gospodar in gospe Sinja LETO 1934 24. JANUARJA ŠTEV. 3 Jesenski sneg in sadno drevfe Minulo pozno jesen, ko je bilo zlasti mlajše drevje še vse zeleno, je padel ponoči moker težak sneg, ki je napravil ponekod po sadovnjakih veliko škodo. Polomil je posameznim drevesom veje, razčehnil cele vrhove, tu in tam nagnil ali celo izruval cela drevesa. Kakorkoli na ta način poškodovanih dreves ne smemo pustiti v nemar, ampak skušaj-mo kolikor mogoče popraviti škodo in rešiti, kar se še rešiti da. S snegom povzročene poškodbe na sadnem drevju so pa vendar tako silno različne, da za nego takega drevja ni mogoče dati kakih za vse slučaje veljavnih navodil in nasvetov, ampak je treba pač vsako poškodovano drevo zase pregledati in primerno obdelati. Preden se lotimo tega bolj ali manj težavnega dela, si moramo pripraviti lahko in pripravno posodo, v katero naložimo potrebno orodje: ostro nabrušeno in močno razprto žagico, oster močan noš, vrtne škarje, raznega veziva (rafije, vrvic) in precej cepilne smole. V bližini naj bi bilo pripravljenih tudi nekaj kolov in podpor. S seboj je treba vzeti tudi lahko, pa dovolj močno lestvo. Poglejmo mlado sadno dreje! Najmanjša škoda, ki se razmeroma lahko in največkrat z dobrim uspehom popravi, je nalomljena veja. Ako se oba dela le še količkaj dobro držita skupaj in če ni veja predebela, naravnajmo na-lomljeni del v pravo lego. ga trdno podprimo ali privežimo na bližnjo vejo ter rano prav dobro zamažimo s cepilno smolo. Seveda je treba nalomljeni del tako zanesljivo utrditi, da se ne more prav nič premikati. Včasih je vrh tako zdelan, da ne kaže vej naravnavati, čeprav se še drže na- lomljeuega mesta. S takim drevesom bomo najbolje opravili, ako ga pomladimo, to se pravi da vse polomljene veje odstranimo do iomišč, kjer rane gladko prižagamo in zamažemo. Pa tudi morebitne ostale zdrave veje primerno skraj-šajmo. Tako drevo se bo v par letih lepo obrastlo in ob skrbni goji in negi novega vrha tudi kmalu zopet rodilo. Bilo bi namreč nespametno pri močno polomljenem drevesu puščati celi po eno ali dve veji v vrhu. ko moramo odstraniti druge. Taka rogovila bi se nikakor ne popravila in razvila v lepo drevo, ker ne bi bilo mogoče nikdar doseči ravnovesja med starimi, neskrajšanitni in mladimi na novo naraščajočimi vejami. Torej, kjer morajo pasti tri. štiri poškodovane veje, naj pade še četrta ali peta nepoškodovana, pa gojimo vrh iznova! Najhujša poškodba na mladem sadnem drevesu nastane, ako se vrh gladko odlomi, ali ako se razčesne na dvoje ali troje. Na golem deblu, ki se mu je odlomil vrh, se bo redkokdaj razvila zopet lepa krona. To je tem manj verjetno, čim starejše je drevo. Zlasti dandanašnji, ko je mlado sadno drevje tako poceni, ne kaže gubiti časa s takimi poskusi. Še bolj kočljiva je zadeva s krono, ki je razklana na dvoje ali troje. Le redkokdaj in le pri prav mladih, rastnih drevesih je mogoče vravnati vrh v pravo lego in ga s koli m vezmi tako utrditi, da se rana kmalu in dobro zaraste, tako, da bi bil vrh varen pred novo nezgodo. Navadno bo treba taka drevesa odstraniti in nadomestiti z mladimi. S starejšim od snega poškodovanim drevjem je navadno lažje delo, ker iz-čine vendar ni tako prizadeto. Posamezne odkrhnjene ali nalomljene veje se laže pogrešajo. Treba le rane gladko pri-žagati, obrezali in zamazati. Debelejših nalomljenih vej večinoma ne bomo poskušali ohraniti in zdraviti, ker se težko naravnajo in težko tako trdno privežejo,' da bi se mogle rane lepo in trajno zarasti. Navadno jih bomo odžagali pri deblu ali tamkaj, kjer rasto iz druge veje. Mogoče je, da je tudi starejše drevo tako pokvarjeno, da moramo odstraniti večino vej. V tem primeru skrajšajmo tudi ostale zdrave veje in na ta način drevo pomladimo. Večkrat