PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	______O £? 1 •
Abb nestaie I gruppo “ Va CHS. OO lil*
Leto XVm. • Št. 147 (5231)
TRST, četrtek 28. junija 1962
RAZPRAVA O FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI V POSLANSKI ZBORNICI
Obstrukcija fašistov, monarhistov in liberalcev Poslanska komisija za nacionalizacijo
Sindikalni voditelji o nacionalizaciji električne industrije - Dogovor med zakladnim ministrom in sindikati glede državnih nameščencev - Stavka v FIAT
RIM, 27. — V ponedeljek se ni mogla začeti predvidena razprava o načrtu ustavnega zakona za avtonomno deželo Furlani ja-Julijska krajina, ker je bilo navzočih nezadostno število poslancev, to je manj kot polovica. Zato se je razprava začela šele včeraj in je danes trajala skoraj do polnoči. Že včeraj so fašistični, monarhistični
in liberalni poslanci začeli z o-stro obstrukcijo, ki so jo napovedali že prej. Povzročili so dvakrat glasovanje. Za prvi njihov predlog o odložitvi razprave je glasovalo samo 38 navzočih poslancev, za drugega pa 73, kar pomeni, da so z desničarji potegnili zelo verjetno — ker je bilo glasovanje tajno —
cev — neke vrste prostih strelcev — okrog 80.
Govorniki levega centra nastopajo z argumenti na podlagi u-stave, ki točno določa ustanovitev avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Desničarski poslanci pa predvsem z znanimi nacionalistični gesli iz fašistične dobe o tako imenovanem popuščanju na «svetih mejah domovine»,
tudi nekateri ‘	kjer je onstran zavese «komuni-
tudi nekateri demokristjanski st;gna Jugoslavija» ter o popu-
desničarski poslanci. Fašistično J ščanju Slovencem, ki so za «var-
glasilo trdi, da je takih poslan-1 nost države nevarni» itd. Danes
so v tem smislu govorili fašisti Tripodi in Servello ter liberalec Cantalupo. Včeraj pa tudi fašista Almirante in Gefter-Wondrich. Almirante je bil tudi danes tisti, ki je zahteval prekinitev razprave, češ da ustavni zakon o avtonomni deželi ne bo imel predpisane dvetretjinske večine glasov in da čl. 138 ustave določa v teh irimerih referendum, ki pa ga e nemogoče izvesti, ker še ni Jil izglasovan zakon za njegovo zvajanje. Predsednik zbornice mu e odgovoril, da je nemogoče iredlagati vnovič odložitev razprave, ker je tak predlog zbor-lica zavrnila že včeraj. Toda s ivojo obstrukcijo je Almirante club temu nadaljeval in se skliceval na neki člen pravilnika. S iredsednikom zbornice sta po-llllllllllll1llll1llllllll|llllllll1t|llimitlll,1lllllimilllllllMlimi,|l|||11|||||||,||,H|MHIIIIH,lllll,l||||ll,|l,tl1|,llflllll||||,|,,,,|,i,|||l|,||l|||||||||||,|||,lMI|l||ll|ll,lll1l1IIMI,
IZJAVE PREDSEDNIKA IDA
Kennedy o Formoli Husk na Portugalskem
Kennedy se ne strinja z de Caullom glede Irancoske neodvisne jedrske sile, ker nasprotuje NATO - Ruskovi težavni razgovori s Salazarjem
WASHINGTON, 27. — Na današnji tiskovni konferenci je predsednik Kennedy izjavil med drugim, da ZDA nasprotujejo uporabi sile na področju Formoze. Zbiranje precejšnjih vojaških sil v pokrajini Fukjen zaskrblja ameriško vlado, ker ne vidi jasno njegovega namena. Kennedy je s tem v zvezi, dejal, da ameriška vlada ostaja zvesta politiki bivšega predsednika Eisenhowerja pred sedmimi leti in pogodbi med ZDA in Cangkajškom, ki ima o-brimbni značaj. ZDA nasprotujejo vsakršnemu poskusu Cangkaj-ška, da bi se izkrcal v Kitajski, vendar pa se bodo uprle tudi vsakršnemu poskusu Kitajske, da bi s silo rešila vprašanje Formoze.
Kar zadeva otoka Kvemoj in Mariu, je Kennedy dejal, da bodo ZDA posegle le v primeru, da bi kitajski napad na ta dva otoka predstavljal uvod v napad na For-mozo, Po mnenju Kennedyja je še vedno v veljavi sporazum med ZDA in Cangkajškom, na podlagi katerega ne bo formoška vlada začela z nikako ofenzivno operacijo proti Kitajski, brez predhodne soglasnosti ameriške vlade.
Kennedy je nato dejai, da se ne strinja s sklepom generala de Gaulla o ostvaritvi neodvisne francoske jedrske sile, V odgovor na ustrezno vprašanje je dejal, da ZDA smatrajo razvoj take sile v nasprotju z interesi atlantskega zavezništva. Ce bi ZDA pristale na zamisel neodvisnih nacionalnih jedrskih sil, bi to pomenilo napako tako za ZDA kot za atlantsko zavezništvo. ZDA sicer pristajajo na to, da* si Francija ostvari neodvisno jedrsko silo, toda ne strinjajo se s to zamislijo.
V odgovor na vprašanje o moči zapadnih vojaških sil v Evropi, je Kennedy dejal, da bodo ZDA s cušale ohraniti tam šest svojih divizii.
Kar zadeva jedrske poskuse, je Kennedy izjavil, da služijo interesom ZDA in da ne predstavljajo nobene nevarnosti za zdravje ameriškega prebivavstva. Glede Liosa pa je dejal, da še vedno skrbi ameriško vlado in je izrazil upanje, da bodo z uspehom uveljavili sporazum o sestavi laoške koalicijske vlade. ZDA bodo še nadalje podpirale zamisel nevtralnega in neodvisnega Laosa, ki ji je naklonjen tudi Hruščov.
LIZBONA, 27. — Po zaključku razgovorov v Londonu, je ameriški zunanji minister Rusk pri-
....................................................................................n n m n m mn n n mn inni unni! n n m um
Italijanske novinarke na obisku v FLRJ
Tudi z Adenauerjem, ki ga je obiskal pred svojim obiskom Rima in Londona, je vodil Rusk — kot včeraj s Salazarjem — težaivne razgovore, v prvi vrsti o Berlinu
spel danes v Lizbono. Ob prihodu je izjavil, da s,e bo razgovar-jal š 'člani portugalske vlade «v duhu zaupanja» glede vprašanj, ki zadevajo atlantsko zavezništvo. Rusk se bo sestal s predsednikom vlade Salazarjem in z zunanjim ministrom Nogueiro.
Politični opazovavci pripominjajo s tem v zvezi, da bodo razgovori Ruska v Lizboni verjetno najbolj težavni od vseh, kar jih je imel na svojem krožnem potovanju po evropskih prestolnicah. V istih krogih poudarjajo, da je Portugalska jezna na ZDA, zlasti zaradi tega, ker po mnenju portugalske vlade Washington ni dal svoje podpore Portugalski, ko je: Indija zasedla Goo, in zaradi tega, ker so ZDA glasovale proti! Portugalski v generalni skupščini OZN.
V večernih urah so nekateri mladeniči priredili demonstracijo pred ameriškim veleposlaništvom. Medtem ko so nekateri mladeniči v zboru kričali «Go home», so drugi nosili transparente z napisi «V Angoli ubijajo vaši dolarji tisoče Portugalcev)) in «Zapomnite si: Goa bo spet naša».
Rusk se bo zadržal v Lizboni do jutri popoldne, ko bo odpotoval z letalom v ZDA.
Ko portugalski tisk najavlja njegov obisk, pravi med drugim,
da Rusk obišče narod, ki so ga razočarali tisti prijatelji, ki jim je do sedaj zaupal in jih spoštoval. To razočaranje zadeva ameriško politiko glede Afrike, ki je bila odločno nasprotna Portugalski, kakor je bilo nasprotno Portugalski tudi zadržanje ZDA glede Goe. Tisk poudarja, da ni moč biti član zavezništev, brez zaveznikov, in da ni moč zahtevati portugalskega prispevka brez protiuslug. V tem konkretnem primeru gre za obnovo koncesije glede ameriškega letalskega in pomorskega oporišča na Azorskih otokih, ki zapade ob koncu letošnjega leta. Neki list piše med drugim, da tisti, ki je odgovoren za ameriško zunanjo politiko, ne more zahtevati prijateljstva od nekega naroda, ki se čuti izdanega; zaključiti more trgovske posle, toda le na podlagi določenih jamstev.
Rusk torej ne bo imel lahke naloge. S Salazarjem in z zunanjim ministrom je imel danes prvi razgovor po večerji, ki so jo priredili njemu v čast na sedežu zunanjega ministrstva. Pred večerjo je Rusk imel razgovor z ameriškim veleposlanikom v Lizboni Elbrikom. Jutri bo imel ponoven razgovor z zunanjim ministrom Nogueiro, na koncu pa se bo ponovno sestal še s predsednikom vlade Salazarjem
Skupina italijanskih novinark, ki je med svojim obiskom Jugoslavije, obiskala tudi Ljubljano, kjer je novinarke sprejela predsednica ljudske skupščine LRS Vida Tomšič. Iz Ljubljane so novinarke
odpotovale na obisk v Zagreb
tegnila med drugimi tudi komunistični poslanec Tognoni ter demokristjan Berry, Almiranteiev predlog pa je zagovarjal fašistični poslanec Roberti. Fašisti so z zavlačevanjem kljub temu v določeni meri uspeli, ker je moral dati predsednik fašistično taitevo na glasovanje z dviganjem rok. Predlog je bil seveda zavrnjen z o-gromno večino.
V razpravo je posegel danes tudi poslanec Beltrame (KPI), ki je hkrati podpisnik prvega izmed štirih zakonskih predlogov za u-stanovitev dežele Furlanija O ulij-ska krajina. Poudaril je, da se strinja s sedanjim zakonskim o-snutkom, ki ga je sestavila komisija za ustavne zadeve, pri čemer pa je kritiziral predloženi način volitev, ker ne upošteva ostankov, kakor tudi finančno plat predloga.
Danes se je seja zaključila ob 23.45, jutri pa se bo razprava nadaljevala najprej ob 10. uri dopoldne, nato pa še ob 16.30 popoldne.
Včeraj je bil predložen poslanski zbornici tudi zakonski načrt za nacionalizacijo električne industrije. Sklenili so, naj se ustanovi 45-članska komisija poslancev, ki bo zakonski načrt proučila. Predsednik poslanske zbornice je danes objavil imena članov komisije, v kateri so predstavljene sorazmerno vse politične stranke.
Komisija se bo sestala že jutri. Po radiu in televiziji pa sta o nacionalizaciji govorila danes sindikalna voditelja Santi (CGIL) in Storti (CISL) ter monarhistični voditelj Covelli in fašistični leader Michelini. Santi in Storti sta se seveda za nacionalizacijo zavzemala in vladni ufkrep zagovarjala, druga dva pa sta ponovila svoje stare argumente o nepotrebnosti nacionalizacije, češ da so zasebne električne družbe vsako leto izplačale državi najmanj sto milijard lir. Hkrati sta napovedala «borbo z vsemi razpoložljivimi sredstvi» proti vladnemu ukre. pu.
Pri zakladnem ministru La Mal-fi so se danes predstavniki vseh sindikatov dogovorili, da bo določeno 150 milijard lir, s katerimi bi se zadovoljile zahteve državnih nameščencev v razdobju od 1. julija 1962 do 30. junija 1963, in sicer na podlagi splošnega načrta rešitve vprašanja javne uprave v treh etapah; od 1. julija do 31. decembra 1962, od L januarja do 30. junija 1963 in od 1. julija 1963 dalje. O načinu razdelitve omenjene vsote bo razpravljala komisija, ki so jo sklenili ustanoviti in ki bo pripravila prav tako ob sodelovanju vseh sindikatov splošni načrt za reformo javne uprave. Dirstat se s tem dogovorom ni strinjal in tudi predstavniki državnih inženirjev so poudarili, da si pridržujejo pravico podrobneje obrazložiti svoje zahteve.
Stavke tiskarskih delavcev
RIM, 27. — Medtem se nadaljujejo stavke tiskarskih delavcev po posameznih pokrajinah. V Turinu danes niso izšli dnevniki Stampa Sera, jutri pa ne bodo izšli Stampa, Gazzetta del Popolo in Tutto Sport. V Trstu niso izšli Piccolo, Piccolo Sera in Primorski dnevnik, a stavka se je končala zvečer ob 20. uri. V Bologni bo 24-urna stavka od jutri zjutraj ob 6. uri.
V Firencah danes ni izšel dnevnik La Nazione, jutri pa ne bo izšel Giornale del Mattino. V Livornu danes ni izšel II Telegrafo. V Rimu se je začela danes ob 6. uri 48-urna stavka. V Neaplju se je končala stavka danes ob 18. uri, ki je trajala 24 ur, tako da noben neapeljski dnevnik ni izšel. V Bariju se je zjutraj začela prav tako 48-urna stavka in Gazzetta del Mezzogiorno ne bo izšla ne jutri ne pojutrišnjem. Tudi v Palermu se je koncaia ob 18. uri stavka, tako da danes ni izšel noben dnevnik ne v Palermu ne v Catanii ne v Messini
čijo glede nemškega vprašanja. Naravno je da smo kot nevtralna država pripravljeni prevzeti tako posredovalno vlogo».
Trgovinski sporazum med ZSSR in ZAR
MOSKVA, 27. — Tass javlja, da sta ZSSR in ZAR podpisali trgovinski sporazum, ki obsega izmenjavo v višini 150 milijonov rubljev v treh letih. ZAR bo dobavila SZ bombaž, riž in cedre, iz Sovjetske zveze pa bo izvozila stroje, petrolej in petrolejske proizvode, les, kovine, kemične proizvode, zdravila, ure in fotografske aparata
Hruščov o razorožitvi
MOSKVA, 27. — Na svetovnem kongresu za splošno razorožitev in mir, ki se bo začel 9. julija v Moskvi, bo govoril tudi Hruščov in obrazložil politiko ZSSR glede splošne in popolne razorožitve. Vest je objavila danes agencija TASS.
■■HI
m
Na sliki vidimo dva voditelja kapitulantske fašistične OAS v emigraciji na Dunaju. Levo Soustelle, desno Bidault, ki ga Je Salan imenoval za poveljnika OAS. V svoji zadnji javni izjavi je Bidault dejal, da v Franciji državna oblast ne pomeni več nič in da zakon diktira policijsg
iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiinfit
PO SPORAZUMU MED ALZIRCI IN OAS
Fašistična OAS je sinoči kapitulirala končno tudi na področju Orana
Gardy je skupaj s svojim oasovskim štabom zapustil Oran
Kapitulantski poziv J. J. Susinija
ALŽIR, 27. — Fašistična OAS je sinčči kapitulirala tudi na področju Orana. Njen predstavnik je 'po radiu pozval svoje pajdaše, naj prenehajo s teroristično dejavnostjo, «da ne bi ovirali izseljevanja francoskega prebivavstva iz Orana». Tudi voditelj OAS Jean Jacques Susini v Alžiru je med današnjo uskoško radijsko oddajo pouda-
39. podzemeljska jedrska eksplozija ZDA
WASHINGTON, 27. — Komisija za atomsko energijo javlja, da je danes eksplodirala do sedaj najmočnejša ameriška podzemeljska atomska bomba. Dosedanje podzemeljske bombe je bilo moč primerjati z največ 20.000 tonami tritola, današnja bomba pa je bila srednje močna: med 20.000 in milijonom ton tritola. Do sedaj najmočnejša eksplozija podzemelj, ske atomske bombe (19.000 ton tritola) je bila 30. oktobra 1958 v Nevadi.
Gorbach hoče posredovati
med SZ in Zah. Nemčijo
STUTTGART, 27. — Na poti ir domovino, kamor se vrača po •svojem tridnevnem obisku v Franciji, je avstrijski kancler Gorbach izjavil v Stuttgartu naslednje: «Ce bi jo zaprosili, bi Avstrija bila pripravljena nuditi svoje posredovanje med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nem-
ril med drugim, da sedaj ni več moč onemogočiti izvajanje sporazumov, ki so bili sklenjeni 17. t.m. med OAS in alžirsko osvobodilno fronto. Nato je zaključil: «Alžirci, muslimani in Evropejci! Mir je na pohodu! Imejte zaupanje, vaša prihodnost je tu!» Dodal je še, naj se vrnejo vsi tisti, ki so odšli in naj ostanejo v Alžiriji tisti, ki «so še tu».
Iz Orana se je zvedelo, da je bivši general Gardy skupaj z generalnim štabom OAS zapustil mesto Oran.
V sporočilu, ki ga je izročil novinarjem, visoki komisar Fouchet izjavlja: «■V splošnem se v oran-skem departmaju položaj normalizira. Zahvaljujoč naporom nekaterih oseb, ki jih oblasti podpirajo, sem prepričan, da bo tudi v Oranu prevladala razsodnost nad blaznostjo.»
Oran je praktično odrezan od sveta. Okrog poldne so bile zveze z mestom ponovno pretrgane. Sinoči je neka eksplozija baje hudo poškodovala ojačevalno postajo v Oranu. Tja so poslali skupino specialistov, toda v Alžiru ne vedo, kako velika je škoda in koliko časa bo potrebno, da bi ponovno vzpostavili zvezo s tem mestom.
Predstavnik francoske vlade Peyrefitte ni hotel odgovoriti na vprašanje nekega novinarja o odhodu Gardyja in njegovega štaba. V Parizu tudi niso docela prepričani, da je Gardy odpotoval v Rocher Noir, da bi se sestal z Mostefaiem, temveč so mnenja, da nameravajo oasovski prvaki tajno odpotovati v Francijo, da bi nadaljevali svojo dejavnost po navodilih triumvirata Bidault-Soustelle-Argoud.
Se pretekli ponedeljek so teroristi OAS zažgali s plastičnimi bombami sedem skladišč goriva angleške družbe «British Petroleum», kar je spremenilo celotno področje pristanišča v ogromen požar, katerega plameni so se dvigali do 300 metrov visoko. Kljub temu da so gasivei stalno na delu, jim do danes še ni uspelo pogasiti požara, ki resno ograža tudi mesto samo.
Sedanji voditelj OAS za področje Orana, bivši polkovnik Du-four, je še v ponedeljek med neko «uskoško radijsko oddajo» grozil, da bi Evropejci storiii prav, če bi zapustili mesto pred 1. iu-lijem, ko bodo Alžirci glasovali o referendumu. Hkrati je posvaril prebivavce, da se bo uničevalna kampanja OAS obnovila z do sedaj še nevideno silovitostjo. In res, v noči od ponedeljka na torek so v mestu nastale eksplozije in požari v mnogih šolah, javnih zgradbah in na magistratu.
Množično izseljevanje Francozov iz Alžirije se nadaljuje v nezmanjšanem obsegu. Ód 1. do 25. junija se je izselilo okrog 260.000 oseb. Pretežna večina beguncev izhaja s področja Orana. Računajo, da je število prebivavcev v tem mestu že padlo na polovico. V glavnem se begunci naseljujejo v Južni Franciji okrog Marseilla, Toulona in Nice, vzdolž obale, kjer jim oblasti nudijo zatočišče v zasilno opremljenih barakah.
Mnogi Evropejci v Alžiriji ne skrivajo svoje zaskrbljenosti pred nevarnostjo, da bi utegnilo priti do neredov ob priliki referenduma o samoodločbi, ki bo prihodnjo nedeljo, in ki bo sankcioniral neodvisnost dežele. Francozi se boje, da bodo arabski voditelji osvobodilne fronte, ko bo proglašena neodvisnost Alžirije, začeli s preganjanjem francoskega pre-
bivavstva. Spričo tega so francoske oblasti razširile komunikeje, v katerih sporočajo, da bodo Francozi mogli odpotovati v Francijo v popolni varnosti pod zaščito francoske vojske tudi po 1. juliju.
Dr. Mostefai, ki je podpisal sporazum o mirnem sožitju z glavnim voditeljem OAS v Alžiru Susinijem, je odklonil pogajanja z voditelji OAS v Oranu, ker so bile njihove zahteve pretirane. Pariški trgovec Soyer, ki skuša že dva meseca posredovati med poveljstvom OAS v Oranu in alžirsko osvobodilno fronto, se je danes ponovno vrnil v Oran s predlogom nekega novega kompromisa, potem ko je zaključil vrsto sestankov s predstavniki OAS in alžirske osvobodilne fronte.
Golistično glasilo «La Nation» je pred kapitulacijo OAS zapisalo:	«Zaradi poraza postanejo
ljudje besni. Ko se je nekdo zmotil do take meje, ne preostane drugega, kot vztrajati na pogreš-ni poti, če se hoče imeti še nekaj besede. Pregovor pravi, da je vztrajanje na pogrešni poti ,dia-bolicum’. In nedvomno bomo priča kakšnemu vražjemu podvigu. Videli smo, kako sta končala Bidault in Soustelle. V deželi imamo mlade zanesenjake, ki so v letih, ko ne razmišljajo mnogo o posledicah svojih dejanj. Ta vedno bolj fašistični novi pouja-dizem utegne, kakor že prejšnji poujadizem, zbrati okrog sebe, pod zastavo kretenstva, več pristašev, kot si moremo misliti». Spričo tega se golistično glasilo zavzema za sodelovanje med centrom in «nacionalno levico», ki naj bi podprla de Gaullov režim, da bi «obvarovali demokracijo, izgradili Evropo in vsilili socialni napredek».
