Ko les postane
kip...
V Zavodnjah nad Šoštanjem je bila ob koncu tedna doma ustvarjalnost mladih. Na 24. mali kiparski Napotnikovi koloniji so udeleženci dva dni klesali svoje ideje v les in nastalo je 20 zanimivih skulptur. Več o tem preberite na strani 24.
ISSN 0350-5561
9
I bš

številka 38 četrtek, 25. septembra 1997 160 tolarjev
Nadaljevalo se bo suho vendar nekoliko hladnejše vreme.
30. KIMAVEC

-SI O iH «V—y
Našim občankam in občanom čestitamo ob prazniku!
v
Občim Šoštanj
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO
v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704
in
STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086
nama
^ (Slovenska trgoma s tradicijo Čestitamo za praznik občine Šoštanj!
Do Vranskega po avtocesti
Krasen prizidek
Mnoge prireditve so se zvrstile v počastitev 20. septembra, praznika mestne občine Velenje, veliko jih je bilo tudi na sam praznični dan. Osrednja je bila slavnostna seja sveta mestne občine Velenje, na kateri so podelili letošnja priznanja in nagrade, pripravili pa so jo v orgelski dvorani novega prizidka k glasbeni šoli, ki so ga malo pred tem predali namenu minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, župan metne občine Velenje Srečko Meh in ravnatelj glasbene šole Frana Koruna Koželjskega mag. Ivan Marin.
■ mz, foto: vos
Za nov blok
ŠOŠTANJ, 19. septembra -Položitev temeljnega kamna za nov stanovanjski blok je bil dogodek za občino Šoštanj. Prvič po dolgih sušnih letih se mestu obetajo nove stanovanjske površine - stran 4.
■ mkp
Konec prejšnjega tedna je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek na Ločici pri Vranskem odprl 21 km nove avtoceste Arja vas - Vransko, ki smo seje seveda zelo razveselili tudi Velenjčani, saj nam bo zdaj središče države bližje. Promet po novi cesti že teče. Ob tem pa so uvedli tudi nov,
odprt sistem pobiranja cestnine in sicer bodo vozniki odslej to plačevali le v Tepanjah (300 tolarjev) in na Vranskem (120 tolarjev). Obljubljajo,da bodo do zime uvedli tudi ABC (brezgotovinski sistem) plačevanja cestnine z elektronsko tablico.	■ mkp, foto vos
Mesto Pik, peg in filmov
Stran 24.
9770350556014

2 KAK i AS
_
DOGODKI
25. septembra 1997
Šolski center Velenje
Namesto na izlet na prostovoljno delo
18 dijakov Gimnazije Šolskega centra Velenje prejšnji teden ni odšlo na maturantski izlet. Med možnostmi, ki jim jih je za nadomestilo ponudila šola, se jih je več kot polovico odločilo za dejavnosti prostovoljnega dela.
Tako jih je nekaj pomagalo pri pouku podaljšanega varstva na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje v Velenju, glavnina pa je krajšala čas bolnikom z multiple sklerozo v hotelu Mladika v Topolšici. Tu so se odločili kar za teden prostovoljstva. Ob tej priložnosti so prostovolci zanje pripravili čajanke na terasi hotela in tako izkoristili zadnje dni letošnjega poletja. Pomagali pa so seveda tudi pri vsakdanjih opravilih osebju, tam, kjer so pač lahko. Ob koncu tedna so izdali Bilten in v njem v besedi in sliki opisali. Da so bili prostovoljci in tisti, ki so jim pomagali na takšen ali drugačen način, tega zelo veseli, je najbrž odveč poudarjati.
■ tp
_*_
Mislinja
t
Dokončno znana škoda
Posebna komisija, ki jo je imenoval župan občine Mislinja Mirko Grešovnik, je končala z oceno in popisom škode na območju občine, ki jo je naredilo zadnje večje deževje.
Tako je največ škode na cestni infrastrukturi, na objektih za odvajanje meteornih voda, zelo pa so prizadete tudi kmetijske površine in nekateri vodotoki.
Na gozdnih cestah je na primer nastalo škode za 48.962.256,00 SIT, na lokalnih in komunalnih cestah 23.914.802,00, na meteorni kanalizaciji 4.778.651,00, na kmetijskih zemljiščih 4.173.260,00 tolarjev. Na vodotoku Mevlja (ta hkrati tudi najpogosteje poplavlja) je bilo škode za 153.193.500,00, na Paki za 57.800.000,00 in na Brložnici za 41.784.750,00 tolarjev. K temu naj dodamo še to, da bi ravno pri teh ključnih vodotokih moralo prihajati do večjega sodelovanja občine kot takšne in vodarjev samih na drugi strani. Ti pa so ponavadi gluhi za vse pozitivne predloge in zato tudi ni nič čudnega, da se učinkovitost njihovih "strokovnih" regulacij kaj kmalu pokaže ob prvih večjih nalivih.
■ Silvo Jaš
Sindikalisti iz Audija v Velenju
VELENJE, 18. septembra - Na priložnostnem obisku na sedežu Območne organizacije ZSSS Velenje je bila v četrtek delegacija tovarne avtomobilov Audi iz Ingolstadta. V njej so bili predstavniki sveta delavcev ter uprave tovarne, spremljali pa so jih sekretarji Območne organizacije ZSSS Pomurja. Na pogovoru so izmenjali informacijo, Velenjačni pa so jih izročili priložnostna darila, rudarske svetilke ter Monografije Velenja.
■	mkp
Društvo sladkornih bolnikov Velenje
Predavanja, izleti in še kaj
Društvo sladkornih bolnikov Velenje trenutno šteje 230 članov iz vse Šaleške doline. Za svoje člane društvo preko vsega leta izvaja najrazličnejše dejavnosti, predvsem so to specialni ambulantni pregledi, predavanja o zdravi prehrani, obiski različnih bolnišnic, zdravilišč, izleti in podobno. Vsak član prejema tudi časopis »Sladkorna bolezen,« v katerem je veliko koristnih nasvetov in zanimivosti.
V splet letošnjih izletov sodi tudi današnji (četrtek), ko bodo sladkorni bolniki obiskali Otočec, Šmarješke toplice in Boštanj.
■	b.m.
Celjska regija
Darovali za humano akcijo
Društvo bolnikov in invalidov z revmatskimi obolenji v celjski regiji združuje več sto članov. Vsako leto zno% pripravlja za članstvo družabno srečanje s srečelovom. Letos je to v Lokrovcu pri Celju. Izkupiček prireditve namenja društvo v sklad društva in s tem omogoča čim več bolnikom zdravljenje v zdraviliščih. Terapija s termalno vodo je gotovo najuspešnejše zdravilo.
Vse dobitke za srečelov društvo dobi od prijaznih in za te probleme razumevajočih ljudi. Tudi v Velenju je bilo precej darovalcev. Med njimi naj omenimo le tri, ki so darovali več. Ti so: Karel Špegel, Plastika Velenje, Franc Skaza, Plastika, Selo pri Velenju in Povše Janko, Kovinoplastika, Rečica ob Savinji. Društvo je vsem za pomoč nadvse hvaležno!
■ Viš
Graška gora
Po poti spominov
V okviru občinskega praznovanja mestne občine Velenje se vrstijo številne prireditve, ki vsaka po svoje dajejo pomen in prispevek k tistemu, kar se je in kar se bo v prihodnosti zgodilo.
To vsekakor ni le pogled nazaj na doseženo, pač pa tudi pogled naprej, ki kaže, česa se bo v prihodnje potrebno lotiti, da bomo lahko šli v korak s časom in da bomo tudi ob naslednjem praznovanju zadovoljni s tistim, kar smo ustvarili za skupno dobro.
Življenje, ki ga živimo mi in ki so ga živeli naši predniki, je pretkano z dogodki, veselimi in tragičnimi, ki so usodno vplivali na razmere, značilne za slovenskega človeka. Značilno v zgodovini slovenskega življa pa je, da smo vedno poudarjali privrženost in ljubezen do lepot planin in da smo se tudi v hudih časih zatekali v planine in v okrilje gozdov, ki nam niso odrekali svojega gostoljubja in varstva. Zato tudi ni naključje, da je v naših krajih mnogoštevilna planinska organizacija, ki izkazuje pripadnost lepotam odmaknjenih planinskih krajev.
Tudi letošnje praznovanje bo Planinsko društvo Velenje zaznamovalo s pohodom po poteh šaleške magistrale, ki poteka vzporedno poti pohoda XIV. divizije v najtežjih obdobjih II. svetovne vojne. Tako bodo združili prijetno s spomini na polpreteklo zgodovino Šaleške doline v prepričanju, da je ustanovitev I. Štajerskega bataljona slovenske partizanske vojske na Grmadi nad Plešivcem v oktobru 1941 tudi dogodek, ki je temelj današnjih dni in razvoja ter zasluži, da se ga ob praznovanju spomnimo.
Prireditev, ki bo 27. septembra ob 14. uri na Graški Gori, bo tako posvečena ustanovitvi I. Štajerskega bataljona na tem območju v letu 1941, junaškim bojem in naporom borcev XIV. divizije in nenazadnje tudi napredku in razvoju tega območja. Na srečanju planincev pohodnikov, nekdanjih borcev in občanov bo obujen prenekateri dogodek, ki že tone v pozabo, saj čas vztrajno in neusmiljeno zabrisu-je dogodke in zmanjšuje njihov pomen. S prireditvami, kot je načrtovana, pa se ob prisotnosti še preživelih udeležencev iztrga pozabi prenekateri pomemben dogodek.
Prav zato bo priložnost v soboto na Graški gori.
■ Franc Hudomal
Gornji Grad
Danes seja občinskega sveta
Prvič po poletnem odmoru se bodo danes, v četrtek, na redni seji zbrali člani gornjegrajskega občinskega sveta. Za uvod bodo obravnavali osnutek odloka o pogojih in načinu oskrbe s pitno vodo na območju Gornjega Grada, dopolnili bodo odlok o ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja Komunala in odločali o spremembi takse za obremenjevanje okolja.
V nadaljevanju se bodo med ostalim seznanili s poročilom komisije za javne razpise, imenovali projektni svet za izdelavo projekta CR-POV, sprejemali odlok o občinskih upravnih taksah in imenovali komisijo za ocenjevanje škode na kmetijskih zemljiščih.
mjp
Luče ob Savinji
Odločili so se tudi za slavje
V občini Luče in kraju samem so v minulih letih uresničili prenekatero večjo ali manjšo nalogo na področju komunalne infrastrukture" Za razliko od nekaterih ostalih občin pa so nekako »pozabili« na svečanosti in rezanje takšnih ali drugačnih trakov in to pomanjkljivost želijo vsaj delno »popraviti.« Izvajalci so pred nedavnim sklenili zelo zahtevno nalogo, zgradili so nov velik jez v Zgornjem delu Luč v smeri proti Solčavi, ki obenem z urejeno brežino Savinje varuje Luče pred večjimi poplavami. V bližnji prihodnosti bodo ob jezu pripravili večjo slovesnost, ki jo bodo s svojo prisotnostjo dopolnili predstavniki ustreznih ministrstev, od njihovega časa pa je odvisen datum slavja.
Sicer so Luče z okolico v tem času povsem v znamenju urejanja in posodabljanja cest. Asfalt na štirih kilometrih ceste v zaselek Krnica so izvajalci že položili, prav tako so temeljito uredili in asfaltirali 1,8 kilometra ceste skozi Luče in naprej proti Solčavi. Naslednja naloga bo nadaljevanje obnove ceste proti Raduhi. Lani so posodobili 1,8 kilometra in je nato zmanjkalo denarja, letos pa bodo poskrbeli še za preostali poldrugi kilometer.
Med počitnicami so v zgornjem nadstropju osnovne šole Luče opravili gradbena dela, na podlagi katerih bodo pridobili tri nove učilnice. Izvajalci sedaj hitijo z zaključnimi deli in nameščanjem opreme. S tem bodo v Lučah zagotovili pogoje za devetletno šolo. To je zelo pomembno, saj je lučka šola izbrana med tiste v Sloveniji, ki naj bi že v letu 1999 pričele poskusno uvajati devetletno izobraževanje.
Končno so razrešeni dvomi glede gradnje novega gasilskega doma v Lučah. Na javnem razpisu so izbrali izvajalca, to je šoštanjski Cigrad, ki je rušenje sedanje stavbe že pričel, v prvih dneh oktobra pa naj bi že stekla novogradnja novega poslopja. To bo večnamenski objekt s prostori za gasilce, z večnamensko dvorano za kraj, s pošto in stanovanji. Nov dom naj bi streho dobil še letos.
mjp
J
Energetsko svetovalna pisarna Velenje
Torek bo dan odprtih vrat
V Velenju od pomladanskih mesecev dalje ponovno deluje Energetsko svetovalna pisarna. Odprta je vsak četrtek od 15. do 18. ure, deluje pa v prostorih TlC-a v Rdeči dvorani. Ta torek so se odločili, da svojo dejavnost predstavijo vsem, kijih zanima, saj pripravljajo dan odprtih vrat. Potekal bo od 15. do 18. ure.
Obiskovalci bodo imeli možnost razgovora z energetskim svetovalcem ter dobiti brezplačno informacijsko gradivo o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih in zgradbah. Ena od dveh svetovalcev v velenjskem ENSVET-u, kot se imenuje projekt, v okviru katerega tudi poteka delo v svetovalni pisarni, dipl. inž. Karmen Rotnik, nam je o njej povedala še tole: »V skrbi za naš svet deluje projekt ENSVET, ki preko svoje mreže 24 energetsko svetovalnih pisarn po vsej Sloveniji nudi brezplačno pomoč strokovnjakov svetovalcev. V energetsko svetovalni pisarni lahko vsi občani dobijo strokovne nasvete v zvezi z učinkovito rabo energije v gospodinjstvih in stanovanjskih zgradbah. Najpogostejša področja svetovanja so: toplotna zaščita zgradbe, izbira ustrezne zasteklitve, zasnova energijsko varčne hiše, rekonstrukcija ogrevalnega sistema, izbira in vgradnja ogrevalnih naprav in sistemov ... Skratka vsa vprašanja, povezana z rabo energije. Poleg strokovnega nasveta lahko vsi obiskovalci dobijo brezplačno informacijsko gradivo, vezano na posamezno tematiko, ter druge pisne materiale.«
■ bš

Pravi naslov za uspešno reklamo!