je drevesu celo ustreženo, ako je na tak prisilen način deležno pomladitve. To velja zlasti za zanemarjene in pregoste sadovnjake. Nekatere napake Razne napake in nepravilnosti, ki jih delamo v domača kokošjereji, so največkrat vzrok, da se nam kokošjereja vedno ne izplačuje in ne doseže prave donosnosti. Pred vsem se pri nas le še premalo vpošteva pasma in se ponekod še sploh nič ne gleda na pasmo. Zato pa nam kažejo kokoši po naših kmečkih domovih le še prepogostoma dokaj pestro sliko — kolikor je kokoši, toliko je pasem, 'ludi kokošje pasme so različno dobre za dohodke. Križanje raznih pasem med seboj brez vsauega načrta in cilj« pa vodi le do neuspehov tudi v kokošjereji. Zato pa je najbolje, da se odločimo le za rejo ene kokošje pasme. V tem pogledu je pri nas izbira zelo lahka, ker imamo dvojo domačo pasmo v naši štajerski kokoši, ki zavzema pri nas radi svojih odličnih lastnosti, zlasti radi laii-ke vzreje in oskrbe, že precejšnje dele naše ožje domovine in se povsod po naših kmečkih domovih bolj in bolj udo-mačuje. To pa štajerska kokoš tudi po vsej pravici zasluži ne samo zato, ker je domača kokošja pasma, pač pa tudi zato, ker nam donaša izredno okusna jajca ter nam daje neprekosljivo nežno in belo meso, ki je iskano in cenjeno tudi v tujini. Poleg tega je štajerska kokoš odporna, zelo marljiva pri iskanju Sneg je marsikako drevo, ki ni bilo dobro vkoreninjeno. nagnil, ali pa oelo podrl. Skoraj vsako tako drevo se da večinoma brez posebne škode uravnati v pokončno stojo, kjer pa je treba pa seveda čvrsto utrditi — pri mladih s koli, pri starejših z vrvmi in oporami — dokler se zopet trdno ne priraste. Pri popravi škode zaradi snega nastane mnogo večjih in manjših ran. Za vsako rano je koristno, da jo zapremo pred zrakom in vlago, kar dosežemo s cepilno smolo. Manjše rane (v premeru 3—4 cm) se zacelijo tudi brez mazanja, večje moramo pa na vsak način zamazati. Zadostuje prav tenka plast mazila. H. v kokošsireii hrane in dobro prenaša naše ostro podnebje. S skrbnim in urejenim odbiranjem pa se bodo njene lastnosti še izboljšale in spopolnile. To pa tem prej in tem lažje, čim prej bo štajerska Kokoš osvojila in dičila vse naše kmečke domove, za kaiere je kakor nalašč ustvarjena. Tudi krvnosorodna plemeni te v je lahko kriva, da kokoši ne donašajo ni-kakega ali le malo dohodkov. Ako plemeni mo med seboj živali, ki so si v krvnem sorodstvu, dobimo od roda do roda šibkejše, slabše, občutljivejše in za razne bolezni zelo sprejemljive živali, ki so nezmožne za donašanje dohodkov. Treba je torej skrbeti za osveženje krvi, ki ima namen, da odstranimo ali preprečimo nedostatke, ki so ali bi bili lahko nastali s sorodno plemenitvijo, V to si moramo pravočasno nabaviti iz priznanega vzrejališča dobrega istopasem-skega petelina, ki ni prav nič v sorodu z našimi kokošmi, in ga rabiti za ple-menitev domačih kokoši. Seveda je treba starega ali dosedanjega petelina odstraniti iz plemenske reje, ker sicer ne doseže osveženje krvi svojega namena. Nabava petelina za osveženje krvi je zdaj. ko se približuje zopet doba Valerija. že skrajni čas. če si mesto petelina nabavimo jajca za valitev, da pridemo do živali, ki niso z našimi sorodne in na ta način skrbimo za osveženje krvi in tudi za zboljšanje pasemskih lastnosti. potem si moramo poskrbeti jajca le od priznanih kokošjerejcev in iierutnin-skih vzrejevaiišč. Včasih se kokošjereja ne izplačuje vsled reje prestarih kokoši. Nad tri leta stara kokoš znese premalo jajc v letu in nam ne plača več pokladane krme. Stare kokoši tudi lažje zbolijo, postanejo bolj lene in si krme ne iščejo več rade. Da se- kokoši lahko spoznajo in razločujejo po svoji starosti, se deva posameznim letnikom kokoši barvane obročke iz celuloida