Pariški tednik «L’Express» ob-javlja danes vest, da je de Gaul-le zaskrbljen glede svojega nasledstva. in da ima baje namen določiti pariškega grofa, pretendenta na francoski prestol, za svojega «prestolonaslednika». To vest komentira 'omenjeni tednik tako-
le: <čWa to misli predsednik že dolgo: prepričan je, da se bo v sedanjem političnem položaju njegov naslednik težko uveljavil. Zaradi tega je sklenil, da bodo predsednika republike volili neposredno s tajnim glasovanjem... Po drugi plati pa je de Gaulle zaupal, še nedavno, pariškemu grofu številne poluradne misije.» Prva sondiranja v krogih Elizejske palače so baje dokazala precejšnje nasprotovanje načrtu ponovne vzoostavitve monarhije v Franciji, toda de Gaulle ima baje namen o tem spregovoriti tudi jav-
......................................
Še dve afriški deželi postaneta neodvisni
Prva je republika Ruanda, druga pa kraljevina Burundi - Belgijski vojaki bodo ostali še nekaj časa v obeh deželah, toda le na zahtevo njunih vlad
NEW YORK, 27. — Belgijski protektorat Ruanda Urundi bo s 1. julijem postal neodvisen; na-itali bosta dve neodvisni državi: republika Ruanda in kraljevina Urundi. Zainteresirani vladi bosta mogli zahtevati, da belgijske čete ostanejo še nadalje v deželi, če bi se izkazalo to za potrebno za vzdrževanje reda, spričo nasprotij, ki vladajo med raznimi plemeni, zlasti med Vatusi in Ba-hutu. Vatusi, pleme velikanov etiopskega porel la, bi se utegnili povezati s pigmejci Batva, da bi premagali pleme Bahutu, ki šo bili nekoč sužnji, in ki so se, ba-
je s pristankom Belgijcev, polastili oblasti leta 1959. Vatusi, ki predstavljajo fevdalno elito, ki je vladala v deželi ' skozi 4(X) let, so se zatekli sedaj v gozdove in na sosedna ozemlja, od koder se spuščajo v gverilske akcije, ki bi se, po neodvisnosti, utegnile spremeniti v pravo državljansko vojno.
«Zakon proli sabotaži» v Južni Afriki
PRETORTA, 27. — Z današnjim dnem je stopil v veljavo popra-
vek «splošnega zakona», ki je znan pod imenom «zakon proti sabotaži». Na podlagi tega zakona je vlada raztegnila definicijo o sabotaži tako, da postanejo zabo-tažna dejanja tudi stavke in druge dejavnosti, ki jih do danes živ krst ni smatral za sabotažo. Najmanjša kazen za taka dejanja znaša pet let zapora, najvišja pa ustrelitev !
Proti temu zakonu so nastopile zelo ostro verske, študentovske, kulturne, sindikalne, pravne in
druge organizacije.
Končno so oasovski fašisti tu. di na področju Orana kapitulira, li. Takoj pa moramo dodati, da se je to zgodilo šele sinoči in da zaradi tega še ne moremo trditi, da se atentati najbolj vnetih vročekrvnih fašistov ne bodo še nadaljevali. Nadvse važno pri tem pa je dejstvo, da je iz Orana izginil bivši general Gardy z vsem svojim štabom.
Druga važna novica je nas ta-stanek dveh novih neodvisnih a-friških držav: republike Ruanda in kraljevine Burundi. Gre za belgijski koloniji, iz katerih pa se belgijski vojaki ne bodo takoj umaknili, kot se je zgodilo v Kongu, kjer je — kot so tedaj trdili — prav zaradi tega prišld do znanih krvavih dogodkov, katerih tragične posledice še sedaj trajajo. Kolonialni vojaki bodo na zahtevo vlad obeh dežej še nekaj časa lahko ostali. Prebivalstvo obeh dežel ne dosega 5 milijonov.
Vsa svetovna jaVnost pa medtem še vedno pazljivo spremlja potovanje zunanjega ministra ZDA Deana Ruska, kj je doslej obiskal Pariz, Bonn, Berlin, Rim in ki se sedaj razgovarja v Lizboni s portugalskim diktatorjem Salazarjem. Včeraj pa Je Kennedy dal nekaj važnih izjav spri. čo stanja okrog Formoze in glede de Gaullove politike. Glede koncentracije kitajskih čet nasproti Kvemoju Je dejal, da bo interveniral le v primeru napada na Formozo, a glede Cang. kajška je rekel, da ne bo podpiral njegovih napadalnih načrtov proti LR Kitaiski. Za de Gaulla pa je poudaril, «Ja se z njegovo jedrsko silo ne more strinjati, ker ni v interesu NATO.
V rimski poslanski zbornici je vlada predložila kar dva zakona, za katera so fašisti, monarhisti in liberalci napovedali obstrukcijo: o ustavnem zakonu Fur laniJa-Julljska krajina se Je razprava že začela in z njo obstruk. cija; za proučitev zakona o na-cionaiizaciji električne industrije pa je poslanska zbornica ustanovila najprej 45.člansko komisijo, v kateri so zastopani poslanci vseh strank Komisija se bo pr. vit sestala že danes.
2
28. junija 1962
Kakšen je položaj mednarodnega gospodarstva
iz poročila švicarske komisije *a opazovanje konjunkture, objavljenem v prilogi mesečnega poročila Svic. narodne banke, je razvidno, da je bila tendenca konjunkture v svetovnem gospodarstvu zopet neenotna. V ZDA je nastopil premor v vzponu. Na »ploino je postala rast v Evropi počasnejša, vendar se je v nekaterih državah, kot n. pr. v Franciji, Italiji in Svici ekspan-ti.ia nadaljevala v skoraj neomejenem obsegu. V Nemčiji je bila konjunktura zavirana, v Veliki Britaniji pa je vladala stagnacija, Glavne opore ekspanzije so bile stavbna konjunktura, zasebna in javna potrošnja. U-goden preskrbovalni položaj na trgih surovin in konjunkturni položaj nista dala nobenega povoda za okrepitev, zalog, tako da so ostale cene surovin na njihovem zelo nizkem stanju. Razvojne države, ki producirajo surovine. si zaradi tega niso mogle prigospodariti investicij, ki so potrebne za povečanje splošne ponudbe blaga in so ostale navezane na uvoz kapitala.
V ZDA se je negotovost o nadaljnjem razvoju konjunkture o-krepila. Najvažnejši pogoji za stalni vzpon (zvišanje potrošnje povečanih zalog in okrepitev investicijske dejavnosti) so se le počasi pojavljali. Pritok naročil za trajne industrijske dobrine je prvikrat po enem letu oslabel, Ver so umerjena pričakovanja potrošne industriie in presenetljivi padec produkcije povzročili popuščanje povpraševanja Res se je sicer izboljšala prodaja avtomobilov .vendar je ostalo povpraševanje po ctrugih trajnih .po-trošnih dobrinah relativno zmerno. Največii problem strukture nadprodukcije in nezaposlenost sta povzročila izvedbo posebnega programa za preskrbo dela, hkrati pa je bila rast oboroževalnih izdatkov slabša. V jeklarski industriji ni bilo nobenega povoda za zvišanje zalog, sklenjena je bila pogodba med tvor-ničarji in delavci. Tudi v gradnji stanovanj je nastopil odmor. Investicijska dejavnost se je le malo razvila in je zaostajala za prvotnimi cenitvami. Negotovost v politiki odmerjanja kakor v politiki znižanja carin in presežne zmogljivosti so zmanjšali nagnjenje k uvozu. Izvoz pa se je dobro držal in je bila trgovinska bilanca zaključena zadovoljivo. Plačilna bilanca pa je bila še nadalje pasivna pod pritiskom pomoči inozemstva, izvoza kapitala in različnosti ravni obrestnih mer. V Kanadi se je konjunkturni vzpon le počasi nadaljeval. Investicije podjetnikov, predvsem za obnovo strojnega parka, so bile le malenkostno višje kot lani. Tudi povečanje zasebne potrošnje je bilo samo glaba opora konjunkturi, čeprav je bila zimska nezaposlenost manjša, kot je to bilo sezonsko običajno.
V	Zahodni Evropi je na splošno rast postala počasnejša in so se razlike med posameznimi državami in industrijami okrepile Najmočnejše tendence k vzponu je bilo mogoče opaziti v državah, katerih izvoz se je najbolj ugodno razvijal (Francija, Italija in Švica). V drugih državah so pridobili na pomenu zasebna potrošnja, pospeševanje javne u-prave in gradbena dejavnost, rast investicij pa je bila manjša pod pritiskom nazadujočih dobičkov in znakov prenasičenosti. Dober preskrbovalni položaj in padajoče cene surovin so povzročile pri podjetnikih previdnost pri držanju zalog, čeprav je indu-atrijska produkcija z izjemo tekstilne industrije rasla.
Tudi na območju Evropske gospodarske skupnosti je bil neenotni razvoj zelo značilen. Trgovina v sami skupnosti je bolj napredovala kot blagovna trgovina z nevčlanjenimi državami.
V	Zahodni Nemčiji je bil vzpon počasnejši. Povpraševanje po investicijski dobrinah je stagniralo in samo pri gradbenih podjetjih ugotavljamo sile za rast. Močni dvig stroškov za plače in posledice revalvacije so zavirali povpraševanje za izvoz. Kljub po-mlrjenju povpraševanja povzročajo močna zvišanja mezd tendenco k nadaljnjemu dvigu cen. V gradbenem sektorju, kjer Je vzpon najmočnejši, se pripravljajo ukrepi za njegovo omilje-nje.
V	gospodarstvu Francije prevladujejo še vedno ekspanzijske sile, ki dobivajo svoj dotok iz izvoznega in notranjega povpraševanja. Nazadovanje naročil za nekatere industrijske dobrine kaže na rahlo popuščanje konjunkture.
V	Italiji se je konjunkturni vzpon nadaljeval nespremenjeno in so vse stroke, tudi kmetijstvo, imele svoj delež pri povečanju produkcije. Tako v Franciji kot v Italiji povzroča pomanjkanje primernih delovnih moči povečanje investicije za racionalizacijo.
Kljub splošnemu štrajku in nazadujoči konjunkturi se je v Belgiji volumen industrijske proizvodnje zboljšal zaradi znatno povečanega dotoka naročil za izvoz, medtem ko lahko sklepamo iz razvoja gradbenih dovoljenj in kreditov na počasnejšo rast investicijske dejavnosti. Zaradi kmetijske krize je nizozemski izvoz stagniral .uvoz pa je še nadalje rastel, ker ni bilo mogoče domače proizvodnje dvigniti v zadostni meri.
Tudi v državah, članih EFTA je bil razvoj neenoten. V Svici je visoka konjunktura povzročila nadaljnja zvišanja cen in mezd. V Avstriji so pojemajoče
povpraševanje, vremenski vplivi in počasnejši dvig mezd in cen vplivali pomirjevalno na konjunkturo. Tudi v Avstriji so prišle gonilne sile iz izvoza in nakupov potrošnih dobrin. Podoben je bil razvoj na Norveškem, kjer je bila ekspanzija kljub slabši prodaji proizvodov gozdarstva in ribištva nadalje močna. Finska je lahko povečala svoj izvoz kljub težavam na svetovnem trgu lesa. Prav tako je Danska obdržala svoj izvoz, ker so njeni agrarni proizvodi kljub svetovni agrarni krizi ostali konkurenčni. Napeti položaj na trgu delovne sile je preprečil močnejši dvig danske industrijske proizvodnje. Na Švedskem so stabilizacijske tendence zavirale povečanje izvoza. Tudi v Veliki Britaniji ni bilo opaziti odločilnega povečanja izvoza; povpraševanje za potroš-nimi dobrinami je stagniralo, kar je imelo za posledico ponovno nazadovanje industrijske produkcije.
V Aziji je izdala Indija nove uvozne omejitve, da bi preprečila stalni odtok deviznih rezerv in po drugi strani varovala industrijsko produkcijo, katere rast se je zmanjšala. Razveseljivo je bilo povečanje agrarne produkcije in nadaljnji dotok inozemskih kreditov ob ugodnih pogojih.
Pakistan ni poostril uvozne kontro'e. Naraščaioča domača potreba je zmanjšala tisti del produkcije, ki je bil razpoložljiv za izvoz. Tako je moral Pakistan iskati nove kredite za povečanje produkcijskih naprav in ponovno osvojitev izvoznih trgov na Japonskem se je okrepilo pomirjujoče učinkovanje omejevalnih ukreDov. Produkcija kapitalnih dobrin je izkazoval padanje, prav tako tudi uvoz in zastajajoče povpraševanje nadrobne trgovine ni izvajala nobenega ekspanzivnega pritiska. Izvoz je zopet narastel, tako da kaže na izravnavo plačilne bilance. V Avstraliji se je gospodarstvo polagoma opomoglo od recesije prejšnjega leta. Vlada je uveljavila posebne ukrepe za pospeševanje konjunkturnega vzpona. Zaradi rekordne produkcije v kmetijstvu in rahlo naraslih cen je bilo mogoče ponovno povečati izvoz in presežek v trgovinski bilanci. Obratno pa je bila na Novi Zelandiji pozornost vlade usmerjena na zmanjšanje pritiska. izvirajočega iz povpraševanje. Vlada je imela namen z uvoznimi kontrolami zadržati nadaljnji odtok deviznih rezerv. Glavna ovira v gospodarstvu afriških driav je v tem, da je povečanje donosa iz izvoza zaostajalo za zvišanjem uvoznega povpraševanja in se je lanska produkcija živil manj povečala kot prebivalstvo. V Južni Afriki se je zopet začela usmerjena ekspanzija in si je ta republika s hitrim deviznim dvigom spet pridobila večji del zaupanja mednarodnega finančnega sveta. Glavne sile poživitve so izvirale iz investicij lastnega južnoafriškega kapitala, povečane potrošnje in izvoza. Rodezijska federacija je trpela pod pritiskom nejasnosti, kar je zmanjševalo nagnjenje k investicijam. Pomir-jenje v Kongu je pospeševalo trgovino s Severno Rodezijo, ki je imela dobiček od nekoliko zvišanih londonskih cen bakra. Problem brezposelnosti povzroča ogromne skrbi Keniji:	letno
manjka okoli 100.000 delovnih mest za otroke, ki zapuščajo šolo. Pridelek koruze in žita je izredno padel in je bilo treba žito uvažati, zaradi česar je bil lokalni transportni sistema preobremenjen in se je zadrževal iz-
j voz, Gana ima skrbi zaradi pla-I čilne bilance in pomanjkanja ka-j pitala in zato zahteva od inozem-! skih podjetij v prihodnje poleg bruto prometnega davka, da ponovno investirajo v državi 60 odst. donosa svojega kapitala.
V Latinski Ameriki je značilno za celotni razvoj splošno popuščanje pri izvajanju stabilizacijskih programov. To je imelo za posledico stalni pritisk na cene in s tem na notranje in zunanje vrednosti valut. Izvoz je bil nekoliko nad višino lanskega leta, ker je naraslo povpraševanje iz ZDA. Na Kubi se je pokazalo naraščajoče pomanjkanje blaga kljub napredku industrijske proizvodnje ter kmetijstva. Strah v zvezi z valutno stabilnostjo je okrepil v Ekvadorju, Urugvaju in Čilu odstopanje kapitala. Kljub nadaljnjim izgubam deviz se je v Venezueli pokazalo rahlo zboljšanje. Brazilija je lahko odtok deviz delno kompenzirala z močnjm povečanjem izvoza. V Argentini se je industrijska proizvodnja zadovoljivo razvijala, vendar je narastel tudi uvoz. Veliko nazadovanje izvoza ter deviznih rezerv je privedlo marca do devalvacije peza. Mehika je imela ugodno konjunkturo in so devizne rezerve narasle. Najugodnejši je bil razvoj v Peruju, katerega izvoz in produkcija sta hitro narastli, dvig cen pa je postal počasnejši.
Včeraj je obiskal tržaški mednarodni velesejem podpredsednik zvez. ne Ljudske skupščine Jugoslavije Franc Leskošek - Luka, ki je s soprogo in hčerko na neuradnem obisku v Italiji. Visoki gost si je z zanimanjem ogledal razstavljeno blago
....................min,m,m,............................................................................
HUDA NEVIHTA NAD MESTOM IN OKOLICO
Kot oreh debela toča napravila škodo na poljih
V gornji tržaški okolici so bile ceste pokrite z debelo plastjo točnih zrn, mestne ulice pa preplavljene z vodo
Včeraj popoldne se je nad domala vsem tržaškim področjem razbesnela nevihta, ki je v nekaterih krajih povzročila tudi veliko škodo. Zaradi toče so bile prizadete zlasti naslednje vasi: Piščanci, Konkonel, Bani, Opčine. Trebče, Padriče, Gropada in Fernetiči. Neurje se je začelo okoli 15.15, ko se je nad tem področjem utrgal oblak in je začelo liti kot iz škafa. Toda kmalu so se pokazala tudi prva zrna toče, ki je postajala vse večja in vse bolj gosta. Ponekod je dosegla debelino graha, drugod lešnikov in nekje je bila toča debela kot orehi. Zato je razumljivo, da je v desetih minutah dodobra okle-
stila drevje, da ne govorimo o raznih poljskih kulturah, ki jih je zbila v tla.
Bili smo priče divjanju1 neurja na Opčinah. Narodna ulica se je na mah spremenila v potok in voda je z vedno večjo silovitostjo drvela navzdol, zavila na Proseško ulico in zastajala v kolenu pod nasipom, preko katerega teče železniška proga. Kljub po-žiravnikom, ki so nenehno požirali vodo, pa se je v nekaj minutah nabralo toliko vode, da je dosegla nad meter višine in je kamion, ki je hotel prevoziti tekočo zapreko, ostal v vodi. Vmes je začela padati toča, ki se je potem v kupih nabirala
V kolenu pod železniškim nasipom na Opčinah Je zaradi neurja voda preplavila cestišče in dosegla več kot meter višine. Na njeni površini vidimo kupe ledenih zrn toče, ki j« oklestila drevje in povzročila veliko škodo na poljih in vrtovih
itiiiiiiiiiiiiiiiiiiftniiiiiiiiiifiiiiiii,iiiriimiiiiiiiimiiiiiiiii,iiiimiiiiitiiiimiiiiiiiiiii,,,iiff,iiiiiiifiiiii,iiit,iiMiiii,iiiiiiiiiiii„iiiiiii,iiiiiii,ii„,„ii,iiiii„„i,i„ii,l„„|,
Za novo plovno zvezo med Atlantikom in Pacifikom
Panamski prekop ne zadošča več za pomorski promet med A-tlantskim in Tihim oceanom. Prej kot čez dvajset let, najkasneje leta 1980 bi bilo treba —1 tako kažejo gospodarske statistike — zagotoviti novo plovno zvezo na območju Srednje Amerike, ker bodo sicer morale tako dolgo čakati v vrsti, da bi se jim časovno bolj izplačala plovba okoli Cape Horna, skrajnega južnega konca ameriške celine. Načrte in možnosti za graditev drugega prekopa proučujejo tako v Washing-tonu kakor v Panami, Kolumbiji, Mehiki in Nikaragvi.
Graditelji, ki so leta 1903 izkopali Panamski prekop, so že takrat izračunali, da bo njegova zmagljivost najkasneje leta 1980 premajhna za pomorski promet. Zdaj kaže, da se bo to zgodilo že prej, zakaj v obdobju 1951-61 se je število ladij, ki so plule skozenj, zvišalo od 5.593 na 10.866, oziroma tranzitni promet se je več kot podvojil (od 31 na 65 milijonov ton). Po trideset ladij na dan plove zdaj skozi prekop, katerega zapornice in vse drugo oskrbuje skupno 14 tisoč ljudi, če bo pomorski promet naraščal v sedanjem tempu, bo treba zgraditi novi prekop že prej, ne šele čez dvajset let, kakor so napovedali prvi računi.
Na dodatno plovno zvezo skozi srednjeameriške dežele so začeli misliti leta 1947. Načrtov je več; medtem ko meri sedanji Panamski prekop 65 km, bi bil drugi, prav tako čez panamsko ozemlje, dolg 80 oziroma 107 km, tisti po kolumbijskem načrtu pa celo 145 kilometrov.
Vsi novi načrti so zasnovani tako, da bi njihovi uresničevavci
izkoristili plovne reke in da bi ■ katerih niso ugotovili nobene pone bile potrebne zapornice, ki manjkljivosti. V primeru, da oi močno zmanjšujejo zmogljivost * bila ugotovljena kaka pomanjklji-
sedanjega prekopa in ki so nujne zaradi znatne višinske razlik? med gladino obeh oceanov; to pomeni, da bi za oskrbovanje zadoščalo kakih tisoč ljudi.
Ameriška komisija za atomsko energijo je predlagala, da bi kopali novi prekop z ustrezno močnimi atomskimi eksplozijami. V tem primeru bi nanesli gradbeni stroški milijardo dolarjev — pravijo, da skupno s potrebnimi zaščitnimi napravami — medtem'. ka bi bil prekop, grajen po do sedaj pbičajnem načinu, kljub najboljšim strojem trikrat dražji.
0 «krivdi» za nesrečo pri Sedimo Torinese
BEOGRAD, 28. — V zvezi z vestjo agencije «Associated Press», da je do železniške nesreče 24. junija v Settimo Torinese prišlo zaradi slabega tehničnega stanja jugoslovanskih vagonov, ki so bili natovorjeni s svincem, je skupnost jugoslovanskih železnic dala posebno sporočilo, v katerem se ugotavlja, da so vsi mednarodni vlaki in vsi vagoni posebej po mednarodnih predpisih o železniškem prometu na mejnih postajah podvrženi strogi tehnični kontroli po železniških organih države, ki izroča, in države, ki sprejema vlake. Tako je bilo postopano tudi v primeru omenjenega vlaka. Poleg tega, ugotavlja uprava jugoslovanskih železnic, so omenjeni jugoslovanski vagoni šli skozi več italijanskih ranžiranih postaj, na
vost, bi se vagoni po mednarodnih predpisih, izključili iz prometa. Potemtakem, ugotavlja sporočilo, navedbe o vzrokih nesreče, ki jih omenja agencija, niso točne. Vsekakor gre za druge vzroke, za katere v nobenem primeru ne morejo 'biti krive jugoslovanske železnice. Posebno preseneča trditev agencije «Associated Press» da je do nesreče prišlo zaradi prevelike vročine, in da je počila os vagona. Znano je namreč, ugotavlja skupnost jugoslovanskih železnic, da se zaradi vročine lahko razširi samo tir, ne morejo pa nikakor zaradi tega počiti osi.
na vodni gladini.
