katerih možje so padli ali iz« ginili v vojni. K posestnici vdovi Mariji Pavlinovi v Artičah, občina Št. .Tur pod Kumom, je prišla nepoznana ženska z ve« selim obrazom in ji dejala: »Prinesla sem vam veselo novico; vaš mož se je vrnil iz Rusije.« Pavlinova sprvega ni hotela ver« jeti, saj je bila trdno prepričana, da je našel mož kakor mnogo drugih smrt v Kar« patih, odkoder je dobila meseca novembra 1916 zadnje pismo. Ko pa je tujka nada« ljevala, da sta prišla skupaj z nekim St:« bričem iz Zaloga do Sipielfelda, kjer je nien mož šel v bolnico, Stibrič pa se je pripeljal
EIIDA^a^g^ MILO
higijenično zamotano - zelo izdatno
domov, ji je verjela. Žena je bila vrnitve moža tako vesela, da se je zjokala. S si« nom, ki je doma že prevzel posestvo, sta se dogovorila, da gre mati v Zagorje, ka« mor je prišel Stibrič k sorodnikom, in naj se dogovorita, kako očeta dobiti domov. Seveda so žensko dobro pogostili in tudi prenočili. Drugo jutro bi po dogovoru šle skupaj v Zagorje, kjer jih baje pričakuje soujetnik Pavlinov.
Sin je dal materi več stotakov, da ob tej priliki nakupi razne potrebščine. Žena Pavlinova je dala steklenice, vino in de* nar v cekar, nakar sta odšle na pot. Ko prideta četrt ure od doma, ji reče tujka, da je pozabila pri njej doma torbico z nekaj denaTja in molitveno knjižico. Pro« sila jo je, naj gre domov, njej pa izroči cekar, da jo počaka. Ko je Pavlinova pri« šla nazaj in ni našla več spremljevalke, je takoj uvidela, da jo je na prefrigan način okradla. Žena je vseeno šla v Zagorje do omenjenega sorodstva, kjer pa o vsem niso nič vedeli, ker od njih ni bil nihče v voj« ni.
Drugi dan je premetenka na enak način osleparila v Tepah pri Polšniku neko vdo» vo. Ker bo poskušala slepariti tudi drugod, naj bo občinstvo pazljivo. Dekle nosi črno obleko in ima po vrhu križast jopič. Levo oko ima nekoliko pokvarjeno.
Otroka pustila v cerkvi
Ljubljana, 24. julija Ko sta vstopili včeraj okrog 11.45 služ« kinja Pavla Bezlajeva iz Kladezne ulice 4. ter njena sorodnica, posestnica Marija Ko« zinova v hlad šentpeterske cerkve, sta, sto« ječi za stebri nenadoma začuli pritajen otroški jok, ki je prihajal iz leve spoved« niče za vratmi. Spogledali sta se in nasled« nji trenutek opazili, da se je izza drugega stebra utrnila mlada, črno oblečena in bo« sa ženska. Bezlajeva je stopila naprej proti spovednici, Kozinova pa se je obrnila pro« ti neznani ženski, ki je bila že pri izhodu. »Zakaj ste pustili otroka samega v cerkvi?« Neznanka se je zasukala, nato pa kratko odgovorila: »Glejte vi nanj!« ter urnih ko« rakov neznanokam izginila.
Bezlajeva in .Kozinova sta takoj nato dvignili otroka iz odprte spovednice. Okrog 6«mesečno dete je bilo oblečeno v dvojno otroško obleko, modre in bele barve ter zavito umazano rjavo odejo. Ženski sta z jokajočim otrokom, pri katerem sta našli tudi steklenico s čajem ter kosom kruha, odhiteli na cesto, vendar otrokove matere nista več ugledali. Zaradi tega sta poklicali stražnika, ki ju je napotil v Dečji dom v Lipičevi ulici, takoj za šentpetersko cer« kvijo, kjer so takoj vzeli otroka moškega spola v oskrbo. V zavodu so ugotovili, da trpi mali najdenček, ki je samo jokal, na nalezljivi bolezni, na tako zvanem dušlji« vem kašlju.
Dogodek je bil tekom dneva javljen po« licijski direkciji, ki je odločila, naj se otrokovo mater na vsak način izsledi. To se je zdela sprva težka naloga, ki pa je bila po naključju hitro rešena. Zvečer okrog i9.30 se je namreč pojavila v Lipičevi ulici črno opravljena bosa ženska. Po opisu, ki sta ga podali Bezlajeva in Kozinova, jo je takoj spoznal stražnik, ki je bil v službi že dopoldne. Stražnik je žensko takoj aretiral in mu je ta prostodušno priznala, da jc bila pravkar v šentpeterski cerkvi v veri, da je otrok še tam.
Na policiji je povedala mlada mati, da se piše Ana Tome, stara 29 let in da je žena delavca iz Rebra pri Libergi za Litijo. Leta 1922. se je spoznala, ko se je mudila pri teti v Preski, z sedanjim možem Loj« zetom, ki je že tedaj imel malo posestvžce na Rebri, a je služil takrat kot dninar. Na« slednje leto sta se poročila in prišel je na svet najprvo Lojzek, nato Martin, lansko leto pa Ivanček. Mož je delal na svojem posestvu, včasi pa tudi kot dninar pri ve« likih kmetih. Denarja ji je dajal le malo m se je družina komaj preživljala. Dne 21. t. m. se je mož oblekel v praznično obleko in povedal, da gre po svetu. Žena je bila vsa obupana. Prespala je doma še noč, na« to pa zjutraj odšla z otroci z doma. Po« gledala je medpotoma na pošti, če ji je mož morda tam pustil kaj denarja za otroke, a ni bilo nič. Nato je odšla v Litijo, kjer je došla moža, ki je spravil otroke, razen 7«mesečnega Ivančka nazaj domov. Z njim je odšla Ana v Ljubljano, ne da bi vedela prav za prav, po kaj je prišla sem. Vč.e« rajšnjo noč sta prespala z otrokom na neki stražnici« podnevi pa je spet begala z otro« stražnici, podnevi pa je spet begala z otro«
Enajsta številka »Naše dobe« je dotiskana. Prinaša naslednje zanimive prispevke: V članku »Kako je z našo srednjo šolo« pre-notriva prof. dr. I. Lah nekatera pereča vprašanja, ki ne zanimajo samo profesionalnih vzgojiteljev, marveč se živo tičejo tudi slaršev in vse naše inteligenčne plasti. Pisec poudarja vnanje in psihološke razlike med prejšnjo in sedanjo srednješolsko mladino ter se dotika problema srednje šole predvsem z vidika hiperprodukcije inteligence, ki preti zlasti v slovenskem delu Jugoslavije in postaja eno najvažnejših vprašanj našega izobraženstva. — V članku »Statistika kočevskega nemštva« je znani geograf in zgodovinar, dr. Jože Rus ob priliki 6001etnice nemškega otoka v Kočevju s številkami dokazal značilno usodo, ki neizprosno preti tej stari nemški naselbini med Slovenci: izumiranje. Članek je stvaren in* tehten prispevek k zgodovinskemu jubileju, ki ga bo slavila Kočevska v prihodnjih dneh in vsebuje vzlic kratkemu obsegu gradiva za dolge razprave. — V memoarskem članku »Pri baronu Gieslu v juniju 1. 1914. v Beogradu«, je Rasto Pusto-slemšek zabeležil svoje vtise iz Beograda malo pr^d svetovno vojno, zlasti pa značilne izjave takratnega avstrijskega poslanika na srbskem dvoru barona Giesla. Le-ta je. kakor znano, vstopil v zgodovino kot oni riiplomat, ki je formalno sprožil svetovno vojno s tem, da je izročil Srbiji avstro-
ogrski ultimat. Mikavno spisani memoarski čianek bo vsak čitatelj prečital z zanimanjem. — Nadaljuje in zaključuje se življenjepis ruskega diktatorja Stalina. To je prvi poizkus v našem jeziku, da se oriše celotna osebnost te tajinstvene rusko figure z nje temno preteklostjo. — V »Kulturnem obzorniku« so v daljšem članku na osnovi razprav R. Curtiusa in A. Siegfrte-da orisani naravni temelji francoske kulture, jedro njenega individualizma in esteti-cizma. Članek z mnogimi podatki, ki bo vsakemu čitatelju razširil pogled v francoski svet — V »Političnem pregledu« je omeniti informativna članka o sedanji razporeditvi svetovnih držav glede na njihov boj za svetovno oblast in o francosko-nem-ških odnošajih, — oba iz peresa stalnega zunanjepolitičnega sotrudnika V—ča ter članek dr. A. I. o knjigi znanega Besedov-skega in o postanku tako zvane tretje emigracije. — »Zapiski« so topot zelo obilni in mnogovrstni. Poleg nekrologa Antonu Kristanu najdeš tu interesantno poročilo »Geopolitični oris Srednje Evrope«, tičoče se razprave našega uglednega zgodovinar-•a prof. Hauptmanna, epilog vsesokolskemu zletu (dr. M. Kovačič), članek »K psihologiji današnje mladine« itd. Številko zaključujejo t Odmevi« s polemičnim dopisom »Meščanstvo v nemilosti«. — »Naša dobac vztrajno in smotreno izvršuje svoj program: razširjati in poglabljati pogled slo-
venskega izobraženca v javno življenje. Novi naročniki lahko še vedno dobe doslej izišle številke, posamezne številke se prodajajo tudi v večjih trafikah po 8 Din. Četrtletna naročnina znaša 30 Din. Naročajte »Našo doboc pri upravi, Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Opera iz Olomonca bo gostovala v Ljubljani. Iz praških listov posnemamo: Inozemska turneja opere v Olomoucu je že dokončno Organizirana. Operni ansambel odhaja 30. avgusta na Dunaj in ostane ondi do 15. septembra. V dneh 18. in 19. septembra bo uprizorila v mestnem gledališču v Budimpešti »Prodano nevesto«, nato pa pojde na dvodnevno gostovanje v Zagreb. Šest dni se bodo češki gostje mudili v Splitu, tri dni pa bodo gostovali v Ljubljani.
Alfons Mncha, znani češki slikar, ki se je zlasti odlikoval po svojih monumental-nih slikah (n. pr. »Slovanska epopeja«) in dekorativni umetnosti (n. pr. dvorana praškega župana), je dopolnil te dni 70. leto plodovitega življenja^
»Prodano nevesto« nameravajo Francozi prirediti za zvočni film. V isti namen režiser Vengerov že pripravlja Musorgske-ga »Borisa Godunova« s Šaljapinom v glavni ulogi.
Beg v opereto. Listi zaznamujejo značilen pojav, da sta sloveča nemška operna Devca Richard Tauber (tenorist) in Michael Bohnen (baritonist) sklenila, ostati trajno pri opereti. Tudi zvezda dunajske državne opere Adela Kernova je presedlala v opereto; nekateri vidijo v tem nekako obnovo operete, zlasti po zlomu tako zvane operet-
ne revije. Kalman je baš za Kernovo zložil krasno partijo v svoji novi opereti »Vijolica z Montmartra«.
Napačni pojmi. V najnovejši številki berlinskega tednika »Die literarische Welt« je izšla beležka, ki kaže, kako malo poznajo kulturni krogi inozemstva naše razmere. Pisec te beležke namreč sklepa po najnovejših političnih proglasih in izjavah v Jugoslaviji, da bo pospeševanje jugoslovenskega duba in ustvaritev enotne jugoslovenske kuiture imela to posledico, da bodo poslej vsi pisali v cirilici. Tako bi se tudi oni del Jugoslovenov, ki je doslej rabil v knjigah in listih ter v praktičnem življenju latinico, obrnil od ostale Evrcpe, ki si je edina vsaj po isti pisavi. Obdal bi se z ozkimi mejami pisave, ki se ji celo v Rusiji izpodmikajo tla. Bojazen berlinskega lista je docela neupravičena, saj je vsem znano, da jugoslovenski duh in jugoslovenska nacijonama kultura nista istovetna s cirilico in se ume samo ob sebi, da se bosta v Jugoslaviji slej ko prej rabili obe pisavi tako kot doslej. Resni glasovi se zavzemajo celo za stopnje-vito odpravo cirilice.
Mednarodni kongres založnikov je sklican za spomlad 1. 1931. v Pariz. Pripravljalnemu odboru načeluje znani založnik Louis Hachetle. Na kongresu bo zastopanih 40 držav. Zadnji kongres te vrste je bil 1. 1913. v Budimpešti.
Bibliografijo prevodov ii poljščine in spisov o Poljski v jugoslovenski književnosti je sestavil za 1.1924.—29. univ. prof. dr. Ile-šič. Izšla bo v Ivovskem časopisu »Ruch Sio-wianski«.
čičem naokrog. Lačna se je včeraj dopoldne zatekla v šentpetersko cerkev, kjer je izpo« ložila jokajočega Ivančka. Sama se je nato potikala po mestu, na večer pa prišla po» gledat, kaj je z otrokom . . . Nesrečno že« no, ki se zdi nekoliko omejena, so zaenkrat pridržali v zaporu, kako pa bo končno ve« 1 javno završena drama uboge bajtarske ma« tere, še ni gotovo.
Težka nesreča z motorjem
Novo mesto, 24. julija Danes ob 14. se je podal na kandijsko postajo lesni trgovec Anton Bernard s svo« jim Indian motorjem. Ko se je vračal, se je zaradi defekta vozilo prevrnilo ter vrglo lesnega trgovca podse. Pod težkim vozilom si je g. Bernard dvakrat zlomil desno no« go pod kqlenom.
Nesreča se je dogodila kakih 50 korakov od kandijske bolnice. Ponesrečenca so ta« koj odnesli v bolnico, kjer mu je primarij g. dr. Pavlič nudil prvo pomoč.
Poziv lovcem bivše mariborske oblasti
V dnevih od 31. avgusta do 15. septem« bra t. 1. se bo vršila v Ljubljani Jugoslo« venska šumarska in lovska razstava. Z ozi« rom na kratek rok se je osnoval v okviru mariborske podružnice SLD odbor, ki si je nadel nalogo zbrati po možnosti iz oko« liša bivše Štajerske vse karakteristične in za razstavo v poštev prihajajoče predmete (trofeje, lovska orožja, lovske slike, lovsko opremo itd.) in tako posredovati med osrednjim razstavnim odborom in tukaj š« njimi lovci.
Velika važnost te doslej največje lovske razstave v Jugoslaviji nas sili, da vsi po svojih močeh prispevamo, da bodo tudi naši kraji na tej razstavi častno zastopani.
Na podlagi dosedanjega pregleda mate« rila je pričakovati, da bodo predmeti iz na« ših okolišev razstavljeni v lastnih oddel« kih. Ker pa je odbor prepričan, da je še mnogo krasnih predmetov shranjenih pri posameznih lovcih, oziroma zakupnikih, se obrača tem potom na vse lovske tovariše s pozivom, da nemudoma priglase, katere predmete bi bili pripravljeni razstaviti. Po sprejemu teh prijav bo odbor predmete pre« gledal, proti jamstvu prevzel in zavaroval ter poskrbel, da se ti predmeti po razstavi lastnikom zopet v redu nepokvarjeni vr» nejo.
Ker pa morajo biti razstavni predmeti do 15. avgusta v Ljubljani, kjer se bodo po« samezne lovske trofeje tudi ocenjevale in nagrajale, zato prosimo lovske tovariše, da se našemu pozivu nemudoma odzovejo.
Predmete, ki so že prijavljeni našim za» upnikom, ni potrebno zopet prijavljati.
Prijave je nasloviti na Franjo Košir, Ma« ribor (Oblastna hranilnica, telefon 2281) ali: Hubert Luckmann, Maribor, Koroška cesta 2 (Telefon 2335).
Mariborski kolesarski strah v rokah pravice
Maribor, 24. julija
Mestna policija v Mariboru je dobi!a ne» davno od orožniške postaje v Vitanju ob« vestilo, da se tam ponovno, zlasti pa ob nedeljah pojavlja neki Franc Hari iz Ma« ribora, ki prodaja kolesa sumljivega izvo« ra. Dognali so, da je razprodal 15 koles ia da je povsod trdil, da ima v Mariboru me« hanika, ki kupuje stara kolesa, jih poprav« lja in njemu v prodajo izroča. Policija se je na vse načine trudila, da bi ga izsledila in da bi ugotovila, če je njegov poklic po« šten ali ne. Toda tatu ni bilo lahko priti do živega. Šele po raznih poizvedovanjih so policijski agenti doznali. da stanuje ne« kje v Novi vasi blizu Maribora.
Pretekli petek so policijski agenti res od« šli na njegov dom. Toda, ko jih je Hari s.a« gledal, je takoj videl, za kaj gre in ušel je skozi okno. Policija je bila sedaj na jas« nem, s kakšnim ptičem ima opravKa. Gle« de na ta dogodek je bila prepričana, da ie Hari dolgo iskana kolesarska sraka, ki je v zadnjih tednih povzročil nebroj kolesar« skih tatvin. Na njegovem -stanovanju so našli policijski agenti 6 koles, katerih la* stnike so že ugotovili. Tri kolesi so bila šele prejšnji dan ukradena. Glede na vse to domneva policija, da ima Hari vsaj ene« ga, mogoče tudi več pomagaeev. Dasi je Hari v petek policiji s težavo ušel, je v teh dneh še naprej nemoteno kradel ko« lesa. Končno se je policiji posrečilo, da je tatu v mestu včeraj prijela in zaprla. Ugo« tovili so, da je Franc Hari, ki je star 54 let in oženjen, rodom iz Pančeva, po po« klicu mizar in strojnik, a brez službe. Po* lici ja pričakuje poročil od orožnikov iz Vitanja, nakar bo kolesarsko srako izrr« čila sodišču. Mariborski kolesarji si oodo sedaj gotovo pošteno oddahnili.
Zakon o godnih taksah s pravilnikom za njega izvrševanje
izide konec tedna v knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE ▼ Linbljani, Prešernova nliea
SOKOL
Sokolsko društvo Štepanja vas je
preložilo svojo na dan 13. julija t. I. določeno javno telovadbo na žegnanjsko nedeljo, to ]e na 27. julija 193«. Prireditev se vrši na novem letnem telovadišču v Štepanji vasi. Začetek ob 4. popoldne. Sodeluje godba Sokola I. Po javnem nastopu je ples, šaljiva pošta in srečolov z iako lepimi dobitki. V primeru slabega vremena telovadba sicer odpade, vrši pa se vseeno veselica v prostorni društveni telovadnici. Na svidenje torej na našo žegnanjsko nedeljo!
Domače vesti
*	Kraljica posetila razstavo »Ženske ndruge« na Bledu. Nj. Vel. kraljica Marija je v spremstvu dvorne dame g. Eleonore Švrljugove posetila na Bledu paviljon, v katerem ima »Ženska udruga za očuvanie i promicanje hrvatske seljačke umjetnosti i obrta« v Zagrebu svojo razstavo in prodajalno. Kraljica se je deli časa zadržala v paviljonu in pokazala mnogo zanima la za vsako posamezno delo. Nakupna \s več razstavljenih predmetov.