Na vse smo nekako pripravljeni
Tista znamenita akcija NNNP je sicer pri nas že utonila v pozabo, a vse kaže, da se mi še vedno držimo pravila, da nas nič ne sme presenetiti. Da so nekateri ljudje, pa ne vedno le posamezniki, res pripravljeni vedno in na vse, se kaže tudi zdaj. Kakor hitro se je pri nas začelo malo več govoriti o tem, da nas čaka temeljita pokojninska refoima, že so se povečale vrste tistim, ki bi radi v pokoj. Sami ali pa bi jih v pokoj rada zrinila podjetja. Očitno so spoznali, da vrag jemlje šalo in v novih pogojih ne bo več takih možnosti, da bi iz vrst aktivnega prebivalstva med uživalce pokojnin dokaj enostavno spravili ljudi. Take seveda, ki za to nimajo vseh pogojev. Tudi tipa se naj bi zaostrili. Očitno nimajo prav tisti, ki bi radi problem brezposelnosti rešili s tem, da bi delavske veterane čimprej potisnili na zapeček. Sami delavci v pokoj vsi niti ne bi hiteli, pa čeprav skupnost pokojninskega zavarovanja občasno na velik zvon izobeša veselo vest za upokojence, da so se jim pokojnine spet zvišale za 0,1 odstotka.
Dobili pa smo v teh dneh na našem območju tudi stvar, ki močno presega le območni pomen, kaj šele lokalne. Mislim seveda na sodobno cestno povezavo med Arjo vasjo in Vranskim. Metropola je s tem tudi nam še za korak bliže, čeprav je res, da je med Arjo vasjo in Velenjem še vedno cesta v enako slabem stanju. Za zdaj je lahko voznikom s tega območja v tolažbo le to, da je ta cesta vsaj po rangu uvrščena zelo visoko. Same vožnje pa seve-
da tudi to ne izboljšuje. Ta del avtoceste je torej prometno še malo bolj povezal Slovenijo, kaže pa, da je nekatere Slovence tudi razdvojil. Predvsem z ljubljanskega konca letijo očitki, ker vozniki na dobršnem delu te ceste na širšem celjskem območju za to ne bodo plačevali cestnine. Takoj so se razširile govorice, da je to zato, ker ima Dars sedež v Celju, in celo to, da je to zato, ker je direktor Darsa Celjan. To se jim zdi čudno tudi zato, ker so z novim sistemom plačevanja cestnine, ko so dejansko le tri cestninske postaje, prikrajšani za dobršen del denarne pogače. Tolarje pa bomo za nadaljnjo gradnjo naših cest še kako potrebovali. Tudi za take, kot je slaba in ovinkasta cesta med Velenjem in priključkom na avtocesto.
Te dni je (še vedno) tudi veliko govora o našem kmetijstvu, ki se pripravlja na konkurenčni boj s pravoevropskimi državami. Ob tem pa se dogajajo pri nas čudne stvari. Pred časom so nekomu na Dolenjskem poželi lepo njivo konoplje' Toda prav pri pridobivanju te rastline naj bi mi imeli v evropskem merilu dobre možnosti. A kaj, ko se očitno pri nas ne moremo dogovoriti (in urediti), katera konoplja je industrijska, katera pa nudi omamne užitke. In dokler bo tako, se bodo z našim kmetijstvom še vedno tudi ukvarjali policisti in ga bodo mleli sodni mlini. In mi ob vstopu v Evropo le ne bomo na vse pripravljeni.
M (k)
J
Seja sveta občine Šmartno ob Paki
Prostorske sestavine ja, mladinski center ne
Po dveh mesecih in pol poletnih počitnic so se na sejo v ponedeljek popoldne v mali dvorani šmarškega kulturnega doma sešli člani sveta občine Šmartno ob Paki. Med 12 točkami dnevnega reda je bilo nekaj zelo pomembnih zadev, ki bodo gotovo vplivale na nadaljnji razvoj občine.
Garaže odstraniti
Ena od tem, ki so ji zaradi občutljivosti namenili več časa, je bila obravnava vlog nekaterih stanovalcev v blokih Šmartno 80 in 84 za postavitev kovinskih garaž na parkirnem prostoru pred tamkajšnjim zdravstvenim domom. Nekaj jih že stoji, te naj bi legalizirali, hkrati pa omogočili tudi postavitev novih. Kljub obrazložitvi, da v njih nekateri stanovalci hranijo med drugim ozimnico, so svetniki soglasno menili: razumemo stisko ljudi, toda KS Šmartno ob Paki je sprožila postopek za odstranitev na črno postavljenih garaž, občina kot pravna naslednica KS ne more ravnati drugače oziroma mora spoštovati sprejete odloke in sklepe. Poleg odklonilnega mnenja so v sklep zapisali še predlog, naj stanovalci sami poiščejo primerno zemljišče za postavitev montažnih garaž. Župan pa naj jim po svojih možnostih pomaga pri iskanju primernega zemljišča. Obstoječe garaže morajo odstraniti v letu dni.
Eno mesečna javna razgrnitev
Obravnava osnutka prostorskih sestavin planskih aktov občine Šmartno ob Paki je bila gotovo osrednja točka ponedeljkove seje. Razumljivo, da so obravnavi namenili celo uro, saj s tem dokumentom dolgoročno določajo prostorske možnosti razvoja občine. Po besedah razlagalke, Frančiške Kočarje ta dokument izpeljanka prejšnjih prostroskih aktov, v določenih delih pa se porajajo nova dejstva. Občani so namreč podali 99 vlog za 108 sprememb v prostoru . Za večino bodo poskušali na pristojnih republiških organih izkazane želje tudi doseči. Največji posegi so predvideni predvsem v središču Šmartnega ob Paki, v širši okolici Ere Vino, ob sotočju rek Pake in Savinje, kjer predvidevajo izgradnjo čistilne naprave in v Gorenju za potrebe Notranje opreme. Prav tako so snovalci predvideli traso za obvoznico in ponujeno možnost izvedbe železniškega odcepa v smeri Mozirja skozi kamnolom Tufa v Gorenju. Kočar-jeva je opozorila še na to, daje prav omenjeni kamnolom zapisan v obveznih republiških izhodiščih, kar pomeni, da je za zdaj vsaka sprememba dejavnosti v njem vprašljiva. Osnutek odloka bodo sedaj javno razgrnili, do konca letošnjega oktobra bodo lahko občani poda-
li še kakšne pripombe. Javno razpravo o teh dokumentih pa bodo pripravili predvidoma 17. oktobra.
Ne za javni zavod Mladinski center
Čeprav so o dejavnosti za mlade v občini na sejah sveta že govorili, tokratni konkretni predlog, kako naj bi jih organizirali, ni bil sprejemljiv za potrebno večino. Predlagatelj, svetnik Bojan Kladnik, je sicer pojasnil, zakaj je potrebno z aktivnostmi pohiteti, tudi zakaj tako široka registracija dejavnosti Centra. »Mladim moramo zaupati, jim nekaj ponuditi, ali pa se bomo odločili to breme še nekaj let prenašati na svojih ramenih« je še komentiral. V dokaj mučna in dolgotrajni razprava so svetniki soglašali, da je za mlade potrebno poskrbeti, vendar so ob obravnavi osnutka (sprejeli naj bi ga po skrajšanem postopku), menili, da je zadeva zastavljena preoptimistično, da bi bilo za usposodobitev bivše gostilne »Na pošt« kljub sredstvom pokroviteljev in republike potrebnega preveč denarja (približno 37 milijonov tolarjev). Še največkrat pa so se vprašali, ali bi s centrom res uspeli v občini zavarovati mlade pred raznimi odvisnostmi in ali so res izkoriščene vse možnosti za njihovo koristno preživljanje prostega časa v dejavnosti obstoječih društev. Svetnik Franc Korber
se jc med drugim zavzel za nadaljevanje lanske razprave o oblikovanju centra, ki bi združeval vsa društva v občini. 4 glasovi za (vsi iz vrst LDS-a) in 4 vzdržani (svetniki iz vrst SKD-ja) je pomenilo, da osnutek odloka v predlagani obliki ni sprejet.
Znani dobitniki priznanj in nagrad
Občinska komisija za priznanja in nagrade letos ni imela težkega dela pri izbiri, komu kakšno nagrado. Na razpis so namreč do predvidnega roka prispeli le trije predlogi in svetniki so na seji vse tudi sprejeli. Ob tem pa komentirali, da bi bil še kdo upravičen do takšne pozornosti. Tako bo grb občine prejel Drago Šabec iz Šmartnega ob Paki (predlagal ga je župan Ivan Rakun), plaketo občine Ivan Ježovnik iz Paške vasi (predlagatelj PGD Paška vas) ter Odbor invalidov občine Šmartno ob Paki (predlagatelj Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline ob Paki). Na oder pa bodo ob omenjenih povabili še dva dobitnika priznanj župana. To bosta šmarški župnik Ivan Napret in predstavnik lovske družine Oljka. Glede na v ponedeljek začete aktivnosti, povezane s postopki za izvedbo lokalnih volitev 98, se bodo svetniki na sejo sešli znova prihodnji teden.
Utp
Mislinjski svetniki o škodi po poplavah
Ceste morajo biti prevozne!
Tako so se odločili mislinjski svetniki na prvi popočitniš-ki seji pred tednom dni. S to odločitvijo so dali županu pooblastilo, da lahko prekorači določene proračunske postavke, saj zaenkrat še ne vedo, kako bodo nadomestili škodo, ki sojo povzročile letošnje avgustovske poplave. Ocena znaša kar 334 milijonov SIT.
Ob tem so svetniki povedali marsikatero gorko na račun vodarjev, ki so po lanskih prav tako hudih poplavah sanirali marsikaj, a je bilo to letos ponovno poškodovano. Za majhno občino, kot je Mislinja, je namreč to hud proračunski
udarec, le da so v lanskem letu že do meseca decembra dobili nakazanih 16% sredstev od ocenjene škode. Letos, ko je škoda še večja, zaenkrat še ne vedo, kako se bo odločila vlada, dejstvo pa je, da so najmočneje prizadete prav ceste ter objekti za odvajanje meteornih voda, kmetijske površine in vodotoki. Ker se bliža zima, bodo morali še pred njo zagotoviti vsaj prevoznost tistih cest, ki so pomembne za šolatje in ljudi, ki se po njih vozijo na delo v dolino.
Med drugim so svetniki dali tudi soglasje h gozdnogospodarskemu načrtu GGE Paški Kozjak. Ob tem so upoštevali
nastajajoč prostorsko-ureditve-ni načrt za celotno občino. Sprejeli so tudi odlok o plakatiranju v občini in v njem točno določili, kdo, kje, kaj in zakaj lahko plakatira.
Največ časa pa so posvetili poročilu o realizaciji prihodkov in odhodkov proračuna občine Mislinja v prvem polletju. Do 30. 6. so realizirali 41% proračunskih prihodkov ali skoraj 155 milijonov SIT V prvem polletju niso bili realizirani prihodki od Javnega komunalnega podjetja Slovenj Gradec, in to prispevek za investicijska vlaganja, takse za obremenitev vode in amortizacija. Do sedaj so sicer ta denar
že dobili, razlog, da ga niso dobili že prej, pa je verjetno v tem, da občini še vedno nista uspeli realizirati delitvene bilance. Zato so svetniki poudarili, da morajo dati prednost vsem aktivnostim, ki jim bodo omogočile, da bo ta čim prej opravljena. V prvem polletju so v občini porabili 109 milijona SIT proračunskih sredstev, svetniki pa so bili s poročilom nadzornega odbora zadovoljni.
V svet VVZ Slovenj Gradec so imenovali Miroslava Kralja, pri pobudah in vprašanjih pa tokrat niso sprožali res perečih tem.
■ bš
Občina Ljubno ob Savinji
Pestra in zlasti delovna jesen
V ljubenski občini v tem obdobju hitijo z uresničevanjem nalog, ki so si jih zadali za letos. To v veliki meri velja za komunalno infrastrukturo, pa tudi za ostala področja. V ponedeljek so na podlagi javnega razpisa izbrali izvajalca za položitev asfalta na cesti iz Juvanja do zaselka Ter. Predračunska vrednost te naložbe je 36 milijonov tolarjev. Deset so jih z ureditvijo spod-
njega ustroja prispevali krajani sami, pri čemer jim z deli ob potoku veliko pomagal celjski Nivo, za ostalih 26 milijonov pa bosta poskrbeli občina Ljubno in država, saj računajo na sredstva za demografsko ogrožena področja. Izvajalci naj bi s sklepnimi deli pričeli že v naslednjih dneh.
Posledice vremenskih ujm so precejšnje tudi na področju ljubenske občine, saj so jih oce-
nili na preko 100 milijonov tolarjev. Seveda na morebitno pomoč niso mogli čakati in so za takojšnja in najnujnejša dela iz občinskega proračuna porabili skoraj 5 milijonov tolarjev. S tem so med ostalim zagotovili prevoznost krajevnih in lokalnih cest, ki seveda zagotavljajo pot delavcem v službo, otrokom v šolo in dostop do doline in občinskega središča sploh.
Velika letošnja naloga je izgradnja preostalih 700 metrov kanalizacije, njena povezava preko Savinje do glavnega zbiralnika, ki bo vse skupaj povezal s čistilno napravo v izgradnji. Radi tudi poudarjajo, da so v celoti uredili pokopališče v Radmirju in jim zdaj ne bo več nerodno zaradi številnih obiskovalcev znamenite zakladnice v radmirski cerkvi, še do prvega novembra
SO
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
SPOŠTOVANI OBČANI!
NE PREZRITE! V MESECU NAKUPOV, CENEJŠIH JESENSKIH DOPUSTOV ALI MAMLJIVIH POTOVANJ VAM NUDI
LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA VELENJE D. D.
UGODNE GOTOVINSKE KREDITE
IN KAKO UGODNI SO TI KREDITI?
-	KREDITE DOBITE TAKOJ
-	DOBA ODPLAČILA DO 5 LET
-	OBRESTNA MERA ŽE OD T + 7 %
-	Z GOTOVINO LAHKO UVELJAVITE GOTOVINSKE POPUSTE PRI NAKUPIH BLAGA ALI STORITEV
IN ŠE POSEBNA PONUDBA ZA UPOKOJENCE
NIŽJA OBRESTNA MERA PRI DOLGOROČNIH KREDITIH
Telefonske informacije: 063/854-251, interni 249 in 303.
Osnovna šola Ljubno ob Savinji
Samoprispevek že, ministrstvo pa nič!
Občina Ljubno ob Savinji je ena redkih v Sloveniji, kjer so občani na referendumu izglasovali samoprispevek in ga izključno namenili tamkajšnji osnovni šoli. Na referendumu konec lanskega leta so se krajani izrekli za rešitev velike prostorske stiske v osnovni šoli in vrtcu, za končno zagotovitev pouka v eni izmeni, kar je za oddaljene in hribovske vasi in zaselke posebnega pomena, obenem pa to pomeni tudi pogoje za bodočo devetletno šolo.
V izredno neugodnih časih in razmerah ter z veliko muko izglasovan samoprispevek je seveda velika obveznost do občanov in posebej otrok, žal pa v tem trenutku pomeni le malo več kot moralno zadoščenje. Ministrstvo za šolstvo in šport ima namreč v tem obdobju ogromne obveznosti in na Ljubnem se kljub vsem zagotovilom upravičeno bojijo, da v naslednjih letih z njegovo denarno pomočjo ne bo nič. Pri tem se samo po sebi vsiljuje vprašanje kaj bodo storile nekatere Zgornje Savinjske in Zadrečke občine, ki načrtujejo bistveno večja vlaganja, pa na morebitni samoprispevek kot prvi pogoj za uresničitev načrtov šele z bojaznijo razmišljajo!?
Kakorkoli že, na Ljubnem se velike odgovornosti zavedajo, zato so se odločili, da ukrepajo sami, za izboljšanje nemogočih pogojev v šoli in vrtcu nekaj morajo narediti. Ob tem je dovolj že podatek, da en razred za garderobami in sanitarijami gostuje celo v občinski stavbi. Občinski svet je zato sprejel sklep, da bodo naložbo uresničili v treh delih. Prvi del pomeni, da bodo naslednje leto najprej uredili podstrešje starega šolskega poslopja in s tem pridobili 3 učilnice. S tem bi zagotovili pogoje za pouk v eni izmeni, za ta prvi del naložbe pa bi seveda porabili sredstva samoprispevka in si delno pomagali z občinskim proračunom. To je naloga za leto 1998, v naslednjih dveh delih pa bi razširili vrtce, dogradili nove šolske prostore, med ostalim medioteko, knjižnico, računalniško učilnico in še kaj, česar danes kljub vsem potrebam še nimajo. Vse to je seveda odvisno od uresničitve trdnih zagotovil in dobre volje ministrstva za šolstvo in šport, saj občinski samoprispevek kot prvi pogoj vendarle mora nekaj pomeniti na prednostni listi naložb v šolstvo v naslednjih letih.
B j P
pa bodo uredili tudi pokopališče na Ljubnem.
Prijetno bo na Ljubnem jutri, v petek, ko bodo pripravili srečanje krvodajalcev, ki so več kot 20-krat darovali kri. Preko 20 občank in obačnov so povabili, ki jih bodo skromno obdarili. Podarili jim bodo tudi knjigo o 750-letnici prve
omembe kraja v pisnih virih, pri tem pa velja poudariti, da bodo izkupiček od dosedanje prodaje in honorarje vseh 18 avtorjev namenili v sklad za izgradnjo pediatrične klinike v Ljubljani.
■ j P
Občina Šoštanj
Občina Šoštanj je mlada občina. Razprostira se na skoraj 96 kvadratnih kilometrih in je po površini največja od treh občin, ki so nastale iz nekdanje skupne občine Velenje, po številu prebivalcev pa druga, v njej živi blizu 8.100 ljudi, od tega tretjina v mestu Šoštanj.
Občino Šoštanj tvorijo naselja: Bele Vode, Družmirje, Florjan, Gaberke, Lokovica, Ravne, Skorno, Šentvid, Šoštanj, Topolšica in Zavodnje.
Meji na Mozirje, Ljubno, Črno na Koroškem, Slovenj Gradec, Velenje in Žalec.
Temeljni kamen za nov stanovanjski blok
ŠOŠTANJ, 19. septembra V
petek opoldne je v Šoštanju, na prostoru ob novi bencinski črpalki ob živahnem igranju Godbe Zarja in navzočnosti mnogih občanov ter gostov, župan Šoštanja dr. Bogdan Menih postavili temeljni kamen za grad-
njo novega stanovanjsko-poslovnega objekta. V njem bo 67 stanovanj, spodnji prostori pa bodo namenjeni različnim lokalom. S tem bodo v mestu vsaj delno omilili izjemno pomanjkanje stanovanj.
Zbrane sta nagovorila
predsednik krajevne službe Šoštanja Matjaž Cesar in direktor Gradbeno industrijskega podjetja Vegrad Velenje Muharem Bolič, podjetja, ki mu je bila zaupana gradnja objekta. S pripravljalnimi deli naj bi začeli v kratkem, objekt pa naj bi zgradili
v letu dni. Za nakup stanovanj v njem so se načelno že izjasnili v Termoelektrarni Šoštanj, Premogovniku Velenje in Občini Šoštanj. Stanovanja pa bodo na voljo tudi individualnim kupcem.
■ mkp
Modna konfekcija Elkroj
Škarje tečajnih neskladij se zapirajo
V Modni konfekciji Elkroj so postopek lastninjenja sklenili sredi letošnjega januarja. S tem je podjetje postalo delniška družba v večinski lasti zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev, ob tem pa je bil nujen tudi nov sistem upravljanja. Tega predstavljajo tričlanska uprava, katere član je tudi delavski direktor, s čimer se je Elkroj uvrstil med 12 slovenskih podjetij z delavskim direktorjem.
Dejstvo je, da kolektiv sestavljajo pretežno ženske in da je konfekcijska dejavnost v zelo težkem položaju, v Elkroju tudi zaradi izrazite usmerjenosti v izvoz, zato se ob zunanjih pojavljajo tudi notranje težave., ki jih je po njihovem trdnem prepričanju lažje reševati in obvladovati z dogovarjanjem in posredovanjem delavskega direktorja. Ta je pomembna vez
tudi svetom delavcev, skupno pa želijo zagotoviti informacijsko vez med upravo, svetom delavcev in zaposlenimi: Tu je še nadzorni svet z nadzorom uresničevanja poslovnih ciljev, pri čemer je seveda v ospredju ustvarjanje dobička. Nadzor nad tem nujno pomeni tudi zavedanje, da se profit ne ustvarja preko noči, ampak je lahko le posledica dobrih poslovnih odločitev ter dolgoletnega in vsakdanjega dobrega dela vseh od vrha uprave do slehernega delavca. Dodati velja, da je nadzorni svet pred nedavnim sprejel sklep o notranjem odkupu delnic iz prvega lastninjenja, njihova vrednost na notranji borzi pa bo seveda odvisna od ponudbe in povpraševanja.
»Gospodarimo pozitivno, predvsem na podlagi koristnih notranjih sprememb in novosti in posebej na podlagi velikih
odrekanj. Pri tem nam je posebno vodilo reklo, da mora biti vsak delavec »karierist« na svojem delovnem mestu, da ga stoodstotno obvlada in svoje delo kar najbolje opravlja, izraz seveda temelji na naši uspešni blagovni znamki »carier,« poudarja direktorica in predsednica uprave Marija Vrtačnik.
Konfekcija je delovno intenzivna panoga, kot pretežni izvozniki pa so tudi v Elkroju v primežu tečajnih neskladij, torej so v škar-jah capljanja rasti marke za rastjo inflacije. Nemška marka je v zadnjem času porasla za 2,5 odstotka, čista inflacija za 7, vendar se te škarje zapirajo že polnih osem let in bistveno otežkočajo poslovanje. »Če tega ne bi bilo, bi lepo živeli in imeli lepa plače, za več kot nujne naložbe pa ne bi bilo treba najemati dragih kreditov. Računi jasno kažejo, da smo samo zaradi
tega zaostajanja lani izgubili 2,2 milijona mark, letos pa seveda že vsaj polovico te vsote. Za nas to niso majhne številke, ki pa seveda nujno povzročajo pritisk na zmanjševanje stroškov na vsakem vogalu in v celotnem poslovanju. Žal tudi mnoga odrekanja posameznikov in vseh skupaj ne omogočajo prave nadgradnje,« pravi Marija Vrtačnik.
Ob vsem tem je razveseljivo dejstvo, da krepijo izvoz lastnih blagovnih znamk »carier« in »formula El«, ki ju dobro prodajajo na zahodnem in vzhodnem trgu ter na tržišču bivše Jugoslavije, ob vse večjih naložbah v trženje, pa znova vlagajo tudi v novo uveljavljanje kooperacije na področjih z nižjo ceno delovne sile.
E j P
Na RTC Golte obnavljajo hotel
Letos več snega iz umetnih topov
Rekreacijsko turistični center Golte je v preteklih letih prebrodil kar nekaj kriz in skorajda životaril. Šele v lanskem letu so se pričeli ponovno postavljati na noge, sedaj pa so že polni optimizma. V teh dneh so namreč polno zasedeni, po številnih posodobitvah pa se nadejajo tudi dobre smučarske sezone, če jim bo le vreme priskočilo na pomoč. Čisto vse pa letos ne bo več odvisno le od tega...
Kaj se trenutno na Golteh dogaja, in kaj se še bo, nam je povedal pomočnik direktorja centra Marjan Skornišek: »Čim se počasi dan krajša, čim padejo temperature, se prične tudi v našo zavest spravljati misel na smučarijo, ki nas čaka
pozimi. Tako Golte že v tem času postanejo zanimive in prisotne v slovenskem prostoru, s tem, da se mi že dolgo pripravljamo na zimsko sezono. Takoj po koncu lanske sezone smo že začeli z deli. Tako smo sedaj na višku priprav in del.«
Tudi letos bo torej na Golteh kar nekaj novosti. »Pravzaprav smo tudi v teh kriznih letih vsako leto naredili kaj novega, včasih opazno in vidno, včasih pa dela, ki jih ljudje niso opazili, pa so bila potrebna. Nekaj pa je
bilo tudi finančno zahtevnejših. Letos smo se lotili posodobitve hotela. Dela še trajajo, sedaj betoniramo, pokrivamo... Kljub temu je hotel še vedno odprt in vabi vse ljubitelje lepe narave. Ko bomo tu končali, se bomo preselili na smučišča, ki jih bomo dodobra očistili. Obnovili in tudi posodobili smo vodovodni sistem, s čimer bomo imeli na voljo veliko več vode. Prav tako predvidevamo, da bomo do začetka sezone dobili nove topove. S tem bo lahko naredili veliko več umetnega snega, kot smo ga doslej, to pa bo zagotovilo tudi boljše in varnejše smučanje.«
Že konec septembra ali v začetku oktobra bodo začeli prodajati smučarske karte. Upajo, da bodo novo smučarsko sezono odprli že v drugi polovici oktobra, če bo le dovolj hladno, saj morajo biti tudi za umetno zasneže-vanje dovolj nizke temperature.
Hotel v teh dneh dobiva novo podobo, to pa ne bo edina novost na Golteh. Še pred pričetkom sezone dobijo nove snežne topove...
fyloja občina Šoštanj
PAVEL JAMBROVIČ:
»Boste vetjeli, če vam povem, da bo kmalu minilo že pol stoletja, kar živim v tem mestu? Tako dobre kot slabe čase je v teh desetletjih preživljal Šoštanj. Zdaj mu gre spet na bolje. Se vedno pa se nismo v Šoštanju uspeli povsem otresti vpliva Velenja, veliko je tistega, po kar moramo tja, pa čeprav smo zdaj samostojna občina. Velikih želja nimam, rad živim tu, ker mi je lepo.«
MARTA ŽURAJ: »Precej se
Pavel Jambrovič
je v Šoštanju spremenilo v zadnjem obdobju, prav tako tudi v Gaberkah, kjer živim. Pogrešam morda malo več živosti, živahnosti, nekoliko več kulturnih prireditev in družabnosti. Zdi se mi, da je tega veliko premalo.« ANDREJ JELEN: »Rekel bom preprosto takole - vživeti se je
Mladi nimamo prostora, ker bi se lahko shajali, družili in zabavali. Poleti še nekako gre, ko se dobivamo na bazenu in igriščih, pozimi pa skorajda nimamo možnosti, da bi se srečevali. Tu in tam se kdaj dobimo v kakšnem lokalu. To je edini očitek, ki ga imam, sicer pa rada tu živim, ker je Šoštanj majhen in ker se ljudje med seboj poznamo.«
Maja Pergovnik
Marta Žuraj
Andrej Jelen
treba! V Šoštanju živim slabih osem let, tu imam stanovanje in tu delam. Mesto je precej žalostno in pusto, najbrž zaradi tega, ker v njem ni veliko mladih ljudi. Ti so se zaradi neperspektivnosti selili drugam, iskali svojo priložnost drugje, ostali pa so predvsem starejši ljudje, čustveno vezani na kraj. Morda bo kdaj bolje, vendar ta hip še ne kaže tako. Z gradnjo novega stanovanjskega bloka, ki lahko prinese v mesto malo več živosti, bo začetek. A če mu ne bo sledil še kakšen, bo tudi to premalo.
DANICA HUDOURNIK: » Živim v Ravnah, ki so sestavni del občine Šoštanj. Prebivalci Raven smo v teh dneh zelo zadovoljni, dobili smo nov kom-bi, namenjen prevozu otrok v šolo in zaradi tega smo res srečni. Pride po vsakega otroka posebej, in to skoraj do doma. Mislim, da ima občina velik posluh za ljudi, pri nas v Ravnah pa to še posebej opazimo in cenimo. Tudi nekaj asfalta smo dobili in moramo biti zadovoljni.«
MARJAN VRTAČNIK: »Nisem povsem zadovoljen, mislim, da se v zadnjih letih ni naredilo toliko, kot bi se lahko, še več, naredilo seje zelo malo. Konkretno? V Šoštanj nismo pritegnili nič novih ljudi, v Šoštanju nismo pridobili nobenega novega stanovanja, ni možnosti za razmah obrti in podjetništva, ni novih trgovin... Tisto, kar dela župan, je polaganje asfalta, to pa je delo, kije v opisu del in nalog vsakega župana. Res nisem zadovoljen.«
MAJA PERGOVNIK: »Mesto je premalo živahno.	Maryan Vrtačnik
Danica Hudournik
25. septembra 1997
PRAZNIČNI POGOVOR
MS VAS 5
Praznični pogovor z županom občine Šoštanj dr. Bogdanom Menihom
Misel na prezrto mesto znova odpira stare rane
TVetjič praznujejo, odkar so samostojna občina. Za praznik so si izbrali 30. september, datum, ki so ga izbrskali iz mogočne zgodovine Šoštanja. Mesto bo prihodnje leto praznovalo že 850-letnico prve omembe. V tem času je doživljalo vzpone in padce in, kot Šoštanjčani še danes pravijo, tudi krivice. Rana, ki se še vedno odpira, je misel na prezrto mesto in spomin naDružmir-je, ki seje umaknilo, daje lahko razvoj v Dolini nemoteno tekel. Tema nezaceljenima ranama, kiju lahko ozdravi samo jasna prihodnost in vedenje, kaj se bo s Šoštanjem dogajalo v naslednjem stoletju, je v celoti posvečeno letošnje praznovanje. Za to gre. V Šoštanju bi preprosto radi vedeli, kaj lahko pričakujejo in v katero smer lahko načrtujejo. To pa ne bi smelo biti preveč, pravi župan Šoštanja dr. Bogdan Menih.
mo sanacijo večjega udora proti Visočkemu Vrhu, kjer smo pred mesecem sanirali tudi plaz, ki je ogrožal cesto.
Med drugimi deli, ki jih že ali pa jih še bomo izvajali v občini Šoštanj in so namenjena razvoju podeželja, naj omenim obnovo ostrešja in kritine na kulturnem domu v Zavodnjah, vzdržujemo lokalne ceste, v pripravi pa je še nekaj projektov,
Mi smo ga povabili na pogovor.
NAS CAS: Kakšno vprašanje bi si za začetek postavili vi sami?
BOGDAN MENIH: »Zanimiv začetek. Vprašanja si namreč postavljam vsak dan, zvečer, po naporni službi, ko razmišljam, kaj sem naredil dobrega ta dan, kaj bi lahko naredil bolje in kaj me čaka naslednji dan. Na drugi strani pa name vedno pritiska tudi vprašanje, ali nisem morda naredil kaj slabega, komu škodoval. Lahko bi rekel, da gre za vsakodnevno spoved, v kateri preizkušam samega sebe.«
NAS CAS: Praznični pogovor je to. Ko nekdo praznuje, ni najbolj na mestu, da ga spominjamo na slabe reči. Pa me vseeno najprej zanima, kaj vam kot županu Šoštanja v zadnjem letu ni uspelo, če je bilo seveda kaj takšnega? Ali drugače: ste si kaj zamišljali veliko bolj preprosto, pa se je potem obrnilo drugače? BOGDAN MENIH:» Nekatere zadeve sem si res predstavljal veliko bolj preproste, kot so potem, ko jih je bilo treba uresničiti, bile. Recimo načrtovanje rabe prostora v Šoštanju, dologoročni prostorski načrt. Človek si težko predstavlja, da lahko ti postopki, ki so temelj, na katerem gradi razvoj neka lokalna skupnost, trajajo leta in leta, da preteče neznansko veliko časa, da končno prideš do tja, ko lahko položiš na mizo končan elaborat.«
NAS CAS: Tega tudi preprosti ljudje ne razumejo. BOGDAN MENIH: »Seveda, saj šele z izkušnjami prideš tako daleč, da veš, da to ni mogoče. Naenkrat se ne da rešiti vseh stvari.«
NAS CAS: Šoštanj med enim in drugim praznikom - kakšen je bil lani in koliko boljši je letos?
BOGDAN MENIH: »Razlika je, gremo naprej in imamo kaj pokazati. Uresničujemo tisto, kar smo rekli, da bomo: enakomerno razvijamo podeželje in mesto. Ves čas, to je vidno tudi iz proračuna, stremimo za tem, da dobi vsak najbolj potrebno, izogibamo se načela, da dobi vsak nekaj. Prebivalci iste občine smo in krivično bi bilo, če ljudje, ki živijo na podeželju, ne bi imeli rešenih osnovnih življenjskih potreb. V mislih imam predvsem komunalni standard.«
NAS CAS: Kaj ste v občini Šoštanj r zadnjem obdobju
naredili na podeželju, da bi ga približali mestu? Zlasti pereča je bila, o tem smo velikokrat pisali, marsikje oskrba z vodo. BOGDAN MENIH: »Predvsem smo naredili vse tisto, kar smo rekli, da bomo v enem letu lahko naredili. Če še ne v popolnosti, so stvari vsaj tako daleč, da bodo rešene v kratkem. Res smo se srečali z veliko problemi zlasti na področju oskrbe z zdravo pitno vodo. V Ravnah smo ugotovili, da imajo oporečno vodo, pa še te jim primanjkuje. Obnovili smo rezervoar pri osnovni šoli in začeli graditi novega, ki bo iz Strmine napajal z vodo večji del kraja ter vodovod Pristava. V Belih Vodah smo zaključili projekt vo-doskrbe, s pomočjo viška vode pa bomo lahko rešili tudi pomanjkanje vode v spodnjih Belih Vodah in zgornjem Florjanu. Ti projekti so narejeni, delno pa so položene tudi cevi. V Šentvidu je ureditev vodovoda prevzel gradbeni odbor, ideja o njem je že stara, z deli so pričeli leta 1990, zaradi težav pa so se dela nekoliko zavlekla.« NAS CAS: Ceste so drug problem podeželja, tretji pa najbrž tudi naravne ujme. Neurje je letos spet pustošilo po občini in vam naložilo nekaj nenačrtovanega dela? BOGDAN MENIH: » V svetu občine smo se že lani odločili, da bomo uredili in asfaltirali 1800 metrov cest v Skornem, ki jih gradimo letos. Naložba je vredna okoli 25 milijonov tolarjev. Gradbeni odbor dela vzorno, veliko so naredili ljudje sami in že ta teden bomo lahko začeli z asfaltiranjem.
Občino Šoštanj so v zadnjem obdobju naravne ujme prizadele kar trikrat. Škodo, kije nastala v letu 1995, smo sanirali v celoti, zadnji uspeh je popolna sanacija plazu na kmetiji Čopar v Šentvidu. Čeprav so bili interesi v zvezi s sanacijo plazu različni, smo jih z državno komisijo za elementarne nesreče uspeli us-kaditi in zadovoljivo rešiti. Čo-parjevim se ne bo treba več bati, da bi jih ogrožal plaz.
Tudi letošnje avgustovsko neurje je povzročilo precej škode. V Belih Vodah zaključuje-
Dr. Bogdan Menih, župan občine Šoštanj, ki bo 30. septembra tretjič praznovala občinski praznik, si želi, da bi skupaj ustvarili občino, prijazno ljudem. »Preprosto si želim, da bi ljudje rekli, da radi tu živijo.«
pomembnih za celo občino, gre za ureditev kanalizacije, saj bi jo radi povsod, kjer je možno, priključili na centralno čistilno napravo - v Topolšici, Ravnah, Gaberkah in Lokovici.« NAS CAS: Ce ostaneva še pri delu prejšnjega vprašanja. Sanacija sotočja v Penku - Flor-janščice, Toplice in Pake - se je dokazala v zadnjem neurju, ko so Šoštanju spet grozile avgustovske vode. BOGDAN MENIH: » Krajani Pohrastnika so ob obilnih padavinah vedno trepetali, saj so jim prinašale samo nevšečnosti. Sotočje smo začeli urejati pred dobrim letom, Nivo je dela opravil dobro in ljudem se velikih voda ni treba več bati. To se je potrdilo v avgustu, ko je urejeno sotočje preizkus odlično prestalo. Gre za velik projekt, ki ga bomo nadaljevali pozimi, ko bomo regulirali Pako do čistilne naprave in delno obnovili tok Pake skozi mesto.« NAS CAS: Zadnji zaplet z osnovno šolo v Belih Vodah se tiče tudi vas.
BOGDAN MENIH:» Seveda. Ostajam pa pri stališču, ki sem ga zavzel že pred tremi leti. Če sem natančen, je moje stališče o podružničnih šolah prav takšno, kot je bilo vse življenje. Predstavljam si jih kot nosilke kulturnega in družabnega življenja v kraju. Tudi sam sem živel na podeželju, kjer je bila šola kulturno središče kraja. V novejšem času se je veliko govorilo o ukinjanju teh šol, pred 20-imi leti je bila to celo moda, češ, gremo vsi v mesta, se bomo tam učili. V zadnjem času seje zaradi spremembe sistema, ko vse gledamo skozi denar in gos-
podarnost, spet tu in tam pojavila takšna misel. Šole pa ne gre obravnavati tako grobo, samo skozi strošek. Zato me je prav presnetilo, ko so nekateri v Belih Vodah zagnali vik in krik, češ da ukinjamo šolo, pa o tem ni bilo nikoli govora. Sam sem na predvolilnem zborovanju v Belih Vodah krajanom govoril, da je treba za šolo poiskati dopolnilno dejavnost in jo tako rešiti propadanja. Dejavnost bi morala biti takšna, da bi se vanjo aktivno vključil tudi kraj in njegovi prebivalci, da bi od tega vsi nekaj imeli. S tem so v kraju soglašali. Tak je bil cilj že tedaj, ostal pa je tudi, ko sem dvakrat obiskal tabor mladih raziskovalcev, ki so jih gostili v tej šoli. Presneča me, da proti taboru niso imeli v kraju nič, zdaj pa naenkrat razburjenje. Osebno menim, daje v ozadju politično spletkarjenje in razčiščevanje osebnih interesov med krajani.« NAŠ CAS: Gremo zdaj v mesto Šoštanj. Kaj dobrega pa je to pridobilo v zadnjem letu? BOGDAN MENIH: »Trudili smo se, da bi bilo življenje v njem bolj veselo in bolj ku-turno. Veliko je mesto pridobilo na športnem področju, poravnali smo vse obveznosti za večnamensko športno dvorano, uredili telovadnico Partizana, ki bo povsem nared prihodnji mesec, ko bo v njej položen tudi nov pod, pomagali pri obnovi nogometnega igrišča, nazaj v upravljanje smo dobili bazen, ga temeljito prenovili, kar nas je stalo veliko, vendar pa je na zadovoljstvo vseh, ki so pri tem pomagali, že prvo sezono dobro posloval. Ljudje, predvsem mladi, ki so pridno obiskovali bazen, so zadovoljni. Zadovoljni pa bodo tudi najmlajši, kajti uspeli smo pridobiti in urediti tudi prostore za vrtec. Ta problem seje nakazal nenadoma, potreba je bila velika, ta teden bomo nov in lep oddelek tudi že odprli. Prebivalci Goriške ceste v Šoštanju se bodo lahko greli že to zimo, popravljeni sta strehi na kulturnem domu in avtobusni postaji. Kot vidite, je bilo narejencgji precej.«
NAŠ CAS: Prebivalci mesta pravijo, da se vanj prepočasi vrača življenje, seveda pa k temu dodajajo, da tudi zato, ker za mlade v njem ni veliko stanovanj. V petek ste položili temeljni kamen za nov stanovanjski blok, ki bo stal na zemljišču ob novi bencinski črpalki in bo imel v spodnji etaži tudi poslovne prostore. Je to lahko začetek vračanja mladih v Šoštanj? BOGDAN MENIH: » Za Šoštanj pomeni veliko, pomeni tudi to, kar pravite. Za nakup stanovanj v njem so se že odločili v Termoelektrarni, Premogovniku in na občini. Možen bo tudi individualni nakup, saj bo Vegrad gradil nekaj stanovanj in poslovnih prostorov za trg. Pridobitev za mesto pa je še toliko večja in bolj
dragocena, ker bo Šoštanj po dolgih sušnih letih spet dobil nekaj novih stanovanjskih površin.« NAŠ CAS: V letošnjem praznovanju je opaziti nekaj nostalgije in nekaj trpkega, kar je vidno iz programa prireditev. Naj omenim dva naslova - Beseda o prezrtem mestu ter Nekočje bila vas Družmirje. Na eni strani gre za dolg občini, ki državi veliko daje, od nje pa ne prejema toliko, kot bi morala, na drugi pa se v zavest So-štanjčanov vrača Družmirje in razseljeni ljudje nekdanje, danes potopljene vasi. BOGDAN MENIH: »Dejstvo je, da je Šoštanj spet ogrožen in daje bil prezrto mesto, o čemer bomo rekli kakšno ob okrogli mizi jutri (26. septembra). Dokazano je, da je bil zaradi rudarjenja in pridobivanja električne energije odpisan. Pod Šoštanjem se je veliko kopalo, koplje se še zdaj, na ta račun se izgublja življenjski prostor. Pri tem ne gre toliko za denarne odškodnine, gre za več, za izgubo življenjskega prostora, za neposredno ogrožanje lokalne skupnosti in ljudi, ki živijo tu. Naš razvoj je omejen na eni strani z vodo in jezeri, na drugi z elektrarno, na tretji z odpiranjem jame Šoštanj, zemljišč pa ni, na sedanjem eks-ploatacijskem območju pa jih še izgubljamo. Od države pričakujemo le to, da si nalijemo čistega vina o bodočnosti Šoštanja, in to, da spozna, da s tem, kar dela v tem prostoru za dobro vse Slovenije, posega v pravice ljudi, ki so tu. Če seje država odločila, da bo popravljala in popravila krivice različnim skupinam državljanom, bi morala spoznati, daje tudi Šoštanj doživel krivico, ki jo je treba popraviti. Veliko lahko naredi že z dobrim energetskim načrtovanjem in iskanjem rešitev, ne pa tako, kot se je zgodilo Druž-mirju, ki je izginilo, pa smo se kar sprijaznili s tem, da ga ne bo nikoli več, daje izgubljena vas. Te stvari poudarjamo zato, da se ni-
koli veq nc bi zgodile.«
NAS CAS: Ob prazniku občine Šoštanj podelujejete tudi najvišja občinska priznanja. Najvišje je naziv častni občan. Danes (v četrtek) svetniki, ki bodo obravnavali predlog komisije za dodelitev priznanj, najbrž ne bodo spregledali vašega predloga, da častnega občana ne proglasite. Ker menite, da je Šoštanj premlada občina, ki bi s podarjanjem nagrad in priznanj kar počez te razvrednotila. V zvezi s tem je zanimivo nadaljevanje - sredstva, namenjena tej nagradi, bi namenili za štipendijski sklad v občini. Kaj imate v mislih?
BOGDAN MENIH: »Z njim bi pomagali nadarjenim otrokom. Šoštanju manjka intelektualnih poklicev. Intelektualci so se v preteklosti selili, ker so drugje videli priložnost, ki je v Šoštanju niso imeli. Zdaj se lahko spet vrneva na tisto misel o prezrtem mestu. S štipendijskim skladom pa bi lahko nekaj mladih zadržali v občini, ti bi čutili pripadnost in dolžnost, da kraju in občini pomagajo pri razvoju in ustvarjanju boljših pogojev za življenje.« v „
NAŠ CAS: Nagrade pa najbrž niso tako velike, da bi zadostovala samo ta sredstva? BOGDAN MENIH: »Vedno je treba z nečim začeti, pa čeprav z majhrjinj.«
NAS CAS: Kako bi potem napajali ta sklad? BOGDAN MENIH: »V obliki fondacije s prispevki sponzorjev, nekaj malega s proračunom in nekaj z denarjem, namenjenim za nagrade ob prihodnjih praznovanjih,, Č£ teh ne bi podelili. NAS CAS: Najbrž pa je še kaj takšnega, kar bi radi podčrtali, povedali občanom, pa vas o tem nismo vprašali? BOGDAN MENIH : »Občanom želim, da bi radi tu živeli, v strpnosti in skupnih prizadevanjih za enakomeren razvoj mesta in podeželja, torej občine v celoti. Samo skupaj bomo lahko ustvarili pogoje in podlago, po kateri bomo hodili vedno samo naprej. Vsem čestitam za praznik z željo, da okrepimo medsebojne vezi in negujemo spomin na bogato zgodovino Šoštanja.«
■ Milena Krstič - Planine
OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Petek, 16. septembra:
ob 16. uri v Vili Široko pričetek OKROGLE MIZE s temo BESEDA 0 PREZRTEM MESTU. Udeleženci bodo nanjo povabljeni predvsem ii tistih državniških in političnih krogov, ki bi lahko Šoštanju pomagali zagotoviti boljši razvoj, predvsem kot oddolžite* za tisto, kar Šoštanj žrtvuje za državo. "1 ob 18.30 v vili Široko TISKOVNA KONFERENCA o zaključkih okrogle mize
~~| ob 18.00 pred Kulturnim domom PROMENADNI KONCERT
pihalnega orkestra ZARJA Šoštanj ~~| ob 19. uri v avli Kulturnega doma Šoštanj otvoritev razstave NEKOČ JE BILA VAS DRUŽMIRJE. Po kratkem kulturnem sporedu in nagovoru župana, bo po razstavi vodil prof. Ione RAVNIKAR, ki je tudi "oče" vseh zgodovinskih poudarkov teh prireditev, predvsem pa razstave.
Po ogledu razstave, bo prapremiera filma o vasi Družmirje.
Na to razstavo in prireditev za tem, še prav posebej prisrčno vabimo vse razseljene DRUŽMIRČANE, ki bodo seveda dobili še osebna vabila. —| ob 20. uri v športni dvorani OŠ Bibe Roecka DRUŽABNO SREČANJE vseh občanov dobre volje, Družmirčanov in morda se nam bo pridružil tudi kateri od gostov okrogle mize.
Za dobro počutje bodo skrbeli prizadevni člani Turističnega društva Šoštanj in ansambel GLOBUS.
Torek, 3 O. septembra
ob 17. uri v Kulturnem domu SLAVNOSTNA SEJA SVETA OBČINE ŠOŠTANJ
I ob 18. uri v bivših prostorih ljubljanske banke OTVORITEV NOVIH PROSTOROV VRTCA
•d ponedeljka, 11. do nedelje, 18. septembra poteka v Šoštanju TEDEN ŠPORTA.
r
6 NAS ČAS
GOSPODARSTVO, IZOBRAŽEVANJE
25. septembra 1997
Osnove strojništva: tematski sklop: statika in trdnost
Delovni zvezek za kakovostnejše delo
Učitelji in dijaki 2. ter 3. letnikov poklicnih šol so se gotovo razveselili novega učnega pripomočka. Skupina približno 10 strokovnjakov, ki so si že v prete-klih nekaj letih prizadevali za dvig kakovosti pouk profesorjev in dijakov, je namreč spisala nov delovni zvezek za predmet Osnove strojništva. V primerjavi s prejšnjima dvema delovnima zvezkoma se tretji razlikuje po tem, da mu je poleg osnovne Oskripte priložen še zvezek, v katerega si dijaki in profesorji lahko zapisujejo svoja gledanja, mnenja ter didaktični pripomočki, kijih pri tem pouku potrebujejo.
Kot sta povedala soavtoija Osnov strojništva - profesorja na Poklicni in tehniški strojni šoli Šolskega centra Velenje Albin Vrabič ter Karli Juhart - so tudi pri slednjem delovnem zvezku snovalci obdržali obstoječo zasnovo: klasično, običajno razlago dopolnjuje in prepleta računalniško podprt pouk. V vsebini zvezka Osnove strojništva pa so vključili še primerne tematske sklope, povezane z izobraževalnim programom strojni tehnik. S tem so poskrbeli, da bo prehod za dijaka iz poklicne šole v program 3 + 2 precej lažji. »Delovni zvezek je eden od elementov širšega didaktičnega kompleta, ki za ponazoritev pouka zajema še učila, kar prejšnja dva nista.« Nov učni pripomoček bodo zagotovo s pridom vzeli v roke ne le bodoči oblikovalci kovin, preoblikovalci in spajalci kovin, mehaniki, ampak tudi zlatarji in njim podobni mojstri. Nosilka aktivnosti tokratnega projekta je bila Alenka Knez iz Srednje strojne šole v Trbovljah.
»Sicer pa morava povedati, da je prav naša šola v Velenju nekakšno stičišče vzajemnega sodelovanja šolstva, industrije in podjetnikov. Poleg tega da zelo
dobro sodelujemo s strojnima šolama iz Trbovelj in Maribora, Srednjo kovinarsko in cestnopro-metno šolo Koper, Šolskim centrom Novo mesto, se v naše delo vključujejo tudi profesorji iz Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Med podjetji pa velja omeniti Gorenje Velenje, Premogovnik Velenje in podjetje PIA iz Velenja, ki izdeluje didaktično opremo za šolstvo. Pri tem sodelovanju nastajajo različni produkti: pred dvema letoma delovni zvezek za 1. letnike srednjih strojnih šol s področja statike, lani delovni zvezek Hidromehanika za 4. letnike strojništva, letos pa prej omenjeni delovni zvezek. «
V prihodnjih dveh letih skupina strokovnjakov pripravlja še dva učna pripomočka, in sicer
Ni torej naključje, da je republiško ministrstvo za šolstvo in šport dodelilo Poklicni in tehniški strojni šoli Šolskega centra Velenje naziv osrednja srednja šola za področje račinalniško podprte-
Karli Juhart: »Praksa je pokazala, da je potrebno k delovnemu zvezku priložiti še učne pripomočke, kijih dijaki uporabljajo pri pouku.«
zvezek za računalniško podprt pouk dinamike za 3. letnike tehničnih šol (nosilci aktivnosti bodo soavtorji iz Novega mesta) ter delovni zvezek o trdnosti. Nosilca slednjega projekta pa bosta Karli Juhart in Albin Vrabič.