Ceste so bile popolnoma prazne in ljudje so z grozo opazovali neurje, ki je postajalo iz trenutka v trenutek silovitejše. Kjer ni bilo vode, je bilo vse belo ' in ponekod je toča dosegla tudi pol metra višine. Na križišču Narodne ulice in trbiške avtomobilske ceste je toča pokrila cestišče kakih 20 cm visoko, tako da so morali delavci ANAS z lopatami odstranjevati ledena zrnš in jih z vozički odvažati v bližnjo dolino.
Na Konkonelu se niti najstarejši ljudje ne spomnijo, da bi doživeli tako hudo neurje. Toča je oklestila tudi trte in tako letos ne bo treba misliti na trgatev. Pri Banih se je voda razlivala preko cestišč n-a dvorišča in v stanovanja (kolikokrat so domačini že prosili, da bi jim uredili kanalizacijo!!!), ljudje pa so brezmočno čakali, da se neurje poleže, saj zaradi debelih zrn toče ni bilo moč iz hiše.
Zelo hudo je bilo tudi v Trebčah, Padričah in Gropadi. Tu je ponekod padala tudi kot oreh velika toča, ki je oklestila latnike pred hišami in popolnoma uničila stebla krompirja in drugih poljskih rastlin. Tudi tu smo slišali, da tako strašnega neurja ljudje ne pomnijo.
Vsekakor je neurje povzročilo povsod veliko škodo, ki je tako hitro ni moč oceniti. Vsa sreča — če se o sreči sploh lahko govori — je v tem, da je toča prizadejala predvsem področje, na katerem v glavnem ne gojijo vinske trte. ki je za številne kme-tovavce glavni vir dohodkov.
Tudi v mestu so bile ulice preplavljene z vodo.
Zaradi včerajšnjega neurja so imeli tržaški gasivci precej dela, ker so jih klicali na razne kraje, kjer je vdrla voda v stanovanja, kakor na primer v Ul. Palladio, Ul. Pindemonte, Ul. Fortunio, Ul. Bajardi in Ulici Commerciale. V Ul. Bajardi se je pred vrati nekega stanovanja v pritličju nabralo toliko toče, da so vrata odpovedala in je voda vdrla v stanovanje ter ga preplavila skoraj v višini pol metra. V Ul. Ginnastica se je odtrgal okvir okna in je padel na dva avtomobila. V nekaterih krajih je močan veter polomil veje dreves, ki so padle na (ilice in ogrožale promet. Nekaj ur pa je bil omejen in preusmerjen promet v Miramarskem drevoredu, ker se je zaradi naliva in istočasne plime nabralo dosti vode zlasti pri podvozu v Bsrlcovljah.
Ulica Commerciale se jč spremenila v deročo reko. Voda, visoka vsaj deset centimetrov, je nosila s seboj kamenje in kar se je nabralo na poti. «Ze 28 let, stanujem na tej ulici,» nam je dejal znanec, «pa kaj takega še nisem videl».
RIM, 27. — Neki Mario Vanelli je danes popoldne na Trgu di Petra našel zavoj, v katerem je bilo 4.770.000 lir. Takoj je odhitel na policijsko postajo na Mon-tecitoriu ter denar oddal.
t ,	i r-,1
Tako je včeraj popoldne drvela voda nasproti velesejma. Sploh so se vse nekoliko viseče ulice spremenile v prave reka
Iftifffff« rjlvdali&he
(5
tjltihl'ti ^ ,'iUlirt'ihtufr
APZ iz Ljubljane na turneji v Nemčiji
V Zahodno Nemčijo je odpotoval na daljšo turnejo ljubljanski Akademski pevski zbor «Tone Tomšič». Najprej je bil gost prirediteljev drugega zveznega nemškega študentovskega glasbenega festivala v Tiibinge-nu, katerega pokrovitelj je državni predsednik Liibke. V okviru te prireditve so ljubljanski akademiki z uspehom nastopili v Stuttgartu, prav posebne pozornosti pa so bili deležni v samem festivalskem mestu Tii-bingenu, kjer so bili poleg dvajsetih odličnih umetniških skupin z vseh največjih nemških univerz edini tuji gostje. S svojim koncertom so prav oni 23. junija zaključili festivalske prireditve. Skoraj 2.000 poslušav-cev je z navdušenim ploskanjem izrazilo svoje zadovoljstvo nad tem koncertom, dirigentu Igorju Lavriču pa so čestitali ugledni glasbeniki. Ostala mesta turneje pa so še: Berlin, Hamburg, Hannover, Darmstadt, Kòln, Miinchen, Aachen in Ko-blenz.
Čudno je, da APZ iz Ljubljane še ni gostoval v Trstu, zlasti še, ker imamo na tržaški univerzi CUM (Circolo Universitario Musicale), ki se sicer u-kvarja z organizacijo glasbenih prireditev. Pri tem bi še. pripomnili, da obstaja v Ljubljani še odličen zbor primorskih akademikov, ki bo menda letos nastopil na tekmovanju v Arez-zu. Ali ne bi bila vsaj tedaj (ob povratku) priložnost za gostovanje tega zbora pri CUM?
Čudna usoda Leonardove risbe
LONDON, 27. — Slavna Leonardoma risba (Devica z detetom, sv. Janez Krstnik in sv. Ana) je na tem, da jo v juliju prodajo, če muzej ne bi do tega časa zbral potrebnih SCO tisoč šterlingov, kar je približno poldrugo milijardo lir. Vendar je do sedaj zbranih šele 350 tisoč šterlingov. Risba je ena izmed najbolj varovanih umetnin na svetu. Nad njo neprestano bedi posebna televizija, fotoelektrični aparati in še številni pazniki. In kljub temu bi se včeraj skoraj dogodilo, da bi risba utrpela nepopravljivo škodo. V muzej je prišel neki moški in v bližini risbe je proti njej zagnal stekleničico črnila, ki ga je dotlej skrival v časopisu. Toda stekleničica se je razbila ob zaščitnem steklu pred risbo. • A-tentator» je pobegnil med ljudmi. Pazniki so takoj dali alarm s svojimi piščalkami in pri vratih je bil moški ujet in izročen policiji. Izvedelo se je, da je ta človek 56-letni Nemec Franz Weng, ki je. baje slikar. Jutri bo prišel pred sodišče. Strokovnjaki « National Gallc-ry» in «British Museum» so u-gotovili, da risba ni utrpela škode, razen majhne odrgnine spodaj. Zakaj je Weng to napravil, pa ni znano.
sam0 enkrat dovoljen
film «Jules in Jim»
«Jules et Jim», film francoskega režiserja Frangoisa Truf-fauta, ki ga je kot prvega prizadela nova cenzura, so v ponedeljek zvečer pokazali v celoti na festivalu dveh svetov v Spoletu. Cenzurna komisija je dovolila predvajanje filma samo enkrat. Na predstavi je bil režiser Truffaut kakor tudi glavna igravita Jeanne Moreau. Film je dobil nagrado na festivalu v La Plata ter so ga že vrteli v mnogih deželah, tudi v Angliji in Kanadi.
Avantgardna umetnost
na razstavi v Aquill
V Aguili pripravljajo za julij in avgust mednarodno razstavo avantgardne arhitekture, slikarstva in kiparstva pod naslovom «Aktualne alternative». Razstava bo v gradu iz XIV.
stoletja. Poleg same razstave bo še posebna retrospektivna razstava Burrija, na kateri bo kakih 40 del, ki bodo prikazala razne faze njegove dejavnosti od 1949 do danes. To bo pravzaprav prva Burrijeva retrospektivna razstava v Italiji. Od arhitektov bodo imeli na razstavi svoja dela:	Luis Khan,
Giovanni Michelucci, Franco Albini in Franca Helg, Ludovico Quaroni, Michele Achilli, James Stirling, James Gowan, Leonardo Ricci, Guido Canella, Paolo Portoghesi in Marco Dezzi-Bardeschi.
Belgijske nagrade filmom
BRUSELJ, 27. -- «Zlato oljko» belgijske nagrade «Femina» za film je prejel film «Majority of one» Mervina Leroya, «srebrno oljko» pa je dobil itali-jansko-francoski film «Ljudje hočejo živeti» Leonida Mogu-ya. Jean Paul Beimondo si je osvojil nagrado kot najboljši moški igravec za film «Leon. Morin, duhovnik», Natalie Wood pa kot najboljša igravka za vlogo v filmu «Blesk v travi». O-stale nagrade pa so bile razdeljene takole: velika nagrada 1962 za izredne filmske kvalitete filmu «Kanoni Navarona» J. Lee ja Thompsona; nagrada 1962 1 za u-metniško kvaliteto filmu *Flo-wer drum song» Henryja Ko-sterja; nagrada 1962 za prispevek k sporazumevanju med narodi filmu «Mir tistemu, ki vstopi» Alova in Naumova; nagrada 1962 za najboljšo realizacijo filmu «Stueet bird of, Youth» Richarda Brooksa in nagrada
Natalie Wood
1962 za film razvedrila filmu «Lepa Američanka» Roberta Dheryja.
# #*
James Mason je sporočil svojo namero, da se loči od. ameriške igravke Pamele Kellino. Ta je sama pred dnevi povedala časnikarjem, da je njun zakon v težavah, ker hoče Mason živeti v Veliki Britaniji, kjer se sedaj nahaja, medtem ko želi ona, ki živi z otrokoma v Hol-lywoodu, ostati v ZDA.
KMETJE, VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
TRST, Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico nacionalno in angleško, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti.
Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino; svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice «AGHIA»
»JUG0DRV0«
PREDUZEČE ZA IZVOZ I UVOZ DRVETA I DRVNIH PROIZVODA
U BEOGRADU
Trg Republike broj 3-V Telefoni: 621-133 — 621-274 Generalni direktor : 623.450
Telegram: Jugodrvo-Beog. teleprinter: 01235 Tekuči račun kod Jugoslovenske banke za spoljnu trgovinu
PRETSTAVNISTVA :
Zagreb, Kaptol 21 - Telefon 37-483 Sarajevo, Jug. Nar. Armije 43 - Tel. 35-04 Ljubljana, Gradišče 4 - Telefon 21-214 RIJEKA, Delta 4 - Telefon 27-75
Stovarište:
SMEDEREVO, Dunav obala
Obiščite naš štand na mednarodnem velesejmu v Trstu — Lesni paviljon
TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV
TELEFON: DOMŽALE ST. 19 TELEGR.: TOKO DOMŽALE
NASI IZDELKI: LETALSKI KOVČKI, LISTNICE, AKTOVKE, DENARNICE, MAPE, TORBICE, POTOVALNE TORBE, CIGARETNE DOZE, PASOVI, TOKI ZA NAOČNIKE IN NALIVNA PERESA itd.
Predstavnik za Italijo v MILANU, Ul. Ariberto 3
Oglejte si naše proizvode na tržaškem velesejmu, jugoslovanski paviljon v palači narodov
■■	n
DOMŽALE - JUGOSLAVIJA
MARULIČEV TRG it. 18 Poštni predal številka 197
exi^ÌHtIrvo
r— /
11 >
Telefon: 37-323 - 36-251 Teiegf.: EXP0RTDRV0 ZAGREB
Podružnice: REKA, Delta 11
Zastopstvo: FREUD & FABRIS TRST, Ul. Carducci 10
IZVAZA:
izdelke iz jugoslovanskega lesa
REZANI LES, TRD IN MEHAK
CELULOZNI LES
RETQRTNO IN GOZDNO OGLJE
LES ZA KURJAVO
FURNIR
VEZANE PLOŠČE IN PAN El. PLOŠČE HRASTOV IN BUKOV PARKET
OPREMO IZ UPOGNJENEGA LESA RAZNO LESNO OPREMO LESNO GALANTERIJO SODE, HRASTOVE IN BUKOVE TAN INSKE EKSTRAKTE ŠPORTNE ARTIKLE
OBIŠČITE NAS PAVILJON NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
( Četrtkova črtica J
Denarnica
Gregor Skok je vstopil v pra. zen kupe, obesil že malce obnošen jopii na kavelj v kotu pri oknu in sedel. Koj nato je obstal pri vhodu v kupe neznanec. Nekaj časa je stal, ko da se ne more odločiti, ali naj vstopi ali ne. Slednjič je vstopil in sedel nasproti Gregorju. Molče sta se otipavala s pogledi. Neznanec je bil srednje rasti, po. dolgovatega obličja in iskrih oči, ki so nemirno begale po Gregorju. Nosil je čepico s ščitkom, usnjen jopič in že nekoliko shojene čevlje.
Ko si je Gregor ogledal neznančevo vnanjost, ki ni napravila ugodnega vtisa nanj, se je naslonil v kot, da bi zadremal, zakaj bilo je že nekaj čez polnoč. Prav tedaj pa je vstopil sprevodnik. Neznanec je pokazal svoj vozni listek. Vtem je Gre. gor segel v notranji žep svojega plašča in nategnil ven de. narnico, v koteri je imel vozni listek. Ko mu ga je sprevodnik vrnil, ga je spet vtaknil v denarnico, le-to pa je spustil v notranji žep plašča. Potem se je spet naslonil v kot, se ogrnil s plaščem in kmalu zadremal.
Malo preden je vlak dospel v mesto, se je zdramil, V kupeju je bil sam. Neznani sopotnik je medtem nekje izstopil, je pomislil, vstal, oblekel plašč in odšel k izhodu vagona, da bi čim. prej izstopil.
Tisto dopoldne ie ves iz sebe planil v eno izmed mestnih policijskih postaj.
•Jaz sem Gregor Skok, stanujoč v Ulici Sedmih piramid,» se je predstavil komisarju. Nato je začel mrzlično pripovedovati. Povedal je, da je preteklo noč potoval z vlakom, V istem kupeju se je vozil tudi neki moški sumljivega vedenja. On, Gre. gor, da je zaspal in ko se je predramil, moškega ni bilo več v kupeju. Ko je prišel domov, je ugotovil, da je denarnica izginila iz njegovega plašča. Pre. tipal je vse žepe, toda o denarnici ni ne duha ne sluha. Bil je prepričan, da mu jo je ukradel eni neznanec. V denarnici je bile sedem tisočakov in njegova, Gregorjeva, osebna izkaznica.
•Hm,» je zamrmral komisar, • Ali hi prepoznali tistega člove. ka, če bi videli njegovo foto. graltjo?»
•	Brez dvoma,» je pribil Gregor.
Komisar je. iz neke omare vzel podolgovato škatlo, jo postavil na mizo in rekel:
•	Tu so fotografije vseh znanih žeparjev iz našega okraja. Izvo. lite poiskati fotografijo onega človeka, če je med njimi, seveda.»
Gregor je nekoj časa pregledoval tiste fotografije, nazadnje pa je. zagledal fotografijo onega so. potnika.
•	Tale je!» je. vzkliknil s prav. catim arhimedskim navdušenjem.
Komisar je segel po fotografiji in koj nato rekel:
•	Aha, take je! Poznam tička. Ravno pravemu mojstru ste prišli v roke, teško bi našli spret, nejšega žeparja. Pred dobrim tednom je prestal kdo ve katero že kazen zaradi žepurstva, pa je spet šel na posel, nepoboljšljivec. Ni dvoma, da vam je on odnesel denarnico. Jasno: ko ste spali, vam jo je sunil in izginil na prvi postaji. To je kot na dlani. No, ko ga ujamemo, vas obvestimo. Na svidenje!»
Naslednji dan je Gregor na komisarjevo povabilo vstopil v njegovo pisarno. Tu je sedel oni njegov sopotnik.
•	No, Valentin, ali poznate tega gospoda?» je vprašal komisar.
Valentin je v zadregi sukal čepico v rokah in motril Gregorja.
•	Včeraj ponoči sem ga prvič videl na vlaku,» je povedal premolku.
•	Torej ne skušate zanikati, ko je vaša navada, da sprva vse zanikate,» je rekel komisar.
•	Cernu bi naj zanikal, ko pa imam čisto vest?»
•	Vi pa čista vest! — No, še enkrat vas vprašam: Ali ste te. mule gospodu vzeli .iz žepa nje. govega plašča denarnicoi, v kate. rt je bilo sedem tisočakov in njegova osebna izkaznica?»
Komisarjev pogled je terjal resnico.
•	Ne nisem je vzel,» je odvrnit žepar z glasom močno obrabljene gramofonske plošče.
«Aha, pa smo spet tam! Cujte, Valentin: vsi znaki zgovorno pri. čajo o tem, da ste ukradli denar, nico, pi pa si kljub temu upate, trditi, da ste nedolžni.»
•	Saj tudi sem,» je vztrajal oné.
Zdaj je komisar poskušal z zmernim tonom v upanju, da bo na ta način laže izmozgal priznanje iz zakrknjenca.
•Ko, Valentin, nikar ne izgubljajmo časa po nepotrebnem. Lepo priznajte, da ste vzeli denarnico, in jo vrnite gospodu. Če to storite, se vam bo to štelo za olajševalno okolnost, ko se boste morali zagovarjati pred sodiščem zaradi tega svojega najnovejše, ga podviga.»
•	Kako naj priznam, da sem jo vzel, če je pa nisem vzel?» se je žepar izvijal iz precepa.
•	Zdaj pa je dovolj tega slepomišenja!» je trdo rekel komisar, ki mu pošlo potrpljenje. •Priznate da ste vzeli denarnico, ali ne priznate?»
•	Nisem je vzel,» se je trdovratno upiral.
Komisar ga je spet zapletel v štreno vprašanj, da se je žepar komaj izmotaval. Njegovi ndgb. vori so bili nejasni, izmikajoči in so potrjevali Gregorjevo in komisarjevo prepričanje, da je prav in ukradel denarnico.
«Prav vse okoliščine potrjujejo domnevo, da ste vzeli denarnico,» je rekel komisar. Preostane vam samo dvoje:	ali priznate,
da ste zagrešili krajo in se vam bo to upoštevalo pri odmeri kazni, ali pa boste zaradi svoje tr. moglavosti sedeli nekaj mesecev več. Izbirajte ! •
Valentin je sklonil glavo, u. pognil kazalec in se z njim v zadregi grebel po bradi, kakor bi se bril. Zavedal sc je, da mu sodišče ne bo verjelo, da ni u-kradel denarnice, ker je jasno ko beli dan, da jo je ukra. del. Če torej prizna, si bo prihranil kakih pet mesecev zapo, ra, je pomislil.
•	No, priznam: ukradel sem denarnico,» je naposled izjavil z brezbarvnim glasom.
•	Tako, tako,» je zamomljal komisar. očitno zadovoljen, da ni bil njegov trud brezploden. Nato je vprašal z glasom, ki je izgubi' prejšnji strogi zven: «No, in kako ste jo vzeli?»
•	Ko je gospod zaspal, sem pre. vidno segel v žep, kamor je bil spravil denarnico, jo potegnil ven, nato sem se umaknil iz kupeja in izstopil na prvi postaji.»
•	Natanko tako se je zgodilo
kot sem domneval,» je rekel komisar in se samozavestno obrnil h Gregorju. Nato je poočital Valentinu:	• Ko ste pred tednom
dni prišli iz zapora, ste slovesno obljubili, da ne boste več segali v tuje žepe. Na, pa so vas spet zasrbeli prsti. Kaj?»
ValeAtin je molče skomignil z rameni.
•	No, in Teje imate denar, ki ste ga vzeli?» je vprašal komisar.
•	Tukajle,» je rekel Valentin. Segel je v hlačni žep m vzel ven nekaj posvaljkanih tisočakov. Vr-gel jih je na mizo, odštel sedem bankovcev, ostala dva pa je spet stlačil v žep. Nato je z dlanjo zlikal tisočake in jih prožil Gregorju, rekoč:
•	Izvolite nazaj vaših sedem ti. sočakov...»
•	Kje imate pa mojo denarnico in osebno izkaznico?»
•	Uničil sem ju,» je ravnodušno odvrnil žepar. Nato je vzel iz žepa ona dva tisočaka, mu ju porinil v pest in rekel: »S tem si kupite novo denarnico in po. ravnajte stroške za novo izkaznico.»
Gregor je spravil vseh devet tisočakov, zadovoljen, da je kljub vsemu le prišel do svojega.
Naslednje jutro se je odpravljal z doma. Ko je oblekel plašč, je. začutil, da ga je nekaj uda. rilo v meče desne noge. Sklonil se je in hlastno otipal spodnji rob plašča oziroma tisto, kar je tičalo med suknom in podlogo. Tedaj je pod prsti začutil — denarnico.
ALOJZ RAVBAR
— Jakec moj ljubi, kam smo pršli! Vse be se čakau, ma kej tašnego pej ne! Sej je res, de dandanes jeh uideš prou vseh kolorjeu, ma vselih je blo zmiri vsaj ne-kej reda jen nekaj rešpeta jen vsaj kašne reči so ble svete. Ma tu, kar so zde j nardili, pej. proti ni nobenmi podobno!
— Ma Mihec, pej kej, ti je? Kej te je taku razjezilo?