*	Spored otvoritve galerij Nj. Vis. kralje viča Andreja v nedelio bo naslednji: ob 8.45 sprejem odposlanca Nj. Vel. kralja in ostalih gostov pri farni cerkvi v Gorjah; ob 9. sv. maša v farni cerkvi, po maši odhod k galerijam, ob 10.30 nagovori ter blagoslovitev in otvoritev galerij. Popoldne velika planinska veselica pri Kaconu v Gorjah. Pri otvoritvi sodelujejo godbena in pevska društva SPD Gorje.
*	Jugoslovenska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu ie na poslednji glav-
. ni seji akademije izvolila za predsednika za nadaljnja tri leta univerzitetnega profesorja dr. Gavro Manoiloviča. Predvčerajšnjim ie akademija prejela obvestilo, da Je v smislu pravilnika kralj to izvo!:tev potrdil.
+ Propagandno-ideološki tečaj Jadranske straže v Splitu se bo pričel 27. t. m. ter
bo trajal do 3. avgusta s predavanji in dl-skuzijami o aktualnih problemih Jadranske straže.
*	Ugleden jugoslovenski emigrant. Na
potovanju po Jugoslaviji se mudi te dni v Zagrebu g. Milan Leontič s svojo soprogo; po 20 letih, ki jih je preživel v južnoameriški republiki Cile, je sedaj prvič obiskal domovino, da pokaže svoji soprogi prirod-ne lepote naših krajev. Milan Leontič si je umel ugladiti pot s svojo podjetnostjo in je eden prvih strokovnjakov v veliki industriji solitra v čilski republiki. Največja ameriška družba na solitrni pampi, ki je lani kupila vse tovarne gg. Baburice in Petri novica, je Mila Leontiča imenovala za svojega glavnega upravitelja.
*	Konierenca o tujskem prometu. Po inicijativi ministrstva za trgovino in industrijo se je v Beogradu vršila intermi-nisterijalna konferenca o vprašanjih turizma. Na konferenci se je vsestransko pretresala organizacija našega turizma ter so bile določene razne olajšave za razvoj tujskega prometa. Konferenca se je postavila tudi na stališče, da se turizem mora pospeševati tako, da bo čim bolj ustrezal turističnim potrebam. V diskusiji se je na-glašalo, da smo imeli lani nad 500 milijonov Din koristi. Ta številka pač najbolj dokazuje gospodarski pomen tujskega prometa.
*	Znižana vožnja za kočevske slavnosti.
Za velike slavnosti ob šeststoletnici kočevske naselbine je piometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo na vseh državnih železnicah za čas od 24. julija do 10. avgusta. Cela karta, kupljena na odhodni postaji, velja tudi za povratek, ako prireditveni odbor lastniku vozne karte potrdi, da se ie udeležil svečanosti.
*	Zakon o sodnih taksah in pravilnik za izvrševanje zakona o sodnih taksah je izšel v slovenskem jeziku kot 42 snopič zbirke zakonov v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. Knjižica obsega 129 strani in vel i a s poštnino vred 33.25 Din, v celo platno vezana pa 45.25 Din. Priporočamo jo vsem uradom in interesentom.
*	Arheološka najdba v Splitu. Ob priliki preureditve nekega skladišča v Arcidiiako-konovi ulici v Splitu so delavci naleteli na ogromen prostor, zasut s prstjo, ki je večji kakor Peristil. Dvorana je podprta z 8 marmornatimi stebri. Domneva se, da je pred 1660 leti v tej dvorani bila biblioteka cesarja Dioklecijana. Posebna komisija bo pregledala ves kompleks, ker gre za zanimivo odkritje iz dobe rimskih cesarjev.
*	Smrt zaslužnega duhovnika v Istri. V Zamasku pri Motovunu je preminul duhovnik gospod Ivan Brabec, rodom Čeh. Služboval je v Kastvu, Veprincu, Žuminju in v Zamasku kjer je izdihnil star 65 let. Pokojnik je bil velik prijatelj bednega istrskega ljudstva. Časten mu spomin!
*	Smrtna kosa. V vojni bolnici v Splitu je včeraj opoldne po kratki, težki bolezni v cvetu mladeniških let umrl g. Slavko Masterl iz ugledne družine v Stražišču pri Kranju. Njegovo smrt poleg hudo prizadete družine globoko obžaluje stražiško sokolsko društvo, ki z njim izgubi svojega vrlega načelnika in vzorno delavnega člana. Naj bo mlademu, tako nepričakovano umrlemu idealistu ohranjen časten spomin! Družini naše iskreno sožalje!
+ Jugoslovenska številka lista »Neue Freie Presse«. Znani dunajski dnevnik »Neue Freie Presse« bo septembra izdal bogato specijalno številko, posvečeno Jugoslaviji. V ta namen je redakcija poslala
v Jugoslavijo enega svojih urednikov, ki potuje po naši državi, da se informira zlasti o našem gospodarskem življenju. Urednik, g. Pohl biva sedaj v Bosni in je bil te dni sprejet od g! Popoviča, bana drinske banovine.
* Najmodernejše kopališče na Jadranu,
Split dobi v bližnji bodočnosti najmodernejše kopališče na vsem Jadranu, ki bo nedvomno najbolj vabljiva točka za goste vsega sveta. Hoteli, ki se bodo zgradili v Splitu, bodo omogočili, da postane Split ne samo naše veliko trgovsko izvozno in uvozno središče, nego tudi vabljiva točka za oddih, zabavo in kopanje. Natečaj za projekt kopališča je že zaključen. Gradbena dela se bodo vršila v etapah. Kopališče v glavnem zalivu Bačvice bo najbrže gotovo v roku dveh let. Natečaja se je udeležilo 25 znanih arhitektov: 8 Jugoslovenov, 5 Nemcev, po 2 Francoza in Angleža ter po 1 Čehoslovak, Švicar, Italijan itd. Prva nagrada ni bila priznana nobenemu tekmovalcu, druga pa Jugoslovenu Nikoli Dobro-viču, ki živi v Pragi. V glavnem delu se predvideva v polkrogu reprezentativno kopališče, ki bo obsegalo cel zaliv. V središču kopališča bo monumentalno centralno poslopje; desno in levo pa kabine v treh vrstah. Pred vsako vrsto kabin široke terase za solnčenje. Po strani plaže sta projektirana dva velika moderna bazena za plavalne tekme z vsemi potrebnimi instalacijami. V glavnem poslopju bo monumen-talna dvorana, veliko zimsko kopališče s toplo morsko .vodo, prostori za razne prireditve, kavarna, slaščičarna kopališčne pisarne, frizerski saloni itd. S tem kopališčem dobi Split popolno turistično veli.tvc. Ko bo kopališče gotovo, postane Split prvorazredna atrakcija za svetovno publiko.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v mm 8 vrsts nadavin
24. julija 1930. Ljubljana: 7. 754.4, 19.0, 90, mirno, 7, dež,
3.2. Maribor: 7. 753.4, 22.0, 78, S 4, 9,__
Mostar: 7. 758.2, 22.0, 75, S 2, 6, —,'—! Zagreb: 7. 754.5, 21.0, 75, E 2, 1, —,' _ Beograd: 7. 757.2, 27.0, 55, SW4, 0, — Sarajevo: 7. 758.4, 20.0, 65, mirno, 2, —' — Skopi je: 7. 760.1, 24.0, 55, mirno, 0. —' — Kumbor: 7. 758.0, 25.0, 75, ENE 4, 1 —' _ Split: 7. 755.8, 26.0, 55, ESE 14, 2 ' —' Vis: 754.3, 20.0, 90, SW 16, 10, —,'
Najvišja temperatura danes v Ljublani 26.0, najnižja 17.8; v Mariboru 21.0; v Mo* staru 18.0; v Zagrebu 19.0; v Beogradu 21.0; v Sarajevu 13.0; v Skoplju 15.0; v Splitu 23.0.
Solnce vzhaja ob 4.36, zahaja ob 19.37. Luna vzhaja ob 3.6, zahaja ob 20.11.
Popolnoma novo! Ob 4., pol 8. in 9.
Tajnosti šangaja
Orientalski film opojnih strasti in misterioznosti. — V glavni vlogi
Ana May Wong
Znižane cene!	KINO IDEAL
*	Potovanje naših pridobitnikov v Špa-nijo. Včeraj je odpotovala iz Zagreba večja skupina pridobitnikov, ki bo posetila Španijo, da se seznani s tamkajšnjimi gospodarskimi krogi. Zagrebški skupini se Jc pridružilo večje število beograjskih trgov cev, iz Ljubliane inž. Jelačin ter nekoliko trgovcev iz Splita in Sarajeva.
*	Poset studentskih ferijalnih kolonij na Jadranu. Predvčerajšnjim popoldne so do-šli delegati zveze študentov Češkoslovaške in Jugoslavije v Cavtat. Z njima sta tudi predsednik mednarodne studentske konfederacije Soraine in generalni tajnik Belgi-iec Couturier, da pregledata naše ferijal-ne kolonije na Jadranu, kjer letuje več sto naših in inozemskih študentov. Pri dohodu v Cavtat jih je iskreno pozdravil podžupan Vraglov v imenu občine. Delegati so pregledali ferijalno kolonijo Studentske Male antante, ki šteje 150 koloni' stov. Pričakujejo dohod predsednika SA1A inž. Vaclava Palačeka in rumunskega de legata.
+ Huda avtomobilska nesreča se je pri
petila na cesti med Velikim Bečkerekom in Belo cerkvijo. Na neki strmini se je avto veletrgovca Hacka, ki je bil natovorjen z raznim blagom, prevrnil ter je eden izmed potnikov ostal na mestu mrtev, dva potnika in šofer pa so bili občutno ranjeni.
*	Poštnohranilne knjižice letoviščarjev. Ker se dogaja, da stranke vplačujejo na hranilne knjižice zneske nad 1000 Din, nato pa odpotujejo, ne da bi čakale na potrdilo Poštne hranilnice o imovini, zaradi česar imajo seveda sitnosti pri dviganju denarja, je poštam naročeno, naj opozorijo stranke, ki vlagajo na hranilne knjižice naenkrat nad 1000 Din, da je za dviganje takih vlog poleg hranilne knjižice neobhodno potrebno tudi še potrdilo Poštne hranilnice
0	vplačani vlogi.
*	K velikemu požaru v Čermošnjicah nam je lesni trgovec g. Franc Kump poslal naslednjo izpopolnitev podatkov o dejanski škodi: Množina pogorelega lesa znaša okroglo 80 do 100 vagonov in to rezanega bukovega lesa, različno obdelanega in v raznih dimenzijah. Pri tej nesreči je pogorela vsa žaga s strojnim oddelkom in pisarniškimi prostori, en polnojarmenik ter pet cirkulark. Celotna škoda znaša preko
1	milijona dinarjev. G. Kump je zavarovan pri angleški zavarovalni družbi »Royal« v Ljubljani za vsoto 850.000 Din.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Josip Reich.
Iz Ljubljane
HM
tn potr«bč&s< najceneje ▼ drogerijab
KMC. UUBUM«
IUMC	, MARIBOR cen.K ^TTTS!
Izvršujemo vsa amaterska dela.
ski cesti, dokončana pa je tudi hiša ge. Bo-hinčeve na vogalu Rimske in Tržaške ceste. V poslopje se preseli iz Hrovatinove hiše lekarna, vanjo pa pride tudi novi poštni urad, ki je zelo potreben za ta četrt mesta. Na hiši je že zdaj nameščen nov poštni nabiralnik.
u— Mlad izgnanec. Ljubljanska policija jc izgnala iz svnjegi okoliša za dobo 5 let 1. 1910 roj tapetniškega vajenca Viktorja H., pristojnega v Nevlje v srezu Kamnik. Imenovani je kljub svoji mladosti zelo pokvarjen in se ni poboljšal navzlic raznim kaznim. Ker je zelo nevaren tuji lastnini je presedel že več mesecev ječe.
OGLEJTE SI
vedno bogato zalogo KUHINJSKE POSODE, in sicer modre, sive, rjave ali aluminijaste, pri tvrdki z železnino
Stanko Florfančič.
LJUBLJANA,
SV. PETRA CESTA ŠTEV. 35. 8952
u_ Razne tatvine in vlomi. Predvčerajšnjim ponoči je v Šclenburgovi ulici neznan zlikovec vlomil v izložbeno okno tvrdke Ivančič in ukradel 3 m moškega sukna rjave barve z rdečimi črtami, v vrednosti 900 Din. — V času od 19. do 21. t. m. je bilo na tiru poleg Kolinske tovarne iz nekega vagona, ki je bil pregrnjen z veliko pjahto, ukradeno več raznega blaga, poleg tega pa si je storilec odrezal tudi večji kos plahte. — Na neki stavbi na Miklošičevi cesti je bila delavcu Francu Volč-iaku ukradena predvčerajšnjim iz žepa telovnika dvokrovna ura iz double-zlata.
a— Vandalizem. Policija je včeraj prijela dva po 15 in 17 let stara ključavničarska vajenca Franceta T. ter Franceta G., ki sta v družbi še s tretjim brivskim vajencem Francetom Š. občutno poškodovala staro križno znamenje, medtem po so se igrali tam žogobrc. Na spomeniku so z žogo zlomili na kipu sv. Petra ključ, sv. Miklavžu pa so odlomili palico, dočim so sv. Jakobu odlomili križ. Kip sv. Miklavža so Doleg tega občutno omajali, tako da ima mestna občina prav občutno škodo in da ie kompozicija spomenika zelo trpela. Z nekakimi dleti so pobalini izdolbli tudi več črk. Policija bo napram pokvarjenim dečkom postopala prav rigorozno, tako da si bodo spričo kazni za vselej zapomnili, kai ie in kaj ni prav.
Ranjenec je odšel v splošno bolnico. — Na cesti pri Brestrnici je neki kolesar podrl 32 letnega kovaškega pomočnika Srečka
Hirša, ki se je močno poškodoval na glavi. Odpeljali so ga v splošno bolnico v Mariboru.
a— Ponesrečen zidar. Včeraj popoldne okrog 16. je zidar Kari Novak, uslužben pri tvrdki Nassimbeni padel 7 metrov globoko s stavbe vinarske in sadjarske šole, katero tvrdka sedaj popravlja. Novak je zadobil težke poškodbe na glavi, ima pa tudi notranje poškodbe. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v mariborsko bolnico, a— Nesreča splava pri novem duplaškem mostu, v ponedeljek dopoldne okrog pol 11. se je pri novem duplaškem mostu, ki ga sedaj grade razbil splav g. Čarmana iz Vurmata. Zaletel se je v steber mostu in se popolnoma razbil ter zabarikadiral Dravo med petim in šestim stebrom, tako da je moral biti promet začasno ustavljen. Na splavu je bilo 16 ljudi, med njimi 7 dijakov iz Berlina. Na potovanju skezi Maribor so bili namenjeni na Madžarsko. V Mariboru so se ustavili tudi na Pristanu ob Dravi, kjer so videli splav in prosili lastnika, če se smejo z njim peljati proti Madžarski, kamor je bil splav namenjen. Med vožnjo so se Dravi kopali. V hipu, ko se je splav razbil, so bili skoro vsi v Dravi. Njihova obleka z vsemi dokumenti pa je bila na splavu. Izgubili so vso obleko in ostalo, rešili so Ie nekaj malenkosti Ljudje, ki so bil na splavu, so se rešili na stebre. Nesreča je nastala zaradi neprevidnosti brodarjev. Lastnik trpi 12.000 Din škode.
a_ Nezgode. S kolesa je padla v sredo v Vrbanovi ulici 17 letna Katica Soršak iz Kamnice tako nesrečno, da si je zvila des no nogo in se ranila na čeljustih in rokah. — Med igro je padel v apnenico 4 letni Drago Simonič na Koroški cesti. Dečka so še pravočasno rešili in po nalogu zdravnika oddali v bolnico, katero je po prestani škrlatinki šele nedavno zapustil. — Kri si je zastrupil v tekstilni tvornici »Jugoslov, Jerkovič« na Teznu zaposleni 17 letni delavec Ivan Šinkcvic. Ranil se je med dc lom na levi nogi. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico. — 33 letni trgovec Jakob Leiprid je blizu Černuškove opekarne v Kamnici navijal motor svojega avtomobila. Pri tem ga ie zavijač udaril tako nesrečno, da mu ie desno roko dvakrat v podlehtju zlomilo. Rešilni avto ga je odpeljal v sanatorij dr. Černiča.
a— Aretiran je bil Tone K., ker je kolesaril na levi strani ceste in brez luči. Er-bert B. pa je moral h »Grafu« zaradi ne dostojnega vedenja.
Tujsko*prometno društvo je skušalo dose> či, da bd bil ključ shranjen v mestu, kar pa merodajni cerkveni krogi niso dovoli; M; ostalo je pri starem, za ogled cerkve pa se je določila taksa 10 Din. Mnenja smo, da to ni prav.
ka— Kopališče usmiljenih bratov je ime» lo dosedaj tudi tople kadne kopeli, vodo in tok so dobivali od Hočevarjeve napra* ve. Kakor nam pa sedaj sporočajo, toplih kopeli ne bo, ker jim je bila dobava to* ka'odpovedana. Skušalo se bo vsekakor še doseči prejšnje stanje.
ka— Koncert. V soboto bo priredij naš salonski orkester svoj III. koncert in sicer ob pol 21. v restavraciji »Stara pošta«.
Iz Kranja
r— Avtobus »Saurer« bo odhajal iz Kranja od 28. t m. dalje ob 7.30 v Ljubljano. Ostale vožnje neizpremenjene.