na noge. Tako bi lahko začeli zdaj in deli kokošim letnika 1933 n. pr. rdeče obročke. Letnik 1934 bi dobil zelene letnik 1935 rumene, letnik 1936 pa črne obročke V teku leta 1936 bi odstranili kokoši letnika 1933 z rdečimi obročki. Letnik 1937 bi lahko zopet dobil rdeče obročke itd. Ako nadziramo obenem s starostjo tudi nesenje jajc posameznih kokoši po zaklopnih gnezdih potem je že treba rabiti aluminijaste obročke, ki imajo zaporedne številke. Prepozna izvalitev piščet tudi 'ie vpliva ugodno na donosnost. Piščeta, ki se izvalijo od marca do srede maja, začnejo nesti v pozni jeseni istega leta in nesejo večinoma tudi pozimi. Koncem maja ali še pozneje iavaljena piščeta začno navadno nesti šele nrihodnjo pomlad,. ko so že blizu leto stara. Skrbimo le za zdrav naraščaj. Vidno bolne kokoši odstranimo, ker takšne so le slabe jajčarice. Ker se zdravje, nes-nost in druge dobre lastnosti podedujejo. moramo odbirati za valenje le od najboljših kokoši-nesnic. pri čemur ne smemo pozabiti na petelina, ki mora tudi biti priznano dobrih lastnosti. Največkrat pa povzročajo slabe dohodke v kokošjereji neredno in nepravilno krmljenje ter neprimerni in prema!« snažni k ur ni k i. Posebno pozimi, ko kokoši niso toliko na prostem in si ne morejo iskati same hrane, je krmljenje kokoši preeuostransko, ker dobivajo v pokladaui krmi navadno premalo beljakovin. Neprimernemu krmljenju se če-stokrat pridruži še bivanje kokoši v takih kumikih. v katerih se nemoteno razvija mrčes, ki neprestano muči in nadleguje kokoši Krmljenju ter uredbi in snagi v kurnikih je treba zaito vsekakor začeti posvečati več pažnje. Kako ravnati s surov mi kožami Premnogokrat se vsled napačnega ravnanja surove kože tako pokvarijo, da dlaka odpada takoj, ko jih odmočimo /.f stroj in so potem slabe ali pa celo ne porabne za kožuhovino. Kože za kožu hovino naj se takoj, ko je meso iz njih. raztegnejo na hladnem prostoru, da -sušimo: pritrdi kožo raztegnjeno za zadnji nogi na palico 'ti j« z drobnimi špilji raztegni ob krajih ta k o. da ni nikjer nobene gube. Tako raztegnjeno obesi najbolje v podstrešju na mo*an prepih in na takem kraju, da ne morejo do nje živali, ki jo lahko poškodujejo ali celo uničijo. Iz dolgoletne skušnje uii je znano, koliko se te vrste blaga vsled napačnega ravnanja pokvari. Nekateri potegnejo /. zaklane živali, zlasti manjših, kar meh in natlačijo vanj stelje. Ob vrhu je navadno vse v gubah, da se preje pokvari kot posuši, pa tudi sicer ima zrak dostop samo od ene strani na kožo, zato se počasneje suši. Drugi zopet pustijo še toplo kožo skupaj po več dni in posledica je, da dlaka odpada, že ko kože izpiramo Tudi na dimu sušene kože se pokvarijo Samo iz dobrih kož. s katerimi smo pred strojem pravilno ravnali, je mogoče izdelati lepo kožuhovino, ki je boljša in trpežnejša, in jo tudi bolje in lažje prodamo. A. J. Volu in surovežu se umakni s p«ta. to Nehal o domači vpregi V teh težkh časih, ko mora gospodar obrniti vsak groš, prej da ga izda, je dobro da se štedi na vseh koncih in krajih. Veliko se da doseči s preureditvijo gospodarstev in njihovih ob.atov. Gospodar mora znati danes računati in še enkrat samo računati. Če katerakoli gospodarska panoga ne donaša več dobička, jo mora izožiti ali celo opustiti in začeti z drugo, ki je cenejša in donosnejša. Dobro je, če se ozira tudi na cene kmetijskih pridelkov in — vsaj v gotovi meri — uredi svoje gospodarstvo. Danes nekaj besedi o vpregi v domačih gospodarstvih. Dobri gospodarji stojijo že leta na stališču, da je na malih kmetijah govedo kot vprežna živina — posebno pa krave — največje koristi za gospodarstvo. So bili še nedavno sicer Časi, ko se je smatralo konje za najboljše kmetove pomočnike in dovolj je gospodarjev-, ki si brez