— Ma kej nisi slišou? Ma tam u Ameriki, ke so se ani norci zmisleli za tožet vlade. Nekšen Pauling se ie zmislu za tožet amerikansko jen rusko vlado zastran šperimentou; de bojo njega potomci jemeli škodo na zdravji zatu ke zastrup-iajo zrak sez njeh bombami. Jen je nečko vložu tožbo, koker če be aden vložu tožbo ke ga je kadu udaru, Jen se postope tožet vlade jen ministre! Jen se premjo Nobel de je! Jen de so tisto tožbo podpisali prfina drugi učenjaki jen profesorj ten umetniki jen kej jest znam.... Ma kej so se zmotli! Jen de je vmes prfina tisti angleški filozof Russelll
— A, sni slišou, ja! Ma ni miga ta prvi bot. Glih tašno tožbo so vre nardili leta 1958. Ma ta-bat ne amerikanski, ne ruski governo ni tou vzet tega na znanje, zatu ke so rekli, de sej so se takuintaku vre zmenli, de nardijo moratorij I za atomske šperimente ien taku de je tožba brez I potrebe. Ma zdej, ke so ani ku drugi šli ses te-I mi sperimentami naprej, so se tisti filozofi spet 1 zmisleli jen nardili tožbo še an bot. Jen jest ■ mislem, de so nardili prou, de so jasno povedali, I de vse tisto šperimentiranje sez bombami, de ti-! sto je zločin. Jen zločin narjen pruti ledem, ke
se niso nanka še rodili jen ke prou gvišno niso neč krivi. Jen jest mislem, de je prou treba povedat tistem, ke jemajo oblast, de se njeh delo lahko vzame tudi kot zločin. Sej videš, de dokler jem dopo-vedavaš zlepa, de nečejo neč zastopet!
— Ma Jakec mjj ljubi, kam pridemo, če bomo tratirali glavne ministre, koker de be bli navadni lumpi? Sej bomo zgebili ves rešpeto jen vse! Bomo pršli do tega, de če mi bo aden reku minister, ga bom tožu zastran razžaljenja časti!
— Ma pej ke se je tudi u Italiji najdu an avokat, ke se je zmislu glih hekej tašnega. Tam u Genovi je nekšen Musio.Sale, ke je na tribunali u Genovi vložu tožbo pruti Hruščevi. Tu je blo tahat kadar so delali šperimente Rusi. Jen zdej pej, ke jeh delajo Amerikanci tože pej Ke-nedija jen tudi Francjo, zatu ke tudi Francozi so, ni dougo od tega, strili poet ano bombo u Sahari. Jen prfina pravejo, de bo proces decembra.
— Ben ma si misleš, Jakec, de tribunal pošle Hruščevi al pej Kenediju domov karto: «Vi se moreste prežentiral na ta tribunal, zatu ke ste obtožen, de ste z nekšnemi sperimentami zagif-tau zrak!» Jen jeh videš ti, kaku Hruščev jen Kenedi pestijo governo jen vse jen gre jo na tribunal jen tam jeh denejo na bank od obtožencev. Jen avokate, jen tožilca, jen kak u se brane-jo jen kaku se zgovarjajo, de so tu nardili zastran varnosti jen take naumnosti.
— Al pej če ne pridejo, kaku jeh sodejo «in cantumaciam»! Dej, dej Mihec, pejmo u bar lo-vet cigarete!
MODNE MUHAVOSTI Z VSEH VETROV
Ruski motivi
v ameriški modi
Sicilske košare - Angležinje kade pipe - Folklorni motivi itd.
Modni eksperti nam za to in pa za prihodnjo sezono obetajo
te novosti:
Američanke bodo prihodnjo jesen oblečene v modele, ki bodo po kroju spominjali na rusko modo. Tako vsaj javljajo a-meriške modne revije, ki napovedujejo velik uspeh usnjenih škornjev, oblek, okrašenih s krznom, visokih krznenih ku. čem in pa ovratnikov iz astra-hana, ali zibelina. Plašči bodo obvezno okrašeni s krznom, ne samo okrog vratu, temveč tudi ob robu in na rokavih. Pravijo da so se Američanke navdušile za rusko modo potem, ko so videle ruske folklorne in baletne skupine, ki so z uspehom nastopale na Broadwayu in ko so mnoge med njimi, kot turistke, obiskale Sovjetsko zvezo.
Ameriške modne hiše pa napovedujejo še drugo novost in si. cer pulloverje in kazake s portreti slavnih skladateljev. Nekatere študentke so se s takšnimi pulloverji pokazale že na zaključnih šolskih izpitih ter pravijo. da so se profesorjem glasbe kar prikupile.
Odkar so angleške žene citale ugotovitve znanih zdravnikov in znanstvenikov, da je kajenje lahko vzrok pljučnega raka, so se odločile, da ne bodo več kadite cigaret, temveč pipe. Prve žen-ske s pipo v ustih so se že pojavile na londonskih ulicah in v javnih lokalih. Seveda so vzbudile precej pozornosti in zanimanja. Kmalu pa se bo tudi to poleglo in ženska s pipo v ustih bo postala že vsakdanji pojav.
Slamnik •Pamela», dvodelna bombažna obleka ala •Saint Tropez» (krilo zvončasto in kratka bluza, ki pušča odkrit pas), košare, kot so jih do sedaj nosili le otroci za vrtec in živopisane rute m kopalne obleke — to so novosti, ki jih modni eksperti priporočajo vsem ženskam, ker pravijo, da se bo v njih vsaka počutila mlada in srečna.
Tudi foklorni izdelki se vedno bolj uveljavljajo v ženski modi. Na Holandskem so modni eksperti ponovno •odkrili» že tradicionalne lesene coklje ter jih priporočajo ženskam za pia-žo in kopanje. S Sicilije pa pri. bajajo kopalne torbe in košare,
V BLIŽINI ANCONE NOV VAL OTROŠKE PARALIZE
Zakaj se namesto Salkovega cepiva ne uporablja raje Sabinovo?
'rudi cepljeni otroci podlegajo - V ozadju interesi farmacevtske industrije?
Zdelo se je že, da je otroška paraliza premagana. Zdaj se je strašna bolezen spet pojavila in znova žanje svoje žrtve med otroki. V Lancianu, v provinci Chieti, je napadla 18 otrok med dvema in štirimi leti, od kate. rih jih je deset bilo cepljenih s Salkovim cepivom.
Najbolj tragično se je neučinkovitost cepiva izrazila v primeru dveletnega Osvalda Tintarella, ki je bil 12. aprila že četrtič cepljen proti lej bolezni. Teoretično bi otrok moral biti imun proti otroški paralizi za vse življenje, vtem ko ga je ta 9. maja napadla z najtežji, mi posledicami.
Postavlja se vprašanje: kako, da cepivo proti otroški paralizi otrokom ni pomagalo? Vprašanje je vznemirilo vse, ki so bili s primerom seznanjeni. Tudi samo ministrstvo za narodno zdravje si je bilo v svesti resnosti položaja ko je uvedlo preiskavo, ki traja že tri tedne. Toda o rezultatih ni moč izvedeti ničesar, v tem pogledu vlada najgloblja tajnost. Preiskava se je začela 28. maja. V bolnišnico v Anconi, kamor so bili sprejeti oboleli otroci, in v sirotišnico v Lancianu, kjer se je tudi pojavilo več primerov obolenja, sta bila takoj odpo, slana dva funkcionarja višjega Zdravstvenega zavoda. Bolnim otrokom so odvzeli kri, kakor tudi vzorce blata za potrebe preiskave. Zaplenjena je bila, kolikor je je1 bilo še dobiti, serija cepiva, ki so z njim bili otroci cepljeni. Ves material je bil zatem odposlan v Rim, kjer je imel biti preiskan v Mikrobiološkem zavodu, ki ga vodi profesor Diego Balducci.
Na osnovi zakona bi moralo biti cepivo proti otroški paralizi, preden gre v prodajo, vsakokrat pregledano od strani dr. žavah organov. Ta naloga sodi v pristojnost prav viruške-ga oddelka omenjenega višjega Zdravstvenega zavoda. Razumljivo, da se bo, potem ko je bila ugotovljena neučinkovitost cepiva, ki so ga uporabili v
tsaifsm
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Iz slovenske pesmarice: 11.45; Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Instrumentalna ln vokalna glasba; 17.00: Orkester p. v. Guida Cergolija; 17.20:	Glasbene
variacije; 18.15: Umetnost, književnost ln prireditve; 18.30: Violončelist Adriano Vendramelli; 19 00: I-van Teursohub:	«Lepo pisanje»,
nato nekdanje oesmi v današnji Izvedbi; 20.00: Sport; 20.30: Simfonični koncert p v. Charles Mac Kerrasa; 21.10:	Literarna oddaja:
Manica Lobnik:	«Dolinčani»; po
koncertu, približno ob 22.10 Mara Kalan: «Aleljadimho, brazilski slikar», ob koncu plesna glasba.
12.00: Plošče; 12,25: Tretja stran; 13,15: Pet malih orkestrov; 13 45: Zgodovina in legende o ulicah m trgin; 13.55:	Brittenove skladbe;
14 30: Pisma Umberta Sabe.
Četrtek, 28. junij» 1902
Nacionalni program
6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Omnibus; 10.30; Pisma iz Franclje; 11.15; Otvoritev V. neapeljskega sejma; 12.00: Srečanje pesmi; 13.00: Po dnevnih vesteh Tour de France; 13.30:	Operno gledališče;
14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Glasbena beležnica; 15.45: Italijanske pesmi in plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.35: Mali koncert za najmlajše; 18.00: Dogodki doma In po svetu; 18.10: Zvečer v svetu; 20.30- Aleksander Dumas ml.: «Dama š kamelijami»; 22.45: Beethovnove skladbe.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00; Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 21.00: Glasba po željah; 13 40: Orkester Biddle; 14.00: Glasba po željah; 14.30: Melodije za prijetno popoldne; 15.30: Zbor «Branko Krsma-novič» iz Beograda; 16.00; Priljubljene melodije; 16.30: Otroški kotiček; 17.00: Solisti ln zbori; 17.40: Bolgarske pesmi in ples!; 18.00: Prenos RL; 19.00:	Harmonikar
Maurice Larcagne; 19.30: Prenos UL; 22.15: Kvartet Tonny Scott; 23.00: Prenos RL.	,
II. program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Claudio Villa; 9.35: «Čmrlj»; 10.40; Pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 15.00:	Albtim pesmi; 15.15:
Kolesa in motorji; 16.00: Glasba ln šport; 17.35: Varietejski program; 19.50;’ Tour de France; 20.00: O-perna glasba; 20.35: Sto mest; 21.35: Večerna glasba.
///. program
18.40: izbira dela; 19.15: Filozofi, ja; 19.30:	Vsakovečerni koncert;
20.30: Revija revij: 20.40: Albino-ntjeve skadbe; 21.30:	Bartokov
Kvartet za godala; 21.50: Nova se. zona italijanskega filma; 22.30: Sodobna glasba; 22.55; Arthur Schnitzler: «Epizoda».
Slovenija
5.00: Dobro jutro!; 8.05: Glasbena podoba Mihovila Logarja; 8,30: Zabavni kaleidoskop; 8.55: Počitniško popotovanje; 9.10:	Vesele počitni-
ce; 9.25; Iz Wagnerjeve opere «Loh-
engrin»; 10.15: Od tod ln ondod; 11.00: Orkestralne podobe Iz Londona in Rima; 11.30: S popevkami po Evropi; 12.05; Narodne pesmi iz Bosne; 12.15:	kmetijski nasveti;
12.25; Melodije; 13.15; Obvestila in zabavna glasba; 13.30:	Spominski
list; 14.05: Glasbeni omnibus; 14.30: Prireditve dneva; 14.35:	Naši po-
slušalci čestitajo; 15.20: Gostje iz opere; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah; 18.00; Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Turistična oddaja; 19.00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Domače pesmi in napevi; 20.45: Mali zabavni cocktail; 21.00: Večer umetniške besede; 21.40: Mja. skovski: Lirični certino St. 3; 2.2.15: Srečanje jug. in tujih izvajalcev jazza; 22.45; Lahka glasba; 23.05: Plesna glasba.
Ital. televizija
17.30:	Program za najmlajše;
18.30:	Dnevnik; 18.45:	Nikoli ni
prepozno; 19.15: Vokalni in instrumentalni koncert; 19.55: Kmetijska oddaja; 20.20: Sport; 20.30: Dnev. nik; 21.05: TV igra «Dvojnik»; 21.55: Film danes; 22.25: Sergej Diagilev in njegovi baleti; 23.00; Dnevnik.
DRUGI KANAL
2,1.10:	Glasbeni spored; 22.20:
Dnevnik; 22.45: Športni četrtek.
Jug. televizija
JRT 20.20: TV dnevnik. Ljubljana 20.20: Interpol — film. Beograd 20.20: Poštna kočija — film. Ljubljana 20.50: TV obzornik; 21.20: Koncert norveškega akademskega pevskega zbora; 21.50: Proti obali — francoski film.
Lancianu, vsakomur zdelo najmanj čudno to, da se ga pošilja v ponoven pregled ustanovi, ki ga je že, oziroma bi ga bila morala pregledati, preden je šlo v rabo.
rakoraj gotovo ie. da je pregled, oziroma kontrola bila o-pravljena, in to dobro opravlje. na brez napak in nerednosti. Toda, kako je potem mogoče, da se je cepivo, katerega učinkovitost je bila z laboratorijskim pregledom zagotovljena, na otrokih izkazalo za neučinkovito? Na to vprašanje je bržkone moč dati samo en odgovor: cepivo proti otroški para. liži tipa Salk, izdelani na o-snovi «mrtvih» ali «omrtvičenih virusov» ne zadostuje več v borbi proti strašni bolezni. Obstaja pa še neko drugo cepivo in sicer tipa Sabin, katerega rabo pa je ministrstvo za zdrav, je v Italiji prepovedalo. Izdela, no je na osnovi «oslabljenih ži-vih virusov», a .njegova učinkovitost je mnogo večja.
Nedvomno ko je bilo odkrito, je Salkovo cepivo predstavljalo odločilen korak v borbi pro. ti otroški paralizi. Toda kasne, je se je čedalje pogosteje ugo-tavljalo, da njegova učinkovi. tost pojema. Vrhu tega je delovalo počasi in je moralo preteči kar šest mesecev, preden je opravilo svoje delo imuniza. cije. Upoštevanja vredno dej. stvo, posebno v primerih, ko je do izbruha epidemije že prišlo! In če pri tem vzamemo v poštev še to, da je Salkovo cepivo zelo občutljivo za toploto, pa ga je treba zaradi tega stalno držati v prostorih z največ štirimi stopinjami toplote, potem ni težko razumeti, da je izredno podvrženo nevarnosti, da se pokvari, posebno ob pri. liki prevoza.
Glede postopnega zmanjševanja učinkovitosti Salkovega cepiva so zelo zgovorni nekateri statistični podatki, ki so do njih prišli v ZDA. Leta 1952 je bilo na bilijon prebivavcev 380 žrtev otroške paralize to število se je leta 1957, ko se je. začelo uporabljati Salkovo cepivo, znižalo na 36, nakar se je iz nerazumljivih razlogov znova začelo višati. Leta 1958 je bilo ugotov. ljenih 38, naslednje leto pa 47 primerov otroške paralize na milijon prebivavcev.
Vtem je znanstvenik Sabin, ruskega porekla, rojen pred 55 leti v Bjalistoku, odkril novo, zelo učinkovito sredstvo proti tej bolezni, cepivo izdelano na osnovi «živih oslabljenih virusov». In ni dolgo tega, ko je italijanska televizija predvajala dokumentarni film, posnet v Londonu, kjer je bila prikaza, na enostavnost uporabe omenjenega cepiva: nekaj kapljic siru. pa na kocki sladkorja, ki jo o-trok použije, zagotavlja skoraj stoodstotni učinek, in to za vse življenje. Izredna je tudi nenavadna hitrost učinka, saj doseže cepljena oseba stanje imunosti že v osmih dneh.
Uporabo Sabinovega cepiva v širšem merilu so v ZDA dovolili šele pred letom dni, nekako dve leti kasneje od Rusov, ki že od leta 1959 uporabljajo ‘cepivo na osnovi «oslabljenih ži. vih virusov», odkrito od profesorja Mihaila Petroviča Cumako-va in njegovega sodelavca Smo-rodinceva. Cepivo sta izdelala iz izvlečka opičjih ledvic in je dalo zares presenetljive uspehe. Od 106 primerov otroške paralize na milijon prebivavcev v 1. 3958 je število leta 1961 padlo na 17 primerov.
Doslej je bilo po vsem svetu imuniziranih z omenjenim «živim cepivom» okrog 130 mi. lijonov oseb:	100	milijonov v
SZ in trideset milijonov v Jugoslaviji, Južni Afriki, na Japonskem, v ZDA, Veliki Britaniji, Izraelu, Indiji Braziliji, Avstriji, Svici in drugod.
Po vsem tem se bo vsakomur po pravici zdelo čudno, čemu v Italiji še ni bila dovoljena nje-gova uporaba, čeprav je skoraj že pred tremi leti neka tovar. na farmacevtskih izdelkov iz Siene vložila pri ministrstvu za
narodno zdravje prošnjo, da bi smela omenjeno cepivo izdelovati. Razlogov za to bo več, ne samo eden, nedvomno pa, da imajo med temi zelo važno mesto tudi interesi farmacevtskih industrialcev. Cepivo Sabin je dokaj cenejše od Salkovega in v trenutku, ko bi se pojavilo na trgu, bi z njega izginili vsi o-
stali tovrstni proizvodi. Toda med proizvajavci je dokajšnje število tudi takšnih, ki so v le. tih 1957 in 1958 vložili vse, ali večino svojih kapitalov za iz. graditev dragih objektov in naprav za proizvodnjo Salkovega cepiva. Razumljivo, da predstavlja zdaj možnost prodaje cepiva Sabin veliko nevarnost
........................................min..
PNEVMATIKA ZA NA LUNO
Američani pravijo, da bodo na Luni leta 1970, ali celo prej. Sovjeti pa trdijo, da bodo na Luni pred Američani, torej vsekakor bi morali priti tja pred letom 1970. Zemljanom se torej mudi. Toda če se strokovnjaki za rakete mrzlično pripravljajo na to, da bi na Luno poslali človeka Čim prej, se drugi strokov-njaki trudijo, da bi mu tam bilo bolj prijetno, Rden 'ter ~j>'-tudi Američan Joe Hawkes, ki je izdelal nekaj na videz nepomembnega, kar pa ni tako enostavno. Izdelal je namreč pnevmatiko za avtomobil ali motorno vozilo, s katerim se bo človek prevažal po Luni.
Po njegovi zamisli je družba «Goodyear Tire and Rubber Co» izdelala 5 m veliko kolo, ki tehta v celoti komaj 60 kg. Najpomembnejša sta tu seveda pnevmatika in plašč. Na Luni ni asfaltnih cest, niti kolovozov, pač pa so tla ali prašnata, ali zelo skalnata. Zato navadna guma ne zadošča. Hawkes je izdelal plašč iz gume, aluminija, steklenih vlaken in še nekaj drugih vezivnih snovi.
Ker je na Luni sila teže za trikrat manjša kot na Zemlji, zdrži tamkaj kolo trikratno te žo, ki bi jo zdržalo na Zemlji.
Važen je tudi pritisk zaradi razlike v temperaturi. Ker zna-sa razpon med najnižjo in naj višjo dnevno temperaturo okoli 230 stopinj, je pnevmatika napravljena tako, da v vročem času dneva avtomatično izpusti toliko zraka, da ni nevarnosti, da bi eksplodirala.
za njihove dobičke, zaradi česar se ni čuditi, da skušajo na vse načine to preprečiti.
Toda, postavljati privatne m. terese nad skupne, posebno ko gre za zdravje otrok, je vsega obsojanja vredno, vendar, na žalost, to sodi med pravice, ki pripadajo privatnim proizvajav. cem. In, dokler bo postavimo, proizvodnja ljudstvu potrebnih zdravil v rokah kapitalistov, ta gotovo ne bo v splošno korist in prid, zakaj privatni proizvajavci bodo vedno v prvi vrsti gledali za svoj dobiček in mnogo manj za potrebe javnega zdravja. To je nekako razumljivo, čeprav ne opravičljivo. Manj razumljivo pa je, čemu do danes ustrezni organi še ni. jso izfiaii potrebnega dovolje. ■'nja za razpečavanje Sabinovega cepiva, ki se je pokazalo za u-činkovitejše od Salkovega, čeprav ni za to nobenega znanstvenega, niti tehničnega zadrž-ka. Govori se o nekem sestan. ku na ministrski ravni, kjer da bo s pospešeno naglico to vprašanje obravnavano in skoraj gotovo tudi izdano omenjeno dovoljenje, vendar bo 'to prišlo prav toliko prekasno, kolikor je bilo potrebno, da je vtem prišlo do omenjenih pri. merov otroške paralize v Lancianu, kjer je en otrok na njenih posledicah umrl, ostali pa bodo za vse življenje pohabljeni.
Jutri, 29. t. m. ob 20.30 na dvorišču doma
PD «ANDREJ ČOK» (Konkonelska št. 1)
ponovitev
Shakespearove
drame
«HAMLET»
za prebivavce Opčin, Bazovice, Trebč, Padrič, Proseka, Kontovela, Velikega Hepna, Repentabra in drugih okoliških vasi
■ limillMIIIItMIIIMimilMIIIIIIIIMIIIIIIIIIimifllllllllllllllllllllllMIIIIIItllllllllllllllllllllllllMIinillllltllllllllMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIlllllllllllllllllillllllllllllilllllll
OVEN (od 21.3, do 20.4.) Zapreke v vašem delu boste odpravili samo z vztrajnim delom. Vsekakor upoštevajte nasvete, ki vam jih bo dala ljubljena oseba. Zdravje nespre. menjeno.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaš uspeh je odvisen samo od sposobnosti ob-jek.ivnega ocenjevanja stvari. Ne obsojajte z lahkoto oseb, ki jih komaj poznate. Nervoznost.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Verjetno boste spremenili delo. Posve. tite večer pisanju pisem, Zdravje odlično.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Posvetite vse sile vprašanju, katerega rešitev vam zagotavlja dokajšnje moralne in materialne korist, Ne prepuščajte se izbruhom jeze. Zdravje dobro
LtsV (od 23.7. do 22.8.) Bodite nadvse oprezni do nekaterih prevet
lepih m zapeljivih ponudb. Vaša ši-rokogrudnost vam bo omogočila ure. ditev nekega družinskega spora. Zdravje izvrstno.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zdaj je nanigodnejši trenutek, da sl pridobite naklonjenost vplivne osebe. Nepredvideno prijetno srečanje na veter. Zdravje zadovoljivo
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dan Je posebno ugoden za one, ki se nameravajo podati na potovanje. Ne žalite več osebe, ki vas ljubi. Zdravje zelo dobro.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Preden sprejmete neko ponudbo, prej dobro premislite. Resnicoljub-
nost in poštenje bosta še bolj utrdili neko čustveno razmerje. Nobenih motenj glede zdravja.
STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Pre-izkušani bosta vaša odločnost in de. lovna sposobnost. Lepo razpoloženje v družini. Zdravje dobro.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zdaj je nedvomno najbotjši trenutek, da rešito neko vprašanje, ki vam je pri srcu. Poravnali boste neki spor. Zdravje dobro.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Začnite uresničevati svoje zamisli, samo tako boste dokazali svoje sposobno, sti. Skušajte sestaviti načrt za bodočnosti. Zdravje ugodno.
RIBI (Od 20.2. do 20.3.) Uspešno boste branili svoje ideje in interese pred napadi zavistnežev. Utrdili si boste svoj ugled med prijatelji. Zdravje izvrstno.
okrašene z zvončki in raznobarvnimi trakovi.
Psihologi, ki morajo tudi o modi povedati svoje, so mnenja, da predstavljajo takšne novosti in ekstravagance, nekakšen »rele x» za vsako žensko in torej tudi najboljše pomirjevalno sredstvo in kuro za živce. Trditev mogoče ne bo točna — res pa je le, da se ženska v oblačilih, ki ji dopuščajo, da razvije svojo fantazijo in da se obleče drugače, kot sicer, počuti vse bolj mlada in zadovoljna in že to je korak k boljšemu počutju.
Kozmetične tovarne so za letošnje poletje izdelale vrsto deodorantov in krem, ki nas bodo rešile neprijetnega duha po potu in pa dlak na nogah in pod pazduho. Uporaba deodorantov se je v zadnjem času tako razširila, da obetajo tem proizvodom še velik uspeh.
Druge tovarne so izdelale vr»
Nove poletne modne drobnarije: Torbica iz rumene slame in s temnorjavim robom; torbica Iz trsja, primerna za potovanje in kopanje; torbica lakiranega volnenega blaga, narejena po barvi obleke, in čedne sandale z» na plažo
sto novih rdečil, pudrov in drugih lepotnih pripomočkov, ki so primerni za ogorelo polt in ki ne dovoljujejo, da se koža suši in dehidrira.
Modnih novosti je, kot vidimo, nič koliko m vse hočejo žen. sko ne samo polepšati, temveč tudi osrečiti. Privoščite si zato kakšno izmed teh tudi ve — videle boste, da se boste počutile bolj sproščene in tudi bolj mlade. In to je končno tudi tisto, kar hočemo ženske vedno do. seči.
Bergman o filmu «Tišina»
Izmišljena zgodba o namišljenem mestu
«Ne ugajajo mi spekulacija Teh je bilo na račun mojega bo. dočega filma vse preveč. Same jaz vam lahko povem, kaj bc predstavljal in koliko bo stal...»
Približno te besede je izrefcei Ingmar Bergman novinarjem, ki jih je sklical, da bi jim javil da bo 3. juitja začel s snema> njem svojega najnovejšega filme • Tišina» (Silenzio).
•Ta film,» je dejal znam Šved ski režiser, «bo posnet v pri. tližno štiridesetih dneh in bo t njem nastopilo samo pet igra» cev, mea katerimi bosta imeit zelo važni vlogi Ingrid Thuliu ki jo vidite tu zruven mene, ir mali Joergen Lmdstroem, stat 11 let, ki je prav tako tu priso ten • Pluvolast Joergen s spet Um, jasnim obrazom, se je pr tem rahlo priklonil.
•	Ce protagonistov res ne b< mnogo, pa bom potreboval pre cejšnje število statistov,» je na dalje val Bergman.
•	Ulm bo prikazoval neko nu mišljeno mesto, Timulko, trne, « sem ga odkril v zbirki pesni moje žene in ki me je resnični očaralo. Res, film bo prece; drag,» je pristavil, •saj bo slu okrog 2UI) tisoč dolarjev (126 mi lijonov lir).»
•	To delo bo vsebovalo prece novosti: nekako v skladu že i samim naslovom, bo v njem ze lo malo dialogov. Kot v mojih predhodnih delih, pa bo glasbi tudi v tem filmu imela odločuj» čo vlogo. Oprta bo na motivu Bachove Sonate za violončelo obenem bo v njem tudi neka. modernih jazzovskih kosov, pri pravljenih prav za to potrebo ,i
Ob tej priliki je Bergman tu. di. povedal, da je za prebivavce Timulke, izmišljenega glavnega mesta neke namišljene dežele sestanti tudi poseben jezik. V filmu bo prikazana zgodba dveh sester, ki se vrneta s počitnic Ena od obeh v Timulki zboli Med potekom bolezni pa se meč obema sestrama razvije psiholo ški konji,kt.
Na koncu je Bergman Še pove■ dal, da je bil njegov namen, de v svoji filmski trilogiji, katere zadnji del je prav •Tišina», i treh različnih zornih kotov ob■ dela vprašanje življenja in boga
Ingrid Thulin, ki bo p tem filmu igrala glavno vlogo, je fi nastopila v več Bergmanovih filmih. Igrala je tudi v filmu «Stir. je lutezi apokalipse».
Glede na visoko raven Ingmar-ja Bergmana kot filmskega režiserja, oziroma ustvarjavca, j» pričakovati, det bo tudi to njegovo delo na višini onih, ki jih je bil že ustvaril. Vsi njegovi filmi so doslej želi najvišja pri-znanja v mednarodnem merilu, zahvaljujoč predvsem njihovim dovršenim formalno-estetskim, u tudi izpovednim vrednotam. Poleg tega sodi med umetnike, ki se ne zadovolijo s tem, kar so dosegli. marveč vedno znova stremijo 2a novimi, boljšim« stvaritvami tako z oblikovne kot vsebinske plati.
— '4
28. junija 1962
Vreme včeraj: naj višja temperatura 25.7, najnižja 15. ob 19. uri 15.2; 'račni tlak 1010.7 stalen, vlage 71 odst., veter 28 km severovzhodnik s sunki 60 km. nebo pokrito, mor. je razgibano, temperatura morja 18.6, 6 mm padavin.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 2». junija
Zorana
Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.59. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 1.55 in zatone ob 16,11 Jutri, PETEK, 29. junija Peter in Pavel.
1IVAHNI PRETEKU DNEVI
Avstrija, Brazilija in CSSR na 'velesejmu
Obstajajo možnosti za povečanje tranzita CSSR skozi Trst Velik pomen tržaškega pristanišča za Avstrijo
Včeraj dan Kameruna
V	preteklih dneh je bilo življenje na tržaškem mednarodnem velesejmu dokaj živahno, saj so sejem obiskali številni prebivav-ci inesta,_ prišle pa so tudi skupine iz bližnje in oddaljenejše okolice ter iz zalednih držav. Prav tako smo opazili tudi številne manifestacije, katere prirejajo vzporedno s sejmom in o katerih v našem listu nismo mogli poro-iati zaradi stavke tiskarskih delavcev.
V	soboto je bil dan Avstrije. Oh tej priliki je bila v avstrijskem paviljonu tiskovna konferenca, na kateri je najprej spregovoril generalni tajnik avstrijske zvezne trgovinske zbornice dr. Korinek, za njim pa trgovinski svetnik inž Jager, ki odgovarja za posebni odsek zbornice za prirejanje velesejmov v inozemstvu.
Dr. Korinek je najprej govoril o splošnih trgovinskih odnosih ir. menjavi med Italijo in Avstrijo in rekel, da je bila lani vrednost trgovinske menjave v obeh smereh 7 milijard in 800 milijonov šilingov, pri čemer je trgovinska bilanca med obema državama za Italijo precej pasivna. Prva postavka v avstrijskem izvozu v Italijo pripada lesu, medtem ka je izvoz živine nazadoval.
Ko je prešel na Trst, je dr. Korinek dejal, da je tržaško pristanišče najbolj važno za Avstrijo, saj gre skozenj 43 odstotkov vsega avstrijskega prometa z inozemstvom, medtem ko gre 21,5 odstotka skozi Hamburg, 17 skozi Reko in 9 odstotkov skozi druga pristanišča. Seveda je po drugi strani avstrijski promet zelo važen tudi za tržaško pristanišče, saj predstavlja nad 40 odstotkov celokupnega tržaškega pristaniškega prometa. Zaradi tega so Avstrijci vedno prosili, naj se izboljšajo prometne zveze in pristaniške usluge, v čemer so jim tudi v glavnem ustregli. Dr. Korinek je nato govoril tudi o naraščanju prometa s kamioni.
Inž. Jager je poudaril, da pripisuje Avstrija velik pomen udeležbi na raznih velesejmih v inozemstvu, še posebno pa na tržaškem velesejmu. Kar se tiče tržaškega selesejma se Avstrija vsako leto omejuje na posebne panoge. Letos je predvsem pokazala razvoj industrije strojev in orodja za obdelovanje lesa, ker so uvideli, da postaja les vedno bolj važen činitel.i za tržaški velesejem.
V nedeljo dopoldne je bilo zanimivo zasedanje, posvečeno po-
rli v vi •
I rzaski mladinci na avtostrado
Mladinska iniciativa bo organizirala sodelovanje slovenske mladine na delovnih akcijah jugoslovanske mladine. Brigadirji bodo odpotovali na delovno akcijo iz Trsta 25. julija v Obračin v južni Srbiji. Delovna akcija bo trajala do 9. avgusta, nato pa si bodo mladinci kot gostje centralnega komiteja, Ljudske mladine Jugoslavije ogledali tovarno «Zastava» v Kragujevcu, Niš, Novi Sad, Beograd in naravne lepote južne Srbije.
Vpisovanje na sedežu v Ul. Geppa št. 9 vsak delavnik, kjer so na razpolago tudi ostale informacije.
hištvu, popoldne pa še javna debata pri okrogli mizi o isti temi Vidni italijanski arhitekti so v o-kviru teh diskusij razpravljali o sedanjih stilih ter izrekli marsikatero kritiko na račun sedanje proizvodnje, ki ni sodobna in brez pravega «stila». Istočasno je tudi žirija podelila nagrade na natečaju za sestavljeno pohištvo. Prvo nagrado je prejel arh. Adriano Galderiso iz Padove (800.000 lir), dr igo Hrast-Stelo-Magris iz Trsta in tretjo prof. M. Pasquinelli iz Firenc.
O lesni trgovini so razpravljali v ponedeljek na posebnem tradicionalnem dnevu, na katerem so bili prisotni najvidnejši italijanski predstavniki te stroke in kot opazovalci strokovnjaki iz Jugoslavije, Avstrije in drugih držav. Obenem so razpravljali o pridelovanju topola in evkalipta, saj znaša italijanska letna proizvodnja lesne mase 3.6 milijona kub. metrov, od česar odpade 1.1 milijona na omenjene plantaže. Razprava sc je nato vrtela okoli novih vprašanj, ki jih odpira druga stopnja izvajanja sporazuma o Skupnem evropskem tržišču, ko bodo prišla 14. januarja prihodnjega leta na dnevni red zapletena carinska in druga vprašanja. Končno so ponovno razpravljali o tropskem lesu, ki postaja za evropske potrošnike vedno pomembnejši in katerega tranzit skozi Trst stalno narašča.
V	ponedeljek pa je bila tudi že nekako tradicionalna tiskovna konferenca, ki jo je priredil generalni ravnatelj avstrijskih tobačnih tovarn inž. Schramm. V začetku svojega govora je predvsem prikazal potrošnjo tobačnih izdelkov v Avstriji ter ugotovil, da se kadivei vse bolj usmerjajo na kvalitetnejše cigarete.
Istega dne je bil dan, posvečen Braziliji, ko je obiskal velesejem minister za gospodarska vprašanja pri veleposlaništvu v Rimu Arisio De Viana, ki je ponovno pouaaril velik pomen tržaškega pristanišča za izvoz brazilske kave, tropskega lesa in drugih pridelkov.
V	torek je obiskal velesejem veleposlanik CSSR v Rimu dr. Jan Pudlak. Ob tej priliki je svetnik za gospodarska vprašanja veleposlaništva dr. Jaromir Balcar na tiskovni konferenci naglasil veliko zanimanje CSSR za tranzitni promet skozi tržaško pristanišče. Ugotovil je, da je ta promet dosegel 1959. leta 34.000 ton, lani pa že 450.000 ton. Po češkoslovaškem mnenju sporazumi nikakor ne predstavljajo najvišje ravni tranzitnega prometa, vendar pa je ta odvisna od valutnih, možnosti in torej od možnosti plasiranja proizvodov v Italiji, Visoka raven razvoja italijanske in češkoslovaške industrije pa zagotavlja velike možnosti, ki niso v celoti izkoriščene.
Včerajšnji dan je bil na tržaškem mednarodnem velesejmu posvečen novi neodvisni afriški državi Kamerunu. Minister za gospodarstvo Victor Kanga je na tiskovni konferenci pojasnil, da je to mlada država, saj so postali neodvisni šele oktobra 1961. leta, ko sta se tudi združila oba dela Kameruna, ki sta bila prej pod francosko in britansko upravo.
Vendar pa ni dovolj politična neodvisnost, ki je vedno okrnjena, če nisi tudi gospodarsko samostojen. Kamerun se zato trudi, da se gospodarsko razvije in rade volje sprejema pomoč od koder koli, seveda brez vsakih političnih pogojev. V tej zvezi
je minister poudaril, da računajo na Italijo kot .prijateljsko državo, ki je pred nekaj meseci poslala v Kamerun svojega veleposlanika.
Pri teh gospodarskih naporih je ta nova afriška država že dosegla določen napredek, saj ,i je uspelo okrepiti izvoz svojih tipičnih pridelkov. Tako se 'je od 1956. leta do lani povečal izvoz kavčuka od 3.045 ton na 4.900 ton, kakaa od 45.965 ton na	58.300	ton in	tropskega	lesa
od 86.437 ton na 144.830 ton.
Minister je poudaril ugoden odmev, ko je Italija znižala carino na kakao in s tem omogočila okrepitev izvoza.
Vendar celotno gospodarsko vprašanje ni odvisno samo od krepitve izvoza kmetijskih pridelkov in lesa, temveč se trudijo, da bi zlasti okrepili industrijsko proizvodnjo. V tej zvezi je predstavnik	Kameruna	orisal	nov	kodeks	o investicijah,
ki omogoča svobodno in ugodno investiranje tujega kapitala.
Zvečer pa se je minister sestal s tržaškimi trgovci, ki so zainteresirani pri trgovini s to novo afriško državo. Razpravljali so o dobavi kave, kakava, oljčnih semen, banan in lesa. Tako so ugotovili, da bi bilo u-mestno če bi italijanske oblasti dovolile uvozni kontingent banan	tudi	s tega	področja.	Pri
lesu pa so razpravljali o previsokih pomorskih prevoznih stroških.
S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Svetovavci so zavrnili predlog za gradnjo taborišča na Kozjaku
Pismo •>()() Barkovljano* županu - Odložena gradnja podzemeljskih
prehodov na Trgu Goldoni
Na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta so svetovavci na tajnem glasovanju z 28 glasovi proti 15 in z dvema belima glasovnicama zavrnili predlog občinskega odbora, da bi se med Furlansko cesto in Napoleonovo cesto, in sicer na Kozjaku, zgradilo novo središče za zbiranje tujih beguncev.
Na eni od prejšnjih sej je odbornik za javna dela podžupan prof. Cumbat predložil v diskusijo in odobritev sklep o zamenjavi omenjenega zemljišča z nekim zemljiščem pri Padričah, ki je last mednarodne organizacije za pomoč beguncem, da bi ta organizacija zgradila na Kozjaku novo begunsko taborišče. Prof. Cumbat je_ tedaj poudaril, da je občina dolžna izdati omenjeni organizaciji gradbeno dovoljenje za gradnjo begunskega taborišča. Povedal je tudi, da je mednarodna organizacija za pomoč beguncem kupila pri Padričah zemljišče za gradnjo taborišča. Ker pa se je veliko število raznih turističnih in drugih ustanov temu uprlo, je občina hotela zamenjati svoje zemljišče na Kozjaku z zemljiščem pri Padričah in tako omogočiti gradnjo taborišča med Furlansko cesto in Napoleonovo cesto.
Razumljivo je, da je ta rešitev, ki jo je predlagal občinski odbor, naletela na velik odpor zla.fti Bar. kovljanov in večine v občinskem svetu, ker je zemljišče na Kozjaku na eni najlepših točk bližnje tržaške okolice. Poleg tega pa je. celotno področje okrog tega zemljišča zelo primerno za gradnjo zasebnih hiš in turističnih
objektov, To so tudi poudarili številni svetovavci v diskusiji, kar je privedlo do zavrnitve sklepa občinskega odbora. Po zavrnitvi sklepa je župan sporočil, da bo podpisal dovoljenje za gradnjo taborišča pri Padričah.
V zvezi z omenjenimi načrti občinskega odbora smo prejeli iz Barkovelj dopis, v katerem Bar-kovljani protestirajo proti nameram občinskega odbora, ki pa se po sklepu občinskega sveta ne bodo več uresničile.
Petsto Barkovljanov pa je naslovilo na župana dr. Franzila pismo. v katerem pravijo:
Podpisani prebivavci Barkovelj, zaskrbljeni v zvezi z govoricami o premestitvi begunskega središča od Sv, Sobote v predel med Furlansko cesto in Napoleonovo cesto (na Kozjaku) izjavljajo, da bi bil tak ukrep v škodo in oviro razvoju tega področja, ki je eno izmed najznačilnejših turističnih točk na Tržaškem, ter bi gotovo povzročil težko rešljiva vprašanja sožitja in obenem trenja in nerede. kot nam dokazujejo druge prejšnje izkušnje.
Zato pozivajo gospoda župana in občinski svet v Trstu, naj se upreta taki rešitvi vprašanja, da se ohrani mirno sožitje med bar-kovljanskimi prebivavci in da se turistično delovanje ne otežkoči.
Poleg tega je občinski svet odobril sklep, da se podari ustanovi EN AL ustrezno zemljišče na področju Ul. Capitolina, kjer bodo zgradili Center za strokovno izobrazbo delavcev v trgovini in kjer bo imela omenjena ustanova
svoj nov deželni sedež. Nadalje
........................muliti mimi milil.limimi.Iiimmmmmmm.mulil.milim...m
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA
Starancanski občinski svetovavci oproščeni obtožbe sramotenja policije
Z resolucijo, v kateri so obsodili ravnanje policije za časa stavke
v Tržiču, niso zagrešili kaznivega dejanja
liiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiivimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Popolnoma uspela stavka kovinarjev zasebnih podjetij
V vseh tovarnah so delavci stavkali skoraj stoodstotno
Danes zjutraj se je zaključila 48-urna stavka kovinarjev zasebnih podjetij. Stavka je v vseh podjetjih zelo dobro uspela, saj so se je udeležili delavci skoraj stoodstotno. Stavkali so delavci v ladjedelnicah Felszegy in Giuliano. v tovarnaTi ORION, SAI, v podjetju Machne itd, S tem so delavci pokazali enako borbenost kot v ostalih italijanskih mestih, kjer je stavkalo skupno okrog milijon kovinarjev.
Delegacija mladine PSI bo obiskala Slovenijo
V	petek 29. t. m. odpotuje deželna delegacija mladinske federacije socialistične stranke za tri dni v Slovenijo, s čimer bo vrnila obisk delegaciji CK LMS. Delegacijo bo vodil odv. Castiglione, deželni tajnik FGS. Obiskali bodo Ljubljano, tovarno Litostroj, neko kmetijsko zdaru-go in Bled.
Stališče odbora PSI do avtonomne dežele
V	torek se je sestal izvršni odbor tržaške federacije PSI in razpravljal o stališču tržaških socialistov v zvezi z zakonskim osnutkom o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Na osnovi poročila tajnika Arnal-da Pittonija, ki je obrazložil stališče .stranke do ustanovitve dežele in poudaril napore, ki so jih socialisti storili v korist Trsta v okviru bodoče deželne ureditve, je izvršni odbor federacije po daljši diskusiji sprejel resolucijo, v kateri odobrava člen 71 zakonskega osnutka, ki poudarja izreden položaj Trsta in priznava važnost ustanovitve avtonomne dežele za demokratični razvoj dr-
žave, kot tudi za gospodarski in socialni napredek v deželi. Hkrati pa ugotavlja, da so perspektive Trsta v okviru dežele na osnovi zakonskega osnutka precej skromne in da se bo zato Socialistična stranka v parlamentu borila, da se glede našega mesta sestavijo in sprejmejo bolj koristni zakonski členi.
Nagrajeni kmetje
Preteklo nedeljo so J>ili v ve liki dvorani trgovinske zbornice nagrajeni kmetovavci, ki so sodelovali v natečaju za razne ze-meljske izboljšave ter v natečaju za obnovo hlevov. Nagraditev je bila pod okriljem kmetijskega nadzorništva, slavnosti pa so prisostvovali tudi številni predstavniki oblasti. Zaradi pomanjkanja prostora bomo daljše poročilo o nagraditvi objavili v naši nedeljski številki.