Albin Vrabič: »Zelo pomembno je tudi to, da smo v teh letih uspeli oblikovati skupino ljudi iz različnih okolij, ki z veseljem dela na strokovnem področju. Vsak posameznik tega ne bi zmogel narediti, skupaj pa lažje in kakovostnejše.«
ga pouka mehanike v Sloveniji. To priznanje ni prišlo samo od sebe, ampak na osnovi kakovostnega dela in dosežkov šole v minulih letih. Najbž ne bo edino, saj projekt Računalniško opismenjevanje v republiki Sloveniji, v okviru katerega vse nastaja, še traja. Naj še zapišemo, daje za nagrado republiško ministrstvo za šolstvo in šport Šolskemu centru Velenje podarilo 12 računalnikov, sam Center je dokupil še 5 in danes se ta izobraževalni zavod ponaša s sodobno učilnico, v kateri poteka računalniško podprt pouk vseh predmetov na šoli.
■ tp
Poslovne novice
Podjetje IDC Avstrija organizira mednarodno konferenco: INTERNET, INTRANET, TELECOM, NETVVORKS, ki bo 2. in 3. oktobra na Dunaju.
ICC (International Chamber of Commerce) organizira 30. in 31. oktobra v Budimpešti mednarodno konferenco oziroma delavnico na temoi DAVČNA PRAKSA IN BANČNE PREVARE.
Gospodarska zbornica Slovenije organizira skupaj z Indonezijskim konzulatom in Filipinskim generalnim konzulatom v Ljubljani gospodarsko
delegacijo, ki bo obiskala Indonezijo od 28. novembra, do 3. decembra in Filipine 4. in 7. decembra.
Na sejmu ELEKTRONIKA v Ljubljani bo švicarski sprejem za slovenska podjetja, in sicer na švicarskem štantu v hali A. Na razpolago imamo profile švicarskih firm, ki se bodo udeležile tega sejma.
Vse podrobnejše informacije so na voljo na GZS, Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, tel.: 063/856-920, faks: 063/855-645.
Euro kotiček
3. del
0m
piše: Nina Ošlak
V tej in še nekaj prihodnjih rubrikah bomo poskušali nekako bolj razdelati posamezne institucije EU, programe pomoči, kijih izvaja, njeno nadaljnjo gospodarsko, politično in družbeno integriranje.
Kako se je pravzaprav sploh začelo? Nekaj o zgodovini torej.
Potrebni sta bili dve svetovni vojni, da so Evropejci začeli razmišljati o svoji enotnosti na drugačni osnovi kot do tedaj.
Nastale so tri evropske pogodbe, ki so temelj današnji EU.
*	ECSC - Evropska premogovna in jeklarna skupnost,
*	EGS - Evropska gospo-
darska skupnost,
* EURATOM - Evropska skupnost za jedrsko energijo.
Zahvala za prve korake na poti do nove enotnosti gre Jeanu Monnetu. Predlagal je, da naj bi francosko in nemško proizvodnjo premoga in jekla vodilo nadnacionalno telo. Načrt za ECSC, ki ga je 9. maja 1950 najavil takratni francoski zunanji minister Robert Schuman, predstavlja nov začetek za Evropo, t. i. Schu-manov načrt, kije preprečeval priprave na vojno tako, da je vojno industrijo podvrgel na obvezujočih pogodbah zasnovani mednarodni kontroli.
(Podprle so ga Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luxem-burg in Nizozemska). ECSC in njena parlamentarna skupščina sta bili ustanovljeni 10. avgusta 1952. Teh šest držav ustanoviteljic je leta 1957 podpisalo Rimsko pogodbo o ustanovitvi EGS ter EURATOM.
Rodile so se tri evropske skupnosti.
Namen evropskih pogodb je pospeševanje gospodarske rasti, preprečevanje vojne, utrjevanje miru, povezovanje evropskih narodov.
In končno EU
Na začetku so imele skupnosti - ECSC na eni in EGŠ ter EURATOM na drugi strani - ločene institucije. Leta 1967 sta se Visoki urad ECSC ter komisija EGS združila, da bi se oblikovala institucionalna oblika sedanje Evropske skupnosti, od odobritve maaschritskega sporazuma decembra 1991, zdaj znana pod imenom Evropska unija - EU.
Potrošniški kotiček (8)
Garancija za brezhibno delovanje
Garancija je jamstvo proizvajalca, da bo izdelek določen čas deloval brezhibno oziroma, bo v določenem času odpravil vse morebitne napake v njegovem delovanju ali izdelek zamenjal z novim. Zavezanca iz garancijskega lista sta prodajalec in proizvajalec. Oba odgovarjata solidarno, kar pomeni, da potrošniku ni potrebno paziti na vrstni red pri uveljavljanju zahtevkov. Sodna praksa je krog zavezancev razširila in potrošnik lahko garancijo uveljavlja tudi pri uvozniku, konsignacijskem podjetju ali zastopniku tujega prodajalca, ni pa za uveljavljanje zahtevkov pristojen pooblaščeni serviser.
Na podlagi pravil o garanciji ima kupec na voljo štiri zahtevke: popravilo, zamenjavo, razvezo pogodbe in znižanje kupnine. Za uveljavitev garancijskih zahtevkov je pomemben vrstni red. Zahtevek lahko kupec uveljavi v dveh parih: najprej poizkusi z zahtevkom za popravilo ali zahtevkom za zamenjavo, če ne uspe, pa z zahtevkom za razvezo pogodbe ali z zahtevkom za znižanje kupnine s tem, da lahko v posameznem paru izbere katerikoli zahtevek.
Kupec ima vedno tudi pravico do povračila škode, ki jo je utrpel, ker stvari ni mogel uporabljati in sicer od trenutka, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo, do izvršitve.
Če kupec uveljavlja pravice iz garancijskega lista s pravilno izpolnjenim garancijskim listom zavezanec od kupca kot pogoj ne sme zahtevati kuponov, če tudi so bili garanciji priloženi, originalne embalaže, različnih varoval, ki ščitijo gibljive dele pri poškodbi med transportom ali celo račun.
M Piše: Urša Šmid - Boževič !
Pri nakupu bodite zato vztrajni in zahtevajte pravilno izpolnjen garancijski list, pri uveljavljanju pravic pa raznim dodatnim zahtevam zavezanca argumentirano odgovarjajte, saj gre večkrat le za to, da bi se odgovornosti razbremenil. Tudi, če garancijski list ni bil izdan, pa bi ga garant po zakonu moral, odgovarja za brezhibno delovanje stvari enako kot da bi garancijski list izdal.
Pri manjšem popravilu se garancijski rok podaljša za toliko, kolikor kupec stvari ni mogel uporabljati, če pa je bila stvar zamenjana ali bistveno popravljena, pa začne garancijski rok teči znova od zamenjave oziroma do vrnitve stvari, če je bil zamenjan ali bistevno popravljen le del stvari, začne rok teči znova le za ta del. Roki se podaljšajo le za toliko, kolikor je k temu prispeval zavezanec.
Vse stroške, ki nastanejo pri odpravljanju napak oziroma zamenjavi izdelka, nosi garant. Izdelek mora biti popravljen v roku, ki je predpisan z zakonom (to je največkrat 45 dni), če v tem roku izdelka ne morejo popraviti, lahko kupec zahteva nov izdelek.
Od trenutka, ko je kupec podal zahtevek za popravilo oziroma zamenjavo stvari, ima še leto sin časa, da svoj zahtevek uveljavi. Pravice mu po preteku enega leta ugasnejo.
Zveza potrošnikov Slovenije je izdala brezplačno brošuro z naslovom Uveljavljanje garancije za izdelke, kjer še podrobneje piše o tem, za katere izdelke je garancija predpisana, o postopku uveljavljanja pravic iz garancije, o problemih, ki se ob uveljavljanju pravic pojavljajo.
Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje
Dvanajsto študijsko leto je pred vrati
V	okviru Andragoškega društva v Velenju nadvse uspešno deluje Univerza za tretje življenjsko obdobje. Letošnje študijsko leto, ki se bo uradno pričelo 6. oktobra, bo že dvanajsto po vrsti. Še bolj bogato, še bolj privlačno in še bolj obiskano bo. Zagotovo. Vabijo namreč vse, ki so že zakorakali v jesen življenja, predvsem upokojence, da se jim pridružijo. Ne le da se bodo naučili mnogih novih uporabnih stvari, v krožkih bodo našli tudi tople prijatelje, ki se znajo učiti, pa tudi zabavati.
V	teh dneh še zbirajo prijave za letošnje študijsko leto, v katerem bo delovalo kar 27 krožkov, trije čisto novi. Predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Erika Veršec je k temu dodala: »Naša želja je, da so naši člani iz področja celotne bivše občine Velenje, zato krožki potekajo tudi v Šoštanju in Topolšici. Lani je naše krožke obiskovalo preko 400 članov, res aktivnih je bilo 246, letos si želimo tudi novih obrazov. Naša šola je podobna drugim šolam; učimo se zato, da novo znanje kasneje tudi uporabljamo, vendar smo drugačni od drugih šol. Program je prilagojen udeležencem glede na njihov čas, želje, predznanje... Ocen pri nas ni, tudi selekcije ne. Poleg tega pa imamo zaključne izlete in družabna srečanja, ki popestrijo študijsko delo.«
Financiranje je že vse od začetka delovanja Univerze precejšen problem. »Še vedno imamo probleme na tem področju. Pretežni del naše dejavnosti financiramo sami. Imamo zelo veliko razumevanje s strani delovnih organizacij, ki nam posojajo prostore in tehnične pripomočke. Vendar pa nam ni uspelo sistemsko urediti finaciranja. To nas letos še čaka. Pred nami pa je še en velik zalogaj; iz sedanjih prostorov v Domu učencev se bomo morali preseliti, pa zaenkrat še ne vemo
kam. Ker smo optimisti, verjamemo, da bomo to uredili še letos, vsem donatorjem pa bi se rada iskreno zahvalila za njihovo pomoč, « smo izvedeli.
Poglejmo sedaj razpis Univerze za III. življenjsko obdobje za krožke, namenjene neformalnemu izobraževanju in druženju starejših občanov Velenja in sosednjih občin v šolskem letu 1997/98.
V ponedeljek, 6. oktobra, bodo z delom pričeli: krožek »Kako smo živeli« bo potekal na Centru za socialno delo, ob 15. uri, vodila ga bo Slavka Mijoč. Ob 11. uri bo na velenjskem bazenu plavanje, mentor bo Marjan Pistotnik. Ob 16. uri bo v zdravstvenem domu potekal krožek »Skrb za lastno zdravje«, mentorica bo Branka Drk. Dramski krožek se bo pričel ob 18. uri v Fundusu AG Velenje, vodila ga bo Marija Kolar. Začetni tečaj slikanja na svilo bo potekal ob 16. uri v Domu za varstvo odraslih. Mentorica bo Jadranka Mrak. Začetni in nadaljevalni tečaj iz računalništva bo vodil Tone Sajko, jjotekal bo v avli rdeče stavbe Šolskega centra, pričel pa se bo ob 17. uri.
Ob torkih, prvič 7. oktobra, bodo potekali naslednji krožki: nadaljevalni poslikavanje na svilo na Ljudski univerzi Velenje, ob 8.30, mentorica bo Daija Hus. Ob 15.30 bo v prostorih društva upokojencev v Šoštanju potekal krožek »Ročna dela«, ki ga vodi Marija Kuzman. Na OŠ MPT bo ob 18. uri potekal krožek iz pogovorne angleščine, mentorica bo Magda Zist. Ob 17. uri vabljeni v KS Levi breg, Foitova 2, na Zgodovinsko-etnološki krožek, ki ga vodi Damjan Kljajič. Ob 17. uri bo v Domu za varstvo odraslih potekal krožek »Cvetlični aranžmaji«, mentorica bo Slavka Mijoč. Ob 18. uri vabljeni v OŠ Šmartno vsi, ki bi radi plesali. Mentorica bo tudi letosv Tanja Meža. Ob 18.30 bo na Šolskem centru potekala
rekreacija, mentor bo Marjan Pistotnik. Na ljudski univerzi Velenje bo ob 17. uri potekal krožek »Pisno in ustno sporočanje«. Vodila ga bo Nada Salobir. Ob 18. uri bo na OŠ Gorica potekal krožek »Ohranjanje gibčnosti«, vodila ga bo Irena Menih.
Ob sredah bodo potekali naslednji krožki, prvič v sredo,
8.	oktobra: začetni krožek nemškega jezika na Ljudski univerzi Velenje. Ob 9. uri ga bo vodil Vinko Šmajs. Ob istem času in na istem mestu bo potekal tudi nadaljevalni krožek nemškega jezika. Igor Bahor bo v Topolšici tudi letos ohranjal lončarsko tradicijo. Pridružite se mu ob 16. uri. Krožek »Slovenske ljudske vezenine« bo potekal ob 17. uri v Domu za varstvo odraslih, mentorica bo Jožica Grobelnik. Na OŠ Livada vabljeni ob 17. uri, če želite pod vodstvom Marjete Balant ohranjati gibčnost. Ob 7.30 bo na isti šoli potekal nadaljevalni tečaj angleščine, vodila ga bo Fanika Sagmeister.
Ob četrtkih ob 10.45 bo na Šolskem centru potekal krožek pogovorne nemščine pod vodstvom Marije Klemenšek. Vrtnarsko-sadjarski krožek bo potekal v Domu učencev ob 17. uri, vodil ga bo Stane Vanovšek. Ob 17. uri bo na OŠ MPT potekal likovni krožek. Tudi letos bo mentor Anton Skok. Anica Podlesnik bo pohodničarje vodila vsak drugi četrtek, prvič 16. oktobra ob 14. uri, izpred Avtobusne postaje v Velenju. Ob
9.	uri pa bo ob četrtkih potekal literarni krožek, ki ga bo v Domu učencev vodil Vinko Šmajs.
Prijavite se lahko osebno v pisarni Andragoškega društva v Domu učencev ali pa po telefonu 063 (855-491, interna 4) ali mentorju na prvem sestanku krožka. Odločite se tudi vi, brez izgovorov, da za take stvari nimate časa. Bolj veseli in bolj bogati boste, verjemite!
■ Bojana Špegel
25. septembra 1997
KULTURA, PORTRET
KAK ČAS 7
Plesno-pevska skupina N-ERGY
Sestavljajo jo Petra Šinkovec, Karin Šinkovec, Mojca Deberšek in Mojca Podpečan. Prvič so nastopile januarja lani, od takrat pa se njihovi nastopi kar vrstijo.
Bile so povabljene na mnoge kulturne in športne prireditve, sodelovale tudi v oddajah Poglej in zadeni ter Planet in. Veliko nastopajo po diskotekah v Sloveniji. Posnele so tudi že prvo skladbo z naslovom Bedak, do konca septembra pa bodo še dve. Promocija CD-ja bo v diskoteki Duo Šentilj konec oktobra.
■ foto: VOS
OSNOVNE SOLE V MESTNI OBČINI VELENJE IN V OBČINAH ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
VPIS OTROK V PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE
Starše in skrbnike šoloobveznih otrok obveščamo, da bomo
prihodnji teden vpisovali v prvi razred osnovne šole otrok, ki so bili rojeni v času od 1. marca 1991 do 29. februarja 1992.
No osnovnih šolah v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki pričakujemo vas in vašega otroka v torek, 30. septembra, in v sredo, 1. oktobra.
Otroke bomo vpisovali v času od 9. do 11. in od 14. do 17. ure.
0 točni uti vpisa novincev na podružničnih šolah vas bomo posebej obvestili.
Skupaj z otrokom se oglasite na šoli, ki je najbližja vašemu stanovanju. S seboj prinesite otrokov izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo o državljanstvu in svojo osebno izkaznico, da bomo izpisali uradne podatke o prebivališču otroka.
Prosimo vas, da to obvestilo pokažete znancem, sodelavcem in sosedom, ki imajo šoloobvezne otroke. Z vašim sodelovanjem bomo vpis otrok uspešno izvedli.
OSNOVNE ŠOLE
LB, Splošna banka Velenje d.d.
Otvoritev razstave Jožeta Svetine
V poslovnih prostorih Ljubljanske banke, Splošne banke Velenje d.d. je slikar Jože Svetina iz Zavodenj že večkrat postavil na ogled svoja dela v različnih slikarskih tehnikah. Danes (v četrtek) se bo ljubiteljem likovne umetnosti znova predstavil, tokrat z deli v akvarel tehniki. Motivi so pretežno iz neposredne okolice Velenja. Razstavo bodo odprli ob 17. uri, dela pa bodo na ogled do konca letošnjega oktobra.
• ••
Zgodilo se je
25. kimavca
Leta 1961
Novica mariborskega Večera ima naslov "Gostovanje v Velenju":
"V torek bodo v Velenju gostovali harmonikarski zbori Ljubljana - St. Vid in orkester Accordeon, ki je svetovno znan. Prireditev bo v kulturnem domu. že sedaj je za to prireditev med Velenjčani veliko zanimanje."
Velenjčani so torej očitno imeli vedno dober posluh za kulturna dogajanja!
Leta 1969
Tlidi naše naslednje novice so bile objavljene v Večeru. Prva ima naslov "Lepi uspehi velenjskega rudnika":
"Rudnik lignita Velenje je v prvih osmih mesecih letošnjega leta dosegel lepe uspehe. Nakopali so 2 milijona 172 tisoč ton lignita in presegli proizvodnjo za 14.3 odstotka. Nakopani premog so avgusta v
celoti prodali."
Pred kratkem smo lahko v številnih slovenskih medijih zopet zasledili novice o rekordnem dosežku velenjskih pre-mogarjev.
"Posebna brošura ob jubileju velenjske rudarske godbe" sov Večeru naslovili drugi članek, ki je poročal o dogajanju pri nas:
"Velenjska rudarska godba se pripravlja ne 50 - letni jubilej. Osrednja svečanost bo 4. oktobra, ko se bodo v Velenju zbrale domala vse pihalne godbe iz Slovenije. Ob 50 - letnici bodo izdali posebno brošuro v 2000 izvodih. V njej bodo prikazali rast godbe pred drugo svetovno vojno in po njej ter delavsko gibanje velenjskih rudarjev v stari Jugoslaviji."
Velenjska rudarska godba je bila vseskozi zares tesno povezana s svojim matičnim kolektivom in seveda s svojimi sodelavci, saj je največ
njenih članov izhajalo ravno iz premogarskih vrst.
Zadnja novica iz naših krajev objavljena v Večeru, ki je izšel na današnji dan leta 1969, pa ima naslov "Nova številka Mladega rudaija":
"Občasno izide kot priloga Šaleškega rudarja tudi Mladi rudar, glasilo učencev RŠC in velenjske gimnazije. Vsi prispevki so dokaj kakovostni in zaslužijo pohvalo. Priznanje pa je prav tako treba izreči uredništvu Šaleškega rudarja; to kaže razumevanje za besedno umetnost nadarjenih učencev. Zadnja priloga je izšla 14. 9.."
Dijaki velenjske gimnazije imajo že nekaj časa svoje samostojno glasilo "Spric", in kot sem enkrat že zapisal, velja to glasilo za enega boljših glasil slovenskih srednješolcev.
■ Damijan Kljajič
FRANC AVBERŠEK
Babica Rudnikova, ki je pomagala na svet že materi, je k Avberškom hodila na oglede kakšna dva dni, preden se je pob odločil, da bo nehal mučiti svojo ubogo mamico. Porod se je tako zgodil tretjega aprila 1947 v eni od stavb za ograjo velenjskega rudnika, kjer so Avberški takrat stanovali. Vse Francove korenine segajo na obrobje Šaleške doline, vsi stari starši so se preselili v Kavče, kjer sta se starša, Jožefa Viher in Franc Avberšek tudi spoznala. Tako kot stara očeta je bil tudi oče rudar in tako so rojenice tudi malemu Francu v zi-bel položile knapovščino.
Leto po Francovem rojstvu se je družina preselila v četvorček pod Tržnico, kjer so ob hiši imeli vrt, pujska ali dva in nekaj kokoši. Plače so bile nizke, v službi je bil le oče, poleg tega pa so si leta 1950 omislili še hčerko Mileno in gradnjo lastne hiše na Ljubljanski cesti za Velenjskim gradom.
Otroštvo je bilo seveda polno iger, pa tudi že resnejšega dela, še posebej ko so se leta 1954 preselili v hišo, ki še
ni bila gotova. V osnovni šoli je tako pob nabiral in na trgu v Starem Velenju prodajal gobe /nesramno je spuščal ceno, tako da je proda! pred vsemi ostalimi branjevkami/, v mesto je nosil mleko, iz mesta pa pomije za prašiče. Spomladi je po sadovnjakih pobiral obrezane veje in jih vezal v butare, jeseni pa je ob bližnjih potokih pobiral listje in travo - medvedove tace in srpnje so rekli temu.
Velenje je bilo takrat s šolami skopo - v prvi razred je k tovarišici Manici Blatnik hodil nad današnjo pekarno Presta, potem tri leta na novo šolo Miha Pintarja Toleda, zadnje štiri razrede pa v starovelenjsko konjušnico. Bil je priden učenec, ki so ga najbolj veselili naravoslovni predmeti, predvsem biologija. Bil je cele dneve v naravi, zato ga tovarišici Anici Podlesnikovi ni bilo težko navdušiti nad planinskim krožkom, s katerim je potem v nekaj letih opravil celo slovensko transverzalo in kasneje celo izpit za mladinskega planinskega vodnika...
Obiskoval je krožke pri predmetih, ki so ga veselili, po travnikih in gozdovih je pridno pobiral vse, kar je migalo in tako v šolo znosil vse od žab do polžev... Rad je imel tudi risanje, od športov pa najbolj smučanje, saj je bil v petem razredu celo šolski prvak in v gimnaziji postal tudi smučarski vaditelj - z živim spominom na prvi razred, ko je očetov pas s karabinom zabarantal za svoje prve več kot dva metra dolge smučke. Oče ga je seveda najprej pošteno naklestil, kar je sicer storil silno poredko, potem pa smučke za polovico skrajšal... Poseben lump sploh ni bil, ni pa recimo manjkal pri sloviti bitki med Zagrajčani in Starovelenjčani na Velenjskem gradu, ko so skoraj vsi prebunkani vojaki kasneje dobili še ukore.
0 ljubezni do nasprotnega spola do študentskih let, po Francovem mnenju, ni treba izgubljati besed, saj ob številnih konjičkih /kaj konjičkih - pravi konjenici/ časa za to enostavno ni bilo.
Fant v osnovni šoli še ni bil odločen za rudarski poklic, vpisal se je na celjsko gimnazijo. Ob že omenjenih konjičkih mu časa zanjo ni kdove koliko ostajalo. Še vedno pa so mu najbolj ležali naravoslovni predmeti in dosti resno je razmišljal celo o študiju gozdarstva. Ocene so bile vseskozi bolj tako tako, ves čas je trajala bitka za obstoj, ki pa jo je na maturi gladko dobil. Nikoli ni šprical, se je pa rad opravičil, če se ni imel časa naučiti snovi - ko se je učiteljici že tretjič v enem mesecu opravičil, češ da je moral pomagati babici pri telitvi, ga je le-ta ljubeznivo povprašala, kako veliko čredo da ima njegova babica...
Pravzaprav se stvari čudno sučejo: kot otrok je moral Franci nekoč med kolinami držati posodo za prestrezanje krvi, pa je raje zbežal in - kasneje postal lovec. In ko ga je oče kot trinajstletnika prvič vzel v jamo, je fant ušel in - kasneje postal rudarski inženir.
Prvo počitniško delo na Rudniku je dobil po končani osemletki na klasirnici, tretje leto je bil že v jamomerstvu in kasneje na pripravah in odkopih - tako si je v času šolanja med počitnicami nabral kar dve leti delovne dobe in morda ga je tudi to počitniško druženje s knapi, ob očetovem vzpodbujanju ter ugodni štipendiji, leta 1966 potegnilo na študij rudarstva, ki ga je vestno in v rednem roku tudi opravi). Kaj ga tudi ne bi, bil je odprte glave, s cimrom, Tajnikovim Francem, pa tudi nista vandrala naokoli in
nista vabila obiskov. Tudi njega so študentski nemiri potegnili na Aškerčevo cesto, na Filozofsko fakulteto in na demonstracije po Titovi cesti.
Taubi /to ime je nastalo sicer iz predolgega in nepraktičnega priimka: Avberšek - Aubi - Taubi in se ga je držalo do konca študijskih let/ se je ob vikendih rad vračal v Velenje, se z družbo zadrževal pod arkadami Delavskega kluba ali v bifeju na Velenjskem gradu. Nikoli se ni stepel zaradi nobene ženske, ni pa mu tudi znano, da bi se katera zaradi njega...
In bil je predsednik Šaleškega študentskega kluba, prirejal brucovanja in akademske plese, pa tudi sam je bil zeleni car.
Sedem let mlajšo, gimnazijko Camlekovo Alenko, je spoznal leta 1971 na Pohodu po poteh štirinajste divizije in si jo zapomnil. Potem je naslednje leto peš opravil tris-tokilometrski pohod po poteh avnoja ter se tako utrjen in moralno-politično neoporečen /v Jajcu so ga namreč sprejeli v ZK/ pred Alenko znova pojavil na poteh osvoboditve. Tokrat je juriš uspel in poročila sta se 6. 8.1977, dobila trisobno stanovanje, se z otroki sprva malo obotavljala, a leta 1983 zgrajeno hišo na Lipi vseeno dodobra napolnila /Ana 1980, Miha 1981 in Luka 1987/. Luka je bil pri polni zavesti in namenoma spočet tistega večera, ko sta nadškof Šuštar inOože Smole prvič skupaj Slovencem voščila za božič ... Vojska diplomiranemu inženirju Avberšku ni storila nič hudega. V oficirski šoli v Bileči je bil najboljši v vodu in zato za nagrado dobil preostanek služenja v Bohinjski Beli, kjer je bil šef spremljevalnega voda in med drugim skrbel za šestnajst konjev/nekoč, dosti kasneje, je s Francem Žerdinom v Prekmurju kupoval prve konje za velenjski konjeniški klub - zlobni jeziki vedo povedati, da sta bila kupca zelo zadovoljna zaradi cene, prodajalec pa zato, ker konjev ni bilo treba dati v mesnico/. Po diplomi leta 1972, malo pred vojsko, se je zaposlil na Rudniku in se takoj po vojski vrnil tja. Njegova poklicna pot je bila strma: 1975 je postal obratovodja, potem vodja tozda Preloge, 1980. leta član poslovodnega odbora RLV za področje razvoja, 1986. leta član poslovodnega odbora sozda REK za področje razvoja. 3. julija 1988 se je vrnil na Rudnik lignita in postal predsednik poslovodnega odbora - oziroma direktor! Potem se je odločil, da je čas za politiko: na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v državnem zboru, dve leti kasneje pa je zasedel mesto ministra za energetiko, ki ga je opravljal do februarja 1993, ko je Ob izvolitvi nove vlade spet sedel v poslanske klopi, na izrednih volitvah je bil namreč spet izvoljen za poslanca kot kandidat svoje ZLSD.
Poklicna pot/leta 1991 je končal tudi magistrski študij/ se je seveda vseskozi prepletala z nepoklicno, opravljal je številne naloge v različnih telesih, bil je med drugim predsednik občinske izobraževalne skupnosti, predsednik gradbenih odborov štirih velenjskih osnovnih šol /čisto resno pa so mu tudi - njemu, komunistu - ponudili, da bi vodil odbor za gradnjo nove cerkve sv.Barbare/, ustanovil in vodil je stanovanjsko zadrugo Lipa, zdaj je predsednik te krajevne skupnosti, že šest let predseduje velenjskemu teniškemu klubu...
In lovstvo, seveda! Ljubezen do narave je počasi prerasla v še globlje zanimanje zanjo, za življenje v njej in tako je Franc leta 1972 zašel med jagre, pod skrbnim vodstvom mentorja Jožeta Kvartiča opravil seveda vse pogoje, pa še šolo za lovskega tehnika povrhu. Kljub temu da je lovec že poltretje desetletje, mu roka pred strelom še vedno zadrhti za tisti trenutek razmisleka o življenju in pravici do jemanja... Ker je lovec razuma in ne sle, tudi v lovski organizaciji opravlja pomembne funkcije - v svoji družini, kjer je starešina, je predsednik Zveze savinjsko-kozjanskih lovskih družin in donedavnega je bil predsednik Lovske zveze Slovenije.
Z leti se je razvila tudi njegova ekološka zavest. Mnogim očitkom navkljub je kot član poslovodnega odbora Rudnika in kasneje direktor skupaj s svojimi sodelavci /"en sam človek takšnih stvari ne more storiti"/ uspel marsikaj: postavili so nadomestne objekte Rudnika, njegovo proizvodnjo omejili na ekološko sprejemljiv obseg, pošteno so se lotili odpravljanja posledic rudarjenja, marsikaj so postorili za družbeni standard doline. Kot poslanec in minister je pripomogel k namestitvi čistilnih naprav na šoštanjski termoelektrarni.
Na državnih volitvah lani ni več sodeloval, sprejel je nov izziv, lučaj od rojstne hiše je postal direktor ekološkega raziskovalnega inštituta Erico, ki ga je nekoč sam zasnoval. Znašel se je v mladem, znanja polnem kolektivu, ki ima lepe možnosti za razvoj.
In ker hišo že ima, avto in kup otrok tudi, vikenda ne potrebuje, do penzije mu manjka še osem let, bo vse sile vložil v Erico. Tudi na račun lova, hribov, tenisa in prebujene kiparske želje. Na politiko ne misli več, toda "politika je kurba" in če bo zelo, zelo privlačna in vztrajna... Kaj se ve!
■ U. Hrast
Z današnjim, petindvajsetim portretom je končan prvi del objav, drugi del Zaleščanskih portretov bomo začeli objavljati 30. oktobra.
laj
J
8 m VAS_OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE_ 25. septembra 1997
S slavnostne seje sveta mestne občine Velenje
Matjaž Kmecl, častni občan Velenja
V počastitev praznika mestne občine Velenje, 20. septembra, se vrstijo prireditve že ves mesec. Osrednja slovesnost pa je bila slavnostna seja sveta mestne občine Velenje.
Sejo je začel predsednik Drago Martinšek, ki je čestital Velenjčanom in predal besedo slavnostnemu govorniku, županu Srečku Mehu. Ta se je v svojem govoru spomnil graditeljev Velenja in obudil spomin na leto 1959, ko je Velenje postalo mesto. "Šestdeseta leta lahko na kratko označimo z ekstenzivnim zaposlovanjem, s hitro rastjo podjetij in priseljevanjem. Skladno s tem pa se je hitro razvijalo in raslo tudi Velenje; z novimi stanovanji in objekti za dobrobit občanov, s potrebno komunalno infrastrukturo, s povečanimi kapacitetami v zdravstvu, šolstvu, vrtcih in na številnih drugih področjih. To je bilo obdobje kriz in vzponov energetike, ki je pogojevala in istočasno omejevala razvoj v prostoru," je med drugim dejal Srečko Meh. Nanizal je mnoge uspehe, s katerimi se lahko pohvali to okolje, pri tem je postavil na prvo mesto dobre medsosedske odnose in spoznanje, da gospodarstvo prizadevno kreira in osveščeno pomaga kulturi in drugim negospodarskim institucijam ter skrbi za čim skladnejši razvoj vseh služb in dejavnosti. Omenil je dosežke v gospodarstvu, kulturi, šolstvu, športu. Ob koncu pa se je obrnil k nagrajencem: "današnji nagrajenci, dobitniki priznanj, najbolje opredeljujejo dogodke v mestni občini Velenje. Prejmejo jih posamezniki in združenja, ki so pomembno vplivali na razvoj Velenja, predvsem pa v nekem obdobju pomagali pri uveljavljanju naše občine. Prejemnikom priznanj iskreno čestitam."
Priznanja sta podelila župan Srečko Meh in predsednik sveta Drago Martinšek.
Častni občan je postal dr. Matjaž Kmecl, ki je v času šolanja, od leta 1945, živel v Velenju in od takrat ga imajo Velenjčani za svojega. Leta 1959 je diplomiral na ljubljanski slavisti-ki, leta 1970 doktoriral in kasneje postal redni profesor za novejšo slovensko književnost.
Predstavniki prostovoljnega gasilskega društva Velenje in Miha Valenci (drugi z leve) - dobitniki grba mestne občine
Velenje
vrsta Velenjčanov. Zmeraj je pomagal po svojih močeh. "Čeprav živi v Ljubljani, mu je življenje v Velenju dobro poznano. Spremlja ga z njemu lastno pripadnostjo, srečanje z njim je vedno prijetno, rad se odzove vabilu v naše - svoje kraje," je med drugim zapisano v obrazložitvi.
Grb občine Velenje sta prejela prostovoljno gasilsko društvo Velenje in Miha Valenci.
Prostovoljno gasilsko društvo Velenje je letos praznovalo stoletnico delovanja. Kljub spremembam političnega siste-
gim organizirajo tekmovanje pionirjev za prehodni pokal mesta Velenje. Člani tega društva so sodelovali na vseh požarnih akcijah v Dolini in izven nje. Sodelovali pa so tudi pri reševanju ob poplavi, ki je zajela Šaleško dolino. Pokazali so svojo izjemno hrabrost in neverjetno sposobnost pri reševanju ljudi, živine in premoženja.
Gospod Miha Valenci je poznan širom po Sloveniji. 15 let je bil sektorski gasilski poveljnik, v mesecu požarne varnosti je organiziral curkomet, je
pa tudi organizator spominske gasilske vaje "Stari trg", 30 let je bil gonilna sila pri organizaciji in izvedbi zelo znanega pustnega karnevala, ki je potem, ko ga ni več organiziral, zamrl. Je govornik na pogrebih in ima lasten gasilski muzej, ki ga nenehno obnavlja in dopolnjuje.
Plaketi mestne občine Velenje pa sta dobila Vera Zupančič in Ludvik Glavnik.
Uspehi in dosežki Vere Zupančič so se začeli v društvu Partizan, v sekciji za atletiko. Opravljala je številne pomembne funkcije, med drugim je bila predsednica atletskega društva, članica predsedstva AZS, članica nadzornega odbora AZ, predsednica zbora atletskih sodnikov Slovenije, podpredsednica občinske zveze za telesno kulturo, predsednica sodniškega zbora pri AK Velenje. Aktivno je sodelovala tudi pri organizaciji številnih tekmovanj, med drugim balkanskih krosov (enkrat je bila vodja tekmovanja, drugič vodja sodnikov), sedemkrat je bila vodja ali pomočnica pri organizaciji krosa Dela ... Sedaj je aktivna mednarodna sodnica pri AK Velenje in delegatka ZASS.
Ludvik Glavnik je plaketo prejel za dosežke na glasbenem področju. Že leta 1946 je začel prepevati v Rudarskem mladinskem fantovskem zboru, ki gaje vodil Janko Lukman in bil tudi njegov pomočnik. Kasneje je bil pevovodja več zborov, med drugim Mešanega pevskega zbora Kajuh, Šoferskega zbora, Rudarskega okteta, Mešanega pevskega zbora Vinska Gora in Ravne. Pod njegovim vodstvom so se zbori številčno okrepili in kvalitetno dvignili.
V imenu nagrajencev se je za prejeta priznanja zahvalil častni občan mestne občine Velenje dr. Matjaž Kmecl, ki je vidno ganjen obujal spomine na leta, preživeta v tem okolju, ki je bilo takrat zaznamovano z revščino, v osemintridesetih letih pa je doživelo pravi razcvet, ki ga simbolično ponazarja tudi čudovit prizidek glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, kjer je bila osrednja slovesnost v počastitev praznika mestne občine Velenje.
■ M. Zakošek
Dr. Kmecl je literarni zgodovinar, dramatik in publicist, v osemdesetih letih seje uveljavil tudi kot politik; bil je kulturni minister in kasneje član predsedstva republike Slovenije.
Pri dr. Matjažu Kmeclu je našla zmeraj odprta vrata cela
ma so obdržali svoje osnovno poslanstvo - pomagati ljudem v nesreči. Njihovi člani požrtvovalno hitijo na pomoč, ne ozirajoč se, ali je dan, noč, sneg ali pa lepa sončna nedelja. Poleg tega pa so tudi pogosti soorganiza-torji raznih prireditev, med dru-
Dr. Matjaž Kmecl - častni občan mestne občine Velenje. Plaketo sta mu izročila župan Srečko Meh in predsednik
sveta Drago Martinšek
Plaketi za Vero Zupančič in Ludvika Glavnika
Slovesnosti v počastitev praznika so se udeležili med drugim minister za šolstvo in šport Slavko Gaber, predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, župani sosednjih občin in
direktorji podjetij
Najzaslužnejši za izgradno prizidka k glasbeni šoli so podelili steklene orgle. Prejeli so jih Slavko Gaber, Srečko Meh, dr. Franc Žerdin, mag. Ivan Marin, dr. Matjaž Kmecl, Borut Meh, mag. Muharem Bolič in arhitekt Pavle Šifer - na
sliki.
Predstavniki založbe Pozoj pa so se posebej zahvalili Srečku
Mehu za donatorstvo.
Premogovnik Velenje
mirt uro i
Odprli prenovljeno ventilatorsko postajo Pesje
r —*- mi
PESJE, 20. SEPTEMBRA - staje Pesje, ki ima nov ventila- skrbeli v Projektivnem biroju nje zvoka v okolico nad dovolj e-	»ovoit I
PESJE, 20. SEPTEMBRA -V soboto so v Premogovniku Velenje odprli prenovljeno ventilatorsko postajo Pesje, eno od treh, ki skrbijo za nemoteno in kakovostno prezračevanje jam. Poleg te, kije odslej najsodobnejša (pretok zraka 7.900 kubičnih metrov na minuto), skrbita za prezračevanje tudi postaji Šoštanj (ta je največja, pretok zraka 15.900 kubikov na minuto) ) in Hrastovec (4.800 kubikov).
Ob odprtju prenovljene po-
staje Pesje, ki ima nov ventilator, prezračevanje pa je vodeno avtomatsko iz informacijskega centra v Novih Prelogah, sta zbrane nagovorila tehnični direktor Premogovnika Velenje mag. Marjan Kolenc in direktor podjetja dr. Franc Žerdin, postajo pa je namenu predal Alojz Kovše, državni sekretar za energetiko.
Projektno dokumentacijo in vse potrebno za prenovo so pripravili strokovnjaki Premogovnika, za gradbeni del so po-
skrbeli v Projektivnem biroju Velenje, odgovorni vodja projekta je bil Ciril Kemperle, ventilator je izdelala nemška firma TLT. Ker ventilatorska postaja Pesje stoji ob stanovanjskem objektu na robu rekreacijskega območja, so postajo opremili z dušilno zvočno kuliso, ki bo preprečevala uhaja-
nje zvoka v okolico nad dovoljeno mejo. Prenova ventilatorske postaje Pesje je bila nujna zaradi vključevanja novih odkop-nih polj s tem pa tudi potreb po večjih količinah zraka in ustrezni depresiji, naložba pa je stala blizu 2 milijona nemških mark.
■ mkp, foto: vos
Ventilatorska postaja Pesje ni največja, je pa najsodobnejša, prezračevanje jame je avtomatsko, ima pa tudi dušilno zvočno kuliso, ki preprečuje »uhajanje« prekomernega zvoka v
okolje
OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE
____________,_____
Otvoritev prizidka k velenjski glasbeni šoli
Vse bližje k še večjemu razcvetu
Sobota, 20. septembra -
Med največjimi pridobitvami, s katerimi je mestna občina Velenje zaznamovala letošnji praznik, je bil gotovo prizidek h glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega. Ob navzočnosti predsednika Državnega sveta dr. Ivana Kristana, poslancev v Državnem zboru iz velenjske občine, najvidnejših predstavnikov gospodarstva Šaleške doline, županov sosednjih občin, velenjskih svetnikov in občanov, so ga minulo soboto dopoldne predali svojemu namenu republiški minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, župan mestne občine Velenje Srečko Meh in ravnatelj velenjske glasbene šole mag. Ivan Marin.
V pozdravnih besedah je Ivan Marin poudaril pomen pridobitve za učence in dijake njihove šole, za delavce, občino in tudi širše okolje. S prizidkom so si zagotovili normalne delovne pogoje. Prostori, dobri učitelji in nadarjeni učenci so svetla prihodnost vsake pomembnejše vzgojno-izobraže-valne ustanove. Zbrane na slovesnosti je med drugim seznanil, da se v teh dneh na ustrez-
rih so učenci, dijaki te šole pokazali, kaj počnejo in kaj znajo. Tega dne je namreč velenjska glasbena šola pripravila še prvi dan odprtih vrat.
Naložba v izgradnjo prizidka je veljala približno 570 milijonov tolarjev, oprema z orgla-mi in instrumenti (vseh še nimajo) še dodatnih 200 milijonov SIT. Polovico denarja za stavbo, opremo in seveda zemljišče je prispevala mestna občina Velenje (ob tem je potrebno zapisati, da ureditev zemljišča ni bil majhen zalogaj. Pred začetkom izgradnje je bilo potrebno zgraditi še kolektor za čistilno napravo za celotno KS Desni breg, zemljišče pa je bilo pod denacionalizacijo), preostalo pa Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Na glasbeni šoli pričakujejo, da bo slednje še prispevalo za nakup splošne šolske opreme, prispevek pa si obetajo tudi od nadaljnjega tesnega sodelovanja z gospodarstvom Doline - s Premogovnikom, Gorenjem, Vegradom, Ero ter nekaterimi tujimi pokrovitelji.
■ tp
jejo možnosti vsem, ki se želijo nadaljnji razvoj glasbenega izo-glasbeno izobraževati, vzgajati braževanja sedaj izpolnjeni tri-ali le poslušati glasbo."	je osnovni pogoji, je izrazil pre-
glasbene šole. Zanimanje za glasbeno izobraževanje, ki se sicer širi, je v različnih delih države različen, odvisen tudi od
študij v okviru mariborske uni-
interesa okolja. "Toda tolikšne-
nih republiških ravneh dogovarjajo o glasbeni gimnaziji (pridobili naj bi jo v jeseni), v
pripravi pa je visokošolski
verze, ki bo pouk instrumentalne pedagogike organizirala prav v velenjski glasbeni šoli. Gradbena
dela pri izgradnji prizidka so končana, dan pred otvoritvijo so pridobili uporabno dovoljenje, manjka pa še nekaj opreme (instrumentov, avdio-video opreme...). "Naš dolg tudi do poznejših rodov pa je ureditev knjižnice v pravem pomenu besede, ki bo središče vseh glasbenih informacij in glasbenega izobraževanja posameznikov. S svojim delom moramo opravičiti veliko naložbo. Prostori da-
ga zanimanja, kot ga kažete v mestni občini
Velenje za razvoj šolstva in glasbenega izobraževanja, ni čutiti nikjer v Sloven-iji," je povedal dr. Slavko Gaber.
Tudi prizidek bo, po njego-
vem mnenju, bogatil učence, delavce šole, občino in ljujli v
njej-
Po otvoritveni
slovesnosti so
Svoje zadovoljstvo in ponos ob tem dogodku je izrazil tudi Srečko Meh. Zahvalil se je vsem, ki so pomagali in še bodo pri pokritju stroškov izgradnje prizidka. Ob dejstvu, da so za
pričanje, da jih bodo tisti, ki bodo kaj takega želeli, s pridom uporabili.
Približno 10% šoloobveznih Slovencev in Slovenk obiskuje
takti glasbe rudarske godbe pospremili goste v notranjost prizidka: ene v orgelsko dvorano na svečano zasedanje sveta mestne občine Velenje, drugi so odšli po učilnicah, v kate-
KS Skale - Hrastovec
Tudi voda lahko osreči ljudi
Sobota, 20. septembra - Ob letošnjem prazniku mestne občine Velenje so se veselili tudi v krajevni skupnosti Škale- Hrastovec. Tu so namreč svojemu namenu predali vodovodno omrežje Škale - Podlubela in s tem poskrbeli za nemoteno oskrbo z zdravo pitno vodo še v 13 gospodinjstvih.
»Mislim, da smo ob tem dogodku vsi presrečni, saj se nismo trudili zaman. Naše veselje in radost lahko razumejo le tisti, ki vedo, kaj pomeni odpreti pipo v gospodinjstvu v vsakem trenutku in si natočiti kozare čiste vode,« nam je povedala predsednica gradbene-
črpališče), končni izračun pa seje ustavil pri 19 milijonih tolarjev. »Na začetku smo bili zelo skeptični, da nam bo uspelo. Ampak nam je ob sodelovanju z mestno občino Velenje, ki je prispevala glavnino denarja za naložbo, pa tudi naših lastnih prispevkov. Vsako gospodinjstvo je namreč za vodovod primaknilo po 200 tisoč tolarjev, obveznost pa je bila tudi udarniško delo. Z 2700 prostovoljnimi urami smo prihranili skoraj 5 milijonov tolarjev.«
S tem zadnjim dejanjem so v krajevni skupnosti Škale - Hrastovec poskrbeli za nemoteno oskrbo z zdravo pitno vodo na področju ce-
V petek popoldne se je na otvoritvi razstave akvarelov, ki so nastali preteklo leto na Paš-kem Kozjaku, zbralo veliko ljubiteljev lepega. Tokrat prvič v lepo urejeni novi galeriji-na podstrešju Velenjskega gradu, ki daje živopisnim akvarelom, delom 27 umetnikov iz vseh koncev Slovenije, svojstven ton in čar. Razstava bo odprta še dobrih 14 dni. Ogled toplo pri-poročamo.
»Kolonija akvarela na Paškem Kozjaku 96 je akcija Društva šaleških likovnikov in mestne občine Velenje, ki je v lanskem poletju potekala že tretjič, drugič b i e n a I n o. Ideja za tovrstno kolonijo je nastala leta 1993 med najstarejšimi člani društva, predvsem v skupini 83. S tem so želeli še razširiti svoja znanja o akvarelu, hkrati pa pridobiti primerjalni vpogled o svojih pozicijah glede na slovenske akvareliste. Že prvo leto se je pojavilo kar veliko število akva-relistov iz vse Slovenije, veliko je bilo tudi članov velenjskega •društva. Tako se je nadaljevalo tudi v naslednjih dveh akcijah,« nam je povedala vodja Galerije pri KC Ivana Napotni-
ka, likovna kritičarka Milena Koren Božiček, ki je skupaj z mentorjem lanske kolonije prof. Lojzetom Zavolovškom in Marlen Premšak tudi izbrala dela, ki si jih lahko ogledate na razstavi. Videli jih boste 28; eno skupinsko in po eno vsakega udeleženca, nastalo pa jih je veliko več. Vse od začetka se kolonije udeležujejo tudi akademski slikarji, sicer pa o
letos nastalih delih sogovornica pravi: »Spremljala sem te kolonije od začetka in opaziti je spremembe pri mnogih avtorjih. Njihova poteza je vse bolj sproščena, kolorit svež, motivi pa ekspresivni odsevi okolja, v katerem so slikali. Zadnji dve delavnici sta pridelali tudi dve skupinski sliki, ki kažeta zelo usklajen pogled na akvarel, v katerem je mnogo igrivosti in hudomušnosti, ki jo je pogoje-
valo prijetno vzdušje v teku delavnice.«
Prijetno pa je bilo tudi na otvoritvi razstave. Udeleženci so svoje delo podoživeli ob ogledu filma, ki ga je na koloniji posnel in ta večer predvajal Jože Miklavc, drugi pa smo spoznali prijetno okolje, v katerem so ustvarjali. Razstavo je uradno odprl predsednik DŠL in župan Velenja Srečko Meh, ki
se je ob tej priložnosti najprej spomnil praznika, potem pa vsem udeležencem kolonije izrekel priznanje za njihovo delo. Drži namreč, daje to odlična priložnost za promocijo Velenja in promocijo Društva šaleških likovnikov. Njihovi člani so vsako leto boljši in tudi številčnejši, ljubiteljska kultura pa na še višji ravni.
■ bi
Razstavišče na grajskem podstrešju je prostor, kjer visi 28 akvarelov, nastalih lani na Paškem Kozjaku. Skupaj tvorijo prijetno celoto.
ga odbora za izgradnjo omenjenega vodovoda Anica Pšeničnik.
Naložba ni bila majhen zalogaj. Po predračunu naj bi predvidena dela veljala 23 milijonov tolaijev (zgraditi so namreč morali še novo
lotne KS. Za prvih 100 gospodinjstev so namreč z njo oskrbeli že pred tremi leti.
Otvoritvene slovesnosti so se poleg krajanov udeležili še vsi pomembnejši občinski možje.
Paški Kozjak na grajskem podstrešju
Razstava svojstvenih, živopisnih akvarelov
———
10 KAK CAS

OBČINA ŠOŠTANJ PRAZNUJE
25. septembra 199
llililiiJIl
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.

Trg svobode 12, 3325 Šoštanj telefon (063) 882-567, 882-626 telefax (063) 882-261
Kupcem, poslovnim partnerjem in občanom občine Šoštanj čestitamo za občinski praznik ter jih vabimo v naše poslovalnice:
-	Mesnica in delikatesa Šalek (pri Pristanu), tel. 865-081
-	Mesnica in delikatesa Velenje, Tomšičeva 10 b (pod OŠ MPT), tel. 851-454
-	Mesnica Šoštanj (za Kajuhovim domom), tel. 882-527
-	Kmetijska trgovina Šmartno ob Paki, tel. 885-124
-	DE Turn (jabolka), tel. 856-574
-	Kmetijska trgovina Velenje, Cesta talcev 2, tel. 863-780
Smo mlado podjetje s petdesetletno tradicijo na področju izvajanja krovsko -kleparskih del.
Smo mednarodno uveljavljeni, saj večji del svojega prihodka ustvarimo v tujini.
Nudimo svetovanje, dobavo in montažo strešnih kritin in vseh vrst kleparskih izdelkov po ugodnih cenah.
Pokličite nas!
d.o.o.
kleparstvo, izolacije, krovstvo
Kajuhova 17,3325 Šoštanj, tel.: 063 / 881-026, fax: 063 / 882-267
KREKOVA BANKA d.d.
KREKOVA BANKA d. d. MARIBOR ČESTITAMO
vsem občanom Šoštanja ob praznovanju
OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE ŠOŠTANJ in
Vas vabimo v
POSLOVALNICO KREKOVE BANKE V
ŠOŠTANJU, Ul. Lole Ribarja 2, tel.: 063/883-020.
da bo denar \) službi človeka
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
POSLOVNA ENOTA ŠOŠTANJ
Proizvajamo kromovo strojeno usnje iz svinjskih kož, kot oblačilni in obutveni velur, tapetniške nape ter podloge in cepljence raznih vrst.
Izdelujemo tudi usnjeno konfekcijo in zaščitna sredstva.
operne šolUani!
i čestitamo za praznin občine šoštanj!
ro, d.o.o
Obiščite salon FIGARO na trgu B. Mravljak 16 v Šoštanju, tel.: 882-645!
Kvalitetne moške in ženske frizerske storitve z vrhunsko ameriško lasno kozmetiko JOICO so porok vašega zadovoljstva. Vabljeni! Obiščite nas in se prepričajte!
Čestitamo za praznik občine šoštanj!
Jožica Vodončnik - ljubiteljica in zaščitnica živali
Ljubezen, ki je sosedovi ne razumejo
Je Velenjčanka, ki ima nadvse rada živali. Ne le tiste, ki ji krajšajo čas pri njej doma, kjer ima muco in dva majhna kužka. Na Gorici, kjer živi v bloku, je namreč veliko potepuških mačk. »Smilijo se mi, saj niso same krive, da so jih ljudje zavrgli. Zato jim pogosto nahranim,« nam je pripovedovala. Vse lepo in prav, boste rekli. Še sreča, da so taki ljudje, saj pravih azilov za zavržene živali v bližini nimamo. Zal pa ni tako. In zato seje Jožica obrnila tudi na nas.
Živali ima rada, odkar pomni. Ker živi čisto sama, ji njena kužka in muca pomenita veliko. »Mislim, da tisti, ki nimajo radi živali, tudi sebe nimajo radi. Sama imam skromno pokojnino, a čistim stopnišča, da zaslužim kakšen tolar, s katerim kupujem hrano za živali,« pove ob tem. Je namreč upokojenka, svojo pokojnino pa si je prislužila v kuhinji Hotela Paka. Eden tistih, ki ne razume njenega početja, ki ne razume, da vsak dan nahrani vsaj tri žalostne potepuške mucke, je po njenem pripovedovanju njen bližnji sosed v bloku. Menda naj bi mu potepuški mačkoni skakali na okno, kar ga zelo moti, zato pa krivi Jožico. Spor je šel tako daleč, da ji je, po Jožicinih besedah, že zelo grozil. »Vpil je kot zverina, da me bo kar ubil, če ne bom prenehala s svojim početjem. Jaz pa plačujem sterilizacijo za potešuške mačke in iz svoje male pokojnine kupujem hrano za njih. Za mano in živalmi hodi celo z videokamero. Resnično me je že čisto spravil iz tira. Res ne
Trgovina z gradbenim materialom
POŠTAJNER
Ravne 21, Šoštanj	.
IP
isi/
d.o.o.
Trg mladosti 6, 3320 Velenje
Tel./Fax: 063/861 -835, mob.: 0609/624-775
PROMET Z NEPREMIČNINAMI UPRAVLJANJE S STANOVANJI
GRADBENI INŽENIRING
»
Za praznik, občine Šoštanj iskreno čestitamo!
■ . ■ ...... . . : : '■ .
mmmm&mm
Jožica Vodončnik ne razume tistih, ki ne marajo živali.
Sama si življenja brez njih ne zna predstavljati.
razumem ljudi, ki ne marajo živali. Če jih že ne, naj jih vsaj pustijo na miru. In tiste, ki jim želimo pomagati, da preživijo, tudi. Ce pa mu je potepuška žival že toliko napoti, naj jo pelje na Veterinarsko postajo Šoštanj in plača injekcijo,« je razburjeno pripovedovala. Ob tem je dodala, da so potepuhi prej prebrskali vse kante za smeti, sedaj pa tam okoli ne postopajo več. Za njimi tudi vedno pospravi, tako da ni sledi, da jih je hranila.
Jožica je članica Društva proti mučenju živali v Celju in tam tudi dobro sodeluje s predsednico. Tudi društvo je že poslalo pismo sosedu, ki Jožici ne da spati, in ga v njem prosilo, da spremeni svoj odnos do nje in živali. Res pa je, da tisti, ki imajo živali radi, ki verjamejo, da so jim te najboljše prijateljice, nikoli ne bodo mogli razumeti ljudi, kot je Jožicin sosed. Tisti, kijih ne marajo, pa verjetno Jožice in njej podobnih ne. Takšen je pač ta svet. Na žalost.
■ bš
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.
MUZEJ MOTOCIKLOV NA VRA
Poslovnost in kulturna
Petek, 19. septembra - Le uro pred pomembnim dogodkom za celo Slovenijo, otvoritvijo avtoceste Arja vas - Vransko, se je v središču kraja Vransko v občini Žalec zgodil še eden prav tako pomemben dogodek za širšo Slovenijo. Svoja vrata je na strežaj odprl muzej motociklov. S tem pomembnim trenutkom, seveda za tiste, ki cenijo skrb za ohranjanje kulturne dediščine, so povezani lastnik muzeja Petja Grom, direktor slovenske policije Stanislav Veninger, ki je prerezal otvoritveni trak, najvišji občinski možje ter številni udeleženci slovesnosti od blizu in daleč. Pomemben delež pri tem pa ima tudi eden glavnih pokroviteljev Zavarovalnica Maribor.
Nič presenetljivega ni, pravijo pri Zavarovalnici, da se ime njihove hiše pojavlja pri dogodkih, ki segajo na kulturno področje. S tem namreč Zavarovalnica dokazuje svojo skrb za ohranjanje kulturne dediščine, sploh takšne, katere pomen in vrednost sega daleč po Evropi in širše. Takšnih muzejev old tajmerjev, kot je na Vranskem, so v Evropi prava redkost, ne premorejo ga ne v Avstriji in ne v Franciji. Je edini v zasebni lasti in tudi največji. Zbirka v tem trenutku obsega 70 motociklov (v depojih jih je še 30) iz vseh časovnih obdobij njihove izdelave do 60. let. Med njimi je tudi nekaj unikatov svetovnega pomena, ki so prava paša za oči: primerk iz 20.let Indian Scoutter Ner-A-car, motocikel, ki je po izgledu skoraj avto; pa največji in najmanjši vojaški motocikel na svetu; štiriventiljski Ariel (iz obdobja 30.)et) ter eden med najredkejšimi in tudi najdražjimi motocikli - štirivaljni Indian. Zbirko motociklov dopoljnjujejo še zbirka redkih predvojnih registrskih tablic, razne usnjene in platnene obleke, čelade, medalje, značke, najpomembnejša svetovna literatura iz tega področja in še in še.
Zbirka je nastajala približno 25 let, terjala pa je ne le - kot pravi lastnik Petja Grom - nekaj "malega"
denarja, ampak ogromno ljubezni in ves prosti čas. Tistim, ki kulturna dediščina nekaj pomeni, muzej motociklov na Vranskem predstavlja neprecenljivo vrednost. Ob tem Petja rad poudarja, da je edini na svetu, ki s kulturno-turistično tablo na avtocesti opozarja in vabi na ogled zanimive zbirke.
Skratka, na Vranskem se je našel nekdo, ki je prvi v Sloveniji zbral tehnično kulturno dediščino motociklov. Trenutka »Biti na pravem kraju ob pravem času« pri Zavarovalnici Maribor, Podružnici Celje niso zamudili, ampak še dodatno potrdili sloves in pomen njihovega kratkega sporočila: "Življenje gre naprej in mi z vami". Mimogrede: tudi na nedavno končanem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju ga niso. Tu je bila namreč prav ta zavarovalniška hiša pogodbena sejemska zavarovalnica za sklepanje sejemskih varovanj. Oprema za razstavljalce, ki so sklenili pogodbo s to zavarovaniško hišo, in nezgodna zavarovanja obiskovalcev so bila torej v dobrih rokah.
(PETER KOPRIVNIKAR - LOKOSTRELEC - SLOVENSKI OLIMPIJEC)
ZLATA NALOŽBA JE MOJA ČIS
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. Podružnica CELJE, Ljubljanska 14, tel : 063/443-505
O
VEČ KOT EIM RAZLOG ZAKAJ
SKLENITI ZLATO NALOŽBO PRI ZAVAROVALNICI MARIBOR
1.	Zavarovalnica Maribor je zanesljiva zavarovalna družba, ki ji upravičeno zaupa večina slovenskih življenjskih zavarovancev!
2.	Z ZLATO NALOŽBO varčujete in ste hkrati tudi življenjsko zavarovani!
3.	Z ZLATO NALOŽBO ste udeleženi pri dobičku zavarovanja, ki vam ga Zavarovalnica Maribor izplača po preteku zavarovalne dobe skupaj z zavarovalno vsoto!
4.	Pri ZLATI NALOŽBI lahko po preteku zavarovalne dobe sami izberete obliko izplačila: ali rentno, kot dodatek k pokojnini ali v enkratnem znesku!
5.	ZLATO NALOŽBO lahko sklenete za dobo po svoji želji (od 5 do 25 let), za vsoto, ki vam najbolj ustreza, v tolarjih ali z devizno klavzulo!
G. V ZLATO NALOŽBO lahko vključite dodatno nezgodno zavarovanje!
7.	Pri ZLATI NALOŽBI sami izberete način plačila: mesečno, kvartalno, polletno ali letno!
8.	Zavarovanki ZLATE NALOŽBE ob rojstvu otroka Zavarovalnica Maribor podari vsoto za opremo novorojenčka!
IN ŠE NOVOST V SLOVENSKI PONUDBI ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ:
9.	Ob hujši bolezni si lahko z ZLATO NALOŽBO zagotovite predčasno izplačilo dela zavarovalne vsote!
C
ZLATA NALOŽBA je vaša pot do
zaklada, saj življenje ni pravljica!
brezplačna telefonska številka
za naročanje zavarovalniškega zastopnika
TA DESETKA" 080 - 1 9 - 20
ČETRTEK, 25. septembra
slovenija 1
10.25 Hoganova druščina, 10/26 10.50 Nebo ve. g. Allison, amer. film
12.30 Divja Avstralija, poljudnoz-
nan. oddaja 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.50 Novice iz sveta razvedrila 15.20 Poslednja odločitev, nemška
drama 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.30 Ouasimodove čarobne
dogodivščine, 23/26 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.25 Frasier, 16/24 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Šport 22.40 Odstiranja: starost
slovenija 2
11.10 Filmski triki 11.35 Orchestra di Padova e del
Veneto, 2. del 12.45 Grace na udaru, 4/25 13.10 Pacific drive, 53. del 13.35 Evrop.liga v košarki, UNION OLIMPIJA:AEK, posnetek iz Ljubljane
15.00 Kolesarska dirka po Španiji,
prenos 17.15 Športni film 17.40 Tri krone, 5/13 18.30 Očividec, 5/11 19.00 Resnična resničnost 19.30 Pacific drive, 54. del 20.00 Cruz de Iberia, špan. film 21.35 EPP-sejem 21.40 Gibljive slike 22.10 Modri zmaj, kitajski film 00.25 Gibljive slike
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nan.
10.50	Top shop, tv prodaja
11.00	Umor je napisala, nan.
12.00	F/X-umori s trikom, nan.
13.00	POPkviz
13.30	Taksi, nan.
14.00	Dangerfield, nan.
15.00	Beli očnjak, nan.
15.30	Umor je napisala, nan.
16.30	Santa Barbara, nan.
17.30	POPkviz
18.00	Cosby, nan.
18.30	Obalna straža na kolesih, nan.
19.30	24 ur
20.00	Brez zavod z Jonasom
21.00	Nikita, nan.
22.00	Prijatelji, nan.
22.30	Taksi, nan.
23.00	F/X-umori s trikom, nan.
00.00	24 ur, pon.
09.30 POT V AVONLEA, ponovitev
79. dela nadaljevanke 10.20 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.25 NAJ SPOT, pop in dance
glasba 11.25 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM:
RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 VIDEO NOVICE ZA GLUHE
IN NAGLUŠNE 21.00 KOŠČEK NEBES, ameriški film
22.30 REGIONALNE NOVICE 22.35 NAJ SPOT DNEVA 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 26. septembra
slovenija 1
10.35 Tri krone, 5/13 11.25 Cruz de iberia, špan. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.35 Študenti akademije Musici
artis iz Devina 15.35 Povečava 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik
17.10 Dogodivščine iz živalskega
vrta, 13. oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Planet IN
21.40 Predpotresna in popotresna
Ljubljana, dokum. oddaja 22.35 Odmevi, vreme 23.10 Šport
23.15 Murphy Brovvn, 21/25 23.40 Napad na policijsko postajo
13, amer. film 01.10 Resnična resničnost
slovenija 2
09.30 Mostovi 10.00 Slovenski utrinki 10.25 Resnična resničnost 10.55 Modri zmaj, kitajski film 13.10 Gibljive slike 13.40 Zgodbe iz školjke 14.10 Frasier, 16/24 14.35 Pacific drive, 54. del 15.00 Kolesarska dirka po Špaaiji, prenos
17.20 Saga o Mcgregorjevih, 26/26
18.05 Kraljičin nos, 3/6 18.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski
kulturi 19.00 Okolje in mi 19.30 Pacific drive, 55. del 20.00 Breaking in, amer. film 21.35 TV avtomagazin 22.05 Trend, oddaja o modi 22.50 Slovenski jazz iz kluba Gajo: New strings
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nan.
10.50	Top shop, tv prodaja
11.00	Umor je napisala, nan.
12.00	F/X - umori s trikom, nan.
13.00	POPkviz
13.30	Taksi, nan.
14.00	Nikita, nan.
15.00	Beli očnjak, nan.
15.30	Umor je napisala, nan.
16.30	Santa Barbara, nan.
17.30	POPkviz
18.00	Cosby, nan.
18.30	Obalna straža na kolesih, nan.
19.30	24 ur
20.00	Smrtonosni mikrobi, 4. del
21.00	Milenium, nan.
22.00	Oni živijo, amer. film
23.30	Seks s...
00.00	Playboy
00.30	Najlepša fantazija, erotični film
02.00	24 ur, ponovitev
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 VIDEO NOVICE ZA GLUHE
IN NAGLUŠNE 10.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 11.00 KOŠČEK NEBES, ponovitev filma
12.30 TV IZLOŽBA 12.25 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM:
RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 SVET ŽIVALI 21.00 POČASNA SMRT, ameriški
akcijski film 22.30 GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO 22.55 NAJ SPOT DNEVA 23.00 REGIONALNE NOVICE 23.05 HOROSKOP 23.10 TV IZLOŽBA 23.15 VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 27. septembra
slovenija 1
08.10	Radovedni Taček
08.25	Taborniki in skavti
08.45	Sprehodi v naravo
09.00	Zgodbe iz školjke
09.30	Naša pesem'97
10.00	Saga o McGregorjevih, 26/26
10.45	Hugo, tv igrica
11.15	Tednik
12.15	Trend, oddaja o modi
13.00	Poročila
13.05	Karaoke
14.05	Strela z jasnega, 20/28
15.05	TV avtomagazin
15.35	Jakec iz džungle, danski film
17.00	Obzornik
17.10	Svet odkritij, 2/9
18.00	4x4
18.25	Ozare
18.40	Hugo, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.10	Don Juan Demarco, amer. film
22.00	Poročila, vreme
22.10	Šport
22.25	Letališka steza 1,4/4
slovenija 2
12.00 13.35 14.35 15.00
17.15 17.55
19.30 20.00
21.40 22.30
23.30 00.00
Breaking in, amer. film POMP
Pacific drive, 55. del Kolesarska dirka po Španiji, prenos
Teniški magazin Rokomet: kvalifikacije za EP v rokometu (M), SLOVENI-JA:čEŠKA, prenos Pacific drive, 56. del Lovci, prenos iz Cankarjevega doma National geographic, 12/20 Zlata šestdeseta slovenske popevke V vrtincu Sobotna noč
08.00	Zverinice, ris. serija
08.30	Reboot, ris. serija
09.00	Mož pajek, ris. serija
09.30	Peter Pan, risana serije
10.00	Morska deklica, serija
10.30	Povver rangers, nan.
11.00	Proti vetru, nan.
12.00	Obraz tedna
12.30	Grand prix magazin
13.00	Formula 1, trening
14.00	Beverly Hills, nan.
15.00	Melrose plače, nad.
15.45	Hinglander, nan.
16.30	Robocop, nan.
17.45	Herkul, nan. 18.30 Xena, nan. 19.30 24 ur
20.00 Štiri poroke in pogreb, amer. film
22.00 Odpadnik, nan. 23.00 Ljubezen na igrišču, amer. film
01.00 Playboy special 02.00 24 ur, ponovitev
09.30	OTROŠKI MIS MAS,	
	ponovitev	10.15
10.30	EPP/ Vabimo k ogledu	
10.35 11.35	SVET ŽIVALI, ponovitev POČASNA SMRT, film,	10.40 11.00
	ponovitev	
13.05	TV IZLOŽBA	11.35
13.10	VIDEOSTRANI	
18.55	NAJ SPOT DNEVA	
19.00	OTROŠKI PROGRAM	12.00
19.30	TV IZLOŽBA	
19.35	VIDEOSTRANI	12.35
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	12.40
20.05	621. VTV MAGAZIN,	
	regionalni informativni	13.40
	program	
20.30	VENČEK NARODNIH,	14.15 17.00
	zabavno glasbena oddaja	
21.00	NOVI STARŠI, film, posnet	
	po resničnih dogodkih	17.50
22.30	NAJ SPOT DNEVA	
22.35	HOROSKOP	19.20
22.40	TV IZLOŽBA	20.20
22.45	621. VTV MAGAZIN,	
	ponovitev	21.10
23.10	VIDEOSTRANI DO 24.00	21.15
NEDELJA, 28. septembra
slovenija 1
08.45	Čebelica Maja
09.10	Živžav
10.00	Med vetrom in vodo, 7/8
10.15	Plesalec, 1. del
11.05	Divja Avstralija, 4/12
11.30	Obzorja duha
12.00	Dlan v dlani
12.30	4x4
13.00	Poročila
13.05	Ljudje in zemlja
14.45	Daddy long legs, amer. film
17.00	Obzornik
17.10	Zmenki, 4/16
17.35	Po domače
18.35	Potok in gozd, dokum.
oddaja
19.05	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.10	Zoom
21.15	Očetje in sinovi
22.05	Poročila, vreme
22.15	Umor kitajskega pobiralca stav, amer. film
slovenija 2
11.45 V vrtincu
12.15 Zlata šestdeseta slovenske
popevke 13.15 Pacific drive, 56. del 13.40 Pariz pleše Diaghileva 15.05 Planet IN 16.35 Motociklizem za VN
Indonezije 17.35 Veslanje: tekmovanje
skifistov 17.45 DP v nogometu: SCT OLIMPIJA.HIT GORICA, posnetek iz Ljubljane 19.30 Pacific drive, 57. del 20.00 Sedem smrtnih grehov, 2/7 20.55 Alpe Jadran 21.25 Prelomni trenutki zgodovine, 7/13
21.50 Šport v nedeljo 22.35 Koncert VViener akademie 23.10 Alpe Jadran
07.30	Kje je Wally, risana serija
08.00	Dogodivščine medvedka
Ruxpina, risana serija
08.30	Zvezdne steze, risana serija
09.00	Kasper in prijatelji, risana serija
09.30	Peter Pan, risana serija
10.00	Mladi superman, nan.
10.30	Povver rangers, nan.
11.00	Brez zavor z Jonasom,
ponovitev
12.00	Argument
12.30	Radijska postaja, nan.
13.00	Formula 1
16.00	Samski stan, nan.
16.30	Otroški zdravnik
17.30	Vojne igre, amer. film
19.30	24 ur
20.00	Beveriy Hills 90210, nad.
21.00	Melrose plače, nan.
22.00	Športna scena
23.15	Argument
23.45	Formula 1
21.45	24 ur, pon.
08.30
08.55 09.55
PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA:
MINI 5, otroška glasbena lestvica
OTROŠKI MIŠ MAŠ
620.	VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO
621.	VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO EPP
SLAVKO AVSENIK PONOVNO NA ODRU: POGOVOR V STUDIU GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO VIDEOSTRANI POT V AVONLEA, ponovitev
78.	dela nadaljevanke POČASNA SMRT, ameriški film
SVET ŽIVALI
POT V AVONLEA, ponovitev
79.	dela nadaljevanke HOROSKOP
VIDEOSTRANI do 24.00
PONEDELJEK,
29. septembra
slovenija 1
10.20	Zmenki, 4/16
10.45	Umor kitajskega pobiralca
stav, amer. film
12.30	Utrip
12.45	Zrcalo tedna
13.00	Poročila
13.05	Hugo, tv igrica
13.40	Zoom
14.40	Ljudje in zemlja
15.10	Očetje in sinovi
15.55	Dober dan, Koroška
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Radovedni Taček
17.25	Pouka je konec, 5/13
17.45	Mejniki, 18/50
18.00	Po Sloveniji
18.30	EPP
18.40	Lingo, tv igrica
19.10	Risanka
19.20	Žrebanje3x3
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Dosje: primorski Feniks, 50
let po Parizu
21.00	Homo turisticus
21.20	Osmi dan
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.40	Hudsonova ulica, 13/21
23.05	Drugstore cowboys, amer. film
00.40	Osmi dan
01.10	Videoring
slovenija 2
12.55	Na potep po spominu
14.00	Okolje in mi
14.30	Šport v nedeljo
15.15	Naša pesem'97
15.45	Obzorja duha
16.15	Koncert Wiener akademis
16.50	Sedem smrtnih grehov, 2/7
17.40	Pacific drive, 57. del
18.05	Love Joy, 3/13
19.00	Recept za zdravo življenje
19.30	Simpsonovi, 84/92
20.00	Banan ni, 3/10
20.55	Kri na snegu - vojna v
Rusiji, 5/10 21.50 POMP
22.50 Brane Rončel izza odra
10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Umor je napisala, nan. 12.00 Otroški zdravnik, nan. 13.00 POPkviz 13.30 Morska deklica, nan. 13.45 Športna scena 15.00 Beli očnjak, nan. 15.30 Umor, je napisala, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 POPkviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Obalna straža, nan. 19.30 24 ur
20.00 Rocky 3, amer. film 21.45 Detektivka Lea Sommer, nan.
22.45 Umori s trikom, nan. 23.30 Teksaški mož postave, nan. 00.30 24 ur, pon.
kanali 27 46
52
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.05 621. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.30 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM:
Risanke 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 POT V AVONLEA, 80. del
nadaljevanke 20.55 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: ODDAJA HI-FI STUDIO AS MURSKA SOBOTA 21.25 KOŠARKA - POSNETEK TEKME: PIVOVARNA LAŠKO: KOVINOTEHNA SAVINJSKA POLZELA 22.40 GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO 23.10 NAJ SPOT DNEVA 23.15 REGIONALNE NOVICE 23.20 HOROSKOP 23.25 TV IZLOŽBA 23.30 VIDEOSTRANI DO 24.00
TOREK, 30. septembra
slovenija 1
09.50	Love Joy, 3/13
10.40	Babe, avstralski film
12.30	Potok in gozd, dokum.
oddaja
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
13.55	Po domače
14.50	Dosje: primorski Feniks, 50
let po Parizu
15.40	Homo turisticus
15.55	Mostovi
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Taborniki in skavti
17.25	Med vetrom in vodo, 8/8
17.40	Portret Marienke Stupice
18.00	Po Sloveniji
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Portret Jurija Součka
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.40	Kir Royal, 5/6
23.40	Svet poroča
00.10	Studio city
01.00	Videoring
slovenija 2
11.35	Sobotna noč
13.35	Dlan v dlani
14.05	Recept za zdravo življenje
14.35	Murphy Brown, 21/25
15.00	Osmi dan
15.30	Kri na snegu, 5/10
16.20	Alpe Jadran
16.50	Banan ni, 3/10
17.40	Simpsonovi, 84/92 18.10 Havajski detektiv, 15/25 19.00 Nova železna zavesa, švedski dokum. film 19.30 Pacific drive, 53. del 20.00 Državljan Cohn, amer. film 21.50 EPR včeraj, danes, jutri
""S
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Umor je napisala, nan.
12.00	Umori s trikom, nan.
13.00	POPkviz
13.30	Glavni kuhar, nan.
14.00	Obalna straža
15.00	Beli očnjak, nan.
15.30	Umor je napisala, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	POPkviz
18.00	Cosby, nan.
18.30	Obalna straža na kolesih, nan.
19.30	24 ur
20.00	Izginula v noči, amer.
drama, 2/2
21.45	Sedma nebesa, nan.
22.30	Obraz tedna
23.00	Umori s trikom, nan.
00.00	Teksaški mož postave, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
.kanali
fijij 27
w
52
09.30 POT V AVONLEA, 80. del
nadaljevanke 10.20 EPP 10.25 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: ODDAJA HI-FI STUDIO AS MURSKA SOBOTA 10.55 KOŠARKA - POSNETEK TEKME: PIVOVARNA LAŠKO: KOVINOTEHNA SAVINJSKA POLZELA 12.10 TV IZLOŽBA 12.15 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM:
RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 622. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
20.25 ŠPORTNI TOREK, športna
informativna oddaja 20.45 ŠPORTNI GOST 21.10 NAJ SPOT DNEVA 21.15 HOROSKOP 21.20 TV IZLOŽBA 21.25 622. VTV MAGAZIN,
ponovitev 21.45 VIDEOSTRANI dO 24.00
09.55	Havajski detektiv, 15/25
10.45	Citizen Cohn, amer. film
12.35	Prelomni trenutki zgodovine,
	7/13
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče
13.55	Lovci in "lovci", posnetek iz
	Cankarjevega doma
15.35	Svet odkritij, 2/9
16.25	TV prodaja
17.00	Obzornik
17.10	Male sive celice, kviz
18.00	Po Sloveniji
18.40	Kolo sreče
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Čisto perilo, 1/2
21.05	Made in Slovenia
22.00	Odmevi, vreme
22.25	Šport
22.45	Grace na udaru, 5/25
23.15	Biggerthan life, amer. film
00.40	Made in Slovenia, ponovitev
SREDA, 1. oktobra
slovenija 1
slovenija 2
13.15	Svet poroča
13.45	Nova železna zavesa
14.10	Hudsonova ulica, 13/21
14.30	National geographic, 12/20
15.20	Studi city
16.10	Kir Royal, 5/6
17.10	Pacific drive, 58. del
17.40	Hoganova druščina, 11/26
18.05	Filmski triki
18.30	Karaoke
19.30	Pacific drive, 59. del
20.00	Nogomet: 2. krog lige
prvakov
23.35	Koncert iz Sarajeva z Riccardom Mutijem
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Umor je napisala, nan.
12.00	Umori s trikom, nan.
13.00	POPkviz
13.30	Obraz tedna
14.00	Sedma nebesa, nan.
15.00	Beli očnjak, nan.
15.30	Umor je napisala, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	POPkviz
18.00	Cosby, nan.
18.30	Obalna straža na kolesih, nan.
19.30	24 ur
20.00	Obupno iščem Suzano,
amer. komedija
22.00	Prijatelji, nan.
22.30	Taksi, nan.
23.00	Umori s trikom, nan.
00.00	Teksaški mož postave, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
09.00	DOBRO JUTRO, informa-
	tivno-razvedrilna oddaja
10.00	622. VTV MAGAZIN,
	ponovitev
10.20	EPP/VABIMO K OGLEDU
10.25	ŠPORTNI TOREK, ponovitev
10.45	ŠPORTNI GOST
11.10	TV IZLOŽBA
12.00	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	OTROŠKI PROGRAM
19.30	TV IZLOŽBA
19.35	VIDEOSTRANI
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05	POT V AVONLEA, 81. del
	nadaljevanke
20.55	VIDEO TOR ročk glasba
21.55	GOST ODDAJE DOBRO
	JUTRO
22.25	NAJ SPOT DNEVA
22.30	REGIONALNE NOVICE
22.35	HOROSKOP
22.40	TV IZLOŽBA
22.45	VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinaiji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel
(grafična oblikovalka).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA
Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenarocenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek.
—______
25. septembra 1997
CIJSKA POSTAJA VELENJE
Vlomilci vedo, kako se je treba zaščititi
V	noči na soboto, 20. septembra, je vlomilec obiskal skladišče in trgovino Šaleške kmetijske zadruge v Šmartnem ob Paki.
Dobro se je založil z različnim orodjem in priborom, da pa ne bi kdaj kasneje njega presenetil vlomilec, se je oskrbel tudi z različnimi klučavnicami.
Šaleško kmetijsko zadrugo je oškodoval za skoraj 125.000 tolarjev.
Kavboji v Saloonu
Bojan Š. iz Velenja, lastnik Saloona na Konovski cesti je v soboto, 20. septembra zjutraj opazil, da je ponoči nekdo vlomil v lokal. Neznanec je iz njega odnesel in potem odpeljal večjo količino prehrambenih artikolov, pijač, cigaret, zgoščenk, jedilnih priborov, računalnik in gotovino. Oškodoval ga je za vsaj 800.000 tolarjev.
V Yes pubu preglasni!
Konec tedna so policisti zaradi preglasne glasbe dvakrat posredovali v Yes pubu v Šaleku, prvič v petek, 19. septembra ob 22.25 in drugič v nedeljo, 21. septembra ob 23.12. Obakrat so na kraju pustili plačilni nalog in »priporočili«, da prenehajo s kršitvami.
Z viličarja čez ograjo
V	soboto, 20. septembra, se je nesreča pripetila na dvorišču Toplovoda na Koroški cesti v Velenju. Po njem je z viličarjem, brez dovoljenja in izpita, vozil delavec. Zadel je ograjo in padel čez škar-po. Nesojeni vioznik ni bil poškodovan, česar pa se ne more reči za vozilo.
Priprave na spravilo lesa
Med četrtkom in petkom, 18. in 19. septembrom, je neznanec z delovnega stroja parkiranega na gozdi vesti v Planini pri Ljubnem ob Savinji ukradel dve vlečni jekleni vrvi, osem verig, prav toliko drsnikov za vleko lesa in glušnike. Gozdno gospodarstvo Nazaije je oškodoval za blizu 80.000 tolarjev.
nesreča v kateri seje hudo poškodoval 16-letni voznik motoija s kolesom Niko M. iz Dobriča.
52-letni Ferdinand K. iz Dobriča je vozil kmetijski traktor s priklopnim vozilom iz smeri Podvina proti Andražu. V desnem nepreglednem ovinku je zavijal levo na dovozno cesto, nasproti mu je pripeljal motorist in trčila sta.
	■				
			V		
					