Iz Novega mesta
n— Občinski odbor je ugodil prošnji g. dr. Ivanetiča ter tovarišev za napravo čol* name poleg Krke na Loki. Prostor se je oddal proti letni najemnini 25 Din. Proš* nja Janeza Košaka, gostilničarja za plači* lo odstopljenega sveta mestni občini ob Ločenski cesti se je ugodilo, ter mu obči* na plača za vsak kvadratni meter (184) po 10 Din. Prošnja Rozmanovega reklamne*
Iz Celja
u— K zbirki »Ljubljanskega Sokola« za Maiejevo mater so prispevali nadalje: Učiteljska tiskarna 1000 Din; Jurij Mainer 200 Din; Sever Andrej, inž. Rudolf Lavrič, Jo-so Goreč, dr. I. Pless, I. Mohorič, dr. Fran babec, B. Kajzel po 100 Din; Milko Kra-pež, Ignacij Kunstelj, po 50 Din; Franjo Radovan, Viktor Lindtner po 20 Din. Skupno s prvo zbirko 5220 Din.
u— Izlet v Vrata. Sokol I. na Taboru opozarja članstvo na slovesno odkritje spominske plošče pokojnemu br. Vinku Habetu dne 27. t. m. v Vratih in vabi k čim častnejši udeležbi. Vse one, ki ne po-hite gori, pa opozarjamo, da imajo br društva Štepanja vas, Vel. Lašče in Jezica isti dan svoje nastope, katerih naj se po možnosti udeleže. — Zdravo! — Uprava.
u— Popravila hiš in drugo. Na Kongresnem trgu so pričeli delavci te dni s popravilom Elbertove hiše. Dela vodi tvrdka Robert Smielovvski. Obnovljene so in preple-skane Križeva hiša na vogalu Knafljeve ulice pred opernim gledališčem, Kazinsko poslopje, dalje Prelogova hiša v Židovski ulici m še nekatere druge v ulicah centra. Dograjena je nova Lazarjeva hiša na Rim-
Iz Maribora
a— Francoski konzularni agent v Mariboru, o katerega imenovanju smo poročali v včerajšnjem listu, se imenuje pravilno Henri Furrer in je prokurist družbe Elektrarna Fala.
a— Ameriški izletniki, ki se mudijo na obisku v stari domovini, so se včeraj odzvali povabilu Maribora in si prišli pogledat mariborske zadružne in komunalne naprave. Tekom popoldneva so posetili Mariborski otok ter se sinoči povrnili v Ljubljano.
a— Ukinjenje avtobusnih prog. Zaradi izredno slabe frekvcnce je mestno avtobusno podjetje prisiljeno ob nedeljah in praznikih ukiniti proge Maribor-Rogaška Slatina ter podaljšek proge Kamnica-Fala (gostilna Šturin) in progo Košake-Nova vas Ker je avtobusna proga Košake-Glavni trg-Nova vas razmeroma slabo frekventirana, namerava mestno avtobusno podjetje tudi to progo ukiniti. Preden se ta sklep izvrši, se občinstvo poziva, da predloži vodstvu morebitne predloge glede spremembe dosedanjega voznega reda in glede zvišanja frekvence
a— »Ribniška koča«, stavbna r. z. z o. z. ima občni zbor v sredo 30. t. m. ob pol 8. zvečer v restavraciji Narodnega doma.
a— Dr. Marinič Fran od 26. t. m. ne or-dinira.
a— Kolonija brezstanovanjcev se je preselila izpod mostu. Ker je med prebivalci pod oboki državnega mostu izbruhnila bolezen, ki bi zaradi silne nesnage in bližnjega živinskega trga lahko povzročila nevarno epidemijo, je v sredo posebna mestna komisija pregledala položaj pod mostom in sklenila predlagati občinskemu svetu, naj se odredi preselitev brezstanovanjcev v gramozno jamo na zapadni strani mesta, kjer jim bo dala mestna občina provizo rično streho. Seveda to še nikakor ne pomeni zadovoljive rešitve tega vprašanja.
a— Hud vihar v Mariboru. Včeraj popoldne je nekaj časa razsajal po Mariboru in okolici hud vihar, ki ni samo zanašal cele megle prahu po ulicah, ampak tudi metal opeko raz streh, pobijal okna in lomil drevje. Blizu kolodvora, kjer je poleg gostilne »Pri stari pošti« še nekaj starih kostanjev, je vihar prelomil 20 metrov visok kostanj v višini 3 metrov od tal. K sreči je drevo tako padlo, da ni polomilo sosednih dreves in da se ni pripetila kaka druga nesreča.
Obsojena detomorilka. Pred senatom petorice, ki mu je 23. t. m. predsedoval g. ss. Zemljič, se je zagovarjala duševno zaostala Moroutova, obtožena detomora. Na razpravi je priznala, da je zadušila otroka, ker da ga ni imela kam dati. Glede na njeno priznanje in duševno zaostalost jo je senat obsodil na poldrugo leto robije in triletno izgubo častnih pravic.
Nesreče in nezgode. Na Teznu se ie ponesrečil na delu pri splošni stavbni druž bi 32 letni Franjo Pulko. Jeklen drobec mu je priletel'v obraz in ga tako opasno ranil, da so ga morali z rešilnim avtom odpeljati v ambulatorij OUZD. — Podobna nesreča se je pripetila skladiščniku pri Kuharjevi tvrdki Franju Gašpurju, ki mu je kovina-sti predmet težko poškodoval desno oko.
e— Slavnostna seja se bo vršila drev! v sejni dvorani celjskega magistrata. Ban g. inž. Dušan Sernec, ki je včeraj zjutraj prispel v Celje, bo izročil banskim svetnikom iz Celja in Brežic dekrete.
e— Zakesnitve osebnih vlakov Savinjske doline. Sreski gremij trgovcev v Celju dobiva v zadnjem času iz vrst svojega članstva zaliteve, da se vozni nered v Savinjski dolini odpravi. V$i osebni vlaki iz Savinjske doline prihajajo v Celje s stalnimi zakasnitvami, a kakor je videti, ni upanja na izboljšanje. Občinstvu niso znani vzroki, zato samo ugiba, kaj vendar tako ovira redni promet. Interes prizadetih je, da se nemudoma odstranijo vse tehnične hibe. Sreski gremij je s svoje strani ukrenil potrebno akcijo z zahtevo po remeduri.
e— Koncert na Dobrni. V soboto 26. t. m. ob 20. bo prvi nastop topliškega pevskega zbora na Dobrni. Na sporedu so slovenske narodne pesmi in dr. Schwabova »Zdrava Marija« za orkester, saksofonov šolo, mešani zbor in sopranski solo. Čisti dobiček pojde v prid podružnice Rdečega križa na Dobrni.
e— Pevsko društvo »Oljka« iz Celja bo priredilo v nedeljo 27. t. m. ob 20.30 v Roblekovi dvorani v Žalcu koncert; na sporedu so prav lepe narodne in umetne pesmi.
e— Najdba ročne torbice. V Rakuschevi trgovini na Kralja Petra cesti je bila najdena predvčerajšnjim na prodajni mizi ženska ročna torbica z različno vsebine. Torbico je tam pozabila neznana kupoval-ka, ki naj se zglasi na policiji.
e— Med kopanjem okraden. Pred dnevi se je kopal na levem bregu Savinje nasproti moškega kopališča med drugim tudi neki Lucijan Šušteršič. Obleko je pustil na travnatem bregu, dočim je sam večino popoldneva prebil v vodi. Ko se je proti večeru hotel obleči, je ugotovil, da mu je neznan tat izmaknil iz suknjiča srebrno uro in zlato verižico, oboje vredno 6SO Din.
e— Ukradeno kolo. Mehaniku Josipu Rojcu je neznan tat ukradel izpred Šribar-jeve trgovine v Aleksandrovi ulici žensko kolo znamke »Meteor«, ki ima številko 181818 al: 188801.
e— Tatvine. Predsinočnjim je prišla v trgovino čevljev »Humanik« vdova-delavka Terezija B. in je izmaknila med izbiranjem par ženskih čevljev ter iih skrila pod obleko Uslužbenka je mogla s pomočjo kontrolnih organov tatvino ugotoviti šele zvečer in je bila stvar javljena policiji, ki Je tatico takoj eruirala. Zadeva je bila izročena sodišču. Skladiščniku Kovaču pri Ga-berčevi tvrdki v Razlagovi ulici pa ie neznan tat iz suknjiča ukradel uro.
e_ Napad na vojaka. Predvčerajšnjim popoldne okrog 16. je v Prešernovi ulici brez vsakega vzroka in povoda napadel objestni 24 letni posestnikov sin Valentin R. nekega mimo idočega vojaka in ga opsoval. Vojak je suroveža prijel in ga od-tiral na policijsko stražnico, kjer je vložil tudi ovadbo. Napadalec je bil čez noč pridržan v policijskem zaporu, dopoldne pa so ga izpustili. Seveda bo stvar obravnavalo še sodišče.
Iz Kamnika
ka— Med posebnosti Kamnika spada v
prvi vrsti stara kapelica na Malem gradu, ki bi si jo marsikdo rad ogledal, poeeb* no zaradi tridelnega oltarja Cerkvica pa je vedno zaklenjena in so ključi shranje* m pri ključarju, ki stanuje zelo daleč proč.
ga zavoda iz Ljubljane za postavitev re* klamnih desk im kioskov je dovoljena.
n— Izgubljena aktovka. V ponedeljek okrog 11. je bila izgubljena na poti od sreskega načelstva do poslopja železniške progovne sekcije nova rjava aktovka, ki je vsebovala važne listine. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi mestni policiji aii v podružnici »Jutra«.
n— Srečke drž. loterije n. razreda 20.
kola so dospele. Dosedanji igralci naj jih čim prej dvignejo v naši podružnici, Ljub* Ijanska cesta 42. Prihodnje žrebanje bo 7. avgusta, srečke pa se lahko obnovijo do 2. avgusta.
n— Novi pokrovitelji novomeške moške CiriLMetodove podružnice so naslednji: gg. Picek Jurij, trgovec in posestnik; Ka* 6telic Edmund, trgovec in posestnik; Po* lajnar Alojzija, restavraiterka; Hočevair Martin, stavbenik; Avsec Josip .posestnik; dr. Milan Ropaš, zdravnik in Kobe Josip, trgovec in posestnik.
n— Nov traktor Fordson za oranje si je nabavrl g Robert Germ, graščak na Bajnofu za ceno 56.000 Din, nadomestil pa mu bo delo mnogih parov volov. Po vsej okolici se čuje brnenje motorja, ki izborno deluje. Reže dve brazdi širine 64 cm, ki so dobro obrnjene in zrahljane. Šofirala je pri mojem ogledovanju gospa graščakova in potem nečak, saj je vodstvo zelo enostavno. Tudi drugi sosedni gra* ščaki bodo prisiljeni reševati gospodarsko krizo na ta način. In čez leta pridejo na vrsto tudi večji kmetovalci. Fordson je dober za pogon mlatilnice, žage za drva, prevažanje tovora itd. Te dni plug ne* utrudno deluje, ker mora preorati 16 ha pšeničnega strnišča. Lahko si ga vs-ak ogle. da. — Fran Malasek, referent za kmetij« stvo.
n— Goljufija na sejmu. Novomeška ob* čina vzdržuje že od daivna zelo dobro obi* skane ponedeljske svinjske sejme na Loki, kamor pripeljejo živinorejci zlasti iz Št. Jernejske doline in krajev krškega sreza, prašičke za jesensko rejo na prodaj. Tudi posestnik Franc M ust ar iz Cerkelj pri Krškem je pripeljal na sejem tri pare le* pdh prešiekov. Ker je imel precej zastav* no pleme, je prešičke hitro spravil v de* nar. Za prvi prodani par je dobil takoj denar, ko pa je sklenil kupčijo za nasled* nja dva para, je dobil na roke le aro 100 Din. Ženska, s katero je sklenil kupčijo, je takoj predjala prešičke na svoj voz in vzela živinski potni list z izgovorom, da ga nese v občinsko sejmsko pisarno ove* roviti. Ker se ženska le precej časa ni vrnila z denarjem, se je kmetic podal sam v pisarno, kjer so mu povedali, da je znan* ka že davno odšla s prešiči in denaTjem. Ogoljufani kmetic je zadevo javil orož. oikom.
Iz Ljutomera
lj— Poroka. V nedeljo 20. t. m. sta se poročila g. Ladislav Resnik iz Zagreba in gdč. Irma Zavratnikova, hči tukajšnjega hotelirja. Bilo srečno!
U— Požar. V noči od nedelje na pone* deljek je vzbudilo speče meščane troben* tanje, na severni strani pa je rdeč sij naz* nanjal požar. Gasilci so se pripravljali, da gredo na pomoč, toda sij je kmalu oble* del. zato so gasiilcd ostali doma. Gorelo je na Spodnjem krapju pri posestniku Babiču. Zlobna roka mu je užgala celiko oselico v sadovnjaku, v kateri je bilo 260 križev pše* niče in rži — ves letošnji pridelek, pri* pravljen za mlačvo. Pogorelo je vse.
lj— Premestitev. Te dni se je odselil iz Ljutomera g. kaplam Josip Presnik, ki je dobil župnijo ŠmiheJ nad Mozirjem. Udej* stvoval se je vneto v katoliških prosvetnih organizaoijah.
Iz Poljčan
po— Osebna vest. Premeščen je na la« •tno prošnjo šef tukajšnje postaje g. Wi* dowitz za šefa postaje v Hrastniku, sem pa j« premeščen po službeni potrebi šef postaje iz Hrastnika g. Gruden.
po— Občni zbor naše podružnice SPD bo v soboto 26. t. m. ob 20. v hotelu g. Mahoriča v Peklu.
po— Izlet v Biuče pri Kozjem i ipravi to nedeljo pevski odsek naše »Čitalnice«, ki naj se ga t obilnem številu udeležijo tudi drugi. Kdor si želi neprisiljene za. bave, naj se izleta vsekako udeleži
po— Letina. Dosedanja žetev se je še precej dobro obnesla. Vsaj tistih običaj* nih, nesrečnih povodenj ni bilo, ki so včasi odnašale žitne pridelke. Tudi v «vino* grad i h ponekod zdaj prav lepo kaže ter M obeta bogata trgatev, ako nas ne za* dene umi a. Na travnikih pa že kosijo prvo otavo.
Iz Zagona
•i— Naselitev zavednega obrtnika. V
zagorski okoliš se je priselil te dni znani namrdni delavec g. Nace Fincinger iz Šmars tn.i, kjer je poleg svoje kovaške obrti mnos go truga posvetil Sokolu Litijasšmartno. Kot dolgoletni načelnik in podstarosta je neumorno deloval in dosegel lepe uspehe. Po!-g tega je bil agilen član pevskega drus štva »Zvon« in SPD. Zdaj si je postavil svoje ognjišče v Šklendrovcuj Kupil je od trgovca Drnovška mlin in ga preuredil v moderno kovačnico. Vsekakor bo svoje delovanje posvetil tudi zagorskim dru* štvom.
z— Gad v suknjiču. Neprijetno preses nečenje je doživel prcddelavec Franc Arh, zaposlen v rudniškem kamnolomu. Pustil je svoj suknjič malo časa v baraki pri kamnolomu in šel na delo. Ko se je zopet vrnil in dvignil suknjič, je opazil, da se v žepu nekaj giblje. Ugledal je sikajočega gada, ki je bil zlezel v žep. Prestrašen je Arh hitro spustil suknjič na tla, misleč, da bo gad sam zopet zlezel iz žepa. Gadu pa se ni mudilo in je neprenehoma sikal proti Arhu, ki ga je naposled stresel iz žepa in ubil.
z— Izlet na Čemšeniško planino priredi tudi letos SPD pododbor Zagorje, 27. t. m. Prva skupina odide že v soboto in bo taborila na planini. Zbirališče članov iz Toplic in Zagorja ob 16. pri kapelici nad Cilenco. Članstvo iz Lok in Kisovca pa se pridruži v Gamberku. Druga skupina se zbere na istem mestu v nedeljo ob 4. zjus traj. Vabijo se tudi nečlani, ljubitelji pla= nin. Poljubno pijačo in hrano vzemite s seboj, na planini pa boste dobili kavo in čevabčiče.
Iz Kostanjevice
ko— Zdravniška vest. Okrožni zdrav* nik g. dr. Ivo Ivaniševič je 23. t. m. nas stopil dopust in se odpeljal v inozemstvo. Za časa njegove odsotnosti ga nadomestus je zdravnica ga. dr. Severjeva iz Brežic.
ko— Huda vročina. Pretekli teden je bila pri nas izredno huda vročina. Povzročila je med drugim tudi malenkostno polemis ko, v katero se pa tako s stališča dobre* ga obstoja prekoristnega društva, kakor tudi iz načelnih razlogov ne moremo spus ščati. ..
Iz Mozirja
mo— Okrog 40 letovišcarjcv imamo že doslej v našem prijaznem trgu, mnogi so pa morali oditi, ker žal nimamo doslej zadostnega števila sob na razpolago. Med drugimi je na oddihu pri nas žena švedskega poslanskega atašeja z Dunaja, gospa grofica \Vachtmeistrova z materjo, dalje so 3 rodbine iz Zagreba, višji mag. svetnik dr. Karel Srhenk z Dunaja, inšpektor Sedlar iz Maribora z gospo, podžupan dr. Lipold iz Maribora z gospo itd.
mo— Svojevrstno senzacijo srno imeli dne 6. t. m., ko je prvo motorno kolo poselilo r.ašo novo kočo na Mozirski planini.
mo— Novo stanovanjsko hišo je sklenila zgraditi trška občina na pobudo agilnega župana g. Matije Goričarja. Nova stavba bo slala na mestu sedanjega rotovža. V njem bo 'elovadnica, ki je žal tudi šola nima, daljo stanovanja za ueiteljstvo in zdravnika ter še pet dt. šest zasebnih stanovanj. Ht ša bo dvonadstropna in se bo pričelo z gradnjo še letos. Banska uprava je dala svoje dovoljenje, zdaj bo razpisan natečaj za načrte.
mo— Popravilo škarp na Savinji. Ker so povodnji škarpe na Savinji znatno poškodovale, se je banska uprav odločila, da bo pričela čimprej s temeljitimi popravili.
mo— Banovinska cesta Šmartno ob Paki-Ns zarje je nujno potrebna temeljitega popravila. Kakor vemo iz zanesljivega vira, je v banovin ske m eestnogradbenem programu celo asfaltiranje te ceste. Iz pripravljalnih del na cesti vidimo da se vrše priprave za popravilo ceste. Želimo pa. da bi tudi k nam prišla komisija od banske uprave zaradi asfaltiranja ceste. Najljubše bi nam seveda še bilo, če bi se državna uprava odlomila za zgradnio železnice, kar bi zahtevalo enkratni večji izdatek, dočim bo treba za vzdrževanje ceste tekom let izdati neprimerno več.
•Iz Gor. Radgone
gr— Krasen meteor so imeli priliko opazovati tukajšnji prebivalci minuli petek ob pol 22. v smeri proti Meloni, bil je viden izredno dolgo, kar pol minute. Med kniet-skim prebivalstvom se ie prav hitro raznesla vest. da so se nebesa odprla, kar naj pomenja slabe čase ter se o tem govori š-; ziaj. Zato ni čudno, da je ta izredeni pojav risti večer preplašil tudi fantovsko družbo v Črešnjevcih, ki je prepevala ter se korajžila okrog, po tem pojavu pa, kakor bi odrezal, ni bilo slišati nikogar več.
Izjava
Ker se raznašajo neresnične govorice, da so zakrivili nezgodo čarmanovega avtobusa na Gosposvetski cesti uslužbenci avto-podjetja Magister, in sicer s tem, da so šoferja opijanili odnosno da po celo noč prebili z njim, opozarjam podpisani, da bom vsakega, ki bo to govoril, sodnijsko zasledoval.
JOŽE MAGISTER, avtobusni podjetnik.
944
Ali si že član Vodnikove družbe?
GOSPODARSTVO
Naš izvoz žita
Sedaj, ko imamo že statistiko izvoza za junij, nam je mogoče pregledati razvoj našega izvoza žitaric v prvem polletju tekočega leta Pšenice smo v prvem polletju izvozili 11.876 vagonov (lani v prvem polletju samo 5018 vagonov), in sicer za 239.3 milijona Din (lani 119.9 milijona Din), koruze pa 31.350 vagonov (lani samo 1213 Vagonov) za 346.2 milijona Din (lani 31.7 milijona Din).