Počastitev spomina žrtev v Rižarni
Preteklo nedeljo je Zvezni svet odporniškega gibanja priredil v Rižarni spominsko proslavo ob 18. obletnici začetka delovanja krematorija, v katerem so nacisti sežigali svoje žrtve. Več kot 2 tisoč antifašistov, mož. in žena, je končalo svoje življenje v pečeh, ki so bile prvič prižgane 22, junija 1944.
Na proslavi je spregovoril dr Bruno Pincherle in počastil spomin žrtev. Nato so položili venec na spomenik na dvorišču Rižarne
* Včeraj se je na sedežu tr govinske zbornice pričelo zasedanje o načrtovanju gospodarskih procesov v podjetju. To zasedanje se bo danes nadaljevalo.
Sinoči se je pred porotnim sodiščem končala obravnava proti štirinajstim članom starancanskega občinskega sveta, ki so bili obtoženi, da so sramotili oborožene sile. Porotniki so oprostili vse obtožence, ker dejanje za katero so jib obtožili, ni kaznivo. Z isto utemeljitvijo so oprostili tudi odgovornega urednika tržaškega lista «Il Piccolo», ki je objavil inkriminirano resolucijo starancanskega občinskega sveta.
Na zatozni klopi je sedelo od skupnih 20 samo 14 svetovavcev, in sicer zato, ker so samo tile podpisali inkriminirano resolucijo. Dva svetovavca seji dne 29. januarja letos nista prisostvovala, dva sta se glasovanja vzdržala in dva sta že prej podala ostavko. Poleg starancanskega župana Ottona Zanolle so sedeli na zatožni klopi naslednji:	Gualtiero Gras-
seti, Marino Cornar, Siro Casarsa, Antonio Russi, Giorgio Moser, O-norio Donda, Francesco Gon, Renato Papais, Giacomo Naibo, Vittorio • Sdrigotti, Luigi Soban in Silvano Urizzi. Skupaj z omenjenimi sedi na zatožni klopi tudi odgovorni urednik tržaškega dnevnika «Il Piccolo» Chino Alessi.
nete in se razkropili po vsej če- zastavila obramba. V določenem
trti, kjer so neprestano odmevale eksplozije solzilnih bomb. Do 15. ure je prišlo do številnih spopadov in mesto je bilo zavito v gost oblak dima, ki je žgal v oči in povzročal glavobol. Ob priliki policijskega napada na demonstrante so prepeljali v civilno bolnišnico 14 oseb, ki so jim zaradi udarcev s pendreki in puškinimi kopiti ugotovili poškodbe na glavah in drugih delih telesa.
Na včerajšnji obravnavi je predsednik porptnega sodišča zaslišal najprej odgovornega urednika «II Piccolo», ki je bil obtožen, da je objavil protestno resolucijo starancanskega občinskega sveta. Chino Alessi je dejal, da je pri listu v navadi, da se objavljajo resolucije občinskih svptov, ne da bi tem posvečali posebno pozornost. Gre za kronistično poročanje o odmevih določenega dogodka. Zupan Zannila pa je s svoje strani povedal, da je občinski svet sprejel resolucijo, na podlagi pričanja oseb, ki so prisostvovale dogodkom. Nato so prečitali vrsto člankov v raznih časopisih, ki so poročali o dogodkih z dne i 26. januarja. Takoj nato je pred-Obtožnica dolži omenjene ose- sednik dr. Rossi zaslišal policij-•	"--------4I’-	'	’ " skega komisarja dr. Leporeja, ki
be, da so sramotile pripadnike o-boroženih sil, in sicer v zvezi z dogodki, do katerih je prišlo 26. januarja letos v Tržiču. Omenjenega dne je prišlo v Tržiču do splošne stavke. V popoldanskih urah se je razvila po mestu povorka stavkajočih, ki so jo policijski agenti in karabinjerji skušali razgnati. Pri tem je prišlo do lučanja solzilnih bomb po policijskih organih ter do spopada med stavkajočimi in policijskimi silami. Tri dni pozneje je starancanski občinski svet odobril z veliko večino protestno resolucijo, v kateri je ostro grajal obnašanje policijskih organov. V resoluciji je bilo med drugim rečeno: «Medtem ko so delavci uveljavljali svoje pravice, ki jim jih priznava republiška ustava in mirno manifestirali v povorki po mestnih ulicah, so jih sile javnega redà večkrat napadle». In še: «Občinski svet tolmači mišljenje javnosti ter obsoja obnašanje sil javnega reda, ki so pretepale vsevprek in na nezaslišano divji način delavce in mirne meščane».
Starancanski občinski svet je tožil goriški prefekt dr. Nitri. Dovoljenje za kazenski postopek je dal minister Bosco.
Do januarskih dogodkov je prišlo ob priliki znane stavke uradniškega osebja v ladjedelnicah CRDA. Ze 25. januarja je prišlo do raznih spopadov med delavci in policijo. Ti spopadi pa so naslednjega dne zavzeli mnogo večji obseg, med drugim tudi zato, ker so policijske oblasti, po neuradnih cenitvah, osredotočile v Tržiču okoli tisoč petsto članov «celere». Ze zgodaj zjutraj je bilo kazno, da se med občinstvom ni polegel gnev zaradi policijskih nastopov prejšnjega dne. Delavci so ob 8. uri odšli na delo v tovarno, ker so prenehali s stavko, uradniki pa so ostali na trgu pred ladjedelnico. Menda je bilo na pločnikih okoli 30 oseb. Na včerajšnji obravnavi je neka priča izjavila, da so policijski organi nastopili proti maloštevilnim skupinam pred ladjedelnico brez predhodnih trojnih pozivov s trobento. Nenadoma so začele padati solzilne bombe in vsi prisotni so se razbežali. Ta nenapovedan napad je povzročil v ladjedelnici odpor vseh delavcev, ki so sklenili, da z 12. uro stopijo vsi v stavko V prvih popoldanskih u-rah se je večje število delavcev napotilo po Ul. Cosulich proti mestnemu središču, kjer je bilo sklicano zborovanie. Toda že pri mostu 9. junija jih je policija napadla. Delavci so odšli do Anco-
je poveljeval policijskim silam, ki so napadle stavkajoče. Dr. Lepore je izjavil med drugim, da je po Tržiču krožil glas, da bodo demonstranti napadli policijske sile. Ker je šlo po njegovem mnenju za nezakonito manifestacijo, je ukazal razgnati demonstrante, upoštevajoč pri tem vsa zakonska določila. Pričevanje policijskega komisarja ni napravilo v dvorani dobrega vtisa, ker se je ta obnašal precej prevzetno, kar je prišlo posebno do izraza nekoliko pozneje, ko bi moral odgovarjati na vprašanja, ki jih je
trenutku je dr. Lepore celo vprašal, za čim teži določeno vprašanje. Takoj za policijskim komisarjem je nastopil poslanec Raffaele Franco, ki je bil priča policijskemu napadu. Poslanec je povedal, da je v bližini mosta 9. junija nagovoril komisarja Leporeja ter mu ponudil svoje posredovanje, da ne bi prišlo do spopada. Dr. Lepore pa mu je odvrnil: «Izginite mi izpred oči, ker iaz moram napasti». Priča je še povedala, da je policija sicer oddala tri pozive s trobento, toda takoj nato so začele padati solzilne bombe. Solzilne bombe so padle tudi pred bolnišnico, kjer je ena razbila zelo debelo okensko steklo. Nato je pričeval Fulvio Bergo-mas, tajnik Delavske zbornice, ki je povedal, da so policisti lučali solzilne bombe na posamezne mimoidoče.
Zelo zanimivo je bilo pričevanje bivšega karabinjerja Ernesta Polo, ki se je nekaj dni prej ponesrečil pri delu. V bolnišnici so mu dali prsni koš v mavec. Tistega dne se je odpeljal s kolesom proti središču mesta. Pred policijskim komisariatom ga je u-stavil neki agent, ker so prav tedaj prihajali na ulico policijski «jeepi». Takoj nato mu je dovolil prosti prehod. Kakih 50 metrov naprej je začelo pokati z vseh strani. Solzilna bomba ga je zadela v prsi, nakar je izgubil zavest ter1 padel na tla. Do zavesti je prišel šele v bolnišnici.
Na popoldanski razpravi so nastopile še razne druge priče, ki so potrdile, da je policija nastopila proti meščanom brez vsakršne diskriminacije.
Javni toživec je zahteval, naj porotniki oprostijo starancanske občinske svetovavce zaradi pomanjkanja dokazov, a China A-lessija, ker dejanje ni kaznivo.
iiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiivtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiimii
Huda prometna nesreča med Stivanom in Tržičem
Avstrijski avto z develimi potniki je zletel s ceste in treščil v steber - Za dve ženski so si zdravniki pridržali prognozo
je bilo sporočeno, da bodo začeli z gradnjo podzemeljskih prehodov na Trgu Goldoni šele spomladi leta 1963, ker je podjetje ACE GAT sporočilo, da mora na novo proučiti stroške svojih del, ki so bila svoj čas ocenjena na okrog 28 milijonov lir.
85-Ietnica rojstva Friderika Žnidarčiča
V Barkovljah je slavil v torek 26. t. m. svoj 85. rojstni dan Friderik Žnidarčič, ki se je rodil leta 1877 v zavedni slovenski hiši pri Gašperih.
Ze v svoji zgodnji mladosti si je postavil za smoter svojega življenja borbo za teptane pravice slovenskega naroda in proti krivicam, ki so tlačile delavski razred.
Se pred prvo svetovno vojno je ustanovil v Barkovljah Ljudski oder, ki je imel svoj sedež
Prireditve in objave
Slovensko gledališče v Trstu
Jutri, 29. t. m. ob 20.30 na vrtu prosvetnega društva «A. Cok» na OPČINAH
W. SHAKESPEARE
«HAMLET»
Režija: Jože Babič
v Judovcu v gostilni Sajmer. Tam se je shajala socialistična mladina, ko se je začel rdeči nagelj komaj pojavljati.
Slavljenec Riko Sardo je bil dolgoletni član obrtniškega društva, podporni član pevskega društva «Adrije» in skozi dolgo dobo predsednik pogrebnega društva. Naš slavljenec je vzgojil lepo število zavednih hčera, ki hodijo le po njegovi poti in jih srečaš povsod, kjer gre za kako naše vprašanje. Želimo mu, da bi dočakal tisti dan, ko bi vam bile priznane vse tiste pravice, za katere se bori vse življenje.
* Na ortopedskem oddelku je včeraj umrla 82-letna Elena Marza.': por. Mattossi iz Ul. Cave 20, ki je 4. t.m. nerodno padla in si zlomila levo nogo.
Tovarišu FRIDERIKU ŽNIDARČIČU, dolgoletnemu članu in podporniku barkov-Ijanskega pd iskreno čestitajo ob petinosemedesetlet-nici člani, prijatelji in odbor
V	'orek popoldne se je zgodila huda prometna nesreča na cesti med Stivanom in Tržičem, in sica- na razpotju, nad katerim je železniški most. Na malem ovinku je zletel s ceste avto Mercedes z evidenčno tablico S-4758 iz Avstrije, v katerem se je peljalo devet oseb. Avto je zletel kakih 30 m navzdol in treščil v steber mosta. Avtomobilisti, ki so zapazili zmečkan avto pod mostom, si skoraj niso upali yblizu, ker so mislili, da so vsi potniki mrtvi. Obvestili so prometno policijo ter rešilni postaji v Trstu in Tržiču. Kmalu nato sta prišla rešilna avtomobila iz Trsta in Tržiča, da so ranjence odpeljali v tržiško in tržaško bolnišnico.
V	tržaško bolnišnico so pripeljali 28-letno Evo in 31-letnega Hansa Rotha iz Salzburga. Mož se bo moral zdraviti dober teden, kei se je ranil po levi rami in se je pobil po glavi in kolenih, njegovo ženo pa so sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurški oddelek, ker si je verjetno prebila lobanjo in je dobila pretres mo-žgan ter si je zlomila desno ramo. Fra v tako so sprejeli s pridržano prognozo Ano Dalus iz Salzburga, ki se je hudo udarila in ranila v čelo ter si nalomila nosno kost
V	tržiško bolnišnico pa so pripeljali 40-letnega Herberta Dalu-sa, ki se je le nekoliko ranil po vratu in čelu in se bo moral zdra viti 10 dm. V bolnišnici so mu nudili prvo zdravniško pomoč, na-
to pa se je odpeljal v Trst, da bi obiskal svojo ženo v. tržaški bolnišnici. Več sreče je imel njun štiriletni sin Manfred, ki se je le nekoliko prestrašil in udaril v čelo. Prav tako je imel srečo 4-let-ni Kaure Roth, ki se je malo ranil po čelu in po glavi ter opraskal po rokah. V avtu so se peljali tudi 40-letni Hans Baumgar-tein, njegova 25-letna žena Mit-gard in 4-letni sin Gudenem. Baumgarteinova žena se je pobila in ranila po glavi in se bo morala zdraviti dober mesec, Baum-gartein se je hudo ranil po glavi in si je zlomil levo roko, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dtn, mali 'Gudenem pa se je le nekoliko prestrašil. Skoda na avtomobilu znaša skoraj milijon lir.
V torek zvečer pa se je tudi na cesti pri Montebellu zgodila prometna nesreča, ki bi lahko terjala smrtne žrtve, vendar je bila le ena oseba nekoliko ranjena. Po omenjeni cesti je nekoliko po 18. uri ameriški podoficir Amerigo Chiocchio, ki je nameščen v Nemčiji in je zdaj na dopustu v Trstu,, vozil avto, v katerem se ■je peljal tudi 35-letni Rudolf Sos-si z Cpčin, Ul. Ricreatorio 39. Namenjena sta bila v mesto, toda pred predorom je šofer zgubil nadzorstvo nad vozilom, ki se je prevrnilo in treščilo v zid. Avto je zelo poškodovan, Sossi se je pobil in ranil po čelu ter se bo moial zdraviti dva tedna, Chioj-chio pa se je le nekoliko ranil po rokah.
V trgovini
VELIAK - ŠPORT
v Ul. dellTstria 13 . Tel. 44.237
dobile vso poletno športno opremo:
za v hribe, morje in za jezera kopalne obleke — kvalitetno blago.
Rosna trgovina, ki ima zelo nizke cene
OBIŠČITE NAS !
Včeraj-danes	v
ROJSTVA, S VIHTI IN POROKE
Od 23. do 27. Junija 1962 se je v Trstu rodilo 46 otrok, umrlo pa je 57 oseb.
UMiRiLiI SO: 79-letna Giovanna Sa-baz vd. Castagna, 79-1 etnÌ Armanno Toppan, 67-1 etni Antonio Furlan, 39. letri Esperino Camaur, 75-letni Riccardo Medi rus, 79-letna Lucia Podobnik vd. Olivo, 77-1 etn i Francesco U-mari, 82-letm.a Eufemia Faragona, 60-letni Giuseppe Pupulin, 61-letni Giu. seppe Pugliese, »2-letni Saverio Cam. pagna, 80-letna Anna Mora vd Dele-craz. 82.1etni Oreste Bellio, 71-letria Odetta Firm vd. Bevilacqua, 71-letni Giuseppe Ižanc, 62-letna Marija Vrabec, 84-letna Amna Teresa Leo vd. Sisto, 69-letni Giovanni Pomtrelli, 83. letna Angela Sereni vd, Giugovaz, 79-letna Giuseppina Lunder, 73-letna Antonija Vidmar vd. Miloš, 82-letni Jakob Stoka, 71-letna Giovanna Bor. dor por. Bersan, 88-letna Maria Ka-bris por. Miloeco, Luciana Demarchi stara 11 dni, 80-letna Carolina Franeovich por. Prernru, 85.1etni Riccardo Martino Carucci, 82-letna Ema Adamič por. Škerlj, 88-letna Sofia Koch por. Bachrach, 83-letni Pietro Parisi, 73-letna Lucia Dagri por. De-grassi, 80-letna Clara Kolb vd. Lossi, 75-leini Angelo Pittam, 75-letni Giu. seppe Serblin, 87-letna Agnese Testen vd. Boerico, 68-letni Ivan Su. sel j, 664etna Emilia Berdugaz, 62-letni Domenico Gagliardo, 60-letiia Giuseppina Serini por. Miloeco, 77-letna Katarina Zlobec por. Zorzet. ti, 80-letna Barbara Balantič por. Bernobič, 88-letni Giuseppe Crisal, 83-letni Giovanni Bigotti, 81-letna Luigia Delise vd. Fragiacomo, 75-let. ni Josip Hrovatin, 85-Ietrii Riccardo Dorsi, 75-Ìetna Eufern i a Lippan vd. Rodini, 46-letna Teresa 'Rojatti, 81-letna Emma Caiani, 80-letna Karolina Jurjevič vd Sehillani. 83-letna San. Una Brumati por. Sutori, 78-letnl E-milio Spazal, 60-letna Bianca Gorsi. nez por. Bevilacqua, 52.1etna Argia Cappelletti por Sachar, 63-letni Gaetano Intole, 82-letna Elena Marzari por. Matassi, 52-Ietni Camillo Cainar-•lese.
Jutri na Opčinah zadnja predstava Hamleta
Se nekaj dni m konec bo XVII. sezone Slovenskega gledališča v Trstu. Čeprav je bilo v našem načrtu, kot vsako leto, daljše nastopanje po naših okoliških krajih, so nam nepremostljive ovire spremenile ta načrt.
Tako bomo zaključili sezono z dvema predstavama na prostem. Prva je bila v torek 26. t. m. kljub hladnemu in precej neugodnemu vremenu na vrtu prosvetnega društva «Andrej Cok» na Opčinah, Gledavci, ki so se pogumno odločili za predstavo, so nam lahko priče, da je bila predstava na prostem zares impozantna. Seveda je temu poleg scene dajal okvir tudi prostor, ki je res med najprimernejšimi.
Ker nam je tokrat vreme nekoliko ponagajalo, smo se odločili, da predstavo ponovimo v petek 29. t. m. prav tam, zlasti še zato, ker smo ugotovili, da na prostoru v Križu, kjer naj bi bila druga predstava, ni mogoče postaviti odra za «Hamleta».
Toplo priporočamo našim okoliškim gledavcem, da si predstavo ogledajo. Opozarjamo jih, da smo v vsaki bližnji vasi organizirali predprodajo vstopnic. OPENCI si lahko priskrbijo vstopnice v pekarni pri gospe ZORI COK in v gostilni VETO. KONTOVELCl naj se zglasijo pri MARJANU PER-TOTU, v BAZOVICI predprodaja TONČEK KALC, v TREBČAH pa so vstopnice na razpolago v gostilni.
Ker je scena masivna in zahteva veliko prostora, ne bomo mogli s predstavo «Hamleta» niti v tiste kraje, ki jih sicer obiskujemo v poletnem času. Priporočamo gledavcem, naj ne čakajo na ugodnejši čas, temveč da izkoristijo priliko, ki se jim nudi in se pripeljejo na predstavo!
29. JUNIJA TOREJ OB 20.30 NA VRTU PD «ANDREJ COK» NA OPČINAH!
Šolske prireditve
Osnovna Sola v Dolini priredi za. ključno šolsko prireditev danes 28. t.m. ob 19. 'uri.
Razstave
Danes bo v galeriji «La Loggia» (Piazza Piccola, za magistratom) ob 18. uri otvoritev razstave del Areana Maniaga. Slikar ima prvič samostojno razstavo, ki bo ostala odprta do 9. julija.
IZŽREBANI DOBITKI NA VELESEJMU .
Sinoči so na tržaškem velesejmu izžrebali nagrade med obisko-vavci velesejma. Prvo nagrado do. bi Pierina Parti iz Ul. Orlandini 26, drugo Mario Medica iz Ul. Campanelle 58, tretjo Francesco Divito s Stopnišča Bonghi 111, četrto Piero Mattiuzza iz Ul. Li-mitansa 8, peto Luigi Castamagna iz Ul. Sanzio 51; železniško vozno karto pa dobi Giorgio Marzari iz Ul. Cellini 15.
Darovi in prlsppvfel
V počastitev snomtna ln namesto cvetja na grob pokojnega Jakoba Stoke, očeta delovnega tovariša Slavka Stoke, darujejo člani uredniška m uprave «Primorskega dnevnika» 10.400 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Ste. fana Hrovatina daruje družina Solvi 1000 lir in družina Renko 1000 lir za Dijaško Matico.
Ob obletnici smrti Josipine in Me. lite daruje družina Nardin 1000 lir za Dijaško Matico.
Mali oglasi
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo, Ul. Bermni 4; Millo, Ul. Buonarroti 11; Mlzzari, Piazza Vene. zia l, Tamaro-Neri, Ul. Dante 7; Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta).
VAJENKO ali polkvallficirano delav. ko spiejme takoj krojačnica Roman' Grilanc, Bazovica št. 18,
Nazionale 15.30 «Nefertite, kraljica Nila» (Nefertite la regina del Nilo).
Fenice 16.00 «Ugrabitev Sabin k» (II ratto detle Sabine). Technicolor. Milene Demongeot.
Excelsior 16.00 «No pasaran». Dogodki iz španske revolucije.
Grattacielo 16.00 «Fra Diavolo». Stantio in Olio
Arcobaleno 16.00 «Suspence». Deborah Kerr. Prepovedano mladini.
Superclnema 16.00 «Smeh in prese, nečenja» (Emozioni e risate). Ohar. lot, Stantio ih Olio,
Alabarda 16 30 «Pohujšanje na morju» (Scandalo al mare).
Aurora 16.30 «Zadnji napad» (L'ultl-no attacco).	y
Cristallo 16.30 «Postelja pripoveduje» (Il letto racconta).
Garibaldi 16.30 «Strastni veter» (Vento di passione). Technicolor. Ester Williams.
Capito! 16.30 «Razbojniki v Orgoso-lu» (Banditi a Orgosolo). Nagrajen v Benetkah.