		7 L /A \			- ...... * ; ; ^ - / ..
	lllJlilfll				.'. ■ liiijp m
					
Samovžig sena - za 4 milijone škode
V	torek, 16. septembra, je okoli 14. ure gospodarsko poslopje last Anice B. v Gotavljah zajel požar. Zgorelo je podstrešje v njem pa okoli 30 nakladalk sena, puhalnik in pnematika za traktorsko prikolico.
Pri gašenju je sodelovalo več kot trideset gasilcev iz PGD Gotovlje, Žalec, Šempeter, Drešinja vas in Griže. V požaru, ki ga je povzročil samožig sena je nastalo za okoli 4.000.000 tolarjev škode.
Z avtom v betonsko zaporo
V	sredo, 17. septembra, seje ob 18.15 na delovišču avtoceste v Šempetru pripetila nesreča v kateri seje hudo poškodoval 25-let-ni Ivan S. iz Griž. Ta je vozil osebni avtomobil po grad-
Hudo poškodovana obiralka hmelja
V sredo, 17. septembra, seje okoli 10.20. ure v Radljah ob Dravi med obiranjem hmelja hudo poškodovala 25-letna Gretka R. iz Gortine. Med delom na stroju za obiranje hmelja je z manjšim nožem, ki ga je držala v desni roki, segla med gumijste valje, da bi prerezala vrv, ki se je navila okoli valja.
Valji so najprej zgrabili nož, nato pa celo desno roko. Sodelavec, ki je to opazil, je takoj izključil stroj in s pomočjo sodelavcev izvlekel Gretkino roko iz stroja. Sodelavci so jo odpeljali v Zdravstveni dom, od tam pa z reševalnim vozilom v bolnišnico v Slovenj Gradec. Zaradi hudih poškodb so jo še istega dne odpeljali na zdravljenje v Klinični center.
P<
JSKA POSTAJA ZIRJE
... •>■.;.-:
bišču nove avtoceste Arja vas - Vransko, ko je bila ta še zaprta za promet. V Šempeter je zapeljal na uvoz za avtocesto, kjer je bila prečno postavljena betonska ležeča zapora in silovito trčil vanjo.
Trčenje traktorista in motorista
V petek, 19. septembra, seje ob 18.30 na lokalni cesti zunaj naselja Dobrič pripetila
Hitrost! Hitrost?
Jesen se je začela in njej primerno je tudi vreme. Megla ovira promet, zato policisti svetujejo voznikom previdnost, še posebej pa primerno hitrost in uporabo zasenčenih luči.
Neprimerna, neprilagojena hitrost, ki je pogost vzrok prometnih nesreč, je prejšnji teden botovala nesreči v Topolšici. Rezultat: jugo v »grabnu«, voznik pa jo je k sreči odnesel brez poškodb. Hitrost je bila kriva tudi za podiranje dreves v sadovnjaku v Lazah, kamor je zapeljal voznik osebnega avtomobila v nedeljo zjutraj, le da je tej hitrosti dajal navdih... Tudi ta nezgoda se je za voznika končala dobro. K sreči.
Previdnosti na cesti ni nikoli preveč!
■ mfcp (foto: B.M.)
Jugo na strehi. Voznik jo je dobro odnesel.
Državno prvenstvo policijskih službenih psov
Lep uspeh UNZ Slovenj Gradec
PTUJ, SLOVENJ GRADEC - Devetega državnega prvenstva policijskih službenih psov, kije potekalo na Ptuju 17. in 18. septembra, sta se udeležila tudi vodnika in psa iz UNZ Slovenj Gradec. Na prvenstvu, kjer je sodelovalo 24 vod-
nikov in službenih psov policije je skupni razvrstitvi dosegel odlično uvrstitev Enci Hubert s psom Korijem, zasedel je 2. mesto.
mkp
Po hribih in dolinah
Srčni možje - junaki strmin
Verjetno seje tudi v sezoni, ki se počasi izteka, precej planincev potepalo po visokogorju po poteh, ki so varovane z jeklenimi klini in vrvmi. Ce bi teh ne bilo, bi bila prenekatera pot za nas povprečne planince praktično neprehodna. Ko smo tako varno prestopali iz klina na klin in se na izpostavljenih mestih krčevito oprijemali jeldenice, se čudili tistim, ki so preko teh navidez neprehodnih skalnih gmot poiskali pot. Tesno nam je postalo pri srcu, ko smo naleteli na mesto, kjer bi vrv morala biti, pa je bila strgana ali pa je sploh ni bilo. In kako smo se razveselili na novo vpete! Koliko nas je bilo, ki smo se ob takšnih trenutkih vprašali, kdo je bil tisti, kije napeljal novo jeklenico. In naprej - kakšni so možje, ki to delo opravljajo.
Verjetno ni vsakomur znan podatek, da je po slovenskih gorah speljanih skoraj 60 poti, ki nosijo oznako "zelo zahtevna", kar pomeni, da je velik del varovan s klini in jeklenkami. Mirne duše si zaslužijo ime "srčni možje in junaki strmin". Leto za letom odhajajo poleti v gore, pa ne na izlete kot večina izmed nas. Tudi v njihovih ogromnih nahrbtnikih ni tistega, kar nosimo mi. Mogoče skromna malica, ves preostali prostor pa zavzema material, ki je potreben za popravilo tistega, kar so na teh visokogorskih poteh uničili pozimi plazovi in poleti strele. Vsakdo, ki ježe premagal poznano severno pot skozi Prisojniko-vo okno ali pa celo pot čez razvpito Plemenico, bo potrdil, da je za takšen "sprehod" potrebno pustiti doma strah in vrtoglavico. Možje, ki te poti obnavljajo, morajo biti pripravljeni tudi na velike napore. Samo agregat, ki je pri tem delu neobhodno potreben, tehta več kot 30 kg. Nesti ga mora samo eden, tudi tam, kjer je že z običajnim nahrbtnikom težko. Tudi klini, jeklenice in ves ostali material imajo svojo težo. Stavek, da traja delovni dan od šeste ure zjutraj do šeste zvečer, pove premalo. Traja tako dolgo, daje tisti dan začeto delo dokončano. Za vrnitev iz stene morajo biti vedno na voljo svetilke. In kakšno je plačilo za njihovo garanje? Verjetno fei vsak izmed njih odgovoril na to vprašanje enako: "Če bi šel za denar, potem me te stene ne bi nikoli videle." Ti srčni možje so markacisti, ki delujejo pod okriljem komisije za pota pri posameznih planinskih društvih. Njihovo delo obsega vse, od risanja znanih Knafeljčevih markacij, ki označujejo posamezno planinsko pot, čiščenje in odstranjevanje preprek in, kar je najzahtevnejše, popravilo in nadelavo varovanih poti v visokogorju.
Tudi ljubitelji gora v Šaleški dolini in okrog nje se lah-
ko pohvalimo s takšno skupino. Več o njenem delu je povedal njen načelnik Tone Žižmond.
"V času, odkar delujemo, smo sodelovali na kar nekaj pomembnih delovnih akcijah. Tako smo pred leti obnovili dolgo zaprto pot čez Križ. Ravno tako smo sodelovali pri obnovi poti, ki pelje iz Matkovega škafa na vrh Mrzle gore. Tudi letošnjo sezono štejemo za dokaj uspešno, saj smo izpeljali dve delovni akciji, in sicer Vrba-nove špice in Klemenčo jamo. V prvi, v visokogorju Ju-
Slika: Udeleženci delovne akcije na Klemenči jami (od leve proti desni): Slavko Meža, Ivo Petek in Martin Jezernik (PD Ve-lenje), Zdravko Nuždič (PD Železarna Štore), Tone Žižmond (PD Velenje) in Florjan Nunčič (PD Zlatar Celje).
lijcev, smo v dveh izmenah skupaj s Celjani pomagali PD Javornik - Koroška Bela obnoviti pot na Vrbanove špice. Tudi drugo akcijo smo opravili skupaj s Celjani. Obnavljali smo pot, ki pelje iz Logarske doline skozi predor na Klemenčo jamo. Vsi, ki sodelujemo na teh delovnih akcijah, imamo brezplačno hrano in prenočišče. Tudi za obleko in obutev bi naj bilo poskrbljeno. Vendar se največkrat zgodi, da zmanjka denarja že za druge stvari in si moramo obleko in obutev priskrbeti sami. Vsako sezono se uničijo eni čevlji, ki niso ravno poceni. Pri nas imamo vsaj to srečo, da nas je večji del zaposlenih v premogovniku in elektrarni. V obeh podjetjih imajo precej razumevanja za naše delo in nam gredo zelo na roko, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Drugje, kjer tega ni, nosi vsak posameznik še večje finančno breme. Res, da je to precej težavno in na trenutke nevarno delo. Tudi kakšnega posebnega zaslužka ni. Toda obdaja te prijetna misel, da si s svojim delom vsaj malo pripomogel k varnejši poti po našem visokogorju."
■ M. H.
RP posoda
"supermega", 7/1
□ n
Namizna pečica
ck- 10
(cP) (oj		i " Ud D
		
Hladilnik HT 15.3 140I,<KK3> Gorenje
o so V n a- sr*	a y; rr^
Štedilnik k 442 k 515 2 plin / 2 elektrika
Vabljeni na predstavitev aparatov za kavo SIEMENS in aparatov za kokice v petek 26.9. od 10. -12. in od 15. -18. ure!
r
25. septembra 1997
ABONMAJI 97/98
Program bomo objavili v naslednji števil-ki.Vpisovanje se bo pričelo v ponedeljek, 6. oktobra, in končalo v petek, 17. oktobra, oziroma bo trajalo do prve abonmajske predstave.
Stari abonenti imajo pravico podaljšati
abonma v prvem tednu vpisovanja, to je od 6. do 10. oktobra, vsak delovni dan od 9.00 do 15.00, v sredo do 17.00, v pisarni prireditev, dom kulture Velenje, pisarna 53/1. Informacije na telefon 862 002.
VSE NA ENEM MESTU
programi ARMSTRONG, TEGOLA in KNAUF
svetovanje - in izvajanje Tel.: 063/861-026, fax 851-821
Galerija KC IN pripravlja pregledno razstavo
Kdo ima dela slikarke Majde Kurnik?
Galerija kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje pripravlja pregledno razstavo slikarskih del akademske slikarke Majde Kurnik, kije bila rojena v Škalah pri Velenju leta 1920. Umrla je v Beogradu leta 1967.
Učiteljišče je končalo leta 1941 v Ljubljani. Nekaj časa je poučevala v Pertoči pri Murski Soboti, nato pa je bila njena družina izseljena v Beograd, kjer je pozneje študirala na akademiji likovnih umetnosti v razredih profesorjev: Tabakoviča, Petrova in Celebonoviča. V času življenja je pripravila veliko samostojnih in skupinskih razstav v Srbiji, le eno pa leta 1969 v Sloveniji.
»Poetični realizem je ena od poglavitnih značilnosti slikarstva Majde Kurnik. Kot senzibilna slikarska osebnost je z barvo gradila: portrete, pejsaže, tihožitja, ki so sestavljeni iz enostavnih
m
£McDonajd$
Mc^ORIVE
Pripelji! Naroči! Odpelji!
McDrive-rji POZOR!!!
Ob predložitvi tega kupona in nakupa nad 200 SIT dobite eno malo pijačo (0,251 Coca Cola, Fanta ali Sprite) BREZPLAČNO!
Ponudba velja septembra in oktobra v restavraciji McDonald" s v Velenju.
Nagrajujemo v oddaji ZIV-ZAV vsako sredo ob 18. uri na Radiu Velenje!
H
HM
■H
■
UJEMITE ŠE POLETNE CENE!
Ugodna ponudba kurilnega olja po izvensezonskih cenah velja tudi v mesecu septembru!
Gotovinsko plačilo:
pri nakupu nad 1000 litrov pri nakupu nad 3000 litrov Plačilo s kartico Magna: pri nakupu nad 1000 litrov
Obročno plačilo na 5 obrokov:
pri nakupu nad 1000 litrov
Brezplačen prevoz!
Za naročilo kurilnega olja pokličite:
skladišče Celje 063/31-796 skladišče Dravograd 0602/83-033 BS Slovenske Konjice 063/497-5080 BS Podčetrtek 063/497-4180 BS Mozirje 063/497-3060
46,10 SIT/liter 45,60 SIT/liter
46,60 SIT/liter
47,60 SIT/liter
PETROL
lil IHI I
LJUBEČIMA CELJE d d
Kocbekova 30, Ljubečna, p. p. 30, 3001 CELJE
ODKUP ODPADNE OPEKE INVESTITORJI, GRADBINCI, KROVCI - POZOR!
ODKUPUJEMO odpadno opeko (strešniki, očiščena zidna opeka) CENA: 1.000,00 SIT/m3 za gotovino in
1.500,00 SIT/m3 za izdelke LJUBEČNE Celje, d. d. ODDAJA ODPADNE OPEKE: vsak dan (ponedeljek - petek) od 7. do 14. ure LJUBEČNA CELJE, d. d. - OBRAT ZAČRET, Začret 12 VARUJMO OKOLJE SKUPAJ!	Ljubečna Celje, d. d.
Tihožitje, olje - platno (iz zbirke Galerije KC IN Velenje)
uporabnih predmetov zanimivih scen iz življenja in vzdušja nekega malega kraja«, je o njenem delu zapisala Nanedža Jovanovič ob njeni zadnji razstavi v Novem Sadu leta 1980.
Vse, ki imajo v lasti njena dela prosijo, da jim podatke o njih sporočijo na naslov Kulturni center Ivana Napotnika - Galerija, Titov trg 5, Velenje, ali po telefonu 063 854-462.
BODITE ZVES1IVEGRADOVIM TRGOVINAM - PRIDtTNO BOSTE PRESENEČENI!
Vegradove trgovine nagrajujejo zvestobo kupcev z nagradnim kuponom za vsak nakup v vrednosti 5.000 tolarjev.
Žrebanja bodo 30. septembra in 30.decembra!
▼	TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE V TERMAH ČATEŽ T TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE NA KOPAH
▼	LETNA KARTA ZA TENIS
IN ŠE 30 PRAKTIČNIH NAGRAD IZ VEGRADOVH TRGOVIN
UJ
g K nakupu vas vabijo prijazne Vegradove trgovke in trgovci:
I I	T TRGOVINA ALFA, Simona Blatnika 1, Velenje /živila, i M čistila, pijače, gospodinjski pripomočki
; §	T TRGOVINA BETA, Kajuhova 12, Šoštanj /živila, čistila, l S pijače, gospodinjski pripomočki
| §	▼ TRGOVINA DELTA, Kajuhova 12, Šoštanj /železnina, I g elektro, vodovodni in vrtičkarski program, hobi orodja, bela \ s tehnika, zabavna elektronika, gradbeni program, \ g ARMSTRONG,KNAUF, TEGOLA...
: g	T TRGOVINA ANA, Šaleška , Velenje /moška, ženska in I s otroška oblačila, spodnje perilo, nogavice/
f S	T TRGOVINA NAŠ DOM, Prešernova 9,Velenje 5 ^ /zabavna elektronika, bela tehnika, orodja, električni aparati/
I §	▼ TRGOVINA GAMA, Prešernova 9, Velenje /diskont \ ^ pijač, papirna galanterija, pisala/
M	| jjj |'	in
I Trgovina z obutvijo		
Foitova 2, Velenje, Tel.: 855-088

k
NOVI JESENSKI IN TUDI ZE ZIMSKI
MODELI ITALIJANSKE OBUTVE 0k ženski, moški, mladinski in otroški
J
Ugodni plačilni pogoji lJ[
program
ru
S-o
O.S
o^ 2
^ S>
m <«
M
il o. S?
3 .t!
V ><A -TO
C
>
S 2 = OJJ ra (TJ =
ČETRTEK, 25. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupna oddaja lokalnih radijskih postaj Slovenije; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 26. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 27. septembra: _6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA,28. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 29. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avtomoto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 30. septembra: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 1. oktobra:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.00 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Razstavni prostori Premogovnika Velenje
Predstavlja se Sašo Vrabič
Do 13. oktobra bodo v razstavnih prostorih upravne zgradbe Premogovnika Velenje na ogled dela mladega akademskega slikarja Saša Vrabiča iz Slovenj Gradca. Letos je končal Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo. V likovnem svetu pa je opazen že od leta 1992 dalje. Ilustriral je nekaj publikacij, izdal več scen in poslikav za različne priložnosti. Njegova dela so nekaj posebnega in poznavalci likovne umetnosti pravijo, da sijih velja ogledati.
D.E. TURN
(pri Velenju) Tel. 063/856-574 in 883-005
.........'HI
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.
NAMIZNIH JABOLK
Od 22. septembra dalje, vsak dan od 8. do 17. ure (razen nedelj in praznikov)
-	že od 45,00 SIT/kg
-	možnost plačila na 2 čeka
-	5 % gotovinski popust pri plačilu nad 10.000,00 SIT
-	menjava standardnih zabojev za jabolka (1 zaboj 1 kg jabolk)
Vljudno vabljeni!
J
Qi elstar 9 gala Š jonagold 9 zlati delišes 9 gloster 9 idared 9 melros
25. septembra 1997	OBVESCEVALEC	NAS VAS 15
		