Ce k tej količini prištejemo še \z</oz v drugem polletju pret. leta, tedaj vidimo, da smo v letu 1929. /30. (od 1. julija 1929 do 30. junija t. 1.) izvozili 62.259 vagonov pšenice, kar prilično odgovarja lanski cenitvi presežka, skupno s presežki od letine 1928. Za to pšenico smo prejeli razmeroma malo. namreč 1349.3 milijona Din. Rezultatov clede izvoza lanskih presežkov v koruzi, ki nam je lani tako obilno obrodila, še ni mogoče pregledati, ker traja izvozna kampanja za koruzo do pozne jeseni. Ce pa vzamemo za merilo izvoz v drugem polletju pret. leta. tedaj vidimo, da smo v 1. 1920./30. izvozili 46.S31 vagonov koruze za 587.9 milijona Din. Ta količina je razmeroma majhna, če pomislimo, da nam je od lanskega pridelka ostalo preko 100.000 vagonov za izvoz, pri čemer smo upoštevali, da se je mnogo lanske koruze pokrmilo. Seveda pa izvoz lanske koruze še dalje traja in so bile tudi v tekočem mesecu izvožene še znatne količine.
Izvoz pšenice se je v zadnjih gospodarskih letih gibal naslednje (vse za leta od 1. julija do 30. junija prih. leta):
vasonov milij. Din
1925.	/26.	34.500	753
1926.	/27.	23.450 659
1927./28.	2.160	67
1928.	/29.	21.240	530
1929.	/30.	62.260 1350
Končno je omeniti še izvoz pšenične moke, ki je v prvem polletju t. 1. dosegel 419 vagonov za 13.5 milijona Din, ter izvoz otrobov, ki je znašal 646 vagonov za 6.9 milijona Din. Skupaj smo v prvem polletju izvozili za 20.9 milijona Din pšenične moke in otrobov, nasproti 10.4 milijona Din v prvem polletju pret. leta. Tu vidimo sicer povečanje izvoza, vendar moramo upoštevati, da smo v prvem polletju 1. 1927. izvozili še za 52 milijonov, v prvem polletju 1. 1926. pa za 76 milijonov Din pšenične moke in otrobov.
Pobiranje ohč* trošarin
sirih
Nedavno je izšel pravilnik za pobiranje samoupravnih trošarin (»Službene Novinec št. 159 od 16. t. m.), ki točneje precizira določilo členov 75. in 79. zakona o državni trošarini, po katerih smejo banovine in občine pobirati trošarine samo na predmete, ki se potrošijo na njihovem področju. Po tem pravilniku se banovinska in občinska trošarina pobira na kraju, kamor se blago donese zaradi potrošnje. V krajih, kjer so za pobiranje trošarine postavljene posebne mitnice, se trošarina pobira pri uvozu blaga v trošarini zavezan rajon, ako se ne uvaža v javno ali trošarinsko shrani-šče, vendar pa se banovinska in občinska trošarina ne more pobirati na trošarinske predmete pri tvorniških podjetjih, založi-šfiih, trgovcih in točilcih na debelo, dokler oni ne prodajo blaga za potrošnjo na področju dotične občine. Ako se blago izvozi zaradi potrošnje v drugo občino, pobere trošarino ta druga občina. Ko ta pravilnik stopi v veljavo (16. t. m.), morajo občine, ki pobirajo občinsko trošarino, svoje veljavne predpise prilagoditi temu pravilniku.
Spričo novega pravilnika bo morala tudi mestna občina ljubljanska prilagoditi pobiranje trošarine novim predpisoin. Predvsem ne more biti več podvrženo občinski trošarini blago, ki dohaja v Ljubljano po že-ieznici in od tu odhaja v okolico. Preurediti bo tudi način pobiranja trošarine pri veletrgovinah in pri proizvajalcih trošarin-skih predmetov. Kakor določa pravilnik, veletrgovine niso dolžne plačevati na uvoženo blago občinske trošarine, dokler uvoženih predmetov ne prodajo za potrošnjo na področju občine. Glede pojma potrošnje je značilen člen 123. pravilnika, ki dovoljuje, da smejo stranke, ki se bavijo obrtoma s proizvajanjem predmetov, zavezanih občinskim davščinam, uvažati sirovine brez plačila občinskih naklad, ako jih prijavijo, da so namenjena za proizvajanje predmetov, ki so kot izdelek zavezani občinskim nakladam. Občinska naklada se plačuje šele od izdelkov, in sicer od onih količin, ki se prenesejo v prodajalnico ali ki preidejo in ko prehajajo v lastno ali tujo potrošnjo in uporabo na ozemlju občine, torej rie že tedaj, ko se trošarini zavezana siro-vina ali ko se polfabrikat predela v finalni produkt.
—	Studijsko potovanje naših inženjerjev v inozemstvu. Minister za gradbe je te dni odobril šestim inženjerjem svojega res sorja iz Paračina, Rume, Sarajeva, Zagres ba, Kumanova in iz Tetova šestmesečni dopust za studijsko potovanje v Nemčijo, Češkoslovaško in Avstrijo, kjer bodo inžes njerji teoretično in praktično proučevali gradbo cest. Iz svojega potovanja bodo morali pošiljati mesečna poročila; po pos vTatku pa bodo morali podati daljše pos ročilo o rezultatih tega studijskega poto* vanja.
—	Trgovinska pogajanja z Rumunijo. V
zvezi s konferenco za agrarni blok, ki se trenutno vrši v Sinaji, poročajo iz Bukas rešte, da se vršijo med našim in rumuns skim zunanjim ministrom razgovori zaradi skorajšnje otvoritve pogajanj za sklenitev rumunsko s jugoslovenske trgovinske po= godbe. Rumunski gospodarski krogi pripis sujejo tem pogajanjem veliko važnost, saj je sklenitev trgovinske pogodbe med obes ma državama pogoj za ustvaritev agTairs nega bloka.
—	Uveljavljenje četrte carinske novele v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da bo v nedeljo 27. t. m. stopila v veljavo četrta carinska novela, tako da se bodo v pones deljek 28. t. m. pobirale že višje carine po tej noveli. Od novih minimalnih carin, ki jih določa ta carinska novela, bodo seves da le one takoj stopile v veljajo, ki niso v nobeni trgovinski pogodbi vezane. Pos višanje carin se med drugim nanaša: na grah (carina se poviša od 1 na 4.80 zl.
kron pri 100 kg), na so&ivje (od 10 na 40 zl. kron), na smetano (od 15 na 40), na kandirano sadje (od 150 na 180), na ters pentin in terpentinovo olje (od 24 na 60), n vrvi s premerom pod 15 mm in motvoz (od 18 na 25), na pleteno pohištvo (od 120 na 150 odnosno od 60 na 75), na furnirje, vložene (od 30 na 250), nadalje na pohis štvo in razne lesne izdelke, na steklo, na železo, okove, ključavnice, pločevino, razne stroje, na razno tekstilno blago m manus fakturno blago ter na nekatere kemčne proizvode.
= Vojvodinski industrij« in agrarni blok
Te dni se je vršila seja odbora Zveze indu-strijcev za dunavsko banovino, na kateri se je razpravljalo o vprašanjih, ki so v zvezi z ustanovitvijo agrarnega bloka, zlasti o olajšavah, ki bi jih morala dati Jugoslavija industrijskim državam v primeru dogovora glede plasiranja agrarnih presežkov. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da se naj v zaščito oomače industrije pred eventualnim znižanjem uvoznih carin podvzamejo potrebni koraki na pristojnih mestih. V ta namen bo Zveza pozvala vse industrijske korporacije v državi k skupnemu delovanju v svrbo predložitve skupne spomenice kraljevski vladi.
= Stanje hmeljskih nasadov v hallertau-skein okolišu. Po najnovejšem uradnem poročilu je letos stanje hmeljskih nasadov slabše nego lani. Na spodnjem delu rastline manjkajo cvetni nastavki, ki tudi v gornjem delu niso baš dobro razviti. Pričakuje se slabša letina nego lani.
= Novi načrti Bate. Jz Prage potrjujejo vest. da se znani češki industrijec čevljev Tomaž Bata pogaja s francosko avtomobilsko tvornico »Pengout« glede zgraditve montažne tvornice v Zlinu, kjer so tudi Ba-tini obrati. Bata namerava organizirati po vsej Češkoslovaški prodajo bencina, pnevmatik in drugih avtomobilskih potrebščin. Za produkcijo pnevmatik bo postavil velike tvornico, ki bo zgrajena na najracionalnejši podlagi, kar bo omogočilo 25 % znižanje cen.
BORZE
24. julija.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet razmeroma velik, predvsem v devizah Newyork in Curih. Tečaji deviz so radalje stabilni, edino deviza Dunaj se je okrepila od 7.9655 na 7.9683.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dalje prilično čvrsta ter se je trgovala za aranžma po 440 — 442 in za kaso po 441.5. Od ostalih državnih papirjev je bilo zaključeno 7% Blairovo posojilo po 87-70. Med zasebnimi vrednotami je prišlo do zaključkov le v Union banki po 191 in v Jugo banki po 77.25 — 77.5.
"»vize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.685, Berlin 13.45 — 13.48 (13.465). — Bruselj 7.8795.
—	Budimpešta 9.8866. — Curih 1095.9. — Dunaj 795.33 — 798.33 (796.83). — London 274.31. — Newyork 56.155 — 56.355 (56.255). — Pariz 221.83. — Praga 167.1S.
—	Trst 294.2« — 296.28 (295.28).
Zagreb. Amsterdam .22.685, Dunaj 795.33
do 798.33. Berlin 13.45 — 13.48, Bruselj 787.95, Budimpešta 987.16 — 990.16, Milan 294.25 — 296.25. London 273.91 — 274.71, Newyork ček 56.155 — 56.355, Pariz 220.83 do 222.83, Praga 166.78 — 167.58, Curih 1094.4 — 1097.4.
Curih. Zagreb 9.125, Pariz 20.245, London 25.0325, Nevvvork 514.35, Bruselj 71.92, Milan 26.945. Madrid 58.75. Amsterdam 507.01. Berlin 122.825, Dunaj 72.7, Sofija 3.73, Pra-sra 15.255. Varšava 57.7, Budimpešta 90.215. Bukarešta 3.06.
Dunaj. Beograd 12.52875—12.56875, London 34.37 — 34.47, Nevvvork 706.15-708.65, Milan 37 — 37-10, Curih 137.24 — 137.74; dinarji 12.44 — 12.50.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 98.5 bl., 7% Blair 88.5 bl.. Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 122 den., Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 126 den.. Ruše 280 do 300. Stavbna 40 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 441.25 — 441.75, kasa 441.25 do 441.75, za december 441.5 — 442.5, investicijsko 87 — 88, agrarne 54.5 — 55.5, 8% Blair 97.5 — 98, 7% Blair 87.5 — 88, 6% begluške 79 — 82; bančne vrednote: Praštediona 9C5 — 910, Bnion 191 — 192, Jugo 77.375 — 77.5, Srpska 186 den., Zemaljska 135 den., Poljo 56.5 — 56.75. Ljubljanska kreditna 122 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmann 155 do 165, Slaveks 65 bl., Slavonija 200 den., Drava 220 — 250, Šečerana 325 — 330, Brod vagon 110 — 125, Union 115 den., Vevče 125 den., Dubrovačka 370 — 380. Trbovlje 405 — 407.
Beograd. Vojna škoda 454.75 — 455.5, za avgust 457 zaklj., investicijsko 92.25 do 92.75. 7% Drž. hipot. banka 89.25 — 89.75, 7% Blair 90 zaklj., 8% Blair 100.5 zaklj.
Blagovna tržišča
LES
4- Ljubljanska borza (24. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključenih jc bilo 5 vagonov jelovih odpadkov in 1 vagon oglja. Povpraševanje je za hrastove pragove (1. in II. tipa. 16 X 16 X 26 in 15 X 16 X 26, dolž. 2.60 m, fco Špilje in Rosenbach). nadalje za testone (L, II., III. monte, in IV.), za bukove tavolete (4.5 mm) in za hrastove morale (200 komadov 166 X 166 mm, 1.70 m; 400 kom. 146 X 156 mm. 0.65 m, I. kvalitete, brezhibne, brez belja-ve in srca).
Na lesnem trgu se je pojavilo povpraševanje po parjeni. kakor tudi po sirovi bu-kovini prvovrstne kakovosti. Kakor se zdi, se bo to blago izvažalo v večjih količinah, pri čemer pa prihajajo v poštev le večja, moderno urejena podjetja, ki so v stanju izdelati res prvovrstno izvozno blago. V drveh se je izvoz nekoliko povečal, vendar so cene ostale nad^ie nizke.
ŽITO
■4; Ljubljanska borza (24. t. m.) Tendenca za žito zelo čvrsta. Zaključenih ie bilo 10 vagonov pšenice. Ponujali so (vse za slov. postajo, plačljivo v 30 dneh); pšenico: baško. 80 81 kg, po mlevski tarifi, po 240 do 242.5. 79/80 ke po 235 — 237.5. 78/79 kg po 230 — 232.5; ri: baška, 72 kg, po 170 dc 172.5; ječmen: baški, ozimni, 66/67 kg
155 — 157.5; kom za: baška po 172.5 do 175; moka: baška >0< iz stare pšenice po 39n - 400.
Novo-iadska blagovna borza (24. t. m.) Tendenca trdna. Promet: I77 vagonov pšenice, 2 vagona ovsa, 4 vag. ječmena. 86 vagonov koruze, 19 vafonov moke m 36 vagonov otrobov. Pšenica: baška, 79/80 kg,
182.5 — 185; gornjebaška, 79/80 kg 185 do 187.5; baška, Tisa, šlep, 79/80 kg 187.5 do 190; sremska, 78 kg 172.5 — 177.5. Oves: baški in sremski 155 — 160. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 110—115. Koruza baška in sremska 120 — 125; ladja Dunav 125 — 127.5, za avgust 125 — 127.5; bana-ška 117.5—120. Moka: baška >Og< in ".Oggt 310 — 320; >2« 280 — 290; >5« 235 - 245: :6t 172.5 — 182.5; >7« 112.5 — 120; >8c 95 — 100. Otrobi: baški, sremski in bana ški 85 — 90.
Budimpeštanska terminska borza (24 t. m.) Tendenca mlačna, promet srednji Pšenica: za oktober 19.88 — 19.89 (obra cunski tečaj 19.90), za marc 21.67 — 21.68 (21.70), za maj — (22.30); ri: za oktober 12.65 — 12.66 (12.70). za marc — (14J: ko ruza: za avgust 16.08 — 16.12 (16.10). tran žitna za julij — (13.80), za avgust 13.75 do 13.80 (13.80).
Razpis službe banovinskih cestarjev
Kr. dravska banska uprava razpisuje
V območju cestnega odbora v Šoštanju 1 mesto na cesti Velenie-Crna-Petrovče od km 0.00 do km 4.00; 2 mesti na bano vinski cesti Šoštanj - Št. Vid in sicer od km 6.00 do km 12.864 in od km 0.00 do km 7.00. 1 mesto na banovinski cesti Dra vograd - Slovenjgradec - Šoštanj od km 28.500 do km 31.00; v območju okrajnega cestnega odbora na Vranskem štiri služ bena mesta banovinskih cestarjev in sicer 1 mesto na banovinski cesti Rečica - Novi klošter od km 0.00 do km 4.590; 1 mesto na banovinski cesti Gomilsko - Braslovče Letuš od km 0.00 do km 6.156; 2 mesti na banovinski cesti Latkova vas - Sv. Pa vel - Trbovlje in sicer eno mesto od km 3.463 do km 8.900, 1 mesto od km 8.900 do km 11.464; v območju okrajnega cest nega odbora Ormož dve službeni mesti ba novinskih cestarjev in sicer: 1 mesto za progo Središče - Stročja vas od km 0.00 do km 0.866 in od km O.OO do km 4.000 1 mesto za cestno progo Kamenščak Savci - Dornava - Spuhle od km 17.231 do km 21.000; v območju okrajnega cestnega odbora v Ptuju 10 službenih mest bano vinskih cestarjev in sicer: 2 mesti na ba novinski cesti Ptuj - Zavrč - Dubrava sicer proga od km 5.00 do km 8.000 in od km 8.00 do km 12.97; 1 mesto na ban. ce sti Vurberg - Ptuj - Vurberg - Sv. Lenart od km 5.00 do km 9.00; 1 mesto na ban cesti Rogoznica - Kamenščak - Dornava od km 10.000 do 15.790; 1 mesto na ban cesti Terbegovci - Pacinje od km 10.00 do km 15.700; 1 mesto na ban. cesti Selce -Janežovci od km 9.047 do km 15.472; 1 mesto na ban. cesti Turnšče - Svetlin od km 0.00 do km 5.00; 1 mesto na ban. cesti Bori - Sv. Florijan od km 0.00 do km 4.00; 1 mesto na ban. cesti Poljčane - Maj-šperk od km 14.020 do km 16.301; l mesto na ban. cesti Šikole - Mostično od km 0.00 do km 5.500.
Prosilci za razpisana mesta morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih pre jemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kol kovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo), nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega cblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih do;anj :z koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti je treba predložiti najkasneje do 15. avgusta kraljevi banski upravi v Ljubljani.
m
Dopisi
JEŽICA. Sokolsko društvo na Ježki je moralo preložiti svoj javni telovadni nas stop z vrtno veselico že dvakrat. Prvič zas radi dežja, drugič zaradi smrti prvaka br. Maleja. V nedeljo 27. t. m. se bo vršila ces ia prireditev, kakor že prvotno napovedas no. Ob 14. povorka od gostilne Urbanček na veselični prostor, kjer se prične telo* vadni nastop ob pol 16. Z ozirom na drus štveno desetletnico, ki jo Sokol praznuje ob tej priliki, m da pomore društvu iz denaraih stisk, ki so nastale vsled prelo* žrtve, "vabimo vse k najobilnejši udeležbi. Na sporedu je bogat srečolov i. dr„ sode luje pa godba Sokola I. V primeru zopets nega dežja bo morala odpasti telovadba in se vrši ves drug spored.
ŠMARJE PRI JELŠAH. Sobotni kons cert v Laškem je bil težka preizkušnja za šmarske dijake. Potrebo po duševnem užis tku so občutili pri tej izredni priliki le malokateri, po večini najrevnejši naši zves sti rudarji. Kljub omalovaževanju dijakov s strani boljše situirane publike je koncert tehnično uspel nad pričakovanje. Zahvala velja vsem, ki so se za koncert potrudili. Da naši dijaki izravnajo izgubo, ki so jo utrpeli v Laškem, prirede to soboto odno* sno v nedeljo v Rogatcu sličen koncert. Vabimo Rogatčane, da ga posetijo v ča« s-tnem številu. Ura bo javljena na plakas tih.