Impero 16.30 «Pustolovščine Pippa, Pluta in Paperina» (Le peripezie di Pippo, Pluto e Paperino).
Italia 16.30 «Kratke ljubezni v Pal. ma dì Maiorca» (Brevi amori a Palma di Maiorca).
Massimo 16.30 «Macist, najmočnejši človek na svetu» (Maciste l’uomo più forte del mondo). Technicolor.
Moderno 16.30 «Noč» (La notte). — Marcello Mastroianni, Jeanne Va. 'ene. Prepovedano mladini.
Astoria 17.30 «Gusarji velemesta» (I pirati della metropoli).
Astra 16.00 «Scaramouche». Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 «Slavne ljubezni» (Amori celebri). Technicolor. Brigitte Bardot.
Ideale 16.30 «Okrvavljeni meči» (Spade insanguinate). Technicolor.
Marconi 16.30 «Z ognjem in mečem v Normadiji» (Ferro e fuoco in Normandia). Peter Oarstem.
Abbazia 15.30 «Zlodej ob štirih» (Il diavolo alle 4) Technicolor. Frank Sinatra.
Odeon 16.00 «Tragedija pri Riu Grande» (La tragedia di Rio Grande).
Izlet SPDT na «Bohinjsko oleet».
Odhod 1. julija ob 5. uri od začetka Ut. Fabio Severo. Prosimo za točnost.
H* * <8
V nedeljo 15. julija priredi SPDT planinski izlet v najbližjo soseščino očaka Triglava: preko Bleda na Po. kljuko ter od tod za planince na Lipanski vrh (1983 m). Vpisovanje in obvestila v Ul. Geppa 9.
--is gl
Prosvetno društvo «Andrej Cok» na Opčinah organizira v nedeljo 1. julija t.l. enodnevni izlet v okolico Postojne: Rakova dolina, Predjamski grad. Vpisovanje v trgovini Drašček.
*	41 gi
Prosvetno društvo v Skednju sporoča vsem udeležencem izleta v Ljubljano in na Otočec dne 29. 6. 1962, da bo odhod točno ob 5. uri Izpred gostilne «Pri belem konjičku» zraven cerkve. Vsi izletniki morajo imeti s seboj osebno izkaznico, ki Jo bo treba pokazati na obmejnih prehodih.
*	* gi
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo 22. julija enodnevni izlet v Ljuibljano-Novo mesto in na Otočec. Vpisovanje vsak večer od 21. do 22 30 na sedežu prosvetne, ga društva Prosek.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi
Josip Ižanc
Pogreb je bn 25. t. m. na tržaško pokopališče.
Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem onim. ki so z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena IVANKA, bratje in ostali sorodniki
SOŽALJA
Člani uredništva in uprave « Primorskega dnevnika» izražajo globoko sožalje svojemu delovnemu tovarišu Slavku Stoki ob bridki izgubi njegovega očeta.
Izraze iskrenega sožalja izreka vodstvo Neodvisne socialistične zveze tovarišu Slavku Stoki ob smrti njegovega očetg.
Založništvo tržaškega tiska izraža svoje sožalje tovarišu Slavku Stoki, kateremu je te dni umri dragi oče.
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega očeta, starega očeta in tasta
JAKOBA ŠTOKE
se iskreno zahvaljujemo dr. Starcu in dr. Pertotu za njune napore, da bi mu lajšala bolečine med dolgo boleznijo, darovavcem vencev in cvetja, domačemu pevskemu zboru in vsem, ki so ga spremili na zadnji
poti.
Užaloščeni žena, hčeri in sinova, snahi in zet, vnukinje in vnuka ter ostalo sorodstvo
Kontovel - Ljubljana - Vipava.
ZAHTEVE DRŽAVNEGA PRAVDNIKA
Samo dvanajst let zapora za devet fašističnih teroristov!
Zastopnika zasebne stranke sta zahtevala ostre kazni za obtožence Lastnik bara «Portorico» Lachi ni potrdil Fabbrijevega alibija
Pred kazenskim sodiščem se je pod predsedstvom dr. Boschinija nadaljevala predvčerajšnjim razprava proti skupini fašističnih teroristov, ki so pod vodstvom 23-letnega Uga Fabbrija zagrešili lani in letos večje število terorističnih atentatov ali poskusov a-tentatov na našo tiskarno, na delavski krožek v Ul. S. Zenone, na stanovanje prof. Carla Schiffrerja itd.
Razprava ni odkrila nobene nove okoliščine, ki bi utegnila vsaj delno omiliti obtožbe, ki so jih naprtili mladim teroristom. Nasprotno! Nekaterim izmed njih, in sicer Fabbriju, Portolanu in Bressanu, so celo poostrili obtožnico, in sicer zato ker je 92-letna Adele Frittelli utrpela pri atentatu na hišo prof. Schiffrerja hude poškodbe. Policijski zdravnik dr. Nicolini je namreč v teh dneh ponovno pregledal priletno žensko ter je ugotovil vzročno vez med poškodbami zaradi atentata ter nastopom flegmone na levi nogi, zaradi katere je morala Frittinijeva še enkrat v bolnišnico. Zaradi tega se je morala zdraviti več kot 40 dni, kar spre-j meni lahke poškodbe v hude.
Tudi pričevanje lastnika bara PortOrico Giovannija Lachija ni bilo zadovoljivo za Fabbrija, kot si je ta morda želel. Fabbri je namreč trdil, da je bil ob tisti uri, ko je prišlo do atentata na hišo prof. Schiffrerja, v omenjenem baru, kjer je sledil televizijskemu prenosu neke nogometne tekme. Med tekmo se je baje pogovarjal z lastnikom, s katerim je komentiral igro. Giovanni Lachi pa je dejal, da se v njegovem baru vedno govori le o športu ter da zato ne more niti potrditi in niti zanikati Fabbrije-vih trditev. Tako je Fabbrijev «železni alibi» splahnel kot se razblinijo rahle meglice v sonč' nem poletnem jutru.
Po zaključku dokaznega postopka sta spregovorila zastopnika zasebnih strank dr. Flora in dr. Pagassi, ki sta še enkrat poudarila odgovornost obtožencev ter zahtevala ostre kazni. Gre, posebno v primeru Fabbrija, za nevarnega človeka, ki bi vedno o-gražal javno varnost, če bi ga spustili na svobodo. Odv. Pogassi pa je še enkrat poudaril potrebo, da se teroristi čila deveterica sodi ne zato, ker le ustrahovala javnost z bombami, temveč ker je napravila poskuse množičnega pokola. Poleg tega bi iih bilo treba obsoditi tudi zaradi zločinskega združevanja.
Javni toživec dr. Pascoli pa je skušal odvzeti delovanju deveto-rice politični videz ter jih spremeniti v navadne pobaline, ki predstavljajo le relativno nevarnost za družbo. Zato je zahter/al za Fabbrija 3 leta in 7 mesecev zapora ter fiO.OOO lir globe, za Bressana 2 leti, 8 mesecev in 20 dni zapora ter 40.000 lir globe, za Benita Di Maura in Roberta Franzota po 1 leto zapora, za Gianfranca Frisija 1 leto in pol zapora, za Francesca Neamija in Alberta Dossija pa po 6 mesecev zapora. Za De ManzinijR pa je zahteval, naj mu sodniki odpustijo zaradi njegove mladoletno-
sti. Skupno je tožilec zahteval 12 let, 4 mesece in 10 dni zapora.
Razprava se nadaljuje danes.
Včeraj se je Fabbri znašel spet na zatožni klopi in sicer zaradi znanih dogodkov v februarju lani, ko so fašistični kolovodje naščuvali italijanske dijake, da manifestirajo proti «dvojezičnosti». Skupaj s Fabbrijem sedijo na zatožni klopi tudi naslednji: Sandro Semsey, Benito Di Mauro. Renzo Gobbo, Italo Minca, Ezio Barbieri, Lucio Rosin, Gabriele Forziati in Pierpaolo Dorliguzzo. Proces so odložili, ker je odvetnik Wondrich odsoten.
Razpis za prijave za tečaj
Slovenski dijaški dom v ''’rslu priredi
TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE.
Starše dijakov, ki imajo popravne izpite opozarjamo, da je rok za prijavo zelo kratek in poteče že 30. t.m.
Tečaj bo letos organiziran samo za nižje srednje šole (nižjo gimnazijo in nižje strokovne šole).
Vse informacije daje uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel, št. 93-167.
Jutri skupščina Delavskih zadrug
Jutri, 29. t. m. ob 9. uri bo v kinematografski dvorani «Grattacielo» skupščina članov Delavskih zadrug. Upravni svet je napovedal sledeči dnevni red: predložitev in obrazložitev obračuna za leto 1961; poročilo upravnega sveta; poročilo nadzornega odbora in proučitev morebitnih pripomb.
Na osnovi statuta bo skupščini predsedoval predsednik Delavskih zadrug prof. Giuseppe Dulci, ki bo tudi predložil lanski obračun. V diskusijo bodo lahko posegli samo člani Delavskih zadrug, ki so plačali članarino.
Na skupščini bodo razdelili o-krog 100 šolskih podpor po 5.000 lir otrokom članov
Turistični predstavniki koprskega okraja na obisku v Trstu
Predvčerajšnjim je bila v Trstu skupina predstavnikov Koprske turistične zveze, v kateri so bili predsedniki turističnih zvez iz Kopra, Pirana in Izole, ravnatelj turističnega podjetja «Slavnik» iz Kopra in še nekaj drugih strokovnjakov. Turistični delavci so si najprej uradno ogledali tržaški velesejem, kjer so se še posebej ustavili v jugoslovanskem paviljonu, v katerem ima svoj odsek tudi Turistična zveza Slovenije.
Po ogledu velesejma so bili turistični predstavniki koprskega okraja gostje Tržaške avtonomne
•»«1111111111111111 n im um lil mil m n n im Min ninnimi mil iih n umi im hi mil ii ii m mn i mi iiuiiiiniiiiiii um»
V SREDISCU SESLJANA
Jutri otvoritev I. razstave vin devinsko-nabrežinske občine
Na razstavi bo sodelovalo 15 domačih vinogradnikov
Jutri bo v Sesljanu odprta I. razstava domačih vin, ki jo je priredila devinsko - nabrežinska občina. Na razstavi bo sodelovalo 15 vinogradnikov iz Medje vasi, Devina, Mavhinj, Slivna, Prečnika, Praprota, , Šempolaja in Nabrežine.
Kiosk, v katerem bodo vina razstavljena, in kjer jih bodo ljubitelji vinske kapljice lahko tudi pokušali, bo postavljen v središču Sesljana, tako da ga ns bo moč zgrešiti, zlasti še, ker bo nanj opozarjal velik napis. Otvoritev razstave in pokušnje domačih vin bo ob 10. uri dopoldne in se je bodo udeležili poleg vinogradnikov ter predstavnikov občine tudi drugi predstavniki oblasti.
Razstavljena bodo bela in črna vina poleg tega pa bodo prodajali tudi obložene kruhke in še kaj zraven, tako da bo šla vinska kapljica bolj v slast. Razstava bo odprta do nedelje, 1. julija.
Omenimo naj še, da bo jutri in v nedeljo zvečer igrala v Sesljanu godba na pihala, tako da bo vzdušje prijetnejše. Vinogradniki, ki bodo dobili najboljše ocene za svoja vina, bodi prejeli številne nagrade.
Štirje motociklisti ranjeni pri trčenju
Včeraj nekoliko po polnoči se je 18-letni Francesco Blasi iz Ul. Garibaldi 5 peljal z motorjem po Senenem trgu, na zadnjem sedežu pa je sedel 19-letni Marcello Saridacchi iz Ul. Tibullo 7. Takoj
Ktmna
za njima je vozil lambreto 19-letni Walter Buzio iz Ul. Montello 3, na zadnjem sedežu pa je sedel 19-letni Olivero Bruschina iz Ul. Cassa di risparmio 12. Pred prometno kabino je Blasi trčil ob avto, ki ga je iz Ul. Vergerio privozi) 24-Ietni Vittorio Collarich iz Ul. Ponticello. Zaradi tega so vsi štirje motoristi zleteli na tla in se nekoliko poškodovali.
Blasi se je pobil in ranil po o-brazu, nogah in levi rami, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 8 do 30 dni* Sgridacelo se, je pobil po nogah in bo okreval v nekaj dneh, Buzio se je pobil in ranil po bradi in se bo moral zdraviti dober teden, Bruschina pa se je pobil in ranil po levi nogi ter se bo moral zdraviti dober teden.
Strela udarila v žerjav in oplazila delavca
Včerajšnje neurje je terjalo svojo žrtev, vendar ne bo hudih posledic. Ko je popoldne bliskalo in grmelo, je 44-letni Giovanni Peri iz Ul. Marco Polo 44 klesal kamen na balkonu nove stavbe, ki jo gradijo v Ul. Piccardi. Nenadoma je zagrmelo in strela je u-darila v žerjav, ki je bil nekaj mrtrov od balkona. Tako je stre la obrsnila delavca in so ga takoj odpeljali z zasebnim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. medicinski oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden. Imel je pri vsem kolikor toliko sreče, sicer bi ga strela lahko ubila, če bi bil žerjav le malo bliže.
WMMIk-
predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 18 in ob 20.30 na prostem film;
NOBENA LJUBEZEN N! VEČJA
(Nessun amore è più grande)
Za najboljši film iz tujine je prejel nagrado S. Giorgio Coppa Pasinetti v Benetkah.
letoviščarske in turistične ustanove. V daljšem razgovoru so si izmenjali misli in razpravljali o možnostih za povečanje turističnega prometa na obeh sttraneh meje. Koprski predstavniki so nato povabili svoje tržaške kolege, da vrnejo obisk.
Nezgoda na delu
Na delu sta se včeraj popoldne ponesrečila 51-letni Just Kermac iz Doline št. 290 in 24-letni Aristide Morettin iz San Giorgio di No-garo. Kermac in Morettin sta post ivljala ogrodje pri gradnji nove stavbe na Trgu Valmaura, pa se je pod njima zlomila deska ter sta padla iz višine 3 m. Pri tem se je Kermac pobil po levi nogi in levi roki ter si je verjetno nalomil gleženj leve noge, zaradi česar se bo moral zdraviti od_ 7 do 20 dni. Prav tako si je poškodoval gleženj desne noge Morettin, ki se bo moral tudi zdraviti od do 20 dni.
Trčenje avtomobilov
Iz Milj se je včeraj pozno popoldne peljal z avtom proti Trstu 57-letni Ottone Tomasi iz Gorice, Ul. Angiolina 20, toda trčil je ob avto, ki ga je vozil 70-letni Ezio Cernuschi iz Ul. Fabio Severo 56, ki je privozil s stranske poti. Zaradi močnega sunka se je Tomasi pobil in ranil po čelu in se bo moral zdraviti dober teden.
levičarski svclovavci zahtevajo prehod v Ul. sv. Gabrijela
Občinski |v$t<jvavci 1CPI in PÉI so posilil glriškerhu župani? vprašanje, da bi zvedeli za mnenje občinske, uprave, da bj v okviru videmskega sporazuma odprli prehod v Ul. sv. Gabrijela. Kakor,je znano, gre za predlog'» otvoritvi, bloka, ki bi prinesel poleg drugih precejšnje koristi vsemu piebivav-stvu v severnem delu mesta in še prav posebno manjšim trgovcem, ki so, kakor se zdi, svoj čaš že zahtevali po svoji organizaciji o-tvoritev tega bloka.
Svetovavci sodijo,, da ne' obstaja nobena ovira za vzpostavitev novega prehoda, ker vladajo med obema sosednima državama dobri politični in ekonomski odnosi, h katerim je prispeval tudi obmejni sporazum. Upoštevajoč navedeno dejstvo bi bilo treba v skladu z recipročnimi odnosi čimprej odpreti predlagani blok.
Stiki, ki jih je občinska uprava vzpostavila z oblastmi onkraj meje, da "bi rešila nekatera obstoječa vprašanja (ureditev odpadnih voda v potoku Koren) dokazujejo, da ne bi pri, uresničitvi te pobude naleteli na nikakršne ovire. Svetovavci v. zaključku svojega vprašanja vljudno prosijo čim-prejšen odgovor.
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Soglasna zahteva za demokratizacijo uprave pri trgovinski zbornici
Potrebna je taka uprava, ki nepravilnosti ne bo samo ugotavljala,
ampak jih bo znala tudi preprečiti
^1^*1 «"»	«— n X» »h g —	— — M. M 1 >3 »k »S	« »k	M. M — Uk J —
imel š$ S' p|leti
Podeljene nagrade za dvig kmetijstva
Preteklo soboto popoldne je pokrajinski svet v Gorici svoje zadnje zasedanje pred pbletnimi počitnicami. Svetovavce j? čakal precej obširen dnevni red, ki pa so ga vkljub vročini v celoti izčrpali.
Uvodoma je predsednik dr. Chientaroli poročal o poteku akcije za izvedbo deželne avtonomije s posebnim statutom, za katero je bil dosežen enoten osnutek vladnih strank, o katerem bo začel razpravljati te dni rimski parlament. Navedel je nekatere izmed glavnih točk sporazuma, ki bo ohranil deželi enotni značaj, ter dodal, da nimajo več smisla nekatere nekonstruktivne časopisne polemike o tem vprašanju.
Sledila je razprava o pravilniku za seje pokrajinskega sveta. Ker so se načelniki vseh strank že nekaj dni prej dogovorili o nekaterih spremembah in jih tudi vnesli v prvoten osnutek, je bil nato pravilnik po prečitanju vnesenih novosti sr">;et soglasno ter bo stopil v velj o na jesenskem zasedanju. Pri vprašanju pravilnika za sprejem novih bolničark-gojenk v pokrajinsko umobolnico, kjer je bilo treba znižati starost-nq dobo od 21 na 18 let, ker ni bilo dovolj prosivk, se je oglasilo V debati več svetovavcev, končno pl so predlog odbora odobril; z 11 glasovi večine, 6 proti (KPI) in 4 vzdržanimi.
Precej debate se je razvilo pri ,komunističnem predlogu posebne resolucije, s katero naj bi se pokrajinski svet pobrigal na pristojnih mestih, da bi prišlo čimprej do demokratizacije v upravi trgovinske zbornice z odpravo komisarja in izvolitvijo predsednika ter članov upravnega odbora te ustanove. To bi imelo pozitiven odmev tudi pri upravi proste cone za dosego boljšega gospodarskega razvoja in dviga življenjske ravni prebivavstva.
V imenu predlagateljev je obrazložil važnost take resolucije svetovavec Bergomas, ki je navedel več primerov slabe komisarske uprave, med drugim tudi one na Prevalu, ki je prišla celo pred sodišče.
Pri debati se je oglasilo še več drugih svetovavcev. Marinčič (P SI) je poudaril, da je imenovanje komisarja izreden ukrep, ki moral trajati čim manj in da komisarska uprava pri trgovinski i zbornici traja že preveč mesecev, kar neugodno vpliva na javno
mnenje, saj tako nimajo meščani besede pri upravnih zadevah, ki se jih tičejo neposredno. To voliva neugodno tudi na gospodarski razvoj. Govornik je omenil tudi ponovne afere z izrabo kontingentov inozemskega masla ter poudaril, da je potrebna demokratizacija trgovinske zbornice z izvolitvijo predsednika in odbornikov, ker moramo imeti tako upravo, ki nepravilnosti ne bo samo ugotavljala, ampak jih bo znala tudi preprečiti.
V imenu KD je nato odbornik Vezil predlagal drugo resolucijo, ki je bila nekaj različna od komunistične, Svetovavec Makuc je ugotovil razliko med obema in izjavil, da bo glasoval za večinsko. Ta je bila potem tudi sprejeta z 12 glasovi in 9 vzdržanimi, medtem ko je prvotna resolucija (KPI) dobila 9 glasov. V obeh resolucijah pa se poudarja potreba po odpravi komisarske uprave pri trgovinski zbornici.
Po krajšem odmoru so sveto-
vavci obravnavali še preostale točke dnevnega reda in bomo o tem drugem delu seje poročali prihodnjič.
S seje
pokrajinskega odbora
Pokrajinski upravni odbor je imel pretekli torek svojo običajno tedensko sejo, ki jo je vodil predsednik dr. Chientaroli. Največ pažnje so na seji posvetili javnim delom in sprejeli več zadevnih ukrepov. Sprejeli so tudi posebno resolucijo s katero o-pozarjajo pristojne oblasti na njihove obveznosti nasproti pokrajini, posebno zaradi vzdrževanja bivših občinskih cest.
Obravnavali so tudi vrsto problemov v zvezi z asistenco. Ob koncu so sprejeli še vrsto ukrepov v korist pokrajinskih uslužbencev.
V nedeljo dopoldne so v sejni dvorani goriškega občinskega sveta podelili nagrade in diplome zmagovavcem natečaja za dvig kmetijske proizvodnje. Nagrajenih je bilo 34 kmetovav-cev, katerim so podelili 2.250.900 lir.
Meri velikimi in srednjimi
številne težave, s katerimi se moramo boriti, ter poudaril, d» jih bomo premagali predvsem z zvišanjem proizvodnje, ki je še vedno zelo nizka. Nadalje je opisgl koristi tekmovanja in dejal, da je v okviru kategorije kmetijskih posestev vseh velikosti vložilo prošnje za nagrado
AVA v. VA	VViirVIllll	411	O 1 st- M I I J • I 1 1 1 |
kmetijskimi posestvi ni nobene- :	imetij, ki so uredile nama*
ga nagrajenega slovenskega kme-tovavca, Drecej pa jih je v kategoriji malih posestnikov:	Izi-
dor Polenčič s Plešivega pri Kr minu je prejel 150.000 lir, Ciril Sirk iz Krmina — 75.000 lir, Karel Komjanc z Valerišča —	59
tisoč lir, Alojz Polenčič s Plešivega — 40.000 lir, Franc Mako-vic iz Cegla (Krmin) — 30.000 lir, Josip Prinčič iz Cegla — 30 tisoč lir.