konjske vprege svojih kmetij sploh ne morejo misliti. Res je, da je konj urnejši in ročnejši pomočnik za kmetije, pa vzdrževanje konja je za naše čase silno drago. Vedno bolj se danes uveljavlja mnenje, da na male in srednje kmetije konj ne spada, marveč da pomeni samo škodo in izgubo. Za male in srednje kmetije so najboljša in najcenejša vprega krave. Seveda je dobro, da se krav s prevelikimi napori ne utrudi in uniči, rabi naj se jih kvečjemu poldnevno in treba jili je zato tudi skrbno in primerno krmiti. Izkušnja uči, da vprežne krave ne izgubijo na mleku, če se jih pravilno uporablja in skrbno krmi. Če računamo gospodarsko korist tovrstne vprežne živine pridemo do zaključka, da je taka vprega zastonj ker je krma plačana itak z mle-pašo, je obenem velikega pomena za njihovo odpornost in zdravje. Naj o tem premislijo naši gospodarji. V KRALJESTV GOSPODINJE Jezljivi in trmasti otroci Prav pogosto slišimo tožiti matere: i-Oh, če bi moj otrok le tako trmast ne bil! Kaj naj napravim ž njim, ko se tako zjezi, da se kar na tla vrže od same jeze?« Premnogi otroci, ki so sicer dobro nadarjeni in se lahko uče, pa delajo staršem in vzgojiteljem velike težave, ker ne znajo brzdati in premagati svoje jeze. Od vseh lastnosti, ki so potrebne, da se otroci in seveda tudi odrasli odvadijo jeze, pa je pohlevnost. Sv. Tomaž Akvinski pravi o njej, da je čednost, ki je podlaga plemenitih duš. Pohlevni res dvigne samega sebe nad vse in ostane miren, najsi ga kdo tudi žali in zaničuje. • Iz tega že takoj vidimo, da je glavno pri vzgoji otrok, če mati v vsakem slučaju v domu in družini, pa najsi je še tako težaven, siten in razburljiv, ostane mirna. Da ne izgubi potrpežljivosti ob vseh malih in velikih razburjenjih, ue-prilikah in težavah vsakdanjega dne. Še več pa stori mati, če ostane mirna, če jo tudi kdo žali. Ko otrok vidi na materi tako mirno in ravnodušno obnašanje, na listi materi, ki mu je in mora biti v vsem zgled, potem skoraj ne more biti drugače, kakor da tudi v tem posnema mater. Mati pa, ki se zna premagati in tudi moli za to moč, je pač gotovo najlepši zgled svojemu otroku v oni umetnosti, ki napravi vsakega človeka Bogu in ljudem prijetnega, namreč v pohlev-nosti in potrpežljivosti. Nasprotno pa je mati, ki je vdana jezi, tudi otrokom 7gled, seveda slab zgled, ki sicer tudi vzgaja otroke, a ne v pohlevnosti in potrpežljivosti, ampak naravnost v jezi in nepotrpežljivosti. Da pri nekaterih otrocih izbruhne jeza s tako močjo in popolnoma spravi otroka pod svojo oblast, so pa v premnogih primerih krivi starši sami, ker že v zgodnji mladosti, ko opazijo na otroku znake razburljivosti, jeze in to-gote, prav nič ne store, da bi to omejili. Mati sv. Roze Limanske je prav dobro razumela svojega otroka že prav zgodaj vzgajati v pohlevnosti. potrpežljivosti in premagovanju. Mala Rozika se je naučila izdelovati lepe papirnate cvetice. Da bi poskusila njeno pokorščino, ji je ukazala mati naj jih dela ravno narobe. Rozika je torej storila. Ko so bile rože gotove, je mati napravila. kakor, da je zelo nejevoljna in je Rozi osorno rekla: »To so pa res lepe rože. Kaj si pa naredila? Gotovo si pri delu spala.« — Čisto mimo je dekletce nato odgovorilo: -Meni se je pač zdelo, da ne bo prav, kar ste Vi ukazali, pa sem vseeno tako naredila. Če hočete jih poderem in pričnem na novo z delom.« Podoben zgled potrpljenja je tudi sv. Stanislav Kostka, ki je izšel iz šole svoje izvrstne matere. Kakor je znano, je moral kot deček mnogo prestati zaradi muh in razburljivosti svojega brata Pavla, ki ni bil prav nič pobožen in se je udeleževal vseh zabav, je mislil le na lepe obleke, na pojedine in na veselje. Ker mali Stanislav do tega ni imel nikakega veselja, ga je brat večkrat zasmehoval in nekoč tudi s palico pretepel ter ga obrcal z nogami. Z ginljivo potrpežljivostjo pa je Stanislav vse to prestal in se ni prav nič jezil na svojega brata. Ob pravem času naj mati svojemu otroku poleg svojega zgleda pokaže tudi zglede svetnikov in svetnic, pa tudi velikih mož in žena, ki so res lep zgled v tem oziru. Seveda je pa najlepši zgled pohlevnosti, potrpežljivosti in prijaznosti Kristus sam in bo mati prav v postnem času lahko njegov zgled vsak dan stavila otrokom pred oči. Ko jih je pripravila s takimi verskimi nagibi, pa bo lahko tudi pokazala otrokom, kako grdo je, če se jeze in kako jeza Boga žali ker je greh, poleg tega pa jeza razburja tudi druge ljudi ter zbuja v njih jezo, sovraštvo in še druge take zadeve, ki so mirnemu življenju med družinami in sosedi prav zelo nevarne. Pove naj otrokom tudi, kako že marsikdo v celem svojem življenju ni mogel popraviti par trenutkov, morebiti tudi četrt ure ni bilo, ko je s svojo jezo napravil to ali ono škodo. Pove naj jim tudi iz najbližje okolice tak zgled, ki bo, ker so ga sami videli, tem bolj učinkoval. Ko pa mati opazi, da se ta strast pri otroku že kaže, tedaj ne sme mirovati, ampak mora z vso resnobo delati proti njej. Jezni temperamenti se navadno le tedaj upognejo, če jim zna kdo ugajati s svojimi zahtevami in jim že iz vsega početka pokaže svojo premoč. Zato ne sme mati nikoli otrokom, ki so nagnjeni k jezi biti predobra, nikoli z dobroto ali s plačilom poskusiti to napako iztrebiti, ker ji to ne bo uspelo. Kratki določeni ukazi, brez razburjenja, v največjem miru, to je tu na mestu. Jezni otrok mora videti, da je materina volja nezlomljiva, da se ne da prav nič pogajati, ampak, da je treba le ubogati, jezo premagati, se udati. Seveda to naenkrat ne bo uspelo, aa bi mati kar na mah iztrebila otrokom to strast, vendar poguma ne sme izgubiti. Vsaka mati naj si napravi sklep za vse življenje, ki naj ga tudi otrokom priporoči, da ne bo nikoli v jezi govorila, nikoli v jezi odgovarjala pismom, nikoli v jezi izvršila kako dejanje. Da pa bi mati otroku v boju zoper to hudo strast tem bolj mogla pomagati, naj se pogosto zateka k molitvi. Že pri jutranji molitvi naj napravi sklep, prav temu zlu se ves dan ustavljati. Take sklepe naj pri jutranji molitvi napravijo tudi otroci, da jih potem mati med dnevom, ko pride tak primer, hitro opozori na jutranje besede, ki ga bodo gotovo obdržale v mejah potrpežljivosti in pohlevnosti Če se pa kdaj otrok v tem oziru pregreši, naj ga mati z dobroto opomni in tako bo vsakdanji boj iznova bojeval z vso vnemo in ga tudi dobojeval. Pusti oholeža, da se dviga, dokler ne udari z glavo ob nebo. GOSPODARSKE VESTI DENAR g Znižanje obrestne mere. Gospodarska kriza je po vsem svetu povzročila znižanje obrestne mere, s tem so se znižali tudi dobički posameznih prizadetih podjetij in istočasno tudi razlika med proizvodnimi in konsumnimi cenami. — Tako prihajamo polagoma zopet v stari tir, ki se je ustalil v leiih pred svetovno vojno. Tudi pri nas je vlada izdala zakon, ki določa znižano obrestno mero, ki pa zlasti za Slovenijo nima še tistega pomena kakor za vzhodne pokrajine naše države, kjer je bila dosedaj ta mnogo višja, nego dopušča to zdravo gospodarstvo. — Bolj energično gredo naprej v drugih državah. Tnk-o hočejo na Danskem hipotekami denarni zavodi znižati obrestno mero svojih zadolžnic od 4.50 na 4%. To znižanje bi veljalo za poldrugo milijardo danskih kron (okrog 23 milijard Din). Zavarovalnice in denarni zavodi drugih vrst so že pristali na to znižanje. — Italija je izdala odredbo, da smejo hranilnice od 1. januarja 1934 dalje plačevati za prostovoljne hranilne vloge največ 2%, za kavcije 1.75% in za ostala dobroimetja 1.50%. Najvišja obrestna mera za dolgove sme znašati 