GC REN J A V.4S (Poljanska dolina). Naš Sokol b« imel nepreklicno ob vsakem vre* menu javni nastop to nedeljo popoldne. Sodelovala bo škofjeloška godba. Pridite vsi! Le to bo kalilo naše razpoloženje, da našega sokolskega brata Antona Maleja ne bo več med nami, da bi občudovali njegos ve telesne spretnosti. Za gotovo je oblju* bil še pred odhodom v Luksemburg našes mu vaditelju br. dr. Gregorčiču, da se bo udeležil našega javnega nastopa. Saj to bi ne bilo prvič. Že večkrat je prihitel na naše sokolske prireditve v dolino. Morda ga je vlekla k nam v dolino neka neočo* ljiva sila, da se je počutil v dolini kakor v svojem rojstnem kraju, v Bohinjski do* lini. Četudi je velika razlika med obema dolinama, vendar imata tu in tam nekaj sličnosti. Obččudovali smo vitkega mlade* niča in še bolj njegove telesne spretnosti. Dasi vedno tih, je vendar med nami ko* likor toliko oživel. Vsekakor mu je prijalo naše preprosto, neprisiljeno deželsko živ* j ljenje. Ohranjen bo pri nas Sokolih v Po
Pametna izjava gospodične Naoierkowske
ženska estetika preklinja že od nekdaj s popolno pravico oavišne nadležne lase. Iznajdba sredstev proti tem lasem je bila nujno potrebna, vendar obstoje danes zelo različna taka sredstva. Edino
TAKI
CREME PARISIENNE
odstrani radikalno v petih minutah vse lase in ne zapušča nobene rdečice ali črnih pičic na koži. ki jo ob enem zgladi ter parfemira.
Prednosti Taky-kreme: krasen duh — nagel učinek — v tubi se ne posuši.
Ijanski dolini v najlepšem spominu. In ta spomin v njegovo počaščenje smo Sokoli dokumentirali tudi na dan njegovega po» greba v Bohinju. Pospremilo ga je naših 26 članov v kroju in civilu. Iz vse Žirovske in Poljanske doline nas je bilo nad 50. Slava Malejevemu spominu!
Veliki finančnik in njegov vnuk
J. P. Morgan, znani milijardar, ie klient odvetniške pisarne Daviš, Polk, Wadsvelle & Gardiner. Samo ob sebi je umevno, da se pisarna trudi, ustreči vsaki najmanjši želji klienta, da bi si ne zaprla tega izdatnega zlatega vira. Nedavno je dal šef pisarne svojemu prve- v mu koncipientu naročilo, da iz železniških službenih pravil poišče navodilo strojevodij, kdaj mora zažvižgati stroj, ako se vlak bliža križišču. Kon-cipient se je lotil dela z veliko vnemo, uverjen, da gre Morganu za kako važno pravdo, kjer je treba do minute natančno dognati, kdaj zažvižga stroj, da opozori vozove, avtomobile in pe-šče na svojo prisotnost. Zbral je celo goro navodil raznih železnic in prišel v veliko zagato, ker so se določila raznih železnic v tej točki silno razlikovala. Delal je dva dni, izgotovil tabelo in jo v svesti si, da ie izvršil ogromen in važen posel, predložil svojemu šefu. Pri tej priliki je tudi pobaral šefa, kaka odškodninska pravda je v tem, da hoče bogati Morgan vedeti tako natanko čas piskanja. Šef pa mu je mirno odvrnil: »Ne gre za pravdo, pač pa za stvar, ki je najmanj toliko važna in bo nesla lepo vsotico. Vnuček gospoda Morgana je dobil od svojega deda lep električni vlak za god in dete hoče sedaj vedeti, kdaj mora njegov stroj po-^rlizgati pred križiščem«. Koncipientje debelo pogledal in razočaran spoznal, za kako malenkostno zadevo se je trudil dva dni. Šef pa je z največjim mirom nadaljeval: »Pregledali ste obratne pravilnike 65 železnic, kar si bomo zaračunali po 100 dolarjev od pravilnika, delali ste dva dni, kar znese nadaljnjih 100 dolarjev na dan. Čisto čeden stroškovnik bo. Izgleda, da bo vnuk Morgana še boljši klient, kakor sta oče in ded«. Pomel si je roke in odšel v svojo sobo, zadovoljno pobrundavajoč vese-0 popevčico.
Poslovodjo
za strojni oddelek tovarne lesnih izdelkov SPREJMEMO.
Ponudbe z navedbo dosedanie zaposlitve, referencami in plačilnimi zahtevki na Aloma Company, anočni zavod, Ljubljana, Aleksandrova c. 2/1. 10379
POZOR, DA M K. OOSPOD.VE!
Likanje moške ali damske obleke Din 18. Ako hočete imeti zopet veselje s svojo obleko, da-si ni nova. ali s klobukom, ki ie ponosen, pošljite v VVallet Expres. Ljubljana. Stari »rs: 19 da se kemično »čisti, zlika, posije, umemo zakrpa (Kunstoperei) tudi obrne. Cena obračanju Din 300. Po obleko se pošlje na dom. Na likanje se lahko počaka. Klobuk se Vam sfazoni-ra. popravi, da je kot nov. — Cene konkurenčne	10232
splošna onemoglost, orera no tisahnjenie. reumatizem in druge bolezni
uničujelo organizem onih, katerih kri ie oolna strupov in izrabljenih snovi, kakor so sečna kislina, urati. uksolati in dr.
Zaradi zavarovanja pred boleznijo in tudi zaradi nie zdravljenja ie treba od časa do časa čistiti kri gori navedenih strupov s fizHoškim ekstraktom (kakor »Kalefluid« D Kaleni-čenko) iz žleze mlade živali. Po končanem zdravljenju s »Kaiefluidom* preidejo bolečine, slabosti, de-lanezmožnost in bivši bolnik zopet uživa vse lepote mladostnega življenja.
Brezplačno se pošilja no-■ metoda »Pomlajevanje .„ zdravljenje bolezni« — preporod moči in zdravja. Obrnite se na naslov. Miloš Markovič. Beograd Kralja Milana 58 - Za Ameriko: A. Tchernoff, 50 127 St. New York
Past City
^Kalefluid« laljko dobite vseh lekarnah in droge-
rijah.
IZVANREDNA PRILIKA 1 Železna (latinska patent postelja z!ožlj>v*< s ta-peciranom madracom, zelo praktična za vaako hišo, hotele, nočne aluž-be in potujuče ' otobe stane samo Dia JH.—• Razpošiljam po poitne* nom povzetju.
Leaeaa pateit positlf.
zložljiva, a tapeeiranim madracom. eelo Pr»»' tična. »tane »amo D 28«.
Ležalka za Mešanje — (Licgcstuhll najnovije vrati. »tane aamo Din 15«.
Madraci punjeni z vol-oem atanejo samo D 7S9. 1» BROZOVIC. ZAGREB ILICA U.
IZ ŽIVLJENJA IN SVETA T ŠPORT
Polet okoli Evrope
60 letal se udeležuje letošnjega mednarodnega poleta okoli Evrope. Kljub slabemu vremenu so se vzdignili vsi letalci brez nezgode in nekateri so še isti dan preleteli črto Berlin — Calais. Slika nam predstavlja odlet z berlinskega letališča. Vsakih pet minut se je dvignilo po pet letal v zračne višave.
Sleparstvo pod madžarskim režimom
Češkoslovaške oblasti so prišle na sled zanimivim prevaram, ki so se pod madžarskim režimom vršile leta in leta v marsikateri občini Slovaške. Do gnali so, da so židovski rabini vpiso vali novorojence moškega spola kot deklice, da so jih vpisovali v matične knjige šele po dovršenem 50 letu, ali pa jih sploh niso vpisovali. Na ta način so se nekateri židje rešili vojaške službe in veselo trgovali, slovaški narod pa je nosil madžarska vojaška bremena. Tako se je dogajalo, da je bila v knjigah zapisana Sara, po mestu pa se ie šetal Izak, oče številnih otrok, ki so bili v knjigah zopet vsi ženskega spola. Nekateri možakarji pa sploh še niso bili rojeni po zlatem pravilu: Cesar ni v aktih, tega ni v življenju. Komaj pa je oblast malo pobrskala po starih židovskih matricah je Jehova očividno poslal na Slovaško silne katastrofe. Tu so matrične knjige zgorele, tam so jih neznani zlikovci odnesli, drugod zopet jih je vzela po-vodenj, tako da ni bilo mogoče pozvati krivcev na odgovornost. Bradati junaki, vpisani kot ženske, in novorojeni očetje mnogobrojnih družin pa so z vnemo širili madžarizacijo naglašu-joč na vsa usta, da so pripravljeni vsak trenutek preliti svojo žlahtno kri za sveto ogrsko krono. Češkoslovaške oblasti so napravile tej idili konec za vselej.
Prijatelj strupenih kač
V južnoafriškem mestu Port Eliza-beth živi basutski črnec Joliannes, nameščenec kačjega vrta tamošnje serološke ^ postaje, ki je čudovit prijatelj kač. Kar pa je še bolj čudno, mu tudi kače ne store nič žalega. Johannes jih lahko gladi, si jih ovija okoli vratu in se igra ž njimi, pa mu nič ne store, dasi so nekatere jako divje in bojevite ter se jih črnci še bolj boje nego belci. Zgodi pa se včasih, da kak novi prirastek še ne spozna svojega prijatelja in ga neusmiljeno okolje. Lani se mu je zagrizla v ramo mogočna kobra, kraljica afriških džungel, in mu zapičila svoje strupene zobe globoko v meso, da so jo trije uslužbenci komaj odtrgali. Črnec je pod množino strupa odreve-nel in padel v omedlevico. Cez par ur pa se je zbudil in na njem ni bilo opaziti najmanjše posledice strupa, ki je sicer brezpogojno smrtonosen. Nedavno ga ie zopet pičila silno strupena kača iz gorskih afriških pokrajin, pa si je Joliannes po kratki nezavesti takoj opomogel. Edina posledica kačjega strupa je bila odrevenelost, ki se poloti črnca, kadar mu strup prodre v kri. Rojaki smatrajo črnca za čudodelnika, ki s svojo čarobno močjo obrezuspeši delovanje strupa. Zdravniki in kemiki zavoda, ki redi kače, da proizvaja serum za cepljenje proti kačjim pikom, pa so mnenja, da Dozna črnec kakšen lek proti kačjemu strupu, ki ga noče izdati.
Ameriški profesorji časte Vergila
Povodom 2000 letnice rojstva starorimskega pesnika Vergila je- prispelo v Carigrad 250 ameriških profesorjev. Odprava ljubiteljev starorimskih klasikov bo odšla na razvaline mesta Troje. Odtod bo potovala v severno Afriko na razvaline Kartagine in nato v Rim. Profesorji bodo napravili isto pot, kakor jo je napravil mistični junak Enej na svojem begu po zavzetju Troje. Kakor znano, bodo italijanski profesorji napravili slično potovanje v proslavo slavnega poeta. Dijaki se teh potovanj menda ne bodo udeležili.
Čudne iznajdbe
V varšavskem patentnem uradu je prijavil neki čudak neke posebne vrste klobuk, ki regulira toploto. Po zimi se pod tem klobukom lahko doseže toplota do 24 stopinj, po leti pa se lahko zniža do dveh stopinj pod ničlo. Klobuk bo najbrž primernejši za zdravniške svrhe, nego za običajno pokrivalo. Mesto gorkih obkladkov bo lahko izvrstno nili na glavo kar novi klobuk, tudi mesto gorikh obkladkov bo lahko izvrstno služil. Isti možak je prijavil še eno iznajdbo, ki bo razveselila ljudi s krivimi nogami. Z novo iznajdbo se namreč dado hlače tako umetno prikrojiti, da pokrijejo vsako hibo, bodisi da so noge zvrnjene v obliko iksa, ali pa zaokrožene v črko o.
poletni žeji in vro-
m
cim
nam je potrebna hrana, ki se lahko prebavlja. Najboljši izvor moči za stare in mlade, za zdrave in bolne je
ki predstavlja ugodno osvežujočo pijačo za zajtrk in južino.
Zanimiv akvarel
V pariškem muzeju Carnavaletu se obiskovalci čudijo akvarelu Hektorja Moreauja, ki predstavlja načrt velikega mostu nad pariškimi buljvari. Pod sliko stoji tole doslovno pojasnilo: »Kljub temu, da se v Parizu skoro vsak dan otvarjajo nove ulice in ceste, vlada na njih taka gneča, da je promet skoro nemogoč. Z vsakim dnem raste število prebivalstva in število vozil, tako da so ulice že popolnoma nabasane z vozili«. Pod to opazko stoji letnica 1866! Že tedaj je Parižane skrbel ogromni promet, kaj bi tedanji mestni očetje dejali šele danes, ako bi videli reko današnjega prometa!
Capablanca igra z živimi figurami
Bivši svetovni šahovski mojster Capablanca je nedavno igral v Berlinu proti nemškemu mojstru Elstnerju z živimi figurami. Na sliki vidimo mojstra ob šahovnici, na njegovi desni je sel v noši srednjeveških viteških glasnikov, ki po povelju igralca premika posamezne figure s polja na polje. Na levi vidimo radovednega »konjička«, ki je že pal v boju in se še zdaj zanima za igro, tik njega pa je ob robu trdnjava,
ki je tudi že osvojena.
Plavalno prvenstvo
Kako se be letos plavalo in tekmovalo?
Smo tik pred začetkom letošnjih tekmovanj za razna prvenstva: podsavezna, sa-vezna, v plavanju seniorjev in seniork, juniorjev in juniork itd. Sicer Je bila _ in je še letos _ sezona nekoliko bolj skromna, in čeprav je vladala vsaj nekaj časa že skoro občutna suša, se vendar ne moremo pohvaliti, da bi bili imeli, raaven enega tedna, kaj prida vreme za kopanje. S te strani so torej perspektive malo manj ugodne, sigurno bi bile naše plavalke in naši plavači v boljši kondiciji in formi, če nam ne bi bilo vreme toliko nagajalo.
Toda preveč pa ta nebeška nenaklonjenost naših tekmovalcev le ni motila Trenirala so razmeroma pridno, mimogrede so se baje zatekli celo v zimski bazen (v juliju!), malo so pa potrpeli. Morda bo pa vreme za časa tekmovanj samih tem ugodnejše?
Do sedaj smo mogli kljub zvenečim napovedim zaznamovati le par javnih nastopov. Prinesli so nam sicer nekaj dobrih, in celo prav dobrih rezultatov, toda v splošnem ne moremo reči, da bi bili povsem zadovoljni. N'i dvoma, da se bodo časi v ostri konkurenci za pike še dokaj potisnila navzdol, velikih presenečenj pa brž-,čas ne bomo doživeli.
Prognoze? Po zagrebških listih so jih glede na državno prvenstvo delali že pred tedni, pa so bile naravnost otipljivo netočne. Tudi če bi jih hoteli reducirati na naše ožje domače razmere, bi bilo riskantno o njih govoriti. Ugdblje se to in ono, o naših domačih prilikah se je tudi že javno razpravljalo, pa vse v bolj sramežljivem tonu. še najbolj prav bodo imeli tisti, ki pravijo, da naša seniorska klasa na prav nič prida. Glede juniorjev pa smo si složni, da so mnogo boljši, če bomo kaj dosegli v močni konkurenci za državno prvenstvo, nas bodo samo naši najmlajši izrezali; prava sreča, da se vrši tekmovanje juniorjev za državno prvenstvo v Ljubljani.
Toda oglejmo si način letošnjega tekmovanja. V svoji temeljni organizaciji se bistveno razlikuje od dosedanjega in velja enako za podsavezna kot za državna prvenstvena tekmovanja. Dočim se je do sedaj metalo vse v en koš: plavanje, žoganje in skakanje, so sedaj vse te vrste tekmovanj lepo ločene in se bodo izvedle v dveh skupinah: seniorski in juniorsfci. Tako je prav za prav do sedaj enotno tekmovanje razbito na šest delov: 1. plavanje seniorjev in seniork; 2. plavanje juniorjev in juniork; 3. water-polo seniorji; 4. vater-polo juniorji ; 5. skoki seniorjev in seniork; 6. skoki juniorjeiv in juniork.
Na razpolago je tedaj po šest podsavez-nih in državnih prvenstev, to bomo imeli letos prvakov! Klubi pa, korajžno naprej!
Tudi sam obseg tekmovanja se je spremenil, in sicer s tem, da so se dodale nekatere plavalne discipline. Glede vaterpola in skokov je ostalo pri starem. V plavalnih disciplinah pa bodo imeli poleg dosedanjega programa absolvirati še mešano štafeto 3X100 m, tako da imajo sedaj v programu: 100, 400, 1500 in 4X200 m prosto, 100 hrbtno, 200 prsno in 3X100 mešano; seniorke so tudi -dobile v svoj program mešano štafeto 3X100 m in bodo bbsolvira-le naslednje proge: 100, 400, in 4X100 m prosto, 100 hrbtno, 200 prsno in 3X100 mešano; progam juniorjev in juniork se je pomnožil za 100 m prosto in za mešano štafeto (juniorji 3X100, juniorke 3X50 m). Imeli bodo torej na programu; 50, 100 in 4X50- m prosto, 100 hrbtno, 100 prsno in 3X100 (juniorke 3X50)mešano.
Borba se bo vodila za vsega 544 točk v skupini plavanje seniorjev, za 512 točk v sku/pini plavanje juniorjev, za 64 točk v skupini water-polo seniorji, za 64 točk v skumni water-polo juniorji, za 64 točk pri skokih seniorjev in seniork in za 64 točk pri skokih juniorjev. Skupno je torej na razpolago 1376 točk, kdo ji bo dosegel več? Kdo največ?
Ker ni sedaj plavalno prvenstvo, kakor smo videli, več enotno, je zadnja savezna skupščina odobrila, da se izvede ločeno. Seniorji bodo tekmovali v Dubrovniku, juniorji pa v Ljubljani, na različnih krajih in v različnem času. Za podsavezno prvenstvo pa bodo iz praktičnih razlogov tekmovali istočasno seniorji in juniorji.
Samo vprašanje juniorstva in seniorstva, ki je dajalo ponovno povod za nevšečna prerekanja in za nepotrebne spore je zadnja skupščina tudi definitivno uredila s tem, da je zabranila juniorjem start na se-niorskih disciplinah razven v tako zvanem prehodnem letu, t. j., v letu, ko doseže ju-nior osemnajsto leto starosti. V tem letu lahko starta med juniorji ali med seniorji, vendar s to omejitvijo, da ne sme več star-tati za juniorje, če se je plasiral na eno izmed prvih treh mest kake seniorske proge. Obenem se je dekretiralo, da je smatra/ti vse plaivače za juniorje, ki še niso izpolnili osemnajst let, neglede na to, aH so po prejšnjih določbah že bili dosegli senior-stvo. Brez politike ne gre, ta odredba je šla zelo v prid nekemu dalmatinskemu klubu, ki je svoje juniorje prerano vrgel med seniorje.