V kategoriji mladih kmetov so prejeli nagrade:	Karel Dru-
fovka z Oslavja — 40.000 lir, A-lojz Bužinel iz Krmina — 15.000 lir, Silvester Primožič z Oslavja —	15.000 lir, Aleksander
Klanjšček z Oslavja — 15.000 lir.
Svečanosti so prisostvovali vsi najvišji predstavniki oblasti ter številni kmetovavci. Najprej so poslušali govor ministra za kmetijstvo Rumorja, o stanju kmetijstva pri nas pa je govoi-il načelnik kmetijskega nadzorni-štva dr. Vianello. Prikazal je
.  ................llllllllllllll.... MI I III I II I III I III I 111 I IM 1..1 M 11.Ulit..11 II I MI I 11 I M I 111 lil 11 11 1111  .IM II 11 I .Ili III I IM.MIHIH mil..IIIHIIHIIIIIIII
IZPRED OKROŽNEGA SODISCA
Goriški lesni trgovec pred sodiščem zaradi proste cone
Državni tožilec je za Severina Hvalo zahteval pel let zaporu in 20 milijonov lir globe, sodišče pa ga je oprostilo
Pretekli torek popoldne sta bila na dnevnem redu goriškega o-krožnega sodišča dva procesa' proti goriškemu lesnemu trgovcu Severinu Hvali in proti bivšemu predsedniku trgovinske zbornice Giovanniju Bigotu. Razprava proti Bigotu je bila odložena in se bo vršila danes popoldne. Zaključena pa je bila razprava proti Hvali.
Obtožnica proti goriškemu lesnemu trgovcu Severinu Hvali, ki ima skladišče v Gorici, Ul. Brig. Pavia 32, pravi, da je prodajal les iz kontingenta proste cone klientom izven območja goriške proste cone ter da je izdajal račune na imena ljudi, ki sploh ne obstajajo ali pa bivajo izven gobi | riške občine, Na ta način je davčna policija ugotovila v letih 1957, 58 in 59 razliko za okrog 1187 kub. metrov lesa, zaradi česar je Hvalo prijavila sodišču, potem
Ker je zavozil s ceste se bo zdravil 30 dni
Včeraj okrog 17. ure se je peljal 47-letni Alberto Dellamea iz Gorice, Ul. Brigata Cuneo, po Ul. Bras s svojim avtomobilom. Iz neznanih vzrokov je zavozil s ceste, padel in se precej močno pobil, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Tu so mu zdravniki ugotovili poškodbo na pogačici v levem kolenu, rano na čelu In udarec na desni strani čeljusti ter še druge poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti v bolnišnici mesec dni.
IHIIIIIIIIIIIIIIimillHIIIIIHIHIIIIIHIIIHHIIIIIUIIIIIIIIIHHimmiflllHIHIIIHIHIIIIIIIHIIHIIIIIIHIHHIIIIHIMIIIII
Kadar pade otrok s postelje
Včeraj zjutraj okrog 8. ure- so pripeljali v goriško bolnišnico dveletno Auroro Jacomin iz Tržiča, ki si je zlomila levo ključnico, ko je padla doma s postelje, ko ni nihče' pazil nanjo. Otroka so zdravniki pridržali v bolnišnici na zdravljenju za 30 dni.
TEKMA V SOVODNJAH
Zmagali so domačini z rezultatom 3:0
Po tekmi je bila lepa zabava v prosvetni dvorani
V četrtek popoldne so na igrišču v Sovodnjah igrali napovedano nogometno' tekmo, pri kateri je nastopila mladina iz Sovodenj proti enaki ekipi, ki so jo sestavljali igravci iz Rupe in s Peči. Tekma se je zaključila z zmago domačinov iz Sovodenj z rezultatom 3:0 (prvi polčas 1:0) vendar pa to še ne pomeni, da so imeli lahko nalogo.
Tudi igravci iz Rupe in s Peči so namreč pokazali veliko borbenost ter so izvedli več napadalnih akcij, ki so spravile v nevarnost sovodenjska vrata in jih je rešila le izurjenost vratarja.
Zanimanje za tekmo je bilo pre. cejšnje in je prišlo precej navijačev iz vseh bližnjih vasi. Pri tekmi so se lepo izkazali najmlajši, med katerimi nekateri nimajo še niti 14 let ter sta dva od njih zabila tudi vsak po en gol, in sicer Viljem Sfiligoj ter Radimir Fajt. Tako bo imela sovodenjska ekipa nove moči na razpolago pri svojem tekmovanju v novi športni sezoni.
Po tekmi je sledila zakuska (ki so jo morali plačati seveda tisti, ki so tekmo izgubili), po zakuski pa se je v domači prosvetni dvorani razvila zabava s petjem, recitacijami, šaljivimi prizorčki in plesom, kar se je potegnilo skoro do polnoči.
V Doberdobu in Dolu so goreli kresovi
Kakor vsako leto so tudi v soboto 23. junija Doberdobci in Dolani poskrbeli, da, kakor ob davno že pozabljeni Kresnici, gorijo v vasi veliki ognji na čast sv. Ivanu. Lepo je bilo videti v Dolu velike ognje, ki nas spominjajo predvsem na čase Turkov, ko so si stari Slovani naznanjali nevarnost s tem, da so zažigali krese na najbolj vidnih krajih in s tem marsikateremu rešili življenje in imetje.
V Dolu kakor v Doberdobu so fantje, ko je plamen pojenjal, začeli skakati čezenj in s tem pokazali dekletom, da so res pogumni.
Padec mlekarice iz Doberdoba
V petek, 22. junija, ko je v zgodnjih urah odhajala z mle-
ko so pregledali vse njegovo računovodstvo, račune in zaslišali tudi celo vrsto klientov, ki so pri njem jemali blago.
Odv. Rosa, ki je zastopal na razpravi državo, je zahteval, naj sodišče spozna Hvalo za krivega in naj ga temu primerno kaznuje. Državni toživeč Piacentino je v resnici predlagal, naj bi bil obtoženec obsojen na pet' let zapora in na plačilo 29 milijonov lir globe zaradi tihotapstva in zaradi potvorb v knjigovodstvu.
Obtoženca sta branila odv. Poil-lucci iz Trsta in Cossa iz Gorice. Prvi je kritiziral pravilnik proste cone, ki da je zelo pomanjkljiv. Zato je tudi prišlo do tožbe, čeprav Hvala ni zakrivil kaznivega dejanja. Po njegovem je namreč on kot trgovec popolnoma:. v, nr,e-i du, kadar je od proste cone prejelo blago prodal v svojem -skladišču in ni bil dolžan kontrolirati, kje in kako so uporabili kupci pri njem kupljeno blago. Tudi davčna policija je izvajala kontrolo samo pri prevozu blaga od meje do skladišča in potem nič več.
Odv. Cossa je tudi poudaril pomanjkljivosti pravilnika proste cone zlasti pa prehodnega 11. člena. Navedel je razliko pri kontroli lesa in pri kontroli drugega blaga proste cone, kot kava, sladkor in alkohol, kjer so uvedene nakaznice, dočim pri lesu take kontrole ni bilo in tudi ni bila predvidena. Navedel je nadalje pomanjkljivost zapisnika davčne policije, ki omenja med «neznanimi» ljudmi, ki jih ona ni mogla najti, nekatere stalne prebivavce, med katerimi je tudi Bogomil Pavlin, ki je bil med drugim osem let občinski svetovavec. Tudi on je kot njegov predgovornik zahteval, naj sodišče oprosti obtoženca s polno formulo.
Po kratkem posvetovanju v posvetovalnici je sodišče izreklo naslednjo razsodbo: oprostilo je obtoženca zaradi tihotapstva, ker za to ni dokazov, prav tako pa ga je oprostilo tudi obtožbe potvorb v knjigovodstvu s polno formulo, ker dejanje ni kaznivo.
Drž. tož. dr. Piacentino; preds. sod. dr. Storto; zap. Pretti. Obtoženca sta branila odv. Poillucci iz Trsta in odv. Cossa iz Gorice.
od 8. do 12. ure in CVETLIČARNE od 8. do 13. ure.
Vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan.
Danes, v četrtek pa bodo trgovine lahko odprte do 20. ure. Ta urnik velja za vso pokrajino.
Razstava otroških vrtcev v Goriški pasaži
Ker je imela prva razstava občinskih otroških vrtcev v Gorici, ki so jo priredili lani v dvorani trgovinske zbornice v Goriški pasaži, izreden uspeh in je vzbudila veliko zanimanje občinstva, bo-do .Jfikjt), .rgzstavo :4>rirediU na i-stem kraju tudi letos ter z njo zaključili 'šolsko leto.
Razstavo bodo odprli danes 28. junija ob 17. uri ter bo odprta tudi jutri 29. junija od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Na njej bodo naši najmlajši prikazali svoja ročna dela in drugo, kar so se naučili med letom. Pri razstavi sodelujejo tudi otroci slovenskih otroških vrtcev iz Ul. Croce in Ul. Randaccio.
kalne naprave na površini kakšnih 200 ha. Kar se tiče načrtov na tem sektorju, je dr. Vianello posebej poudaril nujnost nadaljnjega razvijanja živinoreje, glede proizvajanja in prodajanja pridelkov pa je predlagal tesno sodelovanje kmetov v zadružnih ustanovah, kjer naj najtesneje sodelujejo.
V okviru določil zelenega načrta je nadzorništvo doslei prejelo nad 800 prošenj za posojila v znesku 1,2 milijarde lir. Na podlagi izdanih dekretov so doslej izplačali 230 milijonov.
Po govoru prefekta dr. Nitri-
ja so	razdelili	diplome in	na-
grade;	vsakega	nagrajenca	pa
je pozdravil aplavz vseh			pri-
šotnih.			
Novi odbor blagajne trgovcev
Na sedežu pokrajinske bolniške blagajne za trgovce je bil pred dnevi sestanek izvoljenih delegatov, da bi izvolili nov odbor za vodstvo te ustanove. Sestanka se je udeležilo zelo lepo število delegatov in zlasti potujoči trgovci in trgovski zastopniki so bili polnoštevilno zastopani.
Od 77 delegatov treh trgovskih kategorij jih je volilo 72. Izvoljeni so bili: za kategorijo stalnih trgovcev Silvio Bressan, Gaetano de Nicolò, Luigi Fogar, Nilo For-cessini, Mario Morassi, Felice Sta-cul, Giovanni Vianello in Stefano Viatori,
Za potujoče trgovce: Giovanni Albanese, Romolo Bassanì, Valen» tino Fabris, Antonio Napolitano.
Za trgovske zastopnike: Giuseppe Marini.
Za preglednika računov je bil izvoljen Giorgio Benedetti in Li-vio Felluga kot njegov namestnik.
Zapadlost bencinskih nakazil
Trgovinska zbornica iz Gorice obvešča, da bodo s 30. junijem izgubila veljavo bencinska nakazila za 5 litrov rumene barve in za 10 litrov lešnikove barve. Namesto teh bodo veljala 5-litrska nakazila sive barve in 10-litrska vijoličaste barve. Po 1. juliju izgubijo stara nakazila vsako vrednost.
Med prvimi izleti, ki jih je letos priredilo Slovensko planinsko društvo iz Gorice, je bil tudi popoldanski izlet v Brda, ki se ga je udeležilo zelo veliko število izletnikov. Obiskali so vinsko klet v Dobrovi in spomenik na Gonjačah. Na sliki vidimo del izletnikov pod razglednim stolpom na Gonjačah, odkoder je lep razgled daleč naokoli
Tombola na Travniku
Kot je že v tradiciji, bodo tudi letos na praznik sv. Petra in Pavla, jutri 29. junija organizirali na Travniku v Gorici tombolo v prid občinskega zavoda za sirote «Lenassi». Tombola se kom v Tržič, je padla s kolesa, začne ob 19.30 in je zanjo dolo-in se močno poškodovala 40-letna j čenih za 110.000 lir dobitkov, ki
so takole razdeljeni:	10.000 lir
kvaterna, 20.000 lir činkvina, 70.000 lir prva tombola in 10.000 lir druga tombola.
Najdeni predmeti
Na sedežu mestne policije v Ul. Mazzini št. 7-II. so hranjeni naslednji najdeni predmeti:
Dve torbi s šolskimi potrebščinami, nylonski dežni plašč, par naočnikov za slabovidne in par naočnikov proti soncu, moška zapestnica iz dragocene kovine, ogrlica, dva ženska dežnika, par lahkih ženskih čevljev, žensko kolo, tri moška kolesa in štiri denarnice z denarjem in raznimi predmeti.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik najdenih predmetov, naj se zglasi med uradnimi urami na sedežu mestne policije.
Marija Devetag, bivajoča v Doberdobu, Ul. Lago 14.
Sprednje vilice so se pod te-žino 50 litrov mleka, ki jih po-nesrečenka dnevno prevaža, zlomile, pri čemer je padla in se močno udarila. Neki mimoidoči vaščan jo je odpeljal v tržiško bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Ker je bila rana na levem licu precej globoka, so ji napravili štiri šive.
Na zahtevo je bila ponesrečen-ka odpuščena iz bolnišnice; toda morala se bo zdraviti približno KARNE bodo odprte od 6.30 do 15 dni.	112 ure; SADJE in ZELENJAVA
Urnik trgovin
Jutri, v petek 29. junija na praznik sv. Petra in Pavla velja za trgovine na Goriškem naslednji urnik:
MESNICE bodo odprte od 6.30 do li. ure; PEKARNE in MLE-
Šoferja iz Podgore zmečkalo v tovorniku
V torek dopoldne okrog 11. ure je prišlo v Ronkah do trčenja med dvema tovornikoma, pri katerem je izgubil življenje 32-let-ni šofer Jožef Klinec iz Podgore, Ul. sv. Justa.
Ob tisti uri je 42-letni šofer Alojz Maurenčič iz Fogliana vozil tovornik Fiat 682 po Ul. Dante v Ronkah. Ob njem je sedel kot pomožni šofer nesrečni Klinec. Ko je tovornik že prešel Trg Ober-dan, ga je od strani zadela prikolica drugega tovornika, ki ga je upravljal 32-letni Oreste Slaton iz Formegana pri Bellunu. Njegova prikolica se je namreč odtrgala in z vso silo treščila v tovornik Fiat 682 tako, da je to-vornikovo kabino kar zmečkalo. Šofer Maurenčič je čudežno ostat nepoškodovan, dočim je ubogega Klineca popolnoma zmečkalo v kabini, da je na mestu umrl.
S pomočjo karabinjerjev in ga-sivcev so šele ob 14.30 zopet odprli cesto za promet. Truplo ubogega Klineca pa so prenesli v mrtvašnico na pokopališču v Ronkah, od koder ga bodo prepeljali v mrtvašnico v Podgori. Od tu bo danes popoldne pogreb. Tragična nesreča mladega moža je globoko presunila vse Podgorce, ki sočustvujejo z nesrečno družino.
Danes četrtkov sejem
Danes dopoldne je v Gorici za ljudskim vrtom običajni četrtkov sejem. Potujoči trgovci vabijo kupce naj si ob tej priliki ogle-dajo blago in cene.
F—
!IIIIHIIl!llllllt|]!t!!!!!IHIHIIIintllHIHIHHIHlllHIHH|
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 17. do 23. junija se je v goriški občini rodilo 24 otrok, u-mrlo je 11 oseb, oklicev je bilo 8, porok pa nobene.
RODILI SO SE: Savio Cumin, Patrizia Collenz, Cristina Braida, Claudio Cossi, Emanuela Pecora-ri, Franco Ciani, Vincenzo Cagliari, Laura Fusco, Franco Beltrame, Renato Sclauzero, Ammina Lovisini, Liliana Humar, Massimo Visintin, Antonella Vanon, Maurizio Di Matteo, Patrizia Tonut, Manuela Colla, Flavio Sartori, Patrizia Tedesco, Marco Chiarion, Maria Franzot, Giampiero Fran-zot, Fabrizio Visintin, Andrea Nurchis.
UMRLI SO: upokojenka 97-let-na Amalia Toso, kurjač 54-letni Alcide Geretti, gospodinja 70-let-na Carmela Makoric, redovnica 81-letna Maria Klette, upokojenka 73-letna Giovanna Visintin, vd. Sturi, 64-letni Giovanni Vogrič, delavec 51-letni Antonio Meden, gospodinja 57-letna Iolanda De-juri, vd. Della Zonca, kmetovavee 77-letni Antonio Bregant, upokojenec 70-letni Luigi Fumis, gospodinja 67-letna Vincenza Maria Cesareo, por. Alessandro Gambar-della.
OKLICI: kemični tehnik Francesco Tunis in visokošolka Letizia Maria Magni, trgovec Giovanni Pezzoli in gospodinja Irma Giovannoni, šofer Rodolfo Erzet-ti in tekstilna delavka Iolanda Marcocig, mehanik Luciano Sentieri in tekstilna delavka Ave Grazia Olivo, elektroinštalater Giovanni Patriarca in tekstilna delavka Annamaria Gobato, mehanik Giuseppe Zanuttini in tekstilna delavka Lidia Grusovin, krojač Giovanni Delpin in šivilja Carolina Okruglic, karabinjer Francesco Lorenzo in gospodinja Maria Luin.
Ponesrečil se je pri delu
Včeraj popoldne ob 15. uri so pripeljali v goriško bolnišnico 20-letnega Alda Pozzara iz Romansa. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da se je mladenič precej močno ranil v levo roko in desno nogo ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Fant se je ponesrečil pri delu v Gradiški, kjer je zaposlen kot klepar.
CORSO. 17.30 «Cartouche». J. P. Beimondo in C. Cardinale. Francoski barvni film.
VERDI. 17.30 «Star fant v nebe. sih» (Uno scapolo in paradiso). Bob Hope in Lana Turner. Barvni film v cìnemascopu.
VITTORIA. 17.15 «Znamenite ljubezni» (Amori celebri). B. Bar-dot in J. P Beimondo. Italijan. sko.francoski barvni film v cine-mascopu.
CENTR \LE. 17.00 «Mrzlica upora» (Febbre di rivolta), G. Ralli in R. Hossein. Italijansko-francoskl črnobeli film v cìnemascopu.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj. višjo temperaturo 24,8 stopinje ob 10. uri, najnižjo 13,8 stopinje ob 2.10. Povprečne dnevne vlage j« bilo 68 odst.
KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI
Nemec Altig v vodstvu tudi po četrti etupi
V včerajšnjem sprintu Italijan Bruni takoj za zmago va veem Vanderberghenom
LE HA VRE, 27. — Današnja če- j desnega krila trta etapa kolesarske dirke po Franciji ni prinesla v splošni lestvici nobenih bistvenih sprememb. Vsaj na vrhu se vrstni red m spremenil in Nemec Altig Je še naprej obdržal svojo minimalno prednost 37” pred Darri-gadom.
Etapa od Amiensa do Le Havra, dolga skoraj 200 km, je živela v glavnem na pobegu petorice, ki ga je pravzaprav začel Italijan Manzoni, član moštva Legnano.
Njegovemu pobegu so se pridružili kmalu še Belgijec Vanden-berghen, Italijan Bruni in Nemec Wolfshohl, ki so se potem tudi borili v zaključnem sprintu, v katerem je z naskokom okrog 1 m zmagal Belgijec pred Brunijem,
Nemcem, Manzonijem in petim članom skupine.
Nemec Altig je tudi danes vozil taktično zelo dobro in v največji slogi z Anquetilom, s katerim sta Darrigadu onemogočila vsak poskus pobega.
Jutri je na vrsti peta etapa Font L’Eveque - St. Malo, dolga 215 km.
VRSTNI RED PO 4. ET.'.PI:
t. Altig 21.10’45”, 2. Darrigade 21. 11’20” z zaostankom 35”, 3. Van Lcoy in Plankraert 1’29”, 5. Simpson r54”,	6. Anquetil in Gelder-
mans 2’, *■ Stolker in Junkermah 2’03”, 10. Ronchini in Suarez 2T1”,
13. Carlesi, 15. Baldini, 21. Massi-gnan, 24. Nencini itd.
Italijanski diletanti za «Dirko bodočnosti»
MILAN, 27. — Danes zvečer so odpotovali v Bordeaux italijanski kolesarji-diletanti, ki se bodo udeležili «Dirke bodočnosti» po Franciji, ki je rezervirana za ailetante. Člani italijanskega moštva sor Giorza, Maino, Stefanom, Zanin, Bongiom, Ferretti, Partesotti, Poggiali.
Italijansko moštvo je zelo mlado in zdi se, da bo njegov glavni steber Partesotti, s katerim komisar Rimedio računa na o-svojitev kakšne etape.
VATERPOLO
ZAGREB, 27. — 30. junija in 1. julija bo jugoslovanska va-S? terpolo reprezentanca nastopila *’v Budimpešti proti reprezentanci Madžarske. Jutri odpotujejo v Budimpešto naslednji igravci: Muškatirovič, Radan, Barle, Cu-kvas, Trumbič, Sandič, Rosič, Naraelli, Matošič, Jankovič in Nonkovič.
Za Garrincho in Amarilda
Juventus ponuja težke milijone
RIO DE JANEIRO, 27. — Juventus naj bi ponudil Botafogu 500 milijonov cruzierov (okrog 625 milijonov lir) za odkuo
Garrinche in 165 milijonov cruzierov (okrog 206 milijonov lir) za srednjega napa-davca Amarilda.
Predsednik brazilskega kluba je izjavil v tej zvezi, da klub ne namerava prodati nobenega igravca, ki je bil član zmagovite brazilske reprezentance, toda uradnega odgovora na svojo ponudbo Juventus baje še ni prejel.
* * *
MANTOVA, 27. — Mantova bo jutri zