ANNALES /f>'95
strokovno delo	UDK 719(091}(497.12-15)"1945/1994"
ZAČETKI DELOVANJA SPOMENIŠKOVARSTVENE SLUŽBE NA OBALI
Nace ŠUMI
dr.. redni profesor Univerze v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana. Aškerčeva 2, SLO prof., Ursiversita di Lubiana, Facoltž di fiioiotia, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, SLO
IZVLEČEK
Prispevek povzema nastanek slovenske spomeniške/varstvene službe na Slovenski obali. Posebej izpostavlja nekatere odločilne dogodke pri obravnavi in raziskavah kulturne dediščine od prvih povojnih let do našega časa.
Vnaprej se moram opravičiti, da ne bom mogel	Moji spomini na Istro v teh letih niso popolnoma
predstaviti svojega pogleda in dediščino in njeno	povezani in so tudi nepomembni, zato se bom omejil na
varstvo v istrskih mestih na nekakšen objektiven način,	nekatere utrinke in izseke.
kakor morda kdo pričakuje. Sem pripadnik generacije.	Pred očmi imam najpoprej opus Eda Mihevca, ki se
ki je doživela usodna vojna leta in potem ne manj	je pojavil na Obali s svojo, kakor smo že takrat rekli
usodne povojne čase, ko smo Slovenci lahko prvič rekli,	regionalno arhitekturo. Bi! je to čas, ko se je Slovenija
da imamo svoje morje 2 vsem, kar sodi zraven tudi na	odločila, da v Kopru zgradi svoje pristanišče, ne da bi
kopnem, hkrati pa smo presenečeno in zgroženo	kdorkoli predvideval posledice tudi za dediščino. Na
spremljali groba uničevanja prav te dediščine. Povrh je	razstavi Mihevčevih načrtov je bila tudi študija, ki je
moja generacija razen redkih izjem tedaj sploh prvič	baje danes nihče ne najde, ki pa je predvidevala po-
videSa obalo naše Istre. Prva moja pot v Koper sodi v	stavifev celega niza stolpnic okrog mestnega jedra. Taka
čas, ko je bifa Istra razdeljena še v coni A in B. Žal je bil	shema naj bi bila organično nadaljevanje stare koprske
to čas, ko so v Ljubljani prodajali samo FK filme iz	vedute, prav tako prisotne na razstavi, s številnimi stolpi
Zagreba in sem lahko šele v temnici ugotovil, da so filmi	cerkva in kapel. Kakor vsi vemo, ni ostalo le pri načrtih,
tz Istre na drobno posuti z rjo in torej popolnoma	Začela so se rušenja, med drugim na temenu otoka, kjer
nerabni za objavo.	stoji neizrazita stolpnica za samce, postavljena kot pest
Ne vem več. kako sem prišel semkaj, menda z	v obraz staremu mestu. Skratka doživeli smo pravi opoj
avtom, ki ga je dal na voljo ljubljanski župan svojemu	optimizma in brezobzirnosti obenem. Ko so nam pri-
konservatorju. Vsekakor pa je bila ta prva moja pot v	povedovali, kako je arhitekt znal organizirati take pose-
Istro •• v njeno notranjost sva potem potovala skupaj z L	ge, je človeku zastala beseda. Zelo rad se je skliceval na
Cevcem, ki je pripravljal razstavo ljubljanske sred-	dogovore s takratnim jugoslovanskim možem številka
njeveške plastike - veliko presenečenje. Nenadoma se	ena: kdo bi mogel preveriti take navedbe? Mihevc je
človek znajde, navajen dežele s kulturo ometa, v krajih.	rodil sistem form, ki so se potem nenehno ponavljale,
kjer povsod prebija na površje kamen in posebej po-	Semkaj štejejo betonski konzolni venec, značilna visoka
udarja arhitekturo. Kaj bi daia Ljubljana za en sam por-	okna, zaprta s polknicami, in še več takega. V Ljubljani
tal, kakršnih je v Kopru in drugod na desetine. Bil sem	smo se spraševali, kdo bo kos poplavi form tega
torej v deželi, ki je bila za skušnjo celinskega Slovenca	arhitekta. Nekaj let kasneje je Mihevčeva skupina načr-
neprimerijiva. Seveda sem vsaj bežno poznal Italijo,	tovala in potem postavila hotel na Punti v Piranu,
toda Italija je bila že znana. Koper pa ne. Zavedal sem	stavbo, ki so jo po ostrih protestih stroke v strešni partiji
se, da bo treba to območje najprej osvojiti, pridobiti za	vsaj kozmetično razčlenili, pritličje pa oblikovali baje
svoje, preden bo mogoče o tem pisati, opravljati var-	kot neobhoden bunker za kegljanje. Kegljišče so seveda
stvena dela ni vse drugo.	kasneje podrli, toda pred sodnim stolom občinskih
struktur' na čelu s takratno predsednico občine in ob
17
ANNALES 6/'9S
Nace SUMî: ZAČETKI DELOVANjA SPOMENlikOVAF.STVLNÎ SLUŽBE NA OBALI. 17-20
brezhrbteničnem zastopniku arhitekturne stroke je takrat biio doseženo svoje. Matija Murko je v imenu spornem škovarstvene službe lahko samo ugotovil, da so njene možnosti odpora izčrpane.