mali OGLASI - tel. 855 450
V NAJEM VZAMEM PROSTOR, cca 40
m2, za mirno dejavnost. Zaželjen telefon. Telefon 063-862-280. MLINE, sadne in grozdne ter gajbice za krompir ugodno prodam. Telefon 063-713-262, popoldne. ZAPOSLIMO VESTNO IN SPRETNO ŠIVILIJO z najmanj enoletnimi delovnimi izkušnjami za nadomeščanje med porodniškim dopustom. Možnost nadaljne zaposlitve. Pisno ali osebno se oglasite v Dekorativi Cehner, na Prešernovi 7 do 2.10.1997 RABLJENI STREŠNI OKNI, 110x75 cm, prodam. Telefon 885-208. SIVEGA BIKCA, težkega 120 kg, prodam. Telefon 893-071.
12 prodam. Telefon 858-390. POTREBUJETE POMOČ V GOSPODINJSTVU ali za nego bolne ali starejše osebe - dnevno ali po potrebi? Pokličite po telefonu 885-270.
OTROŠKO POSTELJO prodam. Telefon 892-351 po 17. uri.
OPRAVLJAM ZIDARSKE IN FASADERSKE USLUGE. Mobitel 041-669-511.
NAJUGODNEJŠI GOTOVINSKI ODKUP delnic Gorenja "G" vsak dan od 14. do 16. ure v prostorih AMD Velenje. Prosim za najavo vašega obiska. Informacije - svetovanje - pojasnila o delničarstvu. Za gotovino odkupujemo tudi vse vrste ostalih delnic. Telefon 0602-41-466 ali 041-668-207.
RAZVEZANA, stara 41 let, invalidsko upokojena, s šoloobveznim sinom, želim spoznati moškega, starega do 50. let, nealkoholika, visokega nad 170 cm s srčno kulturo. Svojo ponudbo pošljite na upravo lista pod šifro: "Ti k meni ali jaz k tebi!"
TRISOBNO STANOVANJE NA ŠOLNOVI
V NAJEM DAJEMO POSLOVNE PROSTORE V CENTRU VELENJA. (Bivši prostori KRS). Cena po dogovoru. Velenje, Trg mladosti 6, telefon 853-794. DOMAČE GROZDJE (JURKA, IZABELA, ŠMARNICA) in žagan les za ostrešje, prodam. Telefon 885-403. BLIŽAJO SE MRZLI IN PUSTI ZIMSKI DNEVI. Vi pa živite sami, morate si kuriti in tudi vaše zdravje ni več najbolj trdno. K nam lahko pridete pod zelo ugodnimi pogoji in ostanete na toplem in z vsem preskrbljeni do spomladi, ko se boste lahko vrnili v svoj, s pomladnim soncem obsijani dom. Vaš polni naslov pošljite na upravo lista: Naš čas, p.p. 89, 3320 Velenje s pripisom šifre "Toplo v sobici in v duši". OSEBNI AVTO OPEL OMEGA karavan, letnik 90, prodam. Telefon 063-858-226.
ZELJE ZA KISANJE PRODAMO, po
želji ga tudi zribamo. Šibanc, Spodnja Črnova, telefon 857-219.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje Poroke:
Suzana Princi, Velenje, Prešernova c. št. 22/c in Matej Britovšek, Topolšica št. 114/b; Mojca Črep, Velenje, Goriška c. št. 43 in Peter Rotovnik, Šoštanj, Aškerčeva c. št. 11; Tatjana Berzelak, Slatina št. 8 in Rudi Podjaveršek, Kozjak št. 84/a; Lidija Časar, Velenje, Jenkova c.št. 11 in Simon Pucelj, Velenje, Koroška c. št. 8/b; Marjetica Jelnikar, Velenje, Jurčičeva c. št. 4 in Miroslav Pisanec, Velenje, Jurčičeva c.št. 4; Mateja Acman, Paka pri Velenju št. 30/e in Branko Verboten, Kozjak št.
Jožef Kotnik, roj. 1937, Mislinja, Gozdarska c.št. 2; Martin Sovinek, roj. 1924, Velenje, Jurčičeva c.št. 4; Janez Zakrajšek, roj. 1933, Kočevje,'
ul. Veronike Deseniške št. 14; Janez Žerovnik, roj. 1912, Šmarjeta pri Celju, št. 69; Jožef Repenšek, roj. 1916, Šmiklavžšt. 61; Zdravko Marovt, roj. 1928, Ljubno ob Savinji, Cesta v Raske št. 11; Luka Vačun, roj. 1918, Rečica ob Paki št. 8.
Upravna enota Žalec
Poroki:
Branka Borinc, Dolenja vas in Matej Kotnik, Leveč; Marija Tamše, Polzela in Slavko Posavec, Varaždin.
Franc Ploštajner, star 38 let, Celje, Mariborska c. 80; Jernej Vasle, star 3 leta, otrok, Podvin pri Polzeli 48/a; Andrej Križnik, star 46 let, čuvaj, Vransko št. 61; Mihaela Medvešek, stara 50 let, ref. za obrt, Žalec, Cankarjeva ul. 1; Jožef Tominšek, star 71 let, upokojenec, Prelska 12.
POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA IN KAMNOSEŠTVO NOVO, NAJNOVEJŠE, NAJKVALITETNEJŠE IN NAJCENEJŠE	Iz Pariželj pri Braslovčah
MORANA
V pogrebni službi MORANA smo se odločili, da osnovni - klasični in žarni pogreb odslej pri nas ne staneta popolnoma nič! Prav ste slišali - ne nasedajte govoricam -za osnovni pokop pri nas ne boste odšteli niti tolarja.
POGREBNA SLUŽBA MORANA
Tel.: 063/720 - 660,720 -662, 720 - 003
HONORARNI ZASLUZEK NUDIM FANTU brez obveznosti. Pogoj lasten avto. Telefon 861-729 zvčer. VISOKOTLAČNI REZERVOAR za zrak 1100 litrov, ugodno prodam. Telefon 857-459.
GAJBICE ZA SADJE IN KROMPIR PRODAMO za 500 sit/kom. Telefon 863-807. STANOVANJSKO HIŠO, 10 x 8 m, novogradnja, tretja gradbena faza, ob Savinji v Malih Braslovčah, prodam. Telefon 885-046.
STE SPOSOBNI, DELOVNI IN ŽELJNI DOBREGA ZASLUŽKA? Ponuja se vam zanimivo in enostavno delo. Ni akviziter-stvo in tudi avtomobila ne potrebujete. Samo resni in delovni naj pošljejo svojo ponudbo - navedite starost, izobrazbo, naslov, telefon, do 3.10. na upravo lista pod šifro: "MOJE SANJE BODO URESNIČLJIVE." JUGO 45, drugi avto, dobro ohranjen, 24.000 km, letnik 88, ugodno prodam. Telefon 864-275, po 16. uri. MALO RABLJEN IN DOBRO OHRANJEN PIANINO PETROF in hladilno omaro Gorenje, ugodno prodam. Telefon 041-670-870.
MLADO KRAVO, prvega teleta, prodam.
Telefon 893-230.
NOVO, LEPO, BELO POROČNO OBLEKO, še nerabljeno, otroški -tricikel in razne igrače prodam. Telefon 854-608 zvečer.
INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO
za osnovno in srednje šole - možno tudi dopoldan. Telefon 856-801. ODDAM OPREMLJENO SOBO paru ali posamezniku. Telefon: 851-776 (Štefan).
RABLJENE LESENE SODE IN 100 I
zamrzovalno skrinjo prodam. Telefon: 857-108.
METODA SUŠEČ, s.p., Šmarška 34, iz Velenja obveščam cenjene stranke, da bom prenehala z obrtjo s 1. novembrom 1997.
CIRKULAR 5,5 KM prodam. Telefon: 856-715.
SOBO S CENTRALNIM OGREVANJEM
oddam moškemu ali ženski. Telefon: 856-077, vsak dan od 7. do 8. ure. NEMŠKE OVČARJE Z RODOVNIKOM prodam. Telefon: 892-011. JUGO 45 AX, L 87, reg. do 8/98 prodam. Telefon: 850-703. CCA 23 t SILAŽNE KORUZE prodam. Telefon: 894-047.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 15. septembra do 21. septembra 1997 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne obeine Velenje, Obeine Šoštanj in Obeine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
15.9.
AMP Veliki vrh
130 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 15. septembra do 21.septembra 1997

ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G.
115.9. IH16.9.
117.9.
118.9. 019.9.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 25. septembra - dnevni dežurni dr. Rus in dr. Urbane, nočni dežurni dr. Kočevar in dr. V. Renko Petek, 26. septembra - dnevni dežurni ^lr. D. Vrabič, nočni dežurni dr. Friškovec in dr. Slavič Soboto, 27. septembra in nedeljo, 28. septembra - dežurni dr. Rus in dr. Slavič
Ponedeljek, 29. septembra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. O. Renko in dr. Lazar Torek, 30. septembra - dnevni dežurni dr. V. Renko in dr. Stravnik, nočni dr. V.Renko in dr. Urbane
Zobozdravstvo:
V nedeljo, 28. septembra - dr. Ivan Janežič v zasebni zobni ambulanti, Efenkova 61, Velenje. Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo.
Lekarna v Velenju:
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana
neprekinjeno.
Lekarna v Šoštanju:
Aavgusta bo odprta od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure. (tefonsko številko 883-002)
Veterinarska postaja Šoštanj:
Od 26. septembra do 3. oktobra -Tom(TWankmuller, dr.vet.med., mobitel: 0609/633-676.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV.
Tratnik - telefon: 713-458.
HRASTOVA SODA (1601 in 1801) in salonit kritino prodam. Telefon: 856-212. JEKLENKE (kisik in acetilen) polne prodam. Telefon: 0609/633-499. KUPIM OBRAČALNIK za traktor TV 420. Telefon: 892-291.
ZASTAVO 101 komfort, reg. do 5/98, lepo ohranjeno prodam. Telefon: 882-940.
2101 SOD prodam. Telefon: 857-193. VEČJO KOLIČINO JABOLK za ozimnico in prešanje prodam. Telefon: 832-072, (po 20. uri).
DOMAČA JABOLKA prodam. Telefon:
858-821, (popoldan).
PRAŠIČA 100 kg prodam. Telefon: 881-
763.
ZLOŽLJIV OTROŠKI VOZIČEK PEG-PEREGO (marela) in stajico CHICHHO ugodno prodam. Telefon: 857-378. NATAKARICO s 3 - 4 leti delovnih izkušenj zaposlimo. OD stimulativen. Telefon: 883-004.
BELO VINO prodam. Pripeljem tudi na dom. Cena po dogovoru. Telefon: 065/56-459.
PRODAM šestolitersko in tristo-litersko kad ter 280 literski sod. Vse hrastov les, staro par let. Telefon: 888-541.
TELICO simentalko, brejo 6 mesecev prodam. Telefon: 885-938. V CENTRU VELENJA kupim dvoinpolsobno stanovanje. Plačilo takoj. Telefon: 861-027. OTROŠKI VOZIČEK (globok in športen), stolček za hranjenje in ho-jčo prodam. Vse je dobro ohranjeno. Ugodno prodam tudi 21 m2 goveje-
ga usnja (vinsko rdeče barve). PRI VELENJU prodam 4500 m2 gozda po 140 SIT m2. Telefon: 0602/55-821, po 15. uri.
43 a ZEMLJIŠČA prodam. Telefon: 882-436, po 17. uri.
STANOVANJSKO HIŠO v Velenju prodamo. Telefon: 856-899.
ODKUPUJEMO DELNICE GORENJE G in skladov, po najvišjih cenah. Telefon: 062/631-164, od 9.-16. ure.
ŠTEDILNIK 4 plin in 2 elektrika ter
kuhinjsko mizo s kotom in tremi stoli prodam po dogovorjeni ceni. Telefon: 882-932.
SALONITKE 40 x 60 za 120 m2 strehe prodam zelo ugodno. Telefon: 854-185. TRISOBNO opremljeno stanovanje v
Velenju oddam. Telefon: 061/1231462, do 14. ure.
HIŠO V STAREM VELENJU (primerna za poslovne prostore) prodam. Telefon: 832-340, po 17. uri. MOŽNOST LEPEGA ZASLUŽKA za vse, ki boste pridno delali. Brezplačno vas bom vpeljala v posel (test vonja). Telefon: 857-629.
V	MOZIRJU prodam HIŠO in zazidalno parcelo. Telefon: 832-756.
NOVO, ZELO LEPO HIŠO, s 500 m2 zemlje v Mislinji prodam. Telefon: 481-170.
V	GABERKAH oddam 90 m2 stanovanje (v hiši) v najem. Telefon: 481-170. DRUŽBENO GARSONJERO menjam za večje stanovanje. Telefon: 862-352. BREJO TELICO ugodno prodam. Telefon: 893-157.
PRODAM MOBITEL BENEFON ULTRA CLASS z avtoinstalacijo. Cena 85.000 SIT. Tel.: 852 520.
107,8 MHz FM
STEREO BOS
DOM KULTURE VELENJE
Petek, 26. septembra ob 21. uri RELIKVIJA - grozljivka. Režija: Peter Hyams Vloge: Penelope Ann Miller, Linda Hunt, Tom Sizemore
Je film o mitološki pošasti, srhljiv triler o morilskem stvoru, ki ga odlikujejo vizualni in zvočni efekti. Zgodba se dogaja v naravoslovnem muzeju v Chichagu, kjer se drug za drugim vrstijo skrivnostni umori. Ker policija ni uspešna pri svojem delu, se jim pridruži biologinja muzeja, mlada znanstvenica Margo, ki zasluti, da morilec ni človeško bitje. Prikrita virusna okužba lahko namreč zaneti kemične spremembe v celicah DNA in tako sproži dramatične spremembe v razvoju živega organizma. Sobota, 27. septembra ob 22. uri Nedelja, 28. septembra ob 10. uri MOŽJE V ČRNEM - sci-fi, komedija Režija: Tommy Lee Jones, Will Smith Dolžina: 98 minut Dva posebna agenta pri tajni vladni organizaciji skrbita za to, da nezemljani, ki so se preselili na Zemljo ne bi počeli prevelikih neumnosti. Velik filmski hit. V Sloveniji prvi startni vikend več obiskovalcev kot Dan neodvisnosti.
Posebni specialni efekti, znanstvena fantastika in črni humor! Normalna cena vstopnice (500 SIT)! Nedelja, 28. septembra ob 17. uri DAMA IN POTEPUH - Diesneyeva risanka Dolžina: 75 minut Risana pustolovščina o prikupni mali koker španjelki z imenom Dama je nastajala vse od leta 1937 pa je film dobil tudi potepuha, ki je scrkljano, urejeno in lepo vzgojeno psičko Damo popeljal iz urejenega doma k celi vrsti zabavnih dogodivščin. Ena najljubših Diesneyevih risank!
Ponovno na sporedu v novi, izboljšani verziji.
M ŠOŠTANJ
Nedelja, 28. septembra ob 15. uri
MOŽJE V ČRNEM - sci-fi komedija
Filmi v oktobru: DAMA IN POTEPUH - 3.-5.10.; PETI ELEMENT - 3.5.10.: LETALO PREKLETIH: TEORIJA ZAROTE: PORTRET DAME, KRIK: MOŽJE V ČRNEM; MR. BEEN; LETALO PREKLETIH
Rezervacije vstopnic: vsak delavnik na št. 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure, tema št. 862-002 samo eno uro pred predstavo!
Tiho je odšel od nas mož, oče, dedi
MARTIN SOVINEK
Hvala vsem, ki ste bili z nami.
Topolšica, 18.9.1997
Vsi njegovi!
V SPOMIN
V septembru bo minilo dve leti, ko smo Te izgubili
ANA OSREČKI
11. 02.1943 - 29. 09.1995
Srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni.
Hvala vsem, ki se je še vedno spominjate in obiskujete na njenem preranem grobu.
Tvoji najdražji.
Ribici za prehodni pokal mestne občine
16 m j AS_NAŠI KRAJI IN UUPJE, PRAZNIČNE ČESTITKE 25. septembra 1997
Lekarna Velenje,
telefon: 854-303 Lekarna Šoštanj, telefon: 883-002 Lekarna Šmartno ob Paki,
telefon: 885-136
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ŠOŠTANJ!
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije
območna organizacija Velenje
Občanom občine Šoštanj iskrene čestitke za praznik občine.
Naj naši kraji postanejo mesto priložnosti za vse delovne in poštene ljudi!

Nova trgovina Ere in Mure -Velenjski občinski praznik je_obeležila tudi Era. Namenu so predali novo trgovino v kateri ponujajo celotno kolekcijo Mure. Za dobrodošli pa so pripravili modno revijo na katero so poleg poslovnih partnerjev povabili tudi svoje zveste kupce. Nova Erina trgovina je na Šaleški cesti, ob trgovini Sodobna oprema.
* 't .


Čestitamo za občinski praznik!

*

v»

Hi ■ ■
•
-
i
-1
<
O
o
2 6» LU
Q_
Letališče Lajše
Srečanje častnikov in veteranov	1
Območna organizacija združenja slovenskih častnikov Velenje je v soboto na letališču v Lajšah izvedlo 4. srečanje častnikov in njihovih družinskih članov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki so ga tokrat združili še z 2. srečanjem veteranov vojne za Slovenijo. Kislo jutranje in dopoldansko vreme prijetnemu druženju res ni bilo posebej naklonjeno, a se je lepo število vztrajnih in pogumnih ob napovedanem času le zbralo v Lajšah, manj odločni so se jim postopno pridruževali in v sončnem popoldnevu je bilo vzdušje zares tisto pravo, prijetno in veselo. Pokrovitelj letošnjega srečanja je bil župan občine Šoštanj dr.* Bogdan Menih.
Udeleženci so dopoldne malo dvomili v napovedan obisk helikopterjev Slovenske vojske, pa jih je eden v nizkem letu le presenetil, zanikal dvomljivce in krepo popestril dogajanje. Številni so izkoristili bolj redko priliko in poleteli z njim, številni častniki, veterani in družinski člani pa so na varnih tleh merili svoje spretnosti in sposobnosti v streljanju z zračno in malokali-brsko pištolo; da so za pomir« jenje »vzeli« čudovit golaž, seveda ni treba posebej dodajati.
Ni najpomembnejše, pa vendarle: najboljši strelec z zračno pištolo je bil Janko Šme,
ki je ob pokalu prejel celega najboljši so razumljivo prejeli
kaštruna, za njim sta se uvrsti- lepe pokale.
la Kemal Kamberovič in Jože	Že zgodaj dopoldne so
Prislan; najboljši z malokali-brsko pištolo so bili Franjo. Žučkop, Kazimir Ružički in Grega Bastelj mlajši, med ženskami pa so se z MK pištolo najbolj izkazale Duša Kac, Cvetka Vrabič in Katja Kac; vsi
opravili konferenco Območne organizacije združenja slovenskih častnikov, na kateri so sprejeli nov statut in med ostalim sklenili, da bodo poskrbeli za prapor svoje organizacije.
M j P
VELENJE, 20. SEPTEMBER - Velenjski ribiči že vrsto let pripravljajo ob prazniku občine ribiško tekmovanje za prehodni pokal mestne občine Velenje. V soboto so se ob Škalskem jezeru zbrale ekipe sedmih ribiških družin iz Slovenije. Tokrat jih je s svojim obiskom počastil tudi župan mestne občine Srečko Meh, ki je po končanem tekmovanju najuspešnejšemu tekmovalcu izročil prehodni pokal.
Prvo mesto in s tem prehodni pokal je osvojil Jože Kepe (RD Velenje) z 4750 točakami, 2. je bil Srečko Lah (RD Šempeter, 575 to"čk), 3. Roman Ramšak (RD Šempeter), 4. Martin Pliberšek (RD Velenje) in S. Željko Hižar (RD Novo Mesto).
Tekovanje so velenjski ribiči v nadaljevanju združili s slovesnostjo kronanja ribiškega carja in carice. Naslov ribiškega carja bo leto dni pripadel Martinu Pliberšku, ribiške carice pa Angeli Skela.
Večer so ribičem popestrili Konovski štrajharji in jih s svojim igranjem dobro ogreli.
■ mkp, fotografiji: Stane Vovk
Okronana - ribiška carica Angela Skela in ribiški car Martin Pliberšek.




ilUU
'C

jUn £3JiiDilD iusifLi AFiJlAD ■JJ3UU rJj.YZA huiži lišUljZiSt
DOBIiE DTV/UU IlW\JO
TRADICIJO!
CesPrfamj m £
_

B H
Pravi naslov za storitve z vrednostnimi papirji:
•	posredujemo pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev,
•	upravljamo finančno premoženje strank,
•	odkupujemo privatizacijske delnice.
ODSLEJ TUDI V VELENJU, V PREŠERNOVI 8
Tel: 063 40 200, fax: 063 441 49 i
http://www.cbh.si
Turistično društvo Šmartno ob Paki
Najbolj spretni so bili Gorenjčani
Lepo vreme in vabilo orga-
nizatorja za ogled tradicio-
nalnih zabavnih vaških iger -Turističnega društva Šmartno ob Paki - je minulo nedeljsko popoldne privabilo na prostor ob šmarški osnovni šoli veliko občanov. Večina seje prišla zabavat, nekateri pa tudi spodbujat tekmovalke in tekmovalce devetih ekip vaških skupnosti domače občine.
Najbrž jih ni bilo tudi tako malo, ki so si želeli poskusiti sladke dobrote, ki so jih za to priložnost spekle domače gospodinje.
Štiri spretnostne preizkušnje so čakale nastopajoče. Pobiranje krompirja in prevoz tega v mini plastični samokolnici do vreče je bilo opravilo, ki je od tekmovalcev in tekmovalk (enim v adidaskah, drugi še z modrim predpasnikom in klobukom na glavi), zahtevalo kar nekaj spretnosti, gledalce pa je igra bolj dolgočasila. Precej drugače je bilo v naslednjih preostalih disciplinah: pri metanju svežega jajca od enega do
drugega tekmovalca, pri prenašanju vode v kozarcih na smučeh in pri prenosu jabolk od ust do ust nastopajočih članov ekip.
Seštevek točk je pokazal, da so bili tokrat najbolj spretni člani ekipe Gorenja, zbrali so 34 točk pred ekipo Velikega Vrha in Paško vasjo. Na preostala mesta so se uvrstile ekipe Podgore, Rečice ob Paki, Skornega, Šmartnega ob Paki, Malega Vrha in Slatine.
Za prijetno razpoloženje med in tudi ob koncu iger je poskrbel trio Petra Šibanca.
Vsekakor velja pohvaliti organizatorje, njihova prizadevanja za popestritev življenja tamkajšnjih občanov. Naj pa ne bo odveč mnenje nekaterih obiskovalcev, da bi bilo že na naslednjih igrah pomanjkljivosti čim manj.
Utp
Regijsko tekmovanje mladih gasilcev
32 enot iz treh gasilskih zvez
Velenje - Parkirni prostor podjetja Gorenje je bil v nedeljo dopoldne prizorišče regijskega tekmovanja za pionirske in mladinske gasilske ekipe. Udeležilo se ga je 15 pionirskih in 17 mladinskih enot iz treh gasilskih zvez; GZ Velenje, GZ Žalec in GZ Zgornja Savinjska dolina. Tekmovanje sta organizirala PGD Pesje in GZ Velenje. Najboljše tri ekipe iz posameznih kategorij so se uvrstile na državno tekmovanje, ki bo prihodnje leto.
Tokrat so pionirji in pionirke tekmovali v klasičnih disciplinah, mladinci in mladinke pa so se preizkusili v mokri vaji z motorno brizgalno. Med 7 ekipami pionirk je prvo mesto zasedla ekipa PGD Gomilsko, 2. PGD Lokovica, 3.
PGD Paška vas. Med 8 ekipami pionirjev so prvo mesto zasedli fantje iz PGD Pobrežje, 2. PGD Braslovče in 3. PGD Šalek. Med mladinkami, ki so tekmovale s 300-litrsko motorno brizgalno, je med 7 ekipami 1. mesto zasedla ekipa PGD Topolšica, 2. PGD Šentilj in 3. PGD Matke. Med mladinci, kjer je bilo 7 ekip, je 1. mesto zasedla ekipa PGD Topolšica, 2. PGD Grajska vas in 3. PGD Gaberke. Med mladinci, ki so tekmovali s 500-litrsko motorno brizgalno, pa so med 3 ekipami zmagali člani PGD Bevče, 2. PGD Šentilj in 3. PGD Škale.
Regijsko tekmovanje za člane in veterane bo to nedeljo dopoldne pred podjetjem Juteks v Žalcu.
■ bš
25. septembra 1997	NAŠI KRAJI IN UUPJE, OBJAVE__MAS (AS 17
Zaščita in reševanje
TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE
Tovarna pohištva Trbovlje d.d. Savinjska cesta 31, Trbovlje Tel.:0601/27-485,27-052,27-488 Fax:0601/27-568
PROGRAM PISARNIŠKEGA POHIŠTVA ETIMOE
DROBNE, A POMEMBNE NOVOSTI
V mladi krajevni skupnosti Kokarje, kot tretjo v občini Nazaije je zaživela v lanskem letu, ne stojijo križem rok. Za večje načrte, ki jih snujejo, bodo seveda potrebovali pomoč, kar pa je v njihovih zmožnostih in močeh, z veseljem postorijo sami. Za marsikatero koristno »drobnarijo,« ki med drugim tudi polepša okolje, so že poskrbeli in z njimi še nadaljujejo. Dobra volja in pridne roke so pripomogle k postavitvi nosilcev zastav, za vsakdanje potrebe in različne priložnosti.
■ (foto: jp)
SODOBNO PISARNIŠKO POHIŠTVO, SAMSKE SOBE, HOTELSKA OPREMA IN DELA PO NAROČILU.
X v
Sostanjcani odlični drugi


m
iiui
<li 'u>ar
Na 3. regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite v soboto v Šentjurju so nastopile tudi ekipe CZ iz Mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Pravico nastopa na preverjanju so imele ekipe, katerih člani so imeli opravljen tečaj za bolničarja (80 ur) in so v obdobju 1996-97 opravili letni dopolnilni pouk.
Izpostava za obrambo Velenje in Območna organizacija RK Velenje sta za ekipe vseh treh občin organizirali dvodnevno dopolnilno usposabljanje. Njihovo znanje je preverila ocenjevalna komisija Regijskega odbora RK Celje,
jih zelo dobro ocenila, imela pa je zelo težko delo, saj so pri uvrstitvah odločale malenkosti.
Prvo mesto v Šentjurju je osvojila ekipa CZ občine Šentjur s 475 točkami, odlična druga je bila ekipa občine Šoštanj (442), Velenjčani so bili četrti (421), ekipa občine Šmartno ob Paki pa šesta (330).
■ j m
Za vas smo pripravili bogato izbiro OZIMNICE po izjemno ugodih cenah in plačilnih pogojih!
V naših živilskih trgovinah Imamo na zalogi jabolka, krompir, čebulo, zelje, program Eta...
Ponujamo vam motnost plačila na več čekov ali nakup na kredit na 1+5 obrokov brez obrestiI
Se priporočamo!
Zadruga mozirje
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o.
Cesta na Lepo Njivo 2, 3330 Mozirje
Telefon: 063/831-521, 831-532, 831-055, 831-594
Telefax: 063/ 832-140, 832-272
18 KAS ( AS
107,8 MHZ

25. septembra 1997
kaj počnejo, govorijo, lažejo, ponujajo, obljubljajo, ljubijo,..
DR. DRE
Ameriški raper Dr. Dre (njegovo pravo ime je Andre Young) je ovrgel obtožbe skupine Milkbone, češ da je ukradel dele neke njihove skladbe in jih uporabil v svoji pe-
smi. Tožbo zoper njega je vložil producent skupine Milkbone, James Gist, ki je Drea obtožil, da je slišal skladbo "The Human Fly" medtem, ko je bil pri skupini na pogovorih o skupnem sodelovanju. Ti pogovori so se izjalovili, Dr. Dre pa je kasneje brez dovoljenja domnevno uporabil dele skladbe "The Human Fly" v svoji pesmi "Game Over". Producent James Gist je tudi povedal, da skupina Milkbone tako ne more uporabiti zlorabljenega dela skladbe in zahteval odškodnino v višini dveh mi-lionov dolarjev. Zadevo obravnava sodišče v Los Angelesu.
LED
ZEPPELIN
Poletje počasi odhaja, prihaja jesen, z njo pa tudi sezona izidov najrazličnejših novih albumov. Eden takih, ki bodo na police trgovin s ploščami prijadrali to jesen, bo tudi dvojni album legendarne ročk skupine Led Zeppelin. Album z živimi posnetki iz leta 1971 bo nosil naslov "The BBC Sessions", na njem pa bo doslej še neobjavljen material te legendarne skupine, ki so ga v BBC-jevih študijih čuvali več kot četrt stletja. Medtem ko ljubitelji starega ročka čakajo na te legendarne posnetke, pa nekdanja čla-
na skupine Led Zeppelin, pevec Robert Plant in kitarist Jimmy Page, že pripravljata nov album, s katerim bosta svoje oboževalce razveselila prihodnje leto.
ROLLING STONES
30. septembra bo izšel novi album legendarne britanske ročk skupine Rolling Stones "The Bridges To Babylon". Stonesi bodo album pro-movirali na veliki turneji, ki se je začela v torek v Chicagu, za začetek pa bo samo po ZDA obsegala trinajst nastopov. Skupaj s Stonesi bodo na turneji tudi ameriški roc-kerji Blues Travellers, ki bodo kot predskupina poskrbeli za ogrevanje
občinstva. Vstopnice za večino koncertov so že razprodane, v soboto pa se bo začela predprodaja za dodatni novemberski nastop Stonesov v Texasu, na velikem stadionu, kjer bodo poleg njih nastopili še Smashing Pumpkins, Dave Matthevvs Band in Matchbox 20.
SPECIALS
Se še spominjate glasbene zvrsti, ki je veliko črpala iz bogate tradicije reggaeja, bila konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih zelo popularna v Veliki Britaniji in se je imenovala "ska"? Ta glasbena
založbo MCA in v januarju prihodnje leto naj bi izšel njihov novi album. Še pred tem, že prihodnji mesec, pa naj bi izšel novi single.
FLIRT
Flirt je nova mlada slovenska skupina, ki vsaj po poslušanju njihovega prvega albuma z naslovom "Frizerski salon", svoje vzore išče v novem angleškem popu in rocku. V njihovi glasbi je namreč zaslediti močan vpliv skupin, kakršni sta Oasis in Blur. Tudi Flirt, podobno kot omenjeni angleški zasedbi, radi poslušajo Beatle, do katerih so
smer, ki je v mnogočem botrovala tudi rojstvu punka, se sedaj v nekoliko modificirani obliki vrača. Glavni protagonisti tovrstnega glasbenega delovanja so skupine No Doubt, Mighty Mighty Bosstones, Reel Big Fish in še nekateri drugi. Poleg teh novih, pa so se v zadnjem času oglasili tudi eni od začetnikov skaja s skonca sedemdesetih let -skupina The Specials. Njihovi člani so namreč podpisali pogodbo z
spoštovanje izkazali z obdelavo ene njihovih najbolj znanih skladb, "Hey buldog", ki je tudi edina neav-torska skladba na CD-ju. Vseh skladb je sicer devet, za vse pa je značilen oster in modem angleški zvok. Album je izšel pri založbi He-lidon, posneli pa so ga v studiu Kif Kif, pod nadzorom prefinjenih ušes snemalca Žareta Paka in Janeza Križaja. Vredno poslušanja!
m MiČ
JAZZ VEČERI RADIA VBBUJE V KLUBU MAX
PRIMOŽ GRAŠIČ KVARTET
petek, 19. septembra 1997
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje	in Mestni TV ter
vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 21. septembra:
1.	CVERLE: Spet skupaj	13 glasov
2.	KLAVŽAR: Kaj bi to	10 glasov
3.	NAGELJ: Blejski kočijaž	4 glasovi
4.	ZORKO: Kmečki fant	2 glasova
5.	PODKRAJSKI: Pokrita rihta	1 glas Predlogi za nedeljo, 28. septembra:
1.EKART:
2.	GOR. MUZIKANTJE:
3.	HENČEK:
4.	POGLADIČ:
5.	ZARJA:
Naša Minka
Potrpljenje - božja mast Ne hiti na Tahiti Obletnica poroke Šparovni Gorenc
I Vili Grabner
Minuli petek sta Radio Velenje in klub Max pričela z jazzovskimi večeri, ki bodo odslej vsake toliko časa dopolnjevali program aktivnosti omenjenega kluba. Že kar prvi večer se je tako v nekoliko spremenjenem klubu predstavil eden trenutno vodilnih jazzovskih ustvarjalcev v državi, Primož Grašič, ki je v Maxu nastopil skupaj s svojim kvartetom. Poleg Grašiča (kitara) so nastopili še legenda slovenskega jazzovskega bobnanja, Ratko Divjak, basist Aleš Avbelj in pianist
Blaž Jurjevčič. Gre za res velike mojstre jazza, ene največjih kar jih premore Slovenija, zato je pravzaprav presenečenje, da se v klubu ni zbralo večje število poslušalcev. Res je, da gre za glasbo, ki pri širokih ljudskih množicah ni ravno najbolj popularna. Res je tudi, da elitni petkov večerni termin za tovrstne dogodke morda ni najprimernejši, še posebej, če se isti dan v tako majhnem mestu kot je Velenje, dogaja še toliko drugih prireditev, kot se jih je prav minuli petek. Res pa je tudi, da gre v primeru Primož Grašič kvarteta za tako priznano zasedbo, da si je ta zaslužila mnogo večjo pozornost. Kljub vsemu so glasbeniki ostali pravi profesionalci in s poštenim nastopom izkazali spoštovanje do obiskovalcev, ki so jih prišli poslušat. Primož Grašič je letos prejel dve najvišji nagradi na področju jazza v Sloveniji, in sicer Zlatega petelina za svoj album "Noč ima tisoč oči", s katerega smo v petek lahko slišali kar nekaj skladb. Ves nastop je bil sestavljen iz dveh delov, ki pa se vsebinsko nista preveč razlikovala. Repertoar so sestavljale večinoma Grašičove skladbe in nekaj drugih priredb, med katerimi od popularnejših velja posebej omeniti priredbo skladbe "Cantaloop", skupine US 3, ki je zvenela še posebej zanimivo predvsem tistim, ki jim je bolj všeč nekoliko lah-kotnejša in bolj ritmična oblika jazzovskega izražanja. Nastop kvarteta je trajal dobro uro in pol, kljub maloštevilnemu obisku pa so se glasbeniki na koncu odločili, da tiste, ki so v klubu vztrajali do konca, nagradijo še z dodatkom.
Težko je vzgojiti publiko, ki bi v velikem številu prihajala na tovrstne koncerte. Še težje je to storiti čez noč. Kljub temu pa je verjetno prav, da se s podobnimi prireditvami nadaljuje tudi v prihodnje. Upajmo, da prihodnjič pred bolj številno publiko.
■ Mič
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MO
mm
Pred vrati 8. festival radijskih postaj
Gospodarsko interesno združenje nekomercialnih radijskih postaj Slovenije bo tudi letos, osmič zapovrstjo, pripravilo festival radijskih postaj Slovenije. Tokrat bo potekal v Radencih, v drugi polovici oktobra v organizaciji Radia Murski val iz Murske Sobote. Festival je prikaz najboljših dosežkov radijske produkcije nekomercialnih radijskih programov v Sloveniji v zadnjem letu, na njem pa lahko sodelujejo le tiste radijske postaje, ki imajo status nekomercialnega radijskega programa, in ki lahko tekmujejo v vsaj petih razpisanih tekmovalnih kategorijah od devetih. Radijske postaje se med seboj »pomerijo« v: humoristično-satirični oddaji, komentarju, glasbeni in kontaktni oddaji, reportaži, samoreklamnem spotu, epp produkciji, dnev-no-informativni oddaji in radijskem intevjuju. Tekmovalne prispevke ocenjujejo tri
tričlanske neodvisne strokovne žirije, kijih imenuje Izvršni odbor Združenja. Za sodelovanje na festivalu seje tudi letos prijavil Radio Velenje, kako in s čim pa naj ostane zaenkrat še skrivnost.
Festival je vedno tudi priložnost, da vidimo in slišimo kako to delajo drugi, si izmenjamo izkušnje, potarnamo, poklepetamo in se spoznamo. Nekaj malega pa bomo klepetali tudi jutri (petek), le da bo moralo biti vse skupaj nekoliko tiše, da ne bomo motili gob pri njihovi rasti. Članice in člani aktiva društva novinarjev Celjske regije, se namreč vsako leto dobivamo na gobarskem pikniku, kjer najprej preizkušamo gobarsko srečo, potem pripravimo po navodilih gobarske družine, zadnja leta to vzorno počnejo člani družine Bisernica razstavo, ob njej nas poučijo o strupenih in »pravih« gobah, potem pa te še (brez strupenih) pripravijo na najrazličnejše načine. Mi pa veselo po-
četku septembra še drži!
mkp
skušamo. Upamo, da datum, ki so nam ga sporočili že v za-
25. septembra 1997

OVEN OD 21.3. DO 21.4.
Dobro sle se znašli v okoliščinah, ki bi marsikoga spravile ob živce. Od sobote dalje boste počivali na lovorikah in uživali tisto, kar vam drugi že od nekdaj zavidajo. Ne dovolite prijatelju, da bi si ustvaril dober glas na vaš račun. Od dejanja morate glavni dobitek potegniti vi. Partnerju boste povedali nekaj krepkih na njegov račun, pri tem pa vam bo močno žal.
BIK OD 22.4. D0 20.5.
Če boste prisluhnili razumu in boste v teh težkih trenutkih utišali glas srca, boste dobro prekrmarili mnoge, vendar ne čisto vse ožine. Pri izbiri boste v zadregi, saj ne veste, ali vam ne ponujajo mačka v žaklju. listi, ki ste mu že nekaj časa naklonjeni, se bo izkazal. Vam pa bo toplo pri srcu, kot že dolgo ne.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Vse se bo odvijalo po načrtu, vi pa boste kljub vsemu vznemirjeni. Ne veste, kaj lahko pričakujete od prihodnjih dni. Zaplet, ki ste si ga toliko časa želeli, ni obrodil pravih sadov, dolgočasite se in si na vso moč želite sprememb. V odnosih s partnerjem boste hoteli imeti prvo in zadnjo besedo, a vam ne bo čisto uspelo. Prej vam bo krepko spodletelo pri načrtu, ki ga že nekaj časa kujete.
RAK OD 22.6.
Dolgo in temeljito boste razmišljali o neki stvari, ki se vas pravzaprav ne tiče. Bolje je, da ste zadovoljni s tistim, kar imate, oziroma s tistim, kar lahko dosežetc brez posebnih žrtev. Trudili se boste, da bi vas nekdo ohranil v trajnem in prijetnem spominu. Ce bo šlo tako naprej, boste na pot odšli sami, domov pa se bosle vrnili v dvoje. Nekaterim to ne bo čisto nič všeč.
LEV OD 23.7. DO 23.8
Partnerja si boste pričeli naravnost zavijoti okrog prsta, vendar se vam bo prav zato zazdelo vse skupaj dolgočasno. Veliko časa boste posvetili iskanju novih vznemirljivih dogodkov, ki bi razbili enolični vsakdan. Pri tem boste naleteli na simpatično osebo, ki vas bo podnevi vznemirjala, ponoči po burila domišljijo. Preden se odločite za resno akcijo, pretehtajte vse strani, saj se lahko zgodi, da vam bo že
kmalu žal.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Upate in si želite, da izjeme ne bodo več dolgo izjeme. Nekdo, s katerim se dogovarjate zo sodelovanje, omahuje in nemara si bo tudi še premislil, če ne boste pravočasno postregli s trdnimi in prepričljivimi dokazi. Ne pozabite, da še vedno drži, daje tam, kjer je dim, tudi ogenj. Zato raje ne bodite tako lahkomiselni in se raje diskretno pozanimajte, kaj se dogaja.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Neka odločitev je dobra, da bi boljša ne mogla biti. Naleteli boste na človeka, s katerim imate mnogo skupnega. Prepiri bodo utihnili, čakajo vas dnevi neskaljene sreče. Nekdo gleda za vami in vas skuša predramiti iz vaše slepe zaljubljenosti. Ne boste se pustili motiti, saj ste trenutna želo srečni. Po še denarno stanje
se bo popravilo.
ŠKORPIJON 0D24.10 DO 22.11.
Nenehno ste v središču pozornosti, zato gledate predvsem nase in prav nič na druge. Nekaj boste morali spremeniti, drugače ne boste več tako priljubljeni kot bi bili radi. V naslednjih dneh si boste vzeli čas za nakupe in si ustvarjali trdne temelje za prihodnje življenje, te ste pred velikimi spremembami, se dobro pripravite
nanje.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Vznemirjajo vas dogodki, ki se odvijajo v vaši bližini in v katere trenutno še niste vpleteni. Naredili boste pametno potezo, nekdo pa vam bo kljub temu očital, da postavljate na kocko vse, kar je v vašem življenju pomembnega in vam dragocenega. Navada vas bo silila v dejanja, ki so vsaj nepremišljena, če ne nespametna.
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
Odločitev je dobra, izpeljati pa jo boste morali ob pomoči nekoga, ki ima tudi svoje načrte. Manjka vam občutek, da ste nekomu na svetu čisto vse. Kar iščete, boste najbrž tudi našli, kljub temu pa se poskušajte v življenju znajti tudi tako, da ne boste odvisni od tuje pomoči. Nežnosti, ki jih v naslednjih dneh ne bo manjkalo, vas bodo ogrele.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Veselje, ki vam ga pripravlja partner, vas bo ganilo do solza. Pričakovali ste marsikaj, česa takšnega pa niti v sanjah ne. Poslušali boste govorice, ki so sicer izmišljene, vendar niso tako daleč od resnice. Zato raje naredite vse, da preprečite nasprotniku zmagoslavje, ki si ga obeta. Pri tem uporabite vsa sredstva, pa naj stane, kolikor hoče.
RIBI OD 20. 2. DO 20.3.
Preveč ste zaljubljeni, da bi vas motile drobne napake, brez katerih ni nihče na tem svetu. Ko boste opazili, da sle zgrešili pravo pot, bo že precej pozno za popravke in kesanje. K sreči imate ob sebi razumevajočega človeka, ki vas bo v odločilnem trenutku podprl. Res pa je tudi, da se boste dali podkupiti, saj vas bo neko
darilo čisto utišalo.
Jesen prihaja, z njo pa se bodo v otroške omare preselile kratke hlače in majice, saj bodo, vsaj ob jutrih in večerih, temperature primerne za prve kose jesenske garderobe. Verjetno boste najprej ugotovili, da je vaš kratkoh-lačnik prerasel marsikatero mikico in hlače, da so rokavi na spomladanski jakni prekratki... Če ste vsaj malce vešči šivanja, ni treba, da vse
spravite v kot, saj je letošnja moda izjemno naklonjena ustvarjalnim posegom v otroška oblačila.
Se vedno bodo naši mali in nekoliko večji otroci živo-pisa-ni. Karirastega blaga, iz katerega bodo narejene fantovske in dekliške hlače, pa kakšno zanimivo krilce, bo še vedno veliko. V dveh ali več barvah. K takšnim hlačam mimogrede došijete enobarven rob in jih s tem podaljšate vsaj za eno sezono. Morda iz istega blaga ukrojite še »fliko«, ki naj prekriva koleno. Vaš nade-
budnež bo spremembo zagotovo z veseljem sprejel. Isto velja tudi za mikice. Če so enobarvne, rokave podaljšajte z vzorčastim, morda prav tako karirastim blagom, če so pisane, pa izberite enobarvnega. Če boste malčku kupovali jesensko jakno, naj bo
udobna in iz naravnih materialov, uporabnost še vedno modne kapuce pa tako že poznate. Prvo pravilo naj vam bodo kvaliteta blaga in izdelave, predvsem pa udobnost. Tako boste zadovoljni vi in vaš otrok.
V vašem vrtu v teh dneh zagotovo zorijo zadnji letošnji paradižniki. Preden se poslovite od njih, pripravite zase ali za vaše goste tole okusno jed. Potrebujemo: 250g moke, 3 žlice kisle smetane, lOOg masla ali margarine, 2 rumenjaka, 600g skute, lOOg nastrganega sira, 3 jajca, 2 žlici drobtin, 2 stroka česna, 500g mlade čebule, poper, maščoba za pekač, 500g paradižnikov, 1 žlico olja, 1 žlico nastrganega sira.
Moko, pol žličke soli, kislo smetano, zmehčano maščobo in rumenjake damo v skledo. Gnetemo najprej z metlicami električnega ročnega mešalnika, nato pa z rokami, da dobimo gladko testo. Oblikujemo ga v kepo, pustimo ga počivati na hladnem 30 minut. Medtem zmešamo skuto, nastrgani sir (lOOg), jajca, drobtine in strt česen. Očistimo mlado čebulo in jo narežemo na obročke. Zamešamo jo v skutno zmes. Solimo in popramo. Razvaljamo dve tretjini testa in z njim obložimo dno pomaščenega tortnega modela (premer 26cm). Preostalo testo razvaljamo v klobaso, pritisnemo ga ob rob modela in povle-čemo s prsti navzgor. Rob naj bo visok 4 cm. Na testo damo skutni nadev. Nanj naložimo narezane paradižnike in jih pokapljamo z oljem. Model damo v pečico, pečemo pri 200 stopinjah Celzija 50 minut. Potresemo z nastrganim sirom in pečemo še 10 minut. Ponudimo mlačno ali ohlajeno.

Molji v omari, molji v obleki, kakšna nadloga! Običajno se borimo proti moljem z raznimi kemičnimi kroglicami, trakovi in pršili, vendar vsa ta sredstav verjetno ne škodujejo le moljem, ampak vsaj malo tudi nam. Zato je bolje, da se zatečemo k starim, preskuše-nim in naravnim sredstvom. Moljem ni všeč noben močan vonj. Posebno mrzek jim je vonj po sivki. V omaro damo med oblačila vrečke s suho
sivko, ali pa posodico s kosmom vate, napojenim s sivki-nim oljem. Stene omare na-tremo z jedko dišečim borovim eteričnim oljem. Če že odkrijemo sledove moljev v oblačilih, nas čaka veliko dela. Odberemo že načeta oblačila od še nenačetih. Vsa oblačila s sledovi moljev očistimo, jih skrtačimo, iztrkamo in obesimo na zrak, da se posušijo. Sonce moljem ne prija. Pralna oblačila vsekakor operemo.
Pripravimo omaro. Prah in znoj privabljata molje. Perilo in oblačila operemo, omaro temeljito očistimo s sesalnikom. Kot rečeno, stene nama-žemo z malce eteričnega olja, da v omari vlada oster vonj. Omare in predalniki naj ne bodo odprti. Skozi odprta vrata pridejo v notranjščino molji. Zato preverimo, ali so vrata in predali dovolj tesno zapirajo in ali ni kje špranje.
20 MAS ČAS_OBČINA ŠOŠTANJ PRAZNUJE_25- septembra 1997
Že več kot štiri desetletja skrbimo za slovensko blagostanje s proizvodnjo električne energije. Zadnja leta pa uresničujemo tudi obsežne ekološke naložbe. Odžveplalna naprava na četrtem bloku že obratuje, prav tako smo z izgradnjo zaprtega krogotoka tehnoloških voda povsem prekinili z onesnaževanjem jezer in Pake.
Pripravljamo vse potrebno za izgradnjo čistilne naprave še na največjem, petem bloku. To nalogo hočemo uresničiti še v tem tisočletju.
SPOROČILO DRUŽBE PUP VELENJE
Sporočamo vam, da smo uspeli preoblikovati podjetje PUP Velenje v delniško družbo. To nam je uspelo predvsem zaradi zaupanja zaposlenih in bivših zaposlenih, ker so vložili svoj lastninski certifikat, ali pa celo svoj denar. Uspelo nam je tudi zaradi zaupanja Vas, spoštovanih občanov in občinskega vodstva, da ste nam poverili opravljanje javnih gospodarskih služb za zbiranje in odstranjevanje odpadkov, urejanje in čiščenje površin in številna druga naročila za polepšanje in ureditev vašega bivalnega okolja.
Vodstvo družbe PUP Velenje je prepričano in odločeno, da bo družba tudi v prihodnje uspešna, saj se razvija v sodobno storitveno podjetje za ravnanje s komunalnimi odpadki in vzdrževanjem mestnih površin ter komunalne infrastrukture.
Hvala za zaupanje!
OB PčAZMttCU C^ČtblB SOŠT/MJ WH IStCČBNO ČeSVTAHO
Čestitamo za praznik občine Šoštanj!


vmm ovimom
J n UVOUMUIKOM
mm a MU o
u z:
M VimUM
7 j 7.5' j O j~fyWj J J
metnost biti drzen in hkrati zelo oprezen, je umetnost uspeha.
KOMUNALNO PODJETJE
DO
KOROŠKA 37b Tel.: 0631856-251, 862-582, Fax: 063/855-796
(Napoleon)

Praznovanje
Velika prireditev ob velenjskem občinskem prazniku je mimo, nekaj jih bo še. Tako tudi razstava malih živali. Če k razstavljavcem prištejemo vse, ki dnevno po blokih, ulicah in parkih razkazujejo svoje štirinožne ljubljenčke, bo to zelo množična prireditev.
Naj bo luč
Šoštanjčani so občinsko slavje pričeli nekako vseslovensko. S praznikom luči so opozorili, koliko luči po državi prižigajo prav oni. To je še vedno bolje, kot če bi pripravili praznik česa drugega, kar Teš tudi (še vedno) pošilja naokoli po Sloveniji.
Razmislek
Kaže, kot da za reševanje slovenskih železarn ni nobene prave železne volje.
Še en Erin adut
Velenjska Era je iz rokava potegnila še enega aduta. Ta njen adut je nova prodajalna v novem delu Interspara v Celju. Nekateri v Celju imajo tudi to prodajalno za tujo.
Pečat in pika
Velenjski župan bo dobil še svoj pečat. Občani seveda pričakujejo, da bo le stvari prav zapečatil.
Podpisi
Nekateri kandidati za predsednika države so že začeli predvolilne priprave. Za začetek so jim v največjo pomoč tisti, ki (se) znajo (pod)pisati.
Pomembna potrditev
V	Velenju so dobili še več prostorov za glasbeno šolo. To je tudi potrebno. Saj nekateri pravijo, da ga mnogi v Velenju dobro svirajo.
Belo-črno
Po Belih Vodah se širijo črne napovedi. Naj bi njihova podružnična šola splavala po vodi.
Tako, kot je prav
V	hčerinskih občinah nekdanje skupne matere velenjske občine si občinski prazniki lepo sledijo, kot je treba. Od največje do najmanjše. V Šmartnem ob Paki so res zadnji, so pa zato s svojim praznikom najbolj na tekočem.
Prevetritev
V	Premogovniku so dobili večji ventilator. Ampak kakšne dobre prevetritve bi bili potrebni še kje!
To pa je SOM z velikimi črkami!
•m
METER:
Organizator pa, organizator!
Če pisec optometra ugotavlja, da imeti domačega avtobusnega prevoznika ni nobena prednost, potem šmarški prevoznik meni, daje imeti slabega organizatorja izletov in podobno v Šmartnem ob Paki slabše kot nič. Vam ne more pomagati ne ljubica, ne žena, če je slavna ali pa ne, ko pa sami pozabljate na stvari, ki so zelo bistvene pri .organizaciji in vam že štetje potnikov dela težave. V takih primerih je res bolje krivdo zvaliti na drugega in zavajati javnost po sistemu napad je najboljša obramba.
Rana ura,...
Tako so si gotovo dejali velenjski upokojenci v torek in se že ob osmi uri zbrali na otvoritvi prenovljenega balinarskega igrišča. Ta ura, pa še ponedeljek je bil povrhu, je bila najbrž za nekatere resnično prerana, saj izmed povabljencev ni bilo na otvoritev (skoraj) nobenega, tako nekateri tudi niso mogli prejeti priznja za pomoč pri obnovitvenih delih. No, najpomemebneje je, da so so bili tam tisti, ki bodo s pridom uporabljali igrišče - članice in člani njihove balinarske sekcije ter balinarke in balinarji iz Pesja ki so takoj po otvoritvi že začeli zares metati krogle. "Pač še niso penzionisti, zato jih ni bilo, "je duhovito pripomnil eden izmed navzočih.
»Luft-Anza abraham«
Struge pri Lučah - Pred nedavnim so na zelo domiseln način slavili »abrahama« v Strugah pred Lučami. Podjetnik Ivan je na slavje povabil sorodnike, znance in prijatelje, slednji pa so se mu za pov-

abilo nenavadno oddolžili. Vedo namreč, da se Ivan strašno boji vožnje z letali, zato so mu za darilo pripeljali prav enosedežno letalo. Povsem jasno je, da je moral zapeljati nekaj krogov pred domačo hišo, po varnem pristanku na tleh pa je očitno, da je Zgornja Savinjska dolina dobila prvega pilota z zasebnim letalom.
Velenjski častniki dobili pilota!
Častniki treh sosednjih občin so se v soboto zbrali na vsakoletnem družabnem srečanju na letališču v Lajšah; z njimi so bili tudi družinski člani, a ne čisto vsi. Veliko udeležencev je uživalo v poletih s helikopterjem Slovenske vojske, trije častniki so dobili celo priložnost, da z njim poletijo do Brnika in eden izmed njih si bo ta polet zapomnil za vedno. Že iz Lajš je nekam poklical, bil v zraku na trnih, poklical je spet z Brnika in - poskočil: med njegovim letenjem v zračnih višavah se mu je rodil sin! Družba je dobila za pijačo, celo ministrstvo za obrambo je prejelo steklenico! Če ta fant ne bo pilot...!
REZANJE ŠOŠTANJA
PRAZNI
Ne vemo, ali je petdesetletnica Košarkarskega kluba Elektra uvrščena v paket praznovanj občinskega praznika. Sodeč po županovem (ne)pozdravu slavljenca najbrž ne. Kdo ve, ali se nekateri sramujejo "športnih" obletnic in praznovanj. Po drugi strani pa tudi košarkarji kar preveč skromno gledajo na svoj jubilej; razen časopisa Naš čas in Radia Velenje o dogodku sploh ni bilo slišati. Če skromnosti botrujejo relativno slabi rezultati Elektre v zadnjih sezonah, potem to ni prav. Tudi v športu je tako, kot pravi moj prijatelj Jaka: "Zemlja se vrti. Enkrat si spodaj, drugič si na vrhu!"
Priznali ali ne, glede praznovanj bi se lahko kaj naučili od naših, velenjskih sosedov. Ti v svoja praznovanja uvrstijo celo vrsto dogodkov. Letos bodo svoj občinski praznik med drugim počastili tudi z malo kiparsko kolonijo v Zavodnjah, Šoštanjčani pa ne! A pustimo to. Kdo ve, morda bo še prišel čas, ko bosta Šoštanj in Velenje ponovno praznovala skupaj, kot sta v preteklosti obhajala spomin na prvi partizanski napad na nemško postojanko v Šoštanju. Sedaj bi občini lahko skupaj organizirali kar deset dni občinskega praznovanja. Od dvajsetega do tridesetega septembra, praznovanju pa bi rekli "Od mesta do mesta".
A vrnimo se h košarki, k letošnjemu resničnemu prazniku Šoštanja. Petdesetletnica pač ni od muh! Dogodek je kljub slabi reklami trajno zaznamovan, kajti ob tej priložnosti je izšla knjiga z naslovom "Mojih, ... naših, ... petdeset let košarke v Šoštanju". Knjige seveda ne moremo uvrstiti med leposlovna dela, je pa vseeno bogato dokumentiran zbornik o šoštanjski košarki, ki gaje napisal in uredil kdo drug kot g. Matjaž Natek. To je ena redkih knjig o dogajanju v Šoštanju, ki so nastale po tistem, ko so izšle zgodovinske knjige o mestu izpod peresa zgodovinarja Franceta Hribernika. Najbrž ne bomo naredili narobe, če bomo tudi ta zbornik uvrstili med pomembne dokumente, ki bodo za vedno pričali o življenju in dogajanju v Šoštanju. Med slednje bi lahko šteli še Kojčevo brošuro o Napotnikovi galeriji in Osnovni šoli Biba Ročka, gasilski in planinski piložnostni zbornik ... Ob tem se sprašujemo, ali sploh kdo brani in zbira te dokumente, razen v velenjskem muzeju seveda. Da pa sta "Gec" in košarka v Šoštanju res popularna, priča dejstvo, daje knjiga manj kot v mesecu dni že skoraj pošla. Omembe vredno je tudi dejstvo, dajo lahko kupite v "gnezdu" šoštanjske-ga športa! Pri Grudniku torej. V našem rezanju ne bomo sodili strokovne kvalitete zbornika. Povejmo le, da je tudi avtor tega zapisa z nostalgijo listal med starimi fotografijami in na njih prepoznaval in obujal spomine na nekatere stare znance in sošolce s "košarkarske" druge osnovne šole v Šoštanju.
Če smo prej rekli, da se od sosedov ne znamo učiti, pa ravno za košarko lahko rečemo, da tukaj zgledi vlečejo, saj se resno prebuja pozitivni odnos najvplivnejšega mecena tukajšnjega moštva. Škoda je le, da ti zgledi niso koordinirani od tam, kjer bi moral vladati primarni interes za vsakršno promocijo kraja in občine. Zaradi resne (finančne) podpore, brez katere danes v nobenem športu pač ne gre več, pa lahko počasi ponovno pričakujemo tudi Elektrine zmage na bojišču, kot bi rekel g. Natek. In najbrž se bo ravno pri košarki v Šoštanju najprej zgodil tisti potrebni "klik", ko se bomo iz preteklosti vrnili v sedanjost. Upajmo, da uspešno. Usnjar zmaguje, Elektrina sveža kri se brusi za prve resne spopade, tudi na področju "amaterskega" športa je živahno. Očitno je, da občinska nezainteresiranost in apatičnost na področju družbenih dejavnosti športnikom ni okrnila elana. Zaradi vsega skupaj resnično upamo, da košarkarji ne praznujejo le za nazaj, saj mnogi drugi, žal, še naprej ostajajo predvsem prazni v mukotrpnem jamranju, kako da je bilo nekoč v Šoštanju lepo!
■ Perorez
Dobrega prijema se upravičeno veseli Dušan Žunter, sicer član RD Mozirje, zelo zadovoljen in ponosen pa je tudi njegov ribiški sotrpin Jože Gab	iz
Maribora. Pred nedavnim je Dušanu v jezeru Pristava, bolj po domače in po ribiško v jezeru Šiker, prijel ogromen som, skupaj pa jima je uspel pravi podvig.
Po eni uri in 45 minut jima je namreč uspelo spraviti	Dušan in Jože ter jezerski velikan na suho soma
velikana: v dolžino je meril kar 1,97 metra, tehtal je 48,6 kilograma, samo njegovo glavo pa so ocenili na 15 kilogramov. Dušan Žunter je povedal, da mu je som, preden je bil na suhem, odvil vseh 300 metrov vrvice 0,45, za vabo pa je porabil dober kilogram govejih jetrc. Pravo garanje za ribiški užitek in za malo fotografiranja, saj so nato soma zaznamovali in ga vrnili v jezero.	■
Trofeja,
Mislinja - Česa lepšega si Franc , Rihter prav gotovo ni mogel zaželeti, ko je pred kratkim uplenil takšnega kapitalnega jele-| na. Odstrel zanj mu je namreč kot darilo poklonilo Gojitveno lovišče Pohorje s sedežem v Mariboru, ko je pred kratkim odhajal v pokoj. Franc je bil polnih 36 let lovski čuvaj in zato tudi ni nič čudnega, da mu je i znana sleherna stezica Pohorja in prav vsak kotiček v njem. In v vsej tej dolgi lovski karieri je bil spremljevalec dobršnega števila lovskih gostov, ki so prihajali v lovišča iz vseh koncev naše države in tujine. Največ jih je bilo iz Italije, Nemčije in
kot je še
Avstrije, Franc jim je moral potem trofeje tudi očistiti ter jih oceniti.
Sedaj pravi, da je že naveličan streljanja oziroma pokanja, kajti to pusti posledice tudi na sluhu. Ta njegov zagotovo zadnji jelen pa je najlepši. Star je bil šest let, bil je šesterak in je očiščen tehtal kar 145 kilogramov, prav s toliko točkami pa je bil tudi ocenjen, kar ni zanemarljiv podatek. Morda naj izdamo še to, da je bil uplenjen na Poku v bližini Skrivnega hriba, tam visoko na Pohorju. Takih kapitalcev gotovo ne srečaš kje v dolini.
■ Silvo Jaš
ni bilo
zlepa
ŠPORT

25. septembra 1997
Rudar - Pri morje 2 : 0 (1: 0)
Dokazali, da znajo
Na igrišče ob jezeru se je po nedeljski zmagi spet vrnilo življenje. Zadovoljstvo je bilo veliko tako med igralci kot med občinstvom, predvsem pa tudi med rudarjevimi vodilnimi možmi, ki bi ob morebitnem novem neuspehu gotovo morali boleče ukrepati. Ni izključeno, da tudi v svojih vrstah, saj je bilo vse več kritik tudi na njih. Zato je zmaga nad do nedelje vodilno ekipo prišla tik pred dvanajsto.
Rudarji tokrat niso le dobro igrali, ampak so tudi zadevali.Izmed številnih priložnosti, so sicer le dvakrat premagala gostujočega vratarja Roberta Volka, vendar se je treba spomniti, da so igro in priložnosti imeli že nekajkrat v letošnjem prvenstvu, pa so doma vedno ostajali brez zmage.
Trener Ajdovcev Marin Kovačič je bil po tekmi očitno jezen na vse, tudi na novinarje,
ki pa so bili seveda najmanj krivi, da so njegovi igralci povsem razočarali. Na vprašanje, zakaj so igrali tako zaprto oziroma če je bila pač taktika takšna, je odgovoril: "Da, mi smo imeli taktiko, da samo stojimo v našem kazenskem prostoru." Res čuden odgovor. Bolj zgovorni so bili v domačem vodstvu, in niso skrivali zadovoljstva, da jim je tudi takšna igra gostov ob veliki borbenosti njihovih igralcev omogočila nenehne juriše. Primorje se je namreč odločilo le na nasprotne napade predvsem prek Ipavca in Rudonje, ki pa ob razigranih Sulejmanoviču, Balagiču in drugih Rudarjevih igralcih, nista prišla do izraza.
Vsi v Velenju sedaj upajo, da je to napoved boljših popold-nevov na igrišču ob jezeru. Rudarji so dokazali, da znajo igrati in zmagovati, seveda - kot so dokazali v nedeljo -, če vsi
igrajo zavzeto, predvsem pa homogeno. Ti dve lastnosti so Velenjčani v nedeljo izkazali in tako zanikali vse glasnejše govorice , da so med njimi že malce skrhani odnosi, in da tudi med njimi in trenerjem ni bilo vse, kot bi moralo biti. Toda po tej zmagi je vse pozabljeno, igralci pa ne smejo pozabiti, da se bodo gledalci odslej še težje sprijaznili z morebitnimi neuspehi na domačem igrišču.
V nedeljo bodo nogometaši Rudarja gostovali v Celju, včeraj pa so bili v Kranju v tekmi osmine finala pokala Slovenije gostje vodilnega moštva druge lige TELE TV.
Rudar: Dabanovič, Kosič, Balagič, Hribar, Caushllari, Brezič, Kokol, Sulejmanovič, Vidojevič, Šumnik (od 61. Breznik), Javornik (od 64. Gajser)
Strelca: 1:0- Brezič (37), 2 : 0 - Vidojevič (51)
Dravograd - ESOTECH 2:2 (0:2)
Točka z vroče Koroške
Šmarčani so se z gostovanja v Dravogradu vrnili neporaženi. Odlično so igrali zlasti v prvem polčasu, slabše pa v drugem delu. Igralci ESOTECHA so pričeli silovito in že takoj na začetku tekme je Spasojevič zadel prečko. Domačini so bili »razbiti« in v 15. minuti je Smajlovič povedel goste v vodstvo, le dve minuti kasneje pa je Grobelšek z lepim prostim strelom povišal na 2:0. V tem obdobju je igra tekla le pred domačimi vrati, najlepši
priložnosti pa sta zapravila Borštnar in Smajlovič, ko sta se sama znašla pred dravograjskim vratarjem.
V nadaljevanju so gostitelji pričeli zelo napadalno, gostje pa so se umaknili v obrambo, kar je Dravograjčanom seveda ustrezalo. Tako so v 57. minuti iz prostega strela znižali, že v 65. pa izenačili. Za tem so pričeli napadati tudi Šmarčani, igra s prilikami na obeh straneh je postala zelo zanimiva, izid pa se do konca srečanja ni spremenil.
Usnjar - Unior 0 : 2 (O : 1)
Če se ne boriš...
Domači nogometaši so spet razočarali svoje gledalce, ki jih je iz tekme v tekmo manj. Očitno se niso nič naučili pri sosedih, Velenjčanih, ki so v minulem prvenstvu, mislimo na jesenski del, prav tako doma izgubljali, v gosteh pa zmagovali. Navijači pa si seveda želijo zmage doma; to je tudi porok, da bodo tribune bolj zasedene. Za to bodo imeli igralci priložnost že v soboto, ko bodo na svojem igrišču gostili moštvo mariborskega Kovinarja (15.30).
Prvi zadetek so Zrečani dosegli že v 16. minuti. Canič je na kratko podal žogo Uršiču, namesto, da bi jo z vso močjo
poslal v polje ali morda z igrišča. Uršič je ni dobro ustavil, do nje se je na koncu dokopal gostujoči igralec Pec in jo zlahka poslal v nebranjeno mrežo. Gostje so z veliko požrtvovalnostjo obdržali to vodstvo vse do zadnje minute, ko so dosegli še drugi zadetek in se tako nepričakovano vrnili domov s tremi točkami, čeprav so bili vsaj na papirju favoriti domači.
Kako so igrali usnjarji, najbolje pojasnjujejo besede trenerja Petra Buškoviča: "Nimam besed. Vsi moji igralci so zelo razočarali. Če nimaš srca, če se ne boriš, grizeš, ne moreš zmagati!"
Pivovarna Laško - Gorenje 29:18 (13:6)
Težav (še) ni konec
V nedeljo bo v Šmartnem gostovala ekipa BST Tehnik iz Domžal, tekmo pa bodo začeli ob 15.30.
STRELCI: 0:1 - Smajlovič (15), 0:2 - Grobelšek (17), 1:2 -Mujanovič (57), 2:2 - Šturm (65).
ESOTECH ŠMARTNO: Kališek, Stojko (Zlodej), Jeseničnik, Bulajič, Doler, Irman, Polovšak, Grobelšek, Borštnar, Spasojevič, Smajlovič (Fajdiga).
M Janko Goričnik
V drugem prvenstvenem krogu so rokometaši Gorenja po pričakovanju visoko izgubili v dvorani TVi lilije v Laškem s Pivovarno Laško. Očitno sreča vsaj na začetnem delu ni njihov zaveznik, kajti poškodb noče biti konec. TVener Tone Tiselj tudi tokrat ni imel na voljo vseh igralcev, sedaj pa so za nekaj dni pozabili na slovensko prvenstvo, saj bodo konec prihodnjega tedna (v petek in nedeljo) gostili v Rdeči dvorani v prvi tekmi pokala pokalnih zmagovalcev lit-vanskega predstavnika. TVener Tone Tiselj o srečanju s Celjani in Litvanci pravi:
»Glede na vse probleme, ki jih imamo, tekma z državnimi prvaki vsekakor ni prišla v pravem trenutku, lahko pa rečem, da sem z njo v posameznih delih kar zadovoljen. Pravzaprav sem vesel, da so Celjani igrali na vso moč, saj so naši igralci lahko videli kako igra moštvo, ki se poteguje za vrh Evrope in za nekatere je bila to gotovo dobra izkušnja. Dejstvo je, da so pivovarji eno najboljših moštev v Evropi, pri nas pa niso igrali Bedekovič, Plaskan, Sovič in Radšel, torej sploh nismo imeli pravega levega krila. Zaradi lažjih poškodb nista igrala na vso moč Cvetko in Khimtchenko, naša klop pa je že brez tega veliko tanjša.
Tekma je pokazala, da dobivamo igralca, ki bi lahko postal nosilec naše igre, saj je Krejan to tekmo odigral odlično, vratar Anžič pa je s svojimi obrambami
gotovo upravičil zaupanje državnega selektorja. Na začetku smo se sicer še dobro upirali, nato pa je celjski stroj pričel mleti. Tudi v nadaljevanju smo igrali dokaj dobro, žal pa smo popustili v zadnjih petih minu-