5% in znaša razlika samo 3 do 3.50%. dočim znaša pri nas 6%. Če bi tudi pri nas določili tako nizko razliko, bi tri četrtine bank v južnih banovinah moralo zapreti svoje prostore in tamošnje ljudstvo bi bilo rešeno takozvanega zele-njaštva« ali ljudskih pijavk. g Denarni sporazum med Anglijo in Ameriko. V zadnji dobi se je vršil med Anglijo in Ameriko hud valutni boj, pri katerem je hotel prezident Roosevelt znižati vrednost dolarja, da more tako s svojim izvozom konkurirati po vsem svetu. To je seveda najhuje prizadelo Anglijo, ki je morala nižati tudi svoj funt. Sedaj pa je prišlo do sporazuma glede teh valutnih vprašanj, po katerem je določeno stalno razmerje med dolarjem in funtom na podlagi 5 dolarjev za 1 funt. — Deloma v zvezi s tem namerava argentinska vlada odslej vezati argentinski pezo na funt šterling, dočim je bil doslej vezan na francoski frank. — V našem denarju je 1 funt šterling 180 Din, 1 dolar 36 Din, 1 argentinski pesos 14 Din, 1 francoski frank 2.25 Din (brez ažija). — Prezident Roosevelt hoče sedaj na doseženi višini ustaliti dolar in sicer tako, da bodo kupne cene blagu stalne. To bo takozvani blagovni ali indeksni dolar, ki ne bo vezan na zlato vrednost. Zato je tudi odredil, da morajo vsi lastniki dolarskih zlatnikov oddati iste Narodni banki, v kateri se bo osredotočilo vse zlato Združenih držav. g Cene tujega denarja v prosti kupčiji. Z devizami, ki izvirajo od izvoza, razpolaga.. kakor znano država. Devize pa, ki jih ponujajo na prostem trgu, so se prodajale, kakor poroča »Narodno blagostanje«, po naslednjih cenah: 1 švicarski frank 11 Din, 1 francoski frank 2.23 Din, 1 italijanska lira 4.23 Din, 1 avstrijski šiling 9.20 Din, 1 angleški funt 261 Din. 1 ameriški dolar 51 Din. ŽIVIN 4 g Ptujski živinski in prašičji sejem Na živinski sejem 16. t. m. je prišlo primeroma zelo malo živine, vendar je bila kupčija precej živahna. Prignanih je bilo 368 glav. in sicer: 81 konj, 127 krav. 60 telic, 79 volov in 21 bikov. Povprečne cene 1 kg žive teže so bile. voli 3—4 Din, biki 3—4 Din, krave 2.50—3.50 Din, telice 3.50—4.25 Din. Konji po kosu od 750 do 2300 Din. Prodanih je bilo 186 glav. — Prašičji sejem 17. t. m. je imel le 125 rilcev, od katerih je bilo prodanih le 58. Cene za kg žive teže: peršutnih 6—7 Din. pol mastni 7—8 Din. spitani 8 Din, pujski od 6 do 12 tednov stari po kakovosti in starosti od 125 do 150 Din komad. g Mariborski prašičji sejem. Na prašičji sejem 19. t. m. v Mariboru so prodajalci pripeljali le 89 prašičev, od kate- rib so prodali le 39 glav. Kupčija je bila zelo mrtva, cene so ostale pa neizpreme-njene: Mladi prašiči 5—6 tednov stari, kos po 90—115 Din, 7—9 tednov 150 do 180 Din, 3—4 mesece stari 200—260 Din, 5—7 mesecev 350—380 Din, 8—10 mesecev 450—550 Din, 1 leto stari 680—750 Din; za 1 kg žive teže 7—8.50 Din, mrtve teže 9.50—10.50 Din. RAZNO g Naš izvoz lesa v minolem letu. Iz objavljenih uradnih podatkov je razvidno, da se je izvoz lesa v letu 1933 izboljšal v primeri z letom 1932. Iz vse države smo namreč v preteklem letu izvozili 729 tisoč ton lesa, v letu 1932 pa le 568.000 ton. Do leta 1929 je namreč naš izvoz lesa rastel in dosegel višek 1,399.000 ton v vrednosti 1398 milijonov Din. Od tedaj je pa padel do lota 1932 s 568.000 tonami v vrednosti 420 milj. Din — Lani je začel zopet rasti do 729.000 ton v vrednosti 567 milijonov Din. Največ smo izvozili v [talijo 454.100 ton, t. j. dve dve tretjini vsega našega izvoza, potem sledi Španija z eno desetino italij. uvoza, 43.856 ton, na najzadnjem mestu je Francija s 14.100 tonami. Med tema državama si sledijo Grčija, Alžir, Anglija, Ma-djarska, Tunis, Argentinija. Kako bo naš letošnji izvoz lesa v Italijo izpadel, je odvisno od nove trgovinske pogodbe, ki je za nas izredno neugodna. g Trgovinska pogodba z Nemčijo. Nemška vlada vrši priprave za ncva pogajanja z Jugoslavijo za sklenitev končne trgovinske pogodbe. Sedaj imamo s to državo samo začasno pogodbo o največjih ugodnosti!} za medsebojni promet. g Naš izvoz v Švico. V preteklem letu je naš izvoz tako narastel, da je bila naša trgovinska bilanca aktivna. Izvozili smo v Švico za 11.8 milij. frankov naših proizvodov, uvozili pa od tam le za 5.9 milj. frankov. Aktivni smo torej bili za 5.9 milj. frankov. S tem so torej pokriti primanjkljaj prošlih let, to je saldo klirinškega računa. g Tudi Češkoslovaško namerava znižati, vrednost svoje krone. Češkoslovaška industrija jc pri izvozu za 10—15 odstot- kov predraga, zato se ie lani izvoz skrčil od 8 na 6 milijard Kč. Temu hoče vlada odpomoči na ta način, da bo izvoznikom plačevala izvozno premijo od 10 do 15%. To pomeni isto kakor plačevanje ažija pri nas na uradni tečaj po zlati pariteti. S takim ukrepom bi se znižala zunanja vrednost češkega denarja, medtem ko bi notranja vrednost ostala nedotaknjena. Ta ukrep bo po nameri vlade le prehodnega značaja za dobo približno pol leta, dokler se dolar in funt ter svetovne cene ne ustalijo. g Švica bo zmanjšala stanje svojih krav. Lansko leto je Danska pobila do polovice novembra nad 130.000 krav, da vzdrži ceno plemenskih živali. Sedaj je tudi Švica sklenila zmanjšati stanje svojih krav. Iz sredstev, ki so ji na razpolago za pospeševanje prometa z živino, hočejo nakupiti večje število slabejših krav. Danska je svojo živino predelala v mesno moko, Švica pa hoče iz svojih krav i7/1 c ati razne trajne klobase, sušeno meso in mesne kon erve Za 1 kg klavne teže živali bodo plačali 1.20 franka (13.33 Din) Skupno hočejo na tu način podelati 500.000 kray. Torej cene za plemnsko živino ne smejo pasti, rajši živino uničiti. CENE g Hmeljska kupčija v Savinjski do lini. Za letnik 19S3, kolikor ga je še ostalo na prodaj, je v zadnjem času nekaj povpraševanja. Toda kupci ponujajo le 60 do 62 Din z!, kg. Maloštevilni prodajalci pa držijo blago, zato ne pride do zaključkov. g Vinsko tržišče. Vinska kupčija ne izkazuje nikake izpremembe v cenah, pa tudi ne v prometu. Sedanji čas je bolj mrtev, oživljajo ga samo vinski sejmi, ki so jih začeli vinogradniki prirejati, da privabijo kupce v svojo bližino. Pa tudi na teh je manj prometa, ker nova vina še niso ustaljena, po starih boljših pa ni povpraševanja. Več zanimanja je za cenejša namizna vina. Veletrgovina sega pa rajši po cenejšem dalmatinskem, hrvaškem. sremskem, banaškem blagu, ki ne presega cene 3.50—4 Din za liter. Ta pa zalaga maie gostilničarje, ki so nanjo navezani, segajo pa le po cenejših vinih. Oživljenje kupčije z domačimi vini je pričakovati šele čez par mesecev, ko bo njih kakovost že ustaljena. g Cene kož divjačine. Kakovost kož divjačine je letos odlična zaradi ostre zime, vendar je povpraševanja malo, ker vlada glede nakupa Amerike negotovost. Cene na zadnjem sejmu divjačine v Zagrebu so bile sledeče: kune zlatice komad po 550 Din, belice 450 Din, vidra 200—250 Din, lisica brdeka 180—200 Din, (poljska 120—140 Din, dihur 70 Gin, divja mačka 60 Din, jazbec 55 Din, veverica 6 Din, zajci 5 Din, krti 1 Din. — V Ljubljani bo sejem kožuhovine v ponedeljek 22. t. m. v prostorih Ljubljanskega velesejma. Lastniki kož divjačine, ki jih žele prodati, jih lahko pošljejo v prodajo lovsko-prodajni organizaciji »Divja koža«, Ljubljana, Velese-jem. Ta sejem obeta biti živahen, ker je najavljenih več kupcev iz inozemstva. Spcraa njiva. Pred S leti je Vaša mati kupila posestvo z ržitkariem. Prevzeta je vse dolgove, zato pa je dobila del posestva v takojšnje vživanje, dočim je drugi lei posestva zadržal do svoje smrti pre.iitii.ar. Ker pa je bilo več dolga za plačati, kot je prvotno napovedal vžitkar, zato je vži^tčSr pred tremi pričami odstopi! materi še en del njive v takojšnje vživanje, mati pa je obljubila, da mu bo pomagala pri dehi Od matere ste prevzeli posestvo in ga ^kozi 4 leta tako vživali kot miti Sedaj trdi /žit-kar, da |e del ajive materi dal samo v začasno vživanje, dokler jjia njemu pomaga. Ker sedaj mati več ne gosp-dinji, zato zahteva ta del njive nazaj. Vprašate, kak i se morete proti temu braniti — Čim bi vž-tkar s silo hotel obdelovati ta del njive, ga morete tekom 30 dni tožiti radi moten a posesti. Če bi Vam ali Vaši materi odp ivjdal zakup tega dela njive, irorate paziti, da pravočasno sami oziroma >< imenu ■Titueie vložite ugovore proti odpovedi. V Sjku pravdnega postopanja boste morali s pri jami. ki so bile pred 8 leti prisotne, dokazjti, da je ta sporni del njive dal vžitkar materi takoj v trajno vživanje kot protivrednost za od nje poplačani večji dolg. Posestvo na dražbi J. P. Š. Z Vašimi predniki vred sta že nad 40 let vživali mirno svotie Dasestvo v celotnem sedanjem ob- segu. Vaš sosed, ki je doslej Vaše meje upošteval, je radi prezadolženosti sedaj prišel na prisilno dražbo. Pri cenitvi sosedovega posestva se je ugotovilo, da spada po z&m-ljiški knjigi nekaj parcel, ki ste jih Vi doslej vživali, k sosedovemu posestvu in je za te parcele tudi sosed plačeval davke. Vprašate, če postane kupec na dražibi tudi lastnik o>d Vas vživanih parcel in pa če ste dolžni sosedu povrniti davek, ki ga je on plačeval. — Vsega tega ne bi bilo, če bi se Vi in sosed kot doibra gospodarja pravočasno brigala, da bi zemljeknjižno stanje vselej odgovarjalo resničnemu posestnemu stanju. Sedaj imate do dražbenega naroka pravico ugovarjati prodaji Vaše zemlje. Če zahtevajoči upnik ne bi na Vašo zahtevo ustavil prisilno dražbo glede Vaših parcel, morate vložiti izločitveno to-žbo, sodišče pa bo do končane pravde dražbo glede teh parcel odložilo. Če do dražbenega naroka ne bi ugovarjali pri sodišču, bo lidražitelj postal lastnik tudi Vaših parcel, Vi pa imate le pravico zahtevati zase izkupiček za Vaše parcele. — Dolžni ste sosedu povrniti za zadnja tri leta plačane davke, ki jih je on plačeval kot zemljeknjižni lastnik, a ste jih bili Vi dolžni plačati kot dejanski lastnik. Nesrečen sin, V. R. K. Radi posebnih razmer, ker morate skrbeti za mater in mlajšega brata, se ne morete oženiti. Mati Vas ne pusti v družbo, kamor bi radi in so vsled tega doma prepiri na dnevnem redu. Vprašate, kaj Vam je storiti? — Svetujemo Vam, da svoje težave odkrijete domačemu dušnemu pastirju, ki pozna dobro Vaše domače razmere in lahko tudi primemo vpliva na mater. Skupna lastnina. J. P. O. Trije bratje in ena sestra ste postali skupini lastniki 'posestva po pokojnem očetu. Dokler niso vsi dorasli, ni bilo glede posestva nobenega prepira. Seda] se pa mlajši bratje nočejo več pokoi :ivati najstarejšemu in bi radi šli od doma, a svoj del posestva prodali. Ker posestvo ni razdeljeno po parcelah — najstarejši brat se temu protivi — ne more,o najti kupcev. Kako naj napravijo mlajši bratje, da pridejo do svojega dela poisestva? — Ker je vsem domačim znana površina in tudi kakovost posameznih parcel, Vam svetujemo, da se sami med seboj sporazumete glede razdelitve. Na temelju takega pismenega sporazuma lahko sami zahtevate pri sodišču zemljeknjižno izvedbo te razdelitve. Če pa ne morete do-sžči sporazumne razdelitve, ne preostane drugega, kot da tožite na razdelitev skupnega posestva. To postopanje bo bolj zamudno in dražje, ker se bo sodišče na temelju cenitve parcel na licu mesta moglo šele odločiti o končni razdelitvi. Za takoimenovani zahvalni dan v letu 1933 so ameriški kmetje spravili na trg 20 milijonov puranov.