Pri novi organizaciji prvenstvenih tekmovanj je nastala mala težkoča, povzročena po krasnem Petrinovičevem pokalu, za katerega se že nekaj let tekmuje in ki ga prejme kot prehodno darilo vsakoletni državni prvak v plavanju. Po dosedanjem načinu tekmovanja ni bilo težko prisoditi to dragoceno darilo. Klub, ki je dosegel največ točk, je bil državni prvak in je tudi prejel darilo. Sedaj pa bomo Imeli skoro gotovo več državnih prvakov, kateri naj tedaj-prejme prehodno darilo? Izhod se je našel na ta način, da se bodo klasificirali placementi v poedanih skupinah in se bo podelil naslov »najboljšega kluba JPS« za tekoče leto tistemu klubu, ki bo po tej tabeli dosegel največ točk. Klub s to oceno bo prejel Petrinovičev pokal. Določeno je, da štejejo placementi v plavanju trikrat toliko točk. kot jih dosežejo poedinci v borbi za posamezna mesta, water-polo bo dal dvakrat toliko točk, skoki se bodo pa ocenili samo z osnovnimi številkami. V praksi bi ta stvar imela naslednje lice: Skupina pflavanje sen. plavanje jun. water-polo sen. water^polo jun. sikoki sen. skoki jun.
ta procedura s Številkami Je vsaj na prvi pogled malo komplicirana, toda športni števtfJčarji bodo prišli na svoj račun. Naj jim bo to veselje!
Ista metoda se bo ev. dala aplicirati tudi za določitev podsarvezndh »najboljših klubov«; gotovo se bo fcašel marsikdo, ki bo imel tudi s tem svoje veselje. _ O. I. C.
5. KoredeHč (I), 6. Sajovic (P), 7. Strnad (I), 8. Juntes (P), 9. Kukovec (P), 10. Šu* šteršič (P).
K. Waterpoio juniorji ASK Primorje: Ilirija I.
Službene objave LPP
Program tekmovanja za plavalno prvenstvo
Petek 25. julija ob 17. uri
A.	Juniorji 50 t>!xysto i 1. ipredretom.: Lavren-čič 0), Jamnik (I), Fretsoh (I), Maier (P), Kan-dič (.P), Wrlifa»i (P). — 2. predtekm.: Divijak H), Kotite (I), Jandi (P), Žirovnik (i), Turna (P), Lunder (P).
B.	Juniorke 50 m prosto: 1. predtekm.: Sever Pipa (I), Sreče I j Laka <P), Fcfttioh (I), Otruba (P), Lampret (I); 2. predtekm.: Bradač (,I), Germek (P), Jenko (I), Wohliart 01), Hock (P).
C.	SeraioTii 100 m hrbtno: 1. predtekm.: Blei-weis M. (P). Seuntig (i), Mihe! (P), Bradač (I), Payer (J), Ske te!.i (P); 2. predtekm.: Ogrin (P), Medved (J), Šramet (P), Otruba (I), miž. Medved (P), Jesih 0>
D.	Seniorke 100 nn prosto: 1. prod te km.: Pre-kuh F. (p), Painič (I), Spinčšč <P), Jenko I. (P), Bončar (0; 2. predtekm.: Jerina (P), Ko Jak (I), Medved R. (P), Ogrin (P), Tratnik J. (I).
E.	Seniorji 1500 m prosto finale: Klemenčič (P), Erfoežnik (P) Gregorič <J), Grilc (I), Liška (i), Galbršeik (P). Turna O. (P).
F.	Juniorke 100 tn hrbtno: 1. predtekm.: Pristan (P), Kušel j (I). Brekirh V. (P), Dolenec (I), Treo (P), Zalokar (I); 2. predtekm.: Jerina (P), Otruba (P), Lampret (I), Bradač (I), Wohlfant (I), Dougan Lj. (P).
Sobota 26. julija ob 9. uri
A.	Jisniorj; 100 m prosto: 1. predelom.: Turna (P), Divjak (I) W;ifan (P), Frttseh (i), Jamnik (I), Kandič (P); 2. predtekim.: Maier (P), Lavrenčič (I), Jandil flP), Kodre (1), Žirovnik (I), Lunder (P).
B.	Juniorke 100 tn prosto: 1. predtekm.: Otiu-ba (P), Treo (P), Bradač (J), Hock (P), Fettich 0), Laimpret (J); 2. predtekim.: Woh!ifart (I), Jenko (I), Zalokar (I), Aplenc (P), Prekuh (P).
C.	Seniorji 200 m prsno semifinale: 1. predtekim.: Kolar (P), Miksič (P), Kramar (I), Blei-wefrs M. (P), Bradač (I), Grilc (I); 2. predtekm.: Justm (P), Volhar (i), Liška (I), Ogrin (P), Sever (J), Memardč (P).
D.	Jiuniorn 100 im prsno: 1. pred teto.: Ca-dež (,I), Stegna,r (J), Kttrbas (P), Zebre D. (P), Dofenec (P), StarbinSek M (I); 2. predtekm.: Kukovec A. (P). S t umi (P), Bervar V. (P), Tavčar (I), Jamnik (J).
E.	Juniorke 100 prsno: 1. predtekm.: Klier (P), RoHma (i), Kušefcj (I), Šku<i? (I), Prekuh (P). Nowy (P); 2. predite km.: Sever P. (I), Aiplenc (P), Otruba (P), WohMart (I), Treo (P).
F.	Sen »rji 100 m prosto: 1. predtekm.: Do1-har (I), Kolar (P), DruSkovič (P), Jenko (I), Otnuba (1), Tuma O. (P); 2. pred-tem.: Lampret <i), Erbeižnik (P), Turmšek (I), Katavič (P), Pa-yer (i), Gatoršek (P.)
G.	Seniorke 400 m prosto finale: 1. Jerina (P), 2. Anbosiewicz (P), 3. Jenko Ida (P), 4. Pre.taih F. (P), 5. Medved R. (P), 6. Košak <J). 7. Bončar (I), 8. Ogrin (P).
H.	Juniorke skoki iiraate: 1. Dovč (I), 2. Hock <P). 3. Germek (P), 4. Fefctiob (I), 5. Wohlfart (4).
■I. Waterpo4o: ASK Pxta»rje I : SK^ Ilirija I.
Sobota 26. julija Ob T5. url
"A. Juniorji 50 ni prosto finale, B. Juniorke 50 m prosto finale, C. Seniorji 100 m hrbtno finale, D. Seniorke 200 m prsno finale, E. Juniorke 100 m prsno finale.
F.	Juniorji 100 m hrbtno finale: 1. Maier (P), 2. Šturm (P), 3. Wilfan (P), 4. Šušter-šič (I), 5. Tavčar R. (I), 6. Lavrenčič (D, Žirovnik (I), Tuma (P).
G.	Seniorke 4X100 m prosto finale: 1. ASK Primorje II., 2. Ilirija L, 3. ASK Primorje I., 4. Ilirija IM., 5. Ilirija n., 6. ASK Prim. III.
H.	Seniorji 4X200 m prosto finale: 1. ASK Prim. IL, 2. ASK Prim. III. 3. Ilirija II, 4. Ilirija I., 5. ASK Primorje L, 6. Ilirija ITI.
I.	Juniorji skoki finale: 1. Pollak (I.) 2. Skrbinšek (I), 3. Longyka (I), 4. Priboršek (I), 5. ZiherI (I), 6. Živec (P.).
J. Waterpolo Ilirija I. : Primorje II.
Službene objave LPP. Opozarjajo se vsi tekmovalci, da je v petek zbirališče pred kopališčem Ilirije točno ob 16., kjer jim bodo nakazane slačilnice in izročene izkaznice. Naprošajo je gg. sodniki, da bodo pred kopališčem najpozneje ob 16.15, kjer jim bodo izročene izkaznice. Reditelji se morajo javiti ob 16. vrh. reditelju pred kopališčem.
ASK Primorje (plavalna sekcija). Vsi v objavi »Jutra« imenovani tekmovalci morajo biti pred kopališčem Ilirije danes ob 16. uri, kjer dobe izkaznice za prost vstop. Poleg objavljenih morajo priti istotam naslednji waterpolisti, terkmovalci in tekmovalke za štafete: Lukan, Tičar, Močnik Cvetko in Zlatko, Bervar, Menardi, Nahti-gal, Trampuž in Soudag, Mahkota, Dekle-va, Tomic, Rozman, Šubic, Brate, Brecelj, Tavčar, Tuma, Stolfa, Pinterič, Marc, Černič. Jančigaj, Kovačič O. in F., Dougan, Stupica, Brecelj, Košir, Scherban, Brecelj, Širca. — Načelnik.
I.	II.	III.	IV.	V.	VI.
39	24	15	9	6	3
39	24	15	9	6	3
26	16	10	6	4	2
26	16	10	6	4	2
13	8	5	3	2	1
13	8	S	3	2	1
V najboljšem primeru ntegne torej doseči klub 156 točk, toda pod pogojem, da si pribori vsa prvenstva. Takega kluba pa nimamo.
Nedelja 27. julija ob 9. uri
A.	juniorji 4 krat 50 m prosto finale: 1. Ilirija II., 2. ASK. Primorje II., 3. Ilirija I, 4. Ilirija III, 5. ASK Primorje I, 6. ASK Primorje IIL
B.	Juniorke 3 krat 50 m mešano finale: 1. ASK Primorje I, 2. Ilirija II, 3. Ilirija I, 4. ASK Primorje III, 5. Ilirija III, 6. ASK Primorje III.
C.	Seniorke 3, krat 100 m mešano finale: L Ilirija I, 2. ASK Primorje III, 3. Ilirija III, 4. Ilirija II, 5. ASK Primorje I., 6. ASK Primorje II.
D.	Seniorji 400 m prosto finale: 1. Er* bežnik (P), 2. Otruba (I), 3. Tuma (P), 4. Klemenčič (P), 5. Jesih (I), 6. Turnšek (I), 7. Gabršek (P), 8. Jenko (I).
E.	Senorji 200 m prsno finale; F. Juniorji 100 m prsno finale; G. Juniorke 100 m hrbtno finale; H. Seniorji skoki iz stolpa finale; 1. Strnad (I), Srebrnič (I), Čerček (I), Šušteršič (P), Otruba (I), Trost (1), Kordelič (I)-
I. Seniorke skoki iz stolpa finale: 1. Pre t* nar (I), 2. Dougan (P).
J. Waterpolo ASK Primorje II : ASK Pri» morje L
Nedelja 27. julija ob 15. uri
A.	Juniorke 4 krat 50 m prosto f'nale. 1. ASK Primorje III, 2. Ilirija I., 3. Ilirija III., 4. ASK Primorje I., 5. Ilirija II., 6. ASK Primorje II.
B.	Juniorji 3 krat 100 m mešano finale. 1. Ilirija I., 2. ASK Primorje III., 3. ASK Primorje II., 4. Ilirija III., 5. Ilirija 11. 6. ASK P. I.
C.	Seniorke 100 m prosto finale. D. Se» niorji 100 m prosto finale, E. Juniorke 100 metrov prosto finale, F. Juniorji 100 m prsno finale.
G.	Seniorke 100 m hrbtno finale: 1. Da car (P), 2. Grabrijan (P), 3. Pajnič ti), 4. Košak (I), Jenko Ida (P), Bončar (I), Je. rina (P).
H.	Seniorji 3 krat 100 m mešano finale: 1. Ilirija I., 2. ASK Primorje IIL, 3. ilir-ja III., 4. Ilirija II., 5. ASK Primorje I, 6. ASK
p n.
I.	Seniorke skoki deska: 1. Berretich (P), 2. Dogaa (P). 3. Pretnar (I), 4. Paum= garten (I).
J. Seniorji skoki deska: 1. Berce (I), 2. Antos»ewicz (I), 3. Trost (I), 4, Cerček (I),
Službene objave LNP
(Seja u. o. z dne 16. VIL io 23. VIL 1930.)
Prisotni: Riba rž, inž. Debelak, Kure t, Kovač, ravn. Šetina, inž. KuKš, Logar, Vospernik, Kemperie in Buijevič N.
1.	Vzame se na znanje dopis JNS štev. 1567 z dne 16. VII. t. I. ,s katerim je poslal LNP PTopozicrije za odiigranje tekem za pok»l JNS. SK Iliriji, ASK Primorju in ISSK Mariboru je tajništvo LNP odiposlaJo po en izvod propozicij. Navedeni trije klubi sodelujejo v tem tekmovanju.
2.	Člen 11 propozirii 13 odfgrame tekem za pokal jifjs je razumeti tako, da nosi vse stroške klub, na čigar sedežu se tekma od-i^ra.. Event. deficit, ki ga kimb natrpi, se krije v smislu čl. 11 propo®icii, iiit. c) prvi stavek z viogo na JNS preko pod'saveza.
3.	Glasom razporeda, ki ga je določi? JNS, odigra prvo tekmo za pokal JNS dne 27. VII. 1930 v Mariboru ASK Primorje (Ljubljana) proti ISSK Mariboru, a SK Ilirija (Ljubljana) pro«i tretjemu klubu province ZNP, t. j. Gradjanske-mu SK v Karloveu.
4.	Na vlogo ASK Prknorie z dne 23. Vil. t. i. se odreja kot nevtralno .igrišče v Mariboru igrišče SK Rapida, odnosno v Ljubljani igrišče SK IMrije. Upravi igrišč SK Rapida in SK Ilirije se sporoča, da dobe v tem primer« kot odškodnino 5 % od brutto-Ankasa v smislu čl. 11, kit. d) propozicij.
5.	ASK Primorju in ISSK Mariboru se sporoča, da LNP ne ugovarja, če se kluba sporazumeta, <fa se tekma dna 27. VH. 1930 namesto v Mariboru odigra v Ljubljani.
6.	Za 27. VIL 1930 se prepove v Maribor« vsaka nogometna prireditev, razvem event. predtekime k pokalni tekmi. Analogno velja ta prepoved tudi za Ljubljano, če se bo tekma odigrala v Ljubljani v smi-slu točke 5 teh objav.
7.	Na znanje se vzamejo dopisi SK Diska št. 32 z d*ne 19. Vil. 1930, SK Trtovija z dne IS. VII. 1930 in SK Mure z dne 1«. VII. 1930 v zadevi načrta pravilnika za prv. tekmovanje klubov v provinci. Po možnosti bo LNP predlagane spremembe v načrtu pod »C« upošteval.
8.	Na dop-s SK Trbovlja z dne 19. VH. 1930 bo LNP pismeno odgovoril.
9.	SK Slovanu se sporoča, da JNS glasom pismenega sporočila št. 14S1 z dne 14. VII. 1930 ni obravnaval njegove predstavke v zadevi prv. tekme Slovan : Gra-fika, ker ni bila 'predpisano taksirana.
10.	Odobri se prij. tekma dne 3. Vili. 1930 v Celju med SK Svobodo (Ljubljana) in SK Olimpom.
11.	Ker so prejšnji teden izostale pomotoma službene objave, se tem potom z naknadno veljavnostjo verificirajo igralci SK Diska s pravom nastopa dne 25 VH. 1930: Štiftar Janko, Muelter Lado, Pucko Vinko, Kovač Stane, Miš veli Tone, Janežič Franc, Obervaldner Roman in Projan Valentin.
12.	Opozarja se klube LNP, da v smislu čl. 6 pravil JNS morajo v roku treh tednov, t. j. do 15 .avgusta t. 1., poravnaiti članarino. Klube, ki tega ne bodo storili, bo LNP pramoran v smislu čl. 10 pravil JNS predlagati JNS v črtanje.
13.	Opozarja se klube, da je v smislu pravi! JNS prepovedano odigravanje tekem s klubi, ki niso člani JNS. Ta prepoved velja tudi za jun., rezervna in old-boy moštva. Klub, ki želi odigrati teibmo z nesaveznim klubom, mora predhodno zaiprosirti za dovoljenje LNP. Tajnik L
Juniorski nogometni turnir. Na seji med« klubskega odbora za juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirje dne 23. t. m. so bile razvrščene tekme I. kola v Ljubliani naslednje: v soboto 26. t. m. ob 18.50 Ilirija II : Mars II, v nedeljo: ob 9. Ilirija I : Jadran, ob 10.20 Hermes I : Korotan. ob 15.30 Reka : Svoboda, ob 16.45 Mars I : Hermes II, ob 18. Grafika : Mladika. —' Ako bi SK Mars II ne bi mogel igrati v soboto, mora javiti to danes do 15. pismeno na SK Ilirija, kavarna »Evropa«r; v tem primeru se bo odigrala tekma Ilirija II : Mars II v nedelio ob 8.30, ostali dve do« poldanski tekmi pa se bosta v tem primeru pričeli ob 9.45, oziroma ob II. — Razvr« stitev tekem v Mariboru m žrebanje na* sprotnikov bo opravil M. o. v Mariboru; udeležbo so prijavili izmed mariborskih klubov SK Rapid, SK Železničar in ISSK Maribor. — Rediteljsko službo pri I. kolu v Ljubljani so prevzeli: v soboto g. Betet* to, v nedeljo dopoldne g. Mahkovec, v ne« deljo popoldne g. Barič. Vsak klub je dol* žan postaviti po dva vestna, starejša redi« telja in stranskega sodnika. Nastop redi« teljske službe pol ure pred pričetkom tek« me. Vsak klub ima prinesti s seboj intaktno propisno žogo in nastopiti mora v enotnem dresu. Točne propozicije za odigranie iu* njorskih tekem so bile objavliene v 18. !He» vilki »Soortnega lista« dne 30. m. m. lezene klube opozarja medklubski odbor izrecno na starostno mejo za igralce (letos roistni letnik 1912): nred pričetkom vsak« tekme se moraio igralci izkazati z rojstnim listom ali zadnjim šolskim spričevalom, si« cer ne bodo smeli nastopiti. Dokazila o starosti zmagovitih moštev zadrži službu« ioči odbornik ter jih preda do prihodnje tekme medklubskemu odboru Moštva mo« rajo oddati pred začetkom vsake tekme toč« no sestavo moštva na tiskovinah, ki iih bo« do prejeli na igrišče. Vsak igralec sme igra« ti samo za en k''ib: »naloono temu tudi igralci Marsa TT. Ilirije IT in Hermesa H n« more i o igrati kasneje v I. garniturah --rojih klubov.
SK Natakar. l>weR v petek ob 20. Članski sestanek v gostilni Zajec, Zg. šiška. Pro« sim polnoštevilno in točno.
Elektrika iz morja
(Velika električna centrala bodočnosti — s slikami)
Čudeži moderne znanosti (Kinematografija misli)
Cvetko Golar: Njena prva služba
Dober želodec
(s sliko)
fttrabote podzemlja
(O vzrokih rudniških nesreč — s slikami)
Kaj višje temperature
ffspchi D.vhrenfur-thove ckspedicije na Himala jo
(s slikami)
Potovanje je sreča!
Ofl trosa do gobe
(s sliko)
Skrivnost uspeha
(s sliko)
Joseph Kessel
Suženjsko ljudstvo
(s slikami)
Z avtom po Ameriki
(s slikami)
Delo B^rrdove ekspedicije na juinem tečaju
(s sliko)
Čudo puščavskega semena
Vzroki morske bolezni
Ženska iniciativa
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialni namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek •Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
tfCdor hoče ^ "m
aR GaG o «ff*u£ e ht/crmaet)c t*co£« m ntaKh cf Jamov naj priJoai e maantGah a	^
im bo pr«;«/ edjevera/ ^
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitvt in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. -Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem x naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubijo-ni. 11842.