Tone Tiselj: Zaskrbljen pogled na »semafor« poškodovanih
tah in razlika je presegla deset zadetkov. Naš največji problem je bilo precej tehničnih napak v napadu, kar so igralci Pivovarne Laško vešče kaznovali s hitrimi nasprotnimi napadi. Vsekakor so Celjani dokazali, da v Sloveniji nimajo pravega tekmeca, če le igrajo dovolj zavzeto.«
V slovenskem prvenstvu je sedaj odmor, ki ga boste izkoristili za priprave na tekmi z
Vegrad - Krim Electa 16 : 44 (6; 10)
Na začetku presenetile
Lahko pa so njegovim igralcem v poduk tudi besede gostujočega trenerja, Božidarja Kukoviča: "Moji igralci so pokazali, da lahko nadoknadijo pomankanje tehničnega znanja z resnim pristopom in veliko borbenostjo!"
Usnjar: Canič, Mrkonjič (od 72. Sulejmanovič ), Uršnik , Omič, Kraljevič, Daničič, Gabrič (od 67. Kočnik), Novak, Pudgar (od 46. Puckmeister), Mujakovič , Kovačič.
Strelca: 0: 1 1 Pec (16. min.), 0:2- Lončarevič (90)
■ vos
Ze vnaprej je bilo znano, da povsem pomlajena ekipa domačih ne more biti pravi tekmec državnim prvakinjam. Vprašanje je bilo le, s kolikšno razliko bodo gostje zmagale.
Vseeno pa so Velenjčanke začele srečanje zelo pogumno, kar je seveda zelo spodbudno. Na začetku so namreč zaigrale
zelo zavzeto in celo dvakrat povedle (2 : 1 in 3 : 2); to je gotovo presenetilo tudi Ljubljančanke in kakšnih trideset gledalcev, kolikor se jih je zbralo v Rdeči dvorani.. Ko so se gostje ogrele, so hitro strle odpor nasprotnic, hitro izenačile in predvsem s hitrimi nasprotnimi napadi vse bolj večale razliko, ki
Balinanje »Črna« sobota
Minulo soboto balinarji šaleške zveze res niso bili uspešni. Velenje Premogovnik je moral doma priznati premoč SGP Gorice (8:16), kar pa ga »spravilo« s šestega mesta, saj so bili poraženi tudi klubi za njim; torej lahko Velenjčani dva kroga pred koncem že »slavijo« obstanek v 1. državni ligi.
Megrad iz Rogaške Slatine je doma nepričakovano visoko (1:15) izgubil in zdaj ga lahko le še čudež reši obstanka v 2.1igi-vzhod. Nastop v tej ligi pa si je v kvalifikacijah zagotovil trboveljski
Litvanci.
»Ja, ampak tudi tu imamo težave. Del priprav bomo namreč zaradi zasedenosti Rdeče dvorane morali opraviti v drugi telovadnici, ki pravih priprav ne omogoča, zato se bomo posvetili predvsem obrambi. Čas do spopada z Litvanci bo seveda zelo dobrodošel za odpravo poškodb, prav tako pa za dodatno uigravanje ekipe, saj se novinca Rozman in Sautescu še nista povsem prilagodila. Vsekakor gre zadeva na boljše in mislim, da bomo dovolj dobro pripravljeni, da bomo litvansko oviro preskočili.« Že veste kaj o nasprotniku? »Nimamo skoraj nobenih podatkov, vendar so naši igralci dovolj izkušeni, da bodo popravili in spremenili igro že med tekmo, ko bomo spoznali od kot nam bo pretila največja nevarnost. Obe tekmi v Rdeči dvorani sta seveda lepa prednost, vendar podcenjevanje nikakor ne pride v poštev.«
PIVOVARNA LAŠKO: Lapajne, Puc 3, Vugrinec 4, Šer-bec 3, Pajovič 2(1), Jelčič 3, Stefanovič 6, Pungartnik 2, Perič, Tomšič 4, Likavec 2, Cvijič.
GORENJE: Anžič, Rozman 3 (1), Oštir, Sautescu 6 (2), Cvetko, Krejan 7 (1), Tome, Tamše,	Ojsteršek 2,
Khimtchenko, Senica, Rožič.
■ vos
je na koncu znašala kar 28 zadetkov.
Vegrad: Tadič, Jukič 2, Madjarič 3, Draganovič, Kneževič, Rodič 2, Nojinovič 3, Krajnc 3 (2), Dešman, Ibralič 3, Osmanovič, Grudnik.
■ vos
Partizan.
Na tradicionalnem turnirju v Celju je zmagal Žalec pred Cerknico, Celjem II, Celjem I in GIP Vegradom.
Na državnem prvenstvu invalidov z multiplo sklerozo je moška ekipa Velenja osvojila drugo, ženska pa peto mesto.
Mladci državni prvaki
Na državnem prvenstvu v Škofji Loki so velenjski mladci znova dokazali, da so najboljši v Sloveniji. Blestel je svetovni prvak Zoran Rednak, odlično mu je pomagal Siniša Moravec in pomoč rezerve Simona Rednaka ni bila potrebna.
■ Boris Knavs
KARTICA BALA - VELENJSKA KARTICA POPUSTOV
Sebastijan Sovič z Našim časom in Radiem Velenje
roke mu je zaželel dobre igre, še prej pa uspešno okrevanje.
■ (foto: vos)
Sebastijan Sovič je trenutno eden najbolj nadarjenih rokomctašev velenjskega Gorenja. To
je bil eden od razlogov, da smo se v uredništvih
Našega časa in Radia Velenje odločili, da mu bomo kot pokrovitelji pomagali, da bi uspešno nadaljeval svojo športno pot.
Pogodbo o sodelovanju je prejšnji teden na sedežu uredništev skupaj z njim podpisal direktor podjetja Boris Zakošek. S stiskom
Velenjski upokojenci so prenovili balinišče
_
Staro je tudi kvarilo izgled
Rana ura zlata ura, so si verjetno dejali velenjski upokojenci in v ponedeljek že ob osmi uri zjutraj odprli prenovljeno balinišče ob Kidričevi cesti.
Po priložnostnem nagovoru njihovega predsednika Jožeta Polha in nastopu njihovega moškega pevskega zbora sta predsednik Zveze upokojnecv Velenje Hubert Mravljajk ter svetnik MO Velenje Ludvik Hribar izročila namenu igrišče in upokojenke ter upokojenci, zlasti tisti, ki gojijo ta šport, so se tega dogoka seveda zelo razveselili.
Sedanje balinišče je bilo po besedah Jožeta Polha že zelo dotrajano in je tudi celo kvarilo izgled okolja, zato se je njihovo balinarska sekcija odločila, da ga obnovi. Z delom so jim pomagala tudi razna podjeta, veliko pa so delali udarniško delali tudi člani sekcije in tudi drugi upokojenci. Mnogi so menda bili na igrišču kar od jutra do večera, da je bil pravočasno končan.
Vsem , ki so jim kakorkoli pomagali pri posodabljanju objekta, so se na slovesnosti zahvalili tudi s klubskimi priznanji. "Eni so nam pomagali več, drugi manj, vendar smo vsem nadvse hvaležni. Posebno so jim hvaležni naše športnice in športniki," je dejal predsednik društva.
■ vos
Prenovljeno balinišče sta odprla predsednik ZDU Velenje Hubert Mravljak in svetnik Ludvik Hribar
Kegljanje
Presenetljivo dober začetek
Kegljači Šoštanja so uspešno pričeli novo tekmovalno sezono v drugi ligi. V 1.krogu so doma visoko premagali Rudar iz Črnomlja. Izid je bil 7:1 ali 4968:4823, torej 145 kegljev razlike. Z Rudarjem bodo igrali tudi v drugem krogu, tokrat v Trbovljah.
ŠOŠTANJ: Glavič 796 (1), Križovnik 801 (1), S. Fidej 846 (0), Kramer 870 (1), L. Fidej 840 (1).
Za pravo presenečenje pa so v prvem krogu poskrbele Šoštanjčanke, ki so na gostovanju v Mariboru premagale domači MTT s 5:3 ali 2388:2322. Pri tem so dosegle svoj najboljši rezultat od kar tekmujejo v 2. ligi. V soboto se bodo domačemu občinstvu predstavile v srečanju s prevaljskim Korotanom, pričele pa ga bodo ob 13. uri.
ŠOŠTANJ: Lozič 402 (0), Hojan 374 (0), Lesnik 403 (1), Drev 438 (1), Premelč 356 (0), Podbrežnik 408 (1).
mL.F.
Namizni tenis
Nesrečen poraz
Igralci ERE so v soboto odigrali prvo srečanje v 1. državni ligi. V telovadnici OS Šalek so gostili ekipo Radelj ob Dravi. Tekma je bila izredno zanimiva, domači pa so bili na pragu zmage, čeprav so nastopili brez najboljšega igralca Uroša Slatinška. Povsem izenačen dvoboj je odločila podaljšana igra tretjega niza v igri dvojic, ki sta jo srečno dobila gosta. Končni izid je bil tako 4:3 za goste.
Rezultati: D. Vodušek-Krivc 2:1, T. Vodušek-Kus 0:2, Slatinšek-Petar 2:0, Slatinšek, D. Vodušek-Kus, Petar 1:2, D.Vodušek-Kus 0:2, Slatinšek.Krivc 2:0 in T.Vodušek-Petar 0:2.
V nedeljo je bilo v Cerknici 1. odprto prvenstvo pionirk. Za ERO so nastopile sestri Jerič in Maja Sluga, najbolj pa se je izkazala Ilona Sluga, ki je osvojila prvih 7 točk za računalniško lestvico.
UA.V.
Invalidski šport Najboljši v rallyju
Na Vrhniki je bilo preteklo soboto 14.državno prvenstvo invalidov v avtomobilskem rallyju. Sodelovalo je kar 36 društev, daleč najuspešnejši pa so bili člani in članice MDI Velenje. Med ženskami so zmagale Jolanda Belavič, Kristina Jehart, Irena Klosternik in Anica Žibert, moška ekipa v postavi Tone Lebar, Stane Koren, Milan Ježovnik in Jože Katic pa je v močni konkurenci osvojila drugo mesto. Ti dve uvrstitvi sta bili seveda dovolj, daje ekipa MDI Velenje osvojila še velik prehodni pokal za zmago v skupni uvrstitvi. Hranili ga bodo do naslednjega prvenstva, ki bo v Logatcu.
Silvo Kožeijnik in Angela Skela .
V Šaleški dolini se vrstijo tekmovanja invalidov v različnih športih za določitev najboljših v letu 1997. Prvi so tekmovanje sklenili ribiči, ki jih uspešno vodi Jože Hribernik. Pri moških so za letošnje leto najboljši Silvo Kožeijnik, Martin Pliberšek in Milan Ježovnik, med ženskami pa Angela Skela.	■ -trih
Tenis
Katarina blestela v
Biogradu
Teniški turnir v Biogradu sodi v mednarodno odmevno serijo turnirjev »Jadranska riviera« in letos je na njem blestela šestnajstletna Velenjčanka Katarina Srebotnik, po devetih letih za Barbaro Mulej prva Slovenka, ki je stopila na zmagovalne stopničke. Katarina je skupaj s Hrvatico Kostaničevo slavila v igri dvojic, v konkurenci posameznic pa se je z odličnimi igrami prebila v finale, kjer je bila močnejša osma nosilka Slovakinja Cervanova. Katarina ni bila postavljena igralka, zato je toliko bolj pomembna tudi njena gladka zmaga 6:4 in 6:1 proti drugi nosilki Palaversičevi iz Hrvaške, finale pa je izgubila z 2:6 in 4:6. S tem uspehom se je Katarina zelo približala 200. mestu na svetovni računalniški lestvici združenja teniških profesionalk v igri parov.
Pomembno je tudi, daje Katarina dobila povabilo japonskih organizatorjev za nastop v svetovni turneji ITF na turnirju A kategorije v Osaki. Turnir bo oktobra, Japonci plačajo vse stroške vključno z letalsko vozovnico, nastop v Osaki pa bo za Katarino izjemno pomemben v boju za najboljša mesta na svetovni lestvici za mladinke do 18 let, na kateri je trenutno sijajna druga.
Modelarstvo
Dva državna prvaka
V nedeljo je bilo na velenjskem jezeru tekmovanje modelarjev s čolni na daljinsko vodenje. Bila je to zadnja tekma za naslov letošnjega državnega prvaka, ki je odločala tudi o udeležencih svetovnega prvenstva prihodnje leto v Franciji.
Uvrstitve članov Društva Modelar iz Velenja - FSR-V junior: 1-Žiga Melanšek (54 krogov), 2. Maja Vodovnčnik (53), 3. Peter Klaus (41), 4. Uroš Škoflek (40); FSR-V 3,5: 5. Janez Vodovnčnik (52), 6. Samo Golavšek (39); FSR-V 7,5:1. Janez Melanšek (65), 3. Avgust Škoflek (50); FSR-V 15: 2. Janez Melanšek (65), 3. Anton Klaus (63), 6. Janez Vodovnčnik (50).
Razglasili so tudi letošnje državne prvake in podelili medalje za najboljša mesta, med velenjskimi predstavniki pa st naslov državnega prvaka osvojila Maja Vodovnčnik in Janez Melanšek. Končne uvrstitve Velenjčanov - FSR-junior: 1. Maja Vodovnčnik 26 točk, 2. Žiga Melanšek 19,3. Peter Klaus 14,4. Uroš Škoflek 10; FSR-V 3,5: 5. Janez Vodovnčnik 15, 6. Samo Golavšek 6; FSR-V 7,5: 1. Janez Melanšek 24, 5. Avgust Škoflek 9; FSR-V 15: 2. Anton Klaus 16, 4. Janez Melanšek 14, 6. Janez Vodovnčnik 1 točka.
Smučarski skoki
Najmlajši za regijske naslove
V Čušperku na Dolenjskem je bilo v nedeljo državno prvenstvo za dečke do 11 let. Med kar 97 skakalci iz 17 slovenskih klubov je bil med Velenjčani z 10. mestom najboljši Aljoša Čutuk, 13. je bil Serbastjan Likar, mesto za njim pa Sašo Tatdič z Ljubnega.
Nadaljujejo se tekme na področju štajersko-koroške regije za mlajše kategorije, ki se bodo zvrstile na skakalnicah v Velenju, Ravnah na Koroškem, Kisovcu pri Zagorju in Šmartnem na Pohorju, prva je bila na Ljubnem ob Savinji.
Pri dečkih do 9 let je zmagal Klemen Zaje (Mislinja), drugi je bil Žiga MandI (Šmartno na Pohor ju), tretji Klemen Omladič (Velenje), četrti Matic Borovnik (Mislinja), peti Miha Sušnik (Ljubno BTC), Lovro Zupane in Grega Javornik (oba Velenje) pa sta osvojila 10. in 15. mesto.
Pri dečkih do 13 let je bil najboljši Klemen Juvan (Ljubno BTC), drugi je bil Luka Smagaj (Velenje), tretji Dejan Plevnik (Mislinja), četrti Aljoša Čutuk, peti Mario Lamešič, sedmi Grega Kotnik in osmi Andrej Petrov Šaronja (vsi Velenje).
Druga tekma je bila na Ravnah na Koroškem, organizirali pa so jo gostujoči klubi, saj domači praktično ne dela, z izjemo velikega zanesenjaka trenerja Erika Pečnika.
Pri dečkih do 11 let je zmagal Aljoša Čutuk iz Velenja, drugi je bil Sebastjan Likar iz Mislinje, tretji Sašo Tadič (Ljubno BTC), peti in šesti pa sta bila Igor Žižek in Nejc Kokolj (oba SSK Velenje); pri dečkih do 13 let je slavil Luka Smagaj (Velenje), drugi je bil Dejan Plevnik iz Mislinje, tretji in četrti sta bila Mario Lamešič in Grega Kotnik (oba Velenje), peti Gašper Juvan (Ljubno) in šesti Aljoša Čutuk (Velenje). Naslednja tekma je bila že včeraj (sreda) v Šmartnem na Pohorju).
Smučarsko-skakalni klub Velenje še naprej vabi vse mlajše dečke, da se včlanijo v klub, kjer bodo dobili vso začetno opremo za trening skokov, to možnost pa imajo vsak popoldne ob skakalnicah pod velenjskim gradom.
M Jože Ograjenšek
Turnir NORMA Soft Open
Odslej vsako leto
Na igriščih teniškega centra »AS« v Velenju je bil pod pokroviteljstvom podjetja NORMA Soft iz Velenja prvi teniški turnir za rekreativce. Mamljive nagrade in veliko število udeležencev je pripomoglo k razburljivim in zagrizenim bojem. Prvo nagrado turnirja (računalnik v vrednosti 3000 DEM, prispevek NORME Soft) je po zelo napetem nedeljskem finalu osvojil Aleš Kitek iz Liboj, lokalni favorit Karel Špegel pa je za drugo mesto prejel programsko opremo v vrednosti 1000 DEM, prav tako prispevek NORME Soft. V ženski konkurenevi je zmagala Vida Pečnik (nagrada: paket Tomas Šport in Kodak Express), Jana Kavtičnik pa je za drugo mesto prejela paket FUN Športa.
Organizatorji obljubljajo, da bo turnir tradicionalen, s še večjim nagradnim skladom in večjo udeležbo.
14. Petrolov rally Velenje
Vrhunska izvedba, številni odstopi
Avto moto turnig klub Velenje je v petek in soboto izvedel sedmi rally za letošnje slovensko prvenstvo. Sicer je bila to že 14. izvedba velenjskega rallyja, ki zadnja leta po generalnem pokrovitelju nosi ime Petrolov rally Velenje. Na mnogih preizkušnjah v domačem in širšem okolju dokazani velenjski organizatorji tudi tokrat niso zatajili. Celotna organizacija dirke je bila odlična in velenjski organizatorji upajo, da bo ugodna tudi ocena evropskega opazovalca, saj v Velenju upajo na organizacijo rallyja za evropsko prvenstvo.
Letošnja proga je bila sicer dolga 366 kilometrov, posadke so prevozile 19 hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 237 kilometrov. Šest teh preizkušenj je bilo na vrsti v petek med Lazami, Veliko in Malo Pirešico, Polzelo in Kavčami, najbolj zanimiva pa je bila sedma, torej nočna, okrog velenjskega jezera. V soboto je voznike čakalo še dvanajst hitrostnih preizkušenj med Vinsko Goro, Gaberkami, Skornim, Šmartnim ob Paki in Podkrajem. *
V petek popoldne je na Titovem trgu startalo 56 posadk iz sedmih držav, na cilj pred restavracijo Jezero v soboto popoldne pa jih je pripeljalo 34. Nastopili so vsi najboljši slovenski vozniki, saj prvo mesto v točkovanju za letošnje državno prvenstvo še ni bilo oddano. Vožnje so bile torej izredno zanimive in razburljive, številni odstopi pa so tudi razlog, da bo slovenski državni prvak znan šele po zadnji dirki, ki bo od 10. do 12. oktobra v Avstriji. Z morebitno zmago v Velenju bi si Tomaž Jemc naslov prvaka že zagotovil, a je odstopil, enaka usoda je doletela dotlej drugega Janija Trčka, njuno smolo pa je izkoristil Vojko Podobnik, ki je slavil na velenjskem rallyju in prevzel vodstvo v skupni razvrstitvi.
'TU*
ml
Srečna zmagovalca Vojko Podobnik in sovoznik Matjaž
Praznik
Mali nogomet
Sedmi turnir Zlatorogu
Na 7. tradicionalnem turniiju v malem nogometu za prehodni pokal KS Škale - Hrastovec, ki ga je ob prazniku Mestne občine Velenje izvedel KMN Fori Škale, je slavila ekipa ŠD Škale Zlatorog, ki je v finalu premagala Vigo iz Vinske Gore s 3:1, tretja je bila ekipa Okrepčevalnica Bohač. Zmagovalna ekipa je igrala v postavi: Part, Arlič, Kočnik, Kovačevič, Plaskan, Jevševar, Presečnik.
Obetajo se ostri boji
V	prvi in drugi ligi Škale 97 so se na vrhu izdvojile ekipe, ki jih čaka hud boj za prvo mesto. V prvi sta to Fori in Zlatorog, ki jima iz ozadja grozi Sportklub, v drugi pa bosta o prvaku odločali ekipi Cirkovce in Texas.
Izidi 14. kroga v 1. ligi: TTG-Mušketirji Cigrad Kajuh 3:4, Vigo-Sportklub Mister X 1:3, Kamnoseštvo Kozjak-SD Škale Zlatorog 3:2, KMN Fori Škale-Avtoprevozništvo Sovič 4:0, Saloon Mins-Muške-tirji Cigler 1:1; vodi KMN Fori ŠKale z 31 točkami, na drugem mestu je SD Škale Zlatorog s 30, tretji pa Sportklub Mister X z 28.
V	drugi ligi so odigrali 15. krog: Club Duo-HTZ 0:3, Vigo Teves-Tempo Florjan 0:1, Kremenčkovi-ŠK Cirkovce 2:6, S Team-Kalimero 1:8, Žavodnje Texas 0:1, Okrepčevalnica Mastig prosta; na vrhu je ŠK Cirkovce s 36 točkami (15 tekem), s 34 je drugi Texas Zbičajnik (14), tretji Kalimero pa ima 27 točk (14).
Nekateri so neresni
V	šmarski ligi so odigrali 3. krog sklepnega dela za naslov prvaka. Tekme so zelo zanimive, velika škoda pa je, da nekatere ekipe kvarijo vtis z neudeležbo na tekmah. V ligi za prvaka se je na drugo mesto prebil Klub 81, v drugi skupini pa krepko vodi Podgora.
Izidi 3. kroga: RBM Commerce-Saloon Mins Nol 1:1, Klub 81-Krokodilčki 3:0 b.b., Keramičarstvo Kemo-Adriatic 0:3 b.b., Gostišče Pri orehu-Adsalute 1:2; vrstni red: 1. Adriatic 13, 2. Klub 81 12, 3. RBM Commerce 10, 4. Adsalute 8, 5. Saloon Mins Nol 6, 6. Krokodilčki 1, 7. Gostišče Pri orehu 0, 8. Keramičarstvo Kemo 0.
UL. P.
8. Pikin festival poteka z vso paro
V pričakovanju filmskega
Pikinega dne
tru. Skoraj 50 ustvarjalnih delavnic je ta dan odprlo svoja vrata. Največ jih je v Rdeči dvorani, veliko pa tudi pod milim nebom, na otroškem igrišču, kjer je še posebej zanimiv taborniški kotiček. Otroci prihajajo, se igrajo, ustvarjajo... V torek je pričelo rasti filmsko
Pikino »Novo sonce«
Lansko leto so obiskovalci festivala zbrali ogromno igrač, ki so jih dobili otroci v BIH. Tudi letos je Pika pripravila humanitarno akcijo, imenovano Novo sonce, kije do sedaj zelo uspešna. Zbira namreč rabljene in nove otroške knjige, že prvi dan pa jih je zbrala 800. Pobrskajte doma, izberite lepo ohranjeno otroško knjigo in jo prinesite v Rdečo dvorano. Pika bo knjige podarila otrokom v slovenskih bolnišnicah. In če boste pri volji: v knjigo vpišite svojo drobno misel otrokom, ki bodo knjigo dobili v roke'.
Lansko leto je Pika v Velenje privabila 60 tisoč obiskovalcev iz vseh vetrov. Kot kaže, jih bo letos v filme in filmski svet zazrta Pika še več. Že vse od petkove otvoritve, ki je Titov trg napolnila do zadnjega kotička, so namreč številna prizorišča Pikinega festivala dobro obiskana. Mali in
večji Pike in Pikoti prihajajo od vsepovsod. Pege, čopki in pisane nogavičke so v teh dneh v Velenju nekaj čisto vsakdanjega, prvi jesenski teden pa nekaj čisto posebnega. To je čas za otroško rajanje, ustvarjalnost in zabavo.
Festival se je resnično razživel v sončnem ponedeljkovem ju-
mesto, ki ga bodo Pike in Pikoti postavili pod mentorstvom Robija Klančnika. To je bil prav poseben dan tudi zato, ker je Velenje in festival obiskala filmska igralka Leslie Caron. Sprejel jo je župan, potem pa si je z veseljem ogledala vsa Pikina prizorišča. Zvečer je v Domu kulture, po prijetnem klepetu s Taj-do Lekše in odlično koreograf-sko izpeljanem plesnem programu, tudi uradno postala letošnja Pikina ambasadorka... Vsako popoldne je živahno tudi na Cankarjevi ulici ter pred nakupovalnim centrom, oder pred Rdečo dvorano je zanimivo prizorišče za vse, ki imajo radi ples
Pike šivajo, barvajo, pletejo...
in glasbo. Tu so še zanimive filmsko obarvane razstave, pa predstave v Domu kulture... Pred nami pa najbolj živahen, vedno drugačen Pikin dan. Ta bo prinesel še več zabave, še več dogajanja in seveda veliko Pikino parado. Zvečer se bo Pika zabavala s številnimi znanimi slovenskimi glasbeniki, glavni pa bodo Čuki. Ko bo padla noč, se bo, žal, morala posloviti. Obljublja, da le za leto dni. Do takrat uživajte v čaru njenih vragolij.
■ Bojana Špegel
Pika na svojem skiroju ves dan teka naokoli. Tu zapleše, tam poskoči, ves dan ji ne zmanjka moči...
Pikine delavnice so letos Filmsko obarvane. Pobarvani pa so tudi obiskovalci. Če niso uspeli peg in čopkov ustvariti doma, jim to naredijo v Pikinih lepotilnicah.
24. mala Napotnikova kiparska kolonija
Letos je nastalo 20 izvirnih skulptur, ki bodo sedaj na ogled v Mali Napotnikovi galeriji.
Pretekli konec tedna so bile Zavodnje, idilična vasica nad Šoštanjem, rojstni kraj kiparja Ivana Napotnika, v znamenju nadaljevanja njegove tradicije. Tam so v petek in soboto pela kiparska dleta in rezala sledi v les. Spretno pa so jih vrteli os-
novnošolci iz vse Šaleške doline, ki so se jim pridružili tudi vrstniki iz OŠ Prebold in OŠ Brezno-Podvelka, študenta Rok Poles in Urška Stropnik, ter člana Šaleških likovnikov Milan Matko in Franc Ravnjak. V zgodnjem sobotnem popoldnevu so
pokazali, kaj so ustvarili in hkrati zaključili 24. malo Napotnikovo kiparsko kolonijo.
Letos se je kolonije udeležilo kar 55 ustvarjalcev in njihovih mentorjev. Večinoma so ustvarjali v okolici šole, v soboto ob 14. uri pa so nastale skulp-ture prinesli pred Malo
Napotnikovo galerijo, ki je urejena v Potočnikovi hiši v Zavodnjah. Tam se bodo letos nastale skulpture, 20 jih je, pomešale med tiste, ki so nastale v preteklih letih. Tudi letos je kolonijo pripravila Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, njihova sekretarka Tinca Kovač pa je ob kon-
Tudi letos je mlade kiparje pri njihovem delu počastil z obiskom kipar Janko Dolenc. Ustvarjene skulpture, ki so res vredne pohvale in ogleda, si je z zanimanjem ogledal, nam pa je ob tem povedal: »Lahko rečem le to, da je ustvarjalnost prisotna vse od začetka, ne morem reči, da se kaj ponavlja, res na ravni. Na takšnem nivoju, da je vredna zavidanja, sploh za to starost ustvarjalcev, saj so tu vsako leto učenci od petega do osmega razreda. Ne samo, da delo tehnično obvladajo, tu zraven je dosti poduhovljenih stvari. Zato lahko rečem, da je to pravo umetniško ustvarjanje. Les poleg kamna je najbolj za-
skulpturah
cu vsem udeležencem podelila tudi spominske plakete. Zaključka so se poleg ustvarjalcev in njihovih staršev udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti ter župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih. Tudi on je pozdravil mlade ustvarjalce in jim med drugim dejal: » Nisem likovni kritik, vendar mislim, da
so vaši izdelki vedno dobri. Želim, da se tradicija nadaljuje in zato kličem nasvidenje drugo leto, na srebrni kiparski koloniji.« S to mislijo pa so se udeleženci tudi poslovili od vedno gostoljubnih in prijetnih Zavodenj.
■ Bojana Špegel
hteven material, ki rabi in zahteva čas, če ga hočeš dobro obdelati.«
» Les je poleg kamna najtežji material za obdelavo, ki zahteva čas.«
Sledi dleta v 20
A