Takih zadev je biio v Istri še veliko. Bil je to hkrati čas, ko je, denimo, konservator Emil Smoie prejel ukaz, da mora pospraviti mistiko z ulic in trgov. Podobno se je zgodilo v Mariboru. Mišljena so bila seveda znamenja m grbi. V teh letih se je pokazalo, da je bila Ljubljana daleč najbolj odporna točka v srečanju z nerazumevanjem, s črtanjem zgodovine in ostrimi poskusi "visto-smerjanja". Konservatorji na terenu, takrat še redki, so se
morali znajti, kakor so vedeli in znali. Nekaj hudih trčenj je znal preprečevati direktor osrednjega zavoda Edo Turnher, ki si je po lastni pameti in nasvetu Franceta Steieta izbral takrat vodilne arhitekte za svoje sodelavce, bil pa je seveda učinek takega taktiziranja zelo omejen.
Naj prekinem spomine s kratkim povzetkom raziskave dediščine na Obali. Dokler se niso pojavili prvi konservatorji in drugi delavci na Obali, smo imeli za študij tukajšnje dediščine na voljo seveda samo italijansko literaturo, del pomembnega gradiva pa je bil celo odnesen v Italijo. Spominjam se, kako je raziskave za-
Koper, Obzidna ulica 9 - hiša Favento Cuzzi, leseni konzolni napušč - med obnovitvenimi deli leta 1977,
IS
ANNALES 6/"J5
Ni« SUMI: ZAČETKI OfLCJVANIA SPOMENÎîKOVARSTVENt SLU28f NA 08AU. 17-20
stavi i Emil Smole, ki je svojo prvo službo nastopil v Kopru, kasneje pa do smrti predano delal na Goriškem Njegov menda prvi tekst je bil posvečen dostopu s celine v Koper mimo Levjega gradu in skozi vrata Muda. Breda Kovič in Miroslav Pahor sta napisala prvi vodnik po Piranu. Mafija Murko se je posvetil renesančnim palačam v Kopru. Veliko dejanje in vzpodbudo je pomenila Bernikova knjiga o Kopru, Izoli in Piranu, ki jo se sedaj štejemo med ključne tekste o urbanih naseljih na Slovenskem. Knjiga je pomagala zastaviti spomeniško delo v vseh treh obalnih mestih. Monografija se
harmonično vključuje v kasneje še vse večjo skupino podobnih del o drugih naših mestih, ki so jih obdelali različni avtorji, tako C Avguštin, j. Curk, S. Vrtšer, a ludi jaz sam. Poleg tega je bila arhitektura Obale predstavljena v vseh monografskih prikazih različnih avtorjev od romanske M, Zadnikarja, gotike I. Komelja, renesanse in baroka izpod mojega peresa. Tako je torej naša Istra spregovorila tudi v slovenščini
Kiparska ustvarjalnost na Obali je bila prav tako izčrpno upoštevana v raziskavah F. Cevca za srednji vek in S. Vrišerja za barok. Tudi slikarstvo je bilo dobro
Koper, Obzidna ul. 9 - hiša Favcnto Guzzi, tunanjščina po končanih res ta vratorsko- ko nserva torskib delih. Po obnovi sedež koprskega oddelka MZVNKD Piran.
19
ANNALES /f>'95
Nace i UMi: ZAČfTKI DfLOVANiA 5 PO M F h* IS k O V ARST V F N F SLUŽBE NA OflAli. 17-.20
obdelano v študiji T. Brejca. O moderni umetnosti pa	regeneracijo trga oziroma glavnih stavb na trgu. Sklep,
seveda velja, da so jo kritiki spremljali sproti, še prav	da je treba v Pretorski palači šele projektirati skladno
posebej z galerijsko dejavnostjo, s katero je nekatere	notranjščino, je vsekakor zelo poučen. Poučen tudi
bistvene lastnosti izluščil A. Medved. Lahko rečemo, da	zato, ker se sedaj, deloma po grenkih skušnjah z
je bila torej v preteklih desetletjih popolnoma odprav-	nekaterimi posegi na obaii zlasti še v Piranu, tudi ar-
Ijena zamuda pri preučevanju umetnostne dediščine in	hitekti vključujejo kot enakovredni sodelavci pri obrav-
da so raziskave lega gradiva bistveno zaokrožile našo	navi posameznih vprašanj.