T nrrcg;
Kroj. vajenca
s hrano in stanovanjem v hiši sprejme Franc Kozel]. Primskovo Dri Kraniu^S809
Manufakturista
poslovodjo
s kavcijo išče manufaktur-na trgovina v Ljubljani. — Nastop in plača po dogovoru. V poštev pridejo sa-nn- dobro kvalificirane moči. — Pismene ponudbe na Aloma CompanT. LJubljana.
Vrtnarja
veščega v s e b v stroko
spadajočih del. t letnimi spričes-ali ln znanjem nemščine sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« nod šifro »Vrtnar«. 28747
Kočijaža
samskega, z znanjem nemščine in letnimi spričevali sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ood šifro Kočijaž«.	28748
Absolvent kmetijske šole
parletno prakso, dobi
mesto na veleposestvu. — Ponudbe z označbo za htevkov na naslov: Hart-ner. Murska Sobota. 28»15
Strojepisko
zmožno oo možnosti stenografije. sprejmem za 14 dni v odvetniško pisarno začetkom avgusta. — Ponudbe prosim na naslov: Dr. Kandare. advokat v Ljubljani. Dalmatinova 10. Honorar po dogovoru.
28945
Trg. pomočnico ali pomočnika
sprejmem za Logatec. Ponudbe na naslov: Jože Grom. Vrhnika. 2S995
Zanesljivega livarja in model, mizarja
sprejme livarna Gameljne. d. St. Vid nad Ljubljano.
29006
Pečar, vajenca
starega 15—16 let sprejmem takoi z oskrbo, hrano in stanovanjem v h'S!. Naslov t>ri podružnici .lutra v Celju.	29029
Fanta
do 20 let starega, priprav, nega sprejmem za lahka dela. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28946
Dekle
pridno in pošteno, staro 20—35 let, ki razume do-mačo kuho. sprejmem. — Ponudbe z zahtevo olate na naslov: L. Ban. Br«ž: ce ob Savi. Nastop 15. av gusta.	28848
Gospodično
s primerno izobrazbo ln znanjem nemščine sprej mem takoj k dvema deč koma. starima 4 in 2 leti, Ponudbe s podatki na poštni predal 92. Ljubi ja-na.	2S869
Pletiljo
sprejme Kati Sodnikar Skofja Loka 120. 28881
Učenca
poštenih, četudi kmetskih staršev, ki ima veselje do trgovine, z zadostno Šolsko izobrazbo sprejme ta kol trg. firma Kušlan ' Kraniu. Slovenija. 28911
Fokopališča za pse in mačke
Humor v slikah
Vse to samo za
dinarja
v pravkar izišll šte vilki ilustrovane tedenske revije
Strojni mojster
mlad in agilen mehanik, ki bi nadzoroval delavce, dobi takoj mesto. Ponudbe na oglasii oddelek »Jutra« pod »Vesten 156«. 28912
Knjigovodja-
koresponden
želi s 1. oktobrom ali pozneje premeniti dosedanje mesto. Večletna oisar-uiška praksa v inozemstvo — zato prvovrstna samostojna nemška, slovenska in srbohrvatska korespon denca. Deloma italijanščina in francoščina. V dru-žini bi event. z najnovejšo uspešno metodo poučeval nemščino in klavir. Ceni ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Skromen«.
28962
Več pletfl}
dobro izvežbanih v pletenju telovnikov itd. sprej-mem v stalno delo proti plači od komada F. Taj-ner. strojno Dletenie — Črnomelj.	28956
Prirezovalko
in več šivilj
sprejme Prva jugosloven-ska tovarna dežnikov Jos. Vidmar. Ljubljana. Pred škofijo 19.	29031
Trg. vajenca
iščemo za špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
28970
Dobro frizerko in vajenko
takoj ali po dogovoru s-rejme Janko Meznarič, brivec in damski frizer na Jesenicah. Gorenjsko.
28960
Kot oskrbnika
iščem vpokojenca, ki se prav dobro razume na vinogradništvo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
2«941
Provizij, zastopnike
spreimemo za dobro idoč predmet. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra- pod šifro Lahek zaslužek«. 28988
Vejenca
iz okolice sprejmem za ključavničarsko obrt. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	28986
Pletiljo
popolnoma veščo dela na stroju, po želji z oskrbo v hiši sprejmem. Javiti se je: Zagreb. Njegoševa ulica 5 VIT. Peščenica. pri I. Medved.	28950
Praktikantinjo
oerfektnim znanjem stenografije in strojepisja sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro

Kdor želi
dobro tn stalno eksistenco, naj Drevzame zastopstvo naših, v vsaki hiši neobhodno ootrebnib predmetov — nal pošlje takoi svojo ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« ood značko »Zanes-lijv 3000«.	28548
Mlad trgovec
abstinent, želi zastopstvo dobro vpeljane tvrdke — event. manufakturne — za obisk privatnih strank Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28961
Dob ir mizar
prevzame vsakovrstno 00 pravilo in politiranje. Pri de na dom Pismene po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mizar«.
29021
Mlinar
išče službo — najraje > mlinu kemičnih proizvo-dov ali kakšnem skladišču Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten mlinar«.	28940
Mlad šofer
trezen in vešč popravlja nia defektov na avtomobilu. išče službo. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad šofer«.	28969
Elektrodelovodja
vijalec in monter za nizko ter visoko napetost, išče stalno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna moč 9«. 29009
Čevljar, pomočnik
išče dela v mestu ali na deželi. Ponudbe pod štev. 266 na Pubblicita Cehovin, Trst.	29010

Brlvnico
□a odplačila za 5000 Din prodam. Informacije daje A. Pepernik v Celju. 28934
Puhasto per]e
kg 00 38 Din razpošiljam oo povzetju najmanj 5 kg. Potem isto belo gosje kg 00 130 Din in čist! oub
kg oo 250 Din L. B r o z o v i C Zagreb, (lica 82. kemiska čistilnica perja.	242
Več stelaž, pultov in miz
porabljivih za skladišča, trgovine in delavnice, v dobrem stanju prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2S943
I oblast*. koaceslloatruia
šoferska šola
Cameraik, Ljubljana
Dunajska cesta Ste*. (Jugoavto) telefon 2236. Pouk tn praktične vožnje 251
Šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana. Gosposvetska 12
Enomesečen kurs. Moder ne metode.	28976
Eleganten planino
črn. dunajski izdelek, po ugodni ceni prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	28975
M

Mlad fant
inteligenten, samski. 20 let star. izučen steklar, obrti in trgovine, želi stalno službo. Cenjene ponudbe pod »Zanesljiva moč 779« na oglasni oddelek »Jutra« 28779
V pisarno
ali v trgovino kot blagai-ničarka želi vstopiti službo osemnajstletna gospodična. ki ima dveletno pisarniško prakso in vešča strojepisja. Ponudbe pod šifro »Pridna in poštena« na oglasni oddelek »Jutra« 28780
Trgovski učenec
z dveletno učno dobo že U dokončati učenje na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28853
Plačilni natakar
s prakso, ki položi 10.000 Din kavcije, vešč slovenskega. nemškega srbohrv. in italijan. jezika, išče nameščenje. Ceni. ponudbe pod »Plačilni« na podružnico »Jutra« v Celju.
28933
Kot pisarn, moč
luga ali slično iščem službo v Ljubljani ali na deželi. Vešč sem vseh pisar niških poslov, strojepisja in slov. stenografije. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Vojaščine prost 79«. 28979
Fotografi!
Nekoliko izvežbana uradnica bi šla takoj kot va-jenka do septembra, proti oskrbi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28952
»Nemško prednost«. 28987 1 »Eksistenca«.
Uradnik vinske industrije
trgovsko izobražen, z dol-goletnim izkustvom v pisarniški in tehnični službi, prvovrstnimi priporočili, želi izboljšati stališče. Cenjene dopise na oglasni oddeltk »Jutra« pod šifro
28963
2 cvetoča oleandra
poceni naprodaj v Spodnji Šiški. Mavrarjeva ulica 24 2S990
Tovorni »Ford«
stare ali nove tipe kupi Čamernik. Ljubljana. Dunajska cesta 36. 28784
Izposojujem
potniški avto
proti primerni odškodnini. Ponudbe pod značko »Iz-posoievanje« na oglas, oddelek »Jutra«.	28914
Motorno kolo
Harley-Davidoson. 350 cm* OHV prodam. Na ogled v mehanični delavnici na Miklošičevi cesti štev. 17.
28983
Čevljarnico
vzame čevljarski mojster v najem — Ponudbe pod št. 266 na Pubblicita Ce hoviu. Trst	29011
Pekarno
dobro idočo oddam v na iem. Peče se dnevno do 50 litrov. Potreben majhen kapital za odstopnino. Na slov oove oglasni oddelek »Jutra«.	28761
Natakarica
želi vzeti gostilno v na Iem na kakem prometnem kraju v mestu ali na de želi. Gre na tudi kot plačilna. Zmožna ie kavcije Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Na deželo ali v mesto« 28797
Manjši mlin
s stanovanjem vzame naiem Fras Karlo. mlinar. Košake 359. Maribor. 29026
Družabnika
iščem za otvoritev prve največje jugoslovenske trgovine z mešanim blagom v najprometnejšem mestu Belgije. Reflcktanti naj sr javiir na naslov: Rudolf Jevšenak. Canaal 4 O.vz den. Belgia.	29005
Dve parceli
v Zeleni lami po 14.000 Din prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 28536
Dve hiši
krasni, dvonadstropni, centru Celja, velik vrt, skladišče, velike suhe kleti. aaorodai za 1.800.000 Din. kateri znesek se obrestuje. — Karol Breznik Celje.	28177
Majhno posestvo
obstoječe Iz hiše ali vile za eno družino in lepega vrta, uporabljivo poleti kot letovišče, v bližini Ljubljane. oziroma največ 10 km oddaljeno kupim tikoj Prednost lega ob kaki vodi in v okolici zdrav zrak, Ponudbe z označbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Majhno 00 sestvo«.	28304
Motorno kolo
Rudge Whit»'orth. 500 cm* O. H. V. proda ali zamenja za manjše 350 cm* Franc Bertoncelj, Domžale 28993
Prikolico za B. S. A.
500 cm' kupim takoj. Naslov pove podružnica Jutra v Novem mestu. 29015
Lepe lipove plohe
za takojšnjo dobavo kupim proti takojšnjemu plačilu. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lipa«.	28861
Enodružinsko vilo
z vsem komfortom. soinčno lego in lepim vrtom, mestu al' pod Rožnikom kupim proti takojšnjemu plačilu. Posredovalci Izključeni. — Ponudbe z navedbo cene in lege na ogl oddelek »Jutra« pod Šifro »Enodružinska vila«. 28305
Lepo, novo hišo
s sadnim vrtom prodam, 3 minnte od železniške postaje Domžale. Hiša je" zelo pripravna tudi za vsakega obrtnika. Poiasnila v restavraciji Prislan. Domžale.	28745
Hotel
novopreurejen. s 16 sobami. salonom, kegljiščem ledenico, gospodarskim poslopjem in velikim vrtom, v centru svetovnoznanega letovišča v Sloveniji pro dam radi bolezni. Ponudbe pod »Ugodna priložnost na uglasni oddelek »Jutra« 28964
Pozor!	Pozor!
Strojne tovarne!
Iščem tovarno za izdelavo mehaničnega patentiranega predmeta (Massenartikel). Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kom-panion 31«.	28846
Raznih uteži
več sto rabim za patent smučna okna. Kdor reflek-tira na dobavo, naj pošlje ponudbo na mizarsko tvor-nico M. Gogala. Bled.
28775
Pult in leseno steno
kupi »Centra«. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 7-111 28842
Pult in leseno steno
kupi »Centra«. Ljnbljana Miklošičeva cesta št. 7-III 28842
Staro litino
in skobelnik
dobro ohranjen kupi livarna Gameljne. p. St. Vid nad Ljubljano.	29007
Lokal — Laško
srednjeveik. z malim skladiščem, pripraven za krojača, čevljarja, šiviljo, ali koga drugega, tik kopališča in kolodvora takoj odda v najem E. Rozin —
Laško
Hišo
na prometnem prostoru industrijskega kraja, v trgu Velenje, z lepimi prostori, pripravno za trgovino in obrt. na željo s posestvom radi selitve prodam za Din 130.000. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »130«.	28758
Enonadstropno hišo
z velikim vrtom prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	28999
WE5ESBE8£
Stanovanje
2 sob, ali 1 večje sobe ia pritiklin. v mestu išče mala uradniška družina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Do 800/30«
29030
Stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami išče mlad zakonski par za takoj ali s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje 71«. 28771
Stanovanje
s brano iščem za učenca 4. mešč. šole, pri boljši družini v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Moško nadzorstvo«.	28959
Zakonca brez otrok
iščeta čedno in soinčno
stanovanje 1—2 sob
in pritiklin v centru, ali bližini, za september ali oktober. Plača do 900 Din mesečno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro
39003 »Stalen 7/71«.
Moderno stanovanje
3 sob. * eni najlepših točk, v bližini Tivolija takoi jddam. Naslov oove oglas, oddelek »Jutra«. 28096
Stanovanje s hrano
in vso boljšo oskrbo iščem za začetek šolskega leta za svojega dvajsetletnega sina — dijaka tehn. srednje šole v Ljubljani. Pogoj je zadostna meščanska hrana, mir za učenje in nadzorstvo. Cenj. ponudbe na naslov: Mih. H a n a k, Kočevje.	28949
Lepo stanovanie
takoj oddam. Poizve se »Pri kameniti mizi« v Zg. Šiški.	29004

Sobo
išče gospod s svojo triletno hčerko. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Solidno 93«. 28893
Dva gospoda
poceni sprejmem v vso oskrbo. Cista soba in elektrika. Naslov oove oglas, oddelek »Jutra«. 2S904
Opremljeno sobo
z uporabo kuhinje išče s 1. avgustom zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Bližina kolodvora«. 28989
Lepo sobo
elegantno opremljeno, s tekočo vodo. souporabo kopelji in event. s hrano oddam s 1. avgustom boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
28980
Prazno sobo
z elektriko in parketom oddam stranki 2 oseb — event. s souporabo kuhinje in pritiklin. Podrožnik — Večna pot 5. 28947
Opremljeno sobo
oddam takoj solidnemu gospodu v visokem pritličju nove vile. — Vprašati na Groharjevi cesti 7. 28972
Dve prazni sobi
veliki, parketirani. z električno razsvetljavo in balkonom takoi oddam 1 ali 2 osebama — najraje zakonskemu paru brez otrok Poizve se fia Resljevi cesti št. 30, pisarna. 25931
Sobo
posebnim vhodom in hrano oddam s 1. avgustom 2 gospodoma ali gdč. v Vodmatskem okraju. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28977
»M. T.«
u. v. p. Dvignite pismo!
Zlata!
Hvala! Pravijo, da se bi kar tudi mi preselili doli. če ie res tako luštno. da Te ni spraviti nazaj. Kakšna je neki privlačna sila, ki Te ie tako priklenila na Sušak? Pozdrave od vseh in vsem zlasti od Mistra.
28994
Stanko Oblak
prej stanujoč v Krojaški ulici, naj se takoj javi Wailet E*pres. Stari trg št. 19.	29013
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvignit) sledeča pisma:
Arbeitsam. Avgust 1930. Angenelim. Avgust 71. Boljši hiša. Brez otrok. Biser, Bukova drva 70. Celi dan odsoten. Cisto in mirno, Crvena ruža. Cimpreje 1930 Dober pek. Dobra gospodinja 38. Do 1. avgusta, Dalmacija. Dobra gospodinja 1930. Dober promet 27832. Do smrti zvesta. Dobra kuharica 28557, Delovna. Damsko kolo. Dobiček. Delo in napredek. Dober gospodar. Dober delavec. Eksistenca 888. Evnuh. Enodružinska vila. Fini uradnik. Gospa. Go-one Gospodinja 111. Gruden, Gorenjec. Gorski zrak. Hiti. Hitro ali pozneje. Hvaležen. Hitro 100. Izvežbana 49. Kompanjon 27229, Kavcija 28142 Knjižnica, Ljubljana 32, Ljubljančan na deželi. Ljubezen mila 1907. Lepi dohodki. Lesena stena. Miren človek, Marta. Miren gospod. Nicht \nonym. Nisem lepa. Novo podjetje. Nujno 6, Nizka ponudba. Osamljen 703, 3 odrasli. Okolica Sv. Petra 03. Pridna začetnica. Primorje, Pridna moč. Pogoj poštenost 28726. Prodajalka z dežele. Pridna
27350. Pošten in simpatičen. Plemenita duša. P. 17. Perfektna 18730. Pro-tokolistka. Pisarna 74. Ples Promet. Pilana. Pridno dekle 48. Pridno. Pozneje, Resen 230, Razide. Rajon dravska banovina. Razne, Rezani les Milano. Rako-čevič. Reprezentabel. Samostojna Išniigov. 27280. Služba in moč je stalna. Soliden gospod 1930. Sredina mesta 27465. Skalo-mir. Slaščičar. Srednjeevropski sistem. Stalno delo 36. Solnčna lega 19. Stanovanje 41. Siguren kunec. Solidna 28609. Sepa-riran vhod. Soba 37. Stalen. Soliden plačnik 120Q, Samostojna 550. Stanovanje 71. Sama 2*504. Sonja Mara. Mira F.dita. Stalno f>8. Služba takoi. Sigurnost in poštenost. Tušek. Trgovina 18, Trgovec 707. Trgovina 27010. Tudi periferija. Takoi. Trajno delo. Tekstilna industrija. Udobnost. Ugodna V'ika 19.30, Uradnik. Vesten 32. Vrtnica. Veselo svidenje. Zeni-tev 65. Zračno. Zanesljiv 3000. Zaupnik. Zadnja na-da tujka. Zdravo podjetje, Zenica. Zla:a jama. Zračno Zagreb I. Zmožna 69. 444, 7863. 61. 712. 101. 262. 63, 363. 820. 888.
Ženski dežnik
sem pozabila v kamniškem vlaku od Trzina naprej. Poštenega najditelja prosim. da ga odda na Miklošičevi cesti štev. 4 — v gostilni.	2S942
Zlata verižica
z obeskom (srček), se je izgubila od Trnovega do BIciueisove ceste. Najditelj naj jo proti nagradi vrne. ker je drag spomin, v oglasnem oddelku Jutra.
29U0S
Dravska cesta 8
Zlata verižica, katera se je našla, naj se odda proti nagradi v oglasnem oddelku »Jutra«.	29020
Znana gospa
ki ie s svojo družino izstopila v Kraniu in pomotoma odnesla seboj iz ku-peja II. razreda večernega turistovskega vlaka via Ljubljana
damski dežnik
rujav (svetlo drap črtast), se naproša, da istega odda pri tvrdki Slavko Rus, Ljubljana. Dunajska c. 9.
2S908
Rimske Toplice
Radioaktivno termalno ko. pališoe. sezona maj—oktober. Odlično proti revmi-tizmu, ženskim boleznim, nervozemu živčnemu stanju (penzija pred in po sezoni 60 Din) V glavni sezoni 80 Din dnevno. Pojasnila daje brezplačno kopaHščuu ravnateljstvo. Rimske Toplic*.	117
Šved. pletilne stroje
najnovejše, na ročni ali motorni poson dobavlja »Tehna« družba. Ljubljana.
Mestni trg 25-1.	290
vJfcEČ^
aort to r»M]e» -*eb t«
luto za embalažo
tms reda« » tilofrt
Mirko Mlakar
Ljnbljana, Slomgkova ulica ti.
Zahvala
Za številne izraze sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega predragega soproga, očeta, starega očeta, strica, tasta, gospoda
Josipa Rusa
posestnika in gostilničarja
se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo.
Posebno pa se zahvaljujemo častiti duhovščini, gg. zastopnikom Osrednje gostilničarske zadruge, gg. pevcem in godbi iz Moravč, gg. ognjegascem ter končno vsem, ki ste blagega pokojnika spremili na njegovi poslednji poti.
Prevoje — Ljubljana, dne 23. julija 1930. RODBINA RUSOVA in ostali sorodniki.
Sobo
opremljeno ali prazno, za Bežigradom ali v bližini išče gosnod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoi 48«. 28968
Prazno sobo
event. s kuhinjo, dvoriščno ali v podpritličju iščem Po-udbc na oglas, oddelek »Jutra« pod »V mestu«.
28984
Sobo
prazno, lepo in veliko oddam v Stožicah. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
28997
Mesečno sobo
posebnim vhodom, poleg opere oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
29012
Kroj. šivalni stroj
»Pfaff« z veliko mizo razred 34—3180. zelo malo rabljen, proti takojšnjemu plačilu prodam za 3300 Din. Naslov oove oglasni oddelek »Jutra«. 28954
Lokomobila 24 Ks
sistem »Lanz« — mizarski stroji in sicer: poravnalni, skobclni, reskalni. vrtalni stroj, vsi s predležišči zelo poceni naprodaj. — Vsi stroji so v obratn Produktivne zadruge ljublj. mizarjev. Ljubljana-Glince — kier se dobe tudi vsa pojasnila.	28996
MARIJA MASTERL naznanja v imenu svojih otrok VILKOTA, DINKOTA in MARJANA, da je njen nad vse ljubljeni sin, brat, nečak itd.
Slavko Masterl
danes opoldne po kratki, a zelo težki bolezni, v najlepši mladeniški dobi, v vojaški bolnici v Splitu izdihnil svojo blago dušo.
Čas in dan pogreba našega nepozabnega SLAVKOTA bomo objavili v časopisih.	10381
Stražišče, dne 24. julija 1930.

|
Tvrdka M. MASTERL, družba z o. z., tovarna žime za žimnice v Stražišču, naznanja vsem znancem in prijateljem, da nas je za vedno zapustil naš neumorni poslovodja, gospod
Slavko Masterl
Umrl je danes opoldne po kratki in zelo mučni bolezni v vojaški bolnici v Splitu.
Nepozabnega pokojnika ohranimo v najlepšem spo-
minu.
10381
Stražišče, dne 24. julija 1930.

Dr. G. Piccoii
ibkarnar ▼ Ljubljani priporoča on zaprtju in drogi h težkoiat želodca evojo preizkušeno ielodeno tinkturo 229
Mlad trgovec
želi znanja z gospodično, staro do 28 let. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec«. 28944
Duša! — Zvezda!
nedeljo. 27. t. m. sestanek pri Sokolskem domu od '/s 4. do 4. ure. — Po-28937
f
SOKOLSKO DRUŠTVO V STRAŽI8ČU javlja pretužno vest, da je njegov načelnik, neumorni delavec in najboljši brat
Slavko Masterl
sredi započetega dela, po kratki in mučni bolezni, dne 24. julija 1930 v Splitu preminul. Ohranili ga bomo v častnem in najlepšem spominu!
Stražišče, dne 24. julija 1930.
28971 zdravlja M.
V. Willlams:
KRVAVA MAŠA
Epopeja velike francoske revolucije.
Pomolila je Hektorju svoj kristalni kelih. Komaj ji ga je nalil, ga je na dušek zvrnila in zahtevala, naj ga iznova napolni.
»Takšna sem,« je nadaljevala, lupeč si breskev. »Ne pričkam se rada z ljudmi, a včasih me živci vendarle ukanijo. Ta bedasta Marta bi me res že lahko poznala. Saj ni bilo nocoj prvič, da sva tako zaorali. Jutri ji pošljem kako čedno malenkost in čudil se boš, kolikanj ji bo žal. Povej, ali ni prijetno tukaj?«
»Da. v Parizu živi človek kakor v nebesih!« je odvrnil Hektor.
»Kako lepo si to povedal! Sedi bliže k meni, Jeannot, polovico breskve ti dam. Povej, Jeannot, ali si rad tako sam z menoj?« • »Da le moreš vprašati! Seveda!«
»Izmed vseh moških, kar jih poznam, si ti edini, ki mi ne dvoriš.« je rekla brez ceremonij. »Pa vendar ne moreš reči, da bi bila grda. Kožo imam mehko kakor svila in belo kakor mleko. Barva mojih las ie prava. Rdečila in drugih lepotnih sredstev nikoli ne rabim — to ni karsibodi v današnjih dneh!«
Sklonila se je naprej. Njene bele prsi so se zabliščale skozi redko tkanino globoko izrezane obleke.
»Poljubi me, Jeannot!«
Ni se ji upal odreči. Njena sladka rdeča usta so bila čisto blizu. Nagnil se je k njej in jo rahlo poljubil na ustnice. Ona pa mu je krepko ovila roko okoli tilnika in ga stisnila k sebi. In poljubila ga je ... vroče in željno.
Tedajci je potegnila sapa in skalila pokoj. Bliski so švigali na obzorju.
S tihim, žalostnim vzklikom je Zouzou izpustila mladega moža.
»Nevihta bo.« je rekla in nalila oba kozarca. V daljni daljavi je bobnel grom. Z rahlo pojočim klenkom je trčila s svojo čašo ob
njegovo. Oba sta pila. Zouzou je ovila Hektorjevo roko okoli sebe in se naslonila na njegove prsi. Pred verando je dež glasno ropotal
po listju dreves.
»Ljubezen je še edino, zaradi česar je danes vredno živeti,« je modrovala. »Kaj nama je tukaj mar Pariza in njegovih strahot? Saj imava drug drugega, svojo ljubezen imava ...«
Njen glas je tiho zamrl. Dež je v potokih lil izpod neba. Dolg blisk je za trenutek osvetlil višnjevočrno nebo. Hektor je čutil, kako je ženska zraven njega tiho drhtela. Zouzouina laket je iskala njegovega tilnika. Vsa vdana se je privijala k njemu.
»Imej me rad,« je vzdihnila. »Daj, imej me rad... ti ljubi, ljubi moj ...«
Dež mu je kar grmel na uho. Okoli in okoli hiše je vse pljusketalo in grgralo. Zdelo se mu je, da sliši žejno zemljo, kako se oddihava in srka hladno mokroto. Svež vonj po mokri travi, mahu in listju je polnil zrak, krepilna, dišava gozdov, ki jih je bil dež namočil. To je bil tisti vonj, ki ga je bil Hektor tako dobro pomnil iz domačega kraja, in zdramil ga je kakor iz sanj. Nič več se ni mogel hlintti — naj se zgodi kar se hoče.
Zouzou, ki ni dobila ne glasu, ne milovanja v odgovor na svoje vroče zaljubljene besede, je zdajci odskočila in zastrmela v Hektorja. Začudenje, ki se je izprva zrcalilo v njenem pogledu, se je umaknilo globoki užaljenosti, ko je videla Hektorjev resni, negibni obraz.
»Oh,« je vzkliknila in sedla pokoncu, »ne ljubiš me! Ali ni
res, kaj?«
»Draga,« je zmedeno zamrmral Hektor, ne vedeč, kako bi se izmotal iz mučnega položaja. »Daj, da ti pojasnim ...«
»Kaj neki?« ga je ustavila s trdim smehom, ki je zvenel napol kakor jok. »Tvoje srce je že oddano, jeli? Nemara, da tistemu dekletcu, ki te je danes pred cerkvijo Sv. Roka tako hrepeneče požiralo z očmi?«
»Da,« je s trdim glasom odvrnil Hektor, »čeprav ne morem reči, da bi bil zaljubljen vanjo. Le v velikih skrbeh sem zastran nje, Zouzou. Svoje življenje je izpostavila nevarnosti, da je rešila mene.«
Viktorina se je zdrsnila in odmaknila od njega.
»Kaj?« je vzkliknila s tihim, prestrašenim glasom. »Nevarnost ti preti? Ali te mar sumničijo?«
Prikimal je.
»In zato te zdaj zapustim, Zouzou, in se ti iz vsega srca zahvalim za to, kar si storila zame. Rešila si mi življenje — nemara iz muhe, nemara tudi iz dobrote, kdo ve — življenje si mi rešila... in tega ti nikoli ne pozabim.«
Za šumečimi vrhovi dreves se je spet žarko zabliskalo in ploha je lila kakor iz vedra. A grom je bobnel že v daljni daljavi. Zouzou je vzdignila oči k Hektorju in ga žalostno pogledala:
»Brez potrebe si mi povedal. Lahko bi bil moj ljubi in bi ostal pri meni. Tu ti ne bi nihče storil žalega. In nikoli več se ti ne bi bilo treba vrniti h Couthonu. Moji prijatelji bi to že kako uredili.«
Nasmehnil se je in zmajal z glavo.
»Izkušnjava je bila velika, Zouzou, a nasproti ubogemu otroku, ki sva ga danes videla, me veže še večja dolžnost.«
Brez besede mu je za trenutek pazljivo pogledala v obraz. Njen ženski nagon je videl več od vseh pariških vohunov in zalezo-valcev. Ljubezen ni vselej slepa. Časih ima oči bistre kakor sam Bog, ki jo pošilja ljudem. In Zouzouina ljubezen je videla skozi krinko, ki je skrivala Hektorjev pravi obraz.
»Oh,« je vzkliknila z rahlim, drhtečim glasom, »zdaj vem, kaj se mi je zmerom čudno zdelo pri tebi. Ti nisi Francoz, jeli da ne? Morda si Danec ali pa — stoj — kateri izmed tistih angleških pomorskih častnikov, ki sem jih v Kopenhagenu tolikrat videla na izprehodu.«
Skomignil je z rameni in pobesil roke.
»Za vsakogar razen tebe, ljuba Zouzou, sem 'državljan Charpentier.«
»Zblaznel si!« je zamrmrala. »Nevarnost je vendar strašna!«
»Vsekako prevelika, da bi jo še dalje delil s teboj,« je odvrnil, »Jutri se vrnem v Pariz.«
»Cemu?«
»Na svoj posel pri državljanu Couthonu.«
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Petek. 25. julija.
LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba.
—	13Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Gospodimiska ara.
—	20: Violinski koncert g. Roberta Dorferja. — 21: Pevski koncer .g. Marjana Ru'sa. — 22: Napoved časa ta poročila.
Sobota. 26. julija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba.
—	13.30: Po-ročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Predavanje o športu. — 20: Prnos iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Prenos z Bleda.
BEOORAD 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 19.30: Narodne pestri'!. — 20: Koncert vokalnega kvintetu. — 21- Koncert radio-orkestra. — 22: PoroC ia. - 22.15: Godba za ples. — ZAGRF.B 12.30: Opoldanski koncert. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 17: Koncert .z Brna. — 10.35: Vesele pesmi. — 20: Koncer: vojaške godbe. — 21: Lahka glasba. — 21.30: Prenos iz Brna. — 23.20: Godba za ples.
—	BRNO 17: Popoldanski koncert. — 18.30: Arije in pesmi. — 20: Mešan program. — 21: Godba za ples. — 22 20: Vojaška god!ba. — 23.20: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 20.15: Koncert orkestra in soKstov. — 23: Godba za j>!cs. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.20: Koncert orkestra. — 17.15: Kvintet »jo-
dle rjev«. — 18.35: Komorna glasba. — 20.05: Literaren program. — 20: Prenos orkestralnega koncerta uz Salzburga. — Lahka godba. — BERLIN 19.05: Arije in pesmi. — 20: Godba za ples. — Mešan program. — FRANKFURT 19.30 Koncert orkestra mandolin. — 20.15: Opereta »Valčkov sen«. — 23.20: Godba za ples. — LANGENBERG 17.30: Reprod. glasba. — 20: Zabaven večer. — Lahka glasba. — STUTT-GART 20.15: Prenos programa iz Frank t u(r ta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert. — 17.30: Godba orkesitra. — 19 45: Dramski večer. — C»ganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Mešan glasbeni program.
Iz uradnih In drugih službenih objav
Razpust društva. ^Prostovoljno gasilno društvo v Vrzdeneu in okolica« je razpu-ščeno, ker že več let ne obstoja.
Spremembe v seznamu zdravnikov. V imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino je bil vpisan dr. Sujetin Boris, zdravnik ruskega sanatorija v Vurbergu pri Ptuju.
Razpis. Banska uprava razpisuje: v območju okrajnega cestnega odbora Ormož dve službeni mesti banovinskih cestarjev. — V območju okrajnega cestnega odbora v Ptuju 10 službenih mest banovinskih cestarjev. — V območju okrajnega cestnega odbora v Slov. Bistrici 2 službeni mesti banovinskih cestarjev. — V območju okrajne-
			
1			
Mag. št. 32943/29. ref. IX
10373
AZPIS
Občinska uprava mesta Ljubljana razpisuje oddajo težaških in zidarskih del za popravo opornih in ograjnih zidov, poti in ograj na
ljubljanskem gradu. Navodila in razpisne pripomočke se dobi v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II, v času uradnih ur od ponedeljka dne 28. julija 1930 naprej.
Ponudbe je vložiti do dne 4. avgusta 1930 istotam.
A. A.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 22. julija 1930.
ga cestnega odbora v Šoštanju 4 službena mesta banovinskih cestarjev in v območju okrajnega cestnega odbora na Vranskem 4 službena mesta banovinskih cestarjev. Za vsa ta mesta je vložiti prošnje do 15. avgusta t. 1. pri kraljevski banski upravi.
Dražbeni oklici. Pri okrajnem sodišču v Cerknici, soba št. 1, se vrši dne 7. avgusta ob 9. dopoldne dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Unec vlož. št. 45. Cenilna vrednost 11.130 Din; vrednost pritikline 80 Din, najmanjši ponudek 7366 Din. Podrobnosti so razvidne na uradni deski tega sodišča. — Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, soba št. 4 se vrši dražba nepremičnin, travnikov in njive, zemljiška knjiga Černelavci, vlož. št. 124; Kupšinci, vlož. št. 209. Cenilna vrednost 21.263 Din; najmanjši ponudek 14.157 Din. Dražba se vrši 14. avgusta ob 9. dopoldne. — Pri okrajnem sodišču v Ptuju, soba št. 6 se vrši dne 2. septembra dražba nepremičnin: ideelna ena šestinka zemlj. knjiga davč. obč. Sitež, vi. št. 117. Cenilna vrednost 10.400 Din; vrednost pritikline 1132.50 Din; najmanjši ponudek 7550 Din. — Okrajno sodišče v Mariboru razpisuje na dan 15. septembra ob 11. dopoldue soba št. 27 dražbo nepremičnin: zemlj. knjiga kat. obe. Sv. Lovrenc na Pohorju, vlož. št. 23L Cenilna vrednost 511.248 Din; vrednost pritikline 11.430 Din; najmanjši ponudek 340.833 Din. — Okrajno sodišče na Vranskem razpisuje na dan 19. septembra, soba št. 5 dražbo nepremičnin, poslopja in zemljišča: zemljiška knjiga kat. občine Št Lenart, vi. št. 15. Cenilna vrednost 62.283 Din; vrednost pritikline 1321 Din; najmanjši ponudek 41.522 Din.
BOLJŠO KUHARICO
sprejme takoj prvovrstna restavracija v Ljubljani. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Dobra kuharica«.	10340
Vozni red
autobusnih prog „Autopro-met" je Izšel.
Naroča se v upravi »AUTOPROME-TA«, Beograd, Vojvode Mišica 77. Dobiva se tudi v »Putniku«. Cena 20 Din.
10363
liabž zobje
kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Chlo-rodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobčaste Chlorodont-ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8*—. Chlorodont-Metka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bnlete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 9
rMJ*fv •
e
vseh vrst za eno in večbarvni tisk izdeluje
t&ugografilea'
Ljubljana, Sv. Petra nasip št 23
INSERIRAJTE V „JUTRU"
ozdravi
pijahOevakjai
Izdelek berlinskega lekarnarja Francka, je edino sredstvo, ki pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvaditi pijance, ne da bi sami kaj vedeli za to. Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo:
N. Popovič, Beograd, Kolarčeva 7
Mag. št. 26195/30, ref. IX.
10349
RAZGLAS.
Mestno načelstvo razpisuje oddajo naprave novega železobetonskega mostu čez potok Gradaščico na Groharjevi cesti.
Upravičenci morajo pod običajnimi pogoji vložiti ponudbe pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/IL,
do sobote, 26. julija 1930, do 11. ure dop.
Vsi potrebni in razpisni obrazci in načrti se dobe od 21. julija 1930 naprej med uradnimi urami pri imenovanem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 17. julija 1930.
Županov namestnik: DR. ZAKNIK L r.
L. MIKUŠ
Mestr" trg 15
Tvorni ca dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — —
Gozdnega adjunkta
mlajšega, vojaščine prostega,	10361
neoženjenega,
nemščine in srbohrvaščine veščega v govoru in pisavi, tukajšnjega državljana, —i IŠČEMO za vodstvo gozdarskih poslov. V gotici pisane prošnje na naslov: šumski ured »Darda«. — Dunavska banovina.
•Vazfiafiilo*
Mrattflttfco Gmecfcih občin v fijubljani
tem potom vljudno javlja cenjenim vlagateljem, občinam ustanoviteljicam, častitim župnim uradom in ostalemu občinstvu,
<fa se preseli
z dnem 1. avgusta t l. v nove poslovne prostore
v -palačo (Dazafemne zararcra/mce na mAtiiclešicevi cesti.
10377
Ravnateljstvo Hranilnice kmečkih občin v L ubljani
Lazeči nočni mučitelj!
Mrzeč svetlobo, živeč v zamazanih razpoklinah, prileze stenica po noči in te grize ter ubada in Ti s tem krade Tvoj nočni mir. Ubij jo tam, kjer živi. škropi s Flit-om v vsako razpoklino in v vsak kot.
Flit je smrtonosen muham, komarjem, bolham, moljem, mravljam, ščurkom, stenicam in njihovim jajcem. Tebi ne škodi Ne pusti madežev.
Ne zamenjaj Flit-a z drugimi različnimi sredstvi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom.
r
naglo usmrti
Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoii Ribnikai. Za Narodno tiskamo d. d, kot tiskarn arja Franc Jezeršefc. Za inseratna de' Je odgovoren Aknaj Novak. Vsi v L&bJšani.