vednost o umetnosti na Slovenskem,	Nobeno še tako kratko poročilo o dejavnosti spo-
Vzporedno s takimi preučevanji pa so seveda na	meniškovarstvene službe na Obali pa seveda ne more
Obali vznikala in terjala rešitve odprta vprašanja varstva	obiti dilem, ki jih je sprožila zadnja prenova talne
dediščine, in sicer vzporedno z delom v drugih središčih	ploskve Tartinijevega trga v Piranu, Dilema je očitno v
te službe. Namenoma govorim o več središčih, prt tem	dobro vidnem nasprotju med prvobitno tlakovano
mislim na delo le službe v posameznih regijah, zakaj	površino, čeravno nikoli ni bila do konca oblikovana, in
osrednji zavod je nenehno izgubljal na pomenu, zaradi	prenosom "dunajskega" pretirano lahkotnega odra v
česar je bilo zmeraj težje vzpostaviti enotno metodo-	našo Istro. Upajmo, da se kaj podobnega v Kopru ne bo
loško usmeritev. Regionalni zavodi pa so več ali manj	zgodilo, prav tako ne v Izoli.
redno organizirali sodelovanje s skupino posebej pri- Še nikoli javnost na Obali ni tako zavzelo spremljala
pravljenih delavcev kot zunanjih sodelavcev, da bi bili	dela spomeniško varstvene službe, kakor se to dogaja
postavljenim nalogam lahko kos. Resnica je namreč, da	zdaj. Vzrok za takšen nov položaj je mogoče iskati v
količkaj pomembne in obsežne varstvene naloge ne	kratki predzgodovini današnjega stanja. Zlasti T. Mikei-
niore izpeljati en sam zavod s svojimi močmi. Različno	nu gre gotovo zasluga, da je na Obali dvignil dejavnost
gradivo v vsakem območju pa seveda povzroča poseb-	službe na raven splošnega interesa. Zavod se je do te
ne probleme in zahteva posebne prijeme za reševanje.	mere okrepil, da se danes lahko uspešno spoprijema s še
Lna temeljnih nalog, ki jih nobeno središče ni moglo	tako delikatnimi nalogami, poleg tega pa zna pritegniti
pustiti ob strani, se nanaša ne toliko na posamezne	potrebne sodelavce od drugod za njihovo uspešno raz-
Stavbe, marveč na večje In manjše komplekse. Izkušnje,	rešitev. Splošni pogoj, ki ga je izpolnila zgodovina v
najprej pridobljene v Ljubljani, pa potem v vseh drugih	povojnih desetletjih, pa je predvsem ta, da sedaj delajo
mestih na Slovenskem, so dokazale, da so poenoteno	generacije tukaj rojenih in ne zgolj tiste skupine ljudi, ki
zastavljene prenovitvene pobude za večja območja	so po drugi vojni prišle na zelo odločilne položaje v
neuspešne, če zanikajo individualnost sleherne posa-	vseh treh istrskih mestih, potem ko so jih zapustili šte-
mezne stavbe, ki obstaja navkljub vključevanju v širše	vilni optanti.
urbane enote. To skušnjo je obalni zavod na svoji koži Na koncu še priznanje vsem delavcem te službe,
občutil v Piranu, kjer so sklenjeno "napadli" židovsko	prav posebej seveda tistim, ki sem jim lahko sam po-
četrt. Tudi tukaj se je izkazalo, da je treba upoštevati	magai do tako odgovornega dela. Ne morem si kaj, da
zgodovinsko rast in značaj vsake stavbe posebej.	se ne bi ob tem spomnil na Sonjo Hoyer, ki sva jo s S.
Najpomembnejša lastnost, ki loči obalna mesta od	Bernikom po njeni diplomi skoraj na kolenih prosila, naj
celinskih, je oblikovanost trgov, tistih, ki se odpirajo	sprejme ponujeno mesto Kakor je znano, je postaia
proti moiju, kakor tudi notranjih trgov. Končno smo	prva doktorica znanosti v okviru spomeniške službe na
dočakali, da se z vso resnostjo lotevajo preučevanja in	Obali in za zdaj edina, ki jo tudi kolegi onstran meje
prenove osrednjega koprskega trga. Pri tem se je iz-	označujejo kot našo. Naj bi bila taka pot spodbuda tudi
luščilo spoznanje, da je treba skrbno upoštevati vse	za druge, mlajše, ohranjeno, da pa to nikakor ne zadošča za resnično
RIASSUNTO
II contribulo sunteggia l'avvio del servicio per la tutela dei beni monumentali nella Riviera slovena. In particolare vengono rícordati alcuni eventi che hanno caratterlzzato la trattazione e le ricerche del patrimonio cultúrale dai primi anni del dopoguerra al giorno d'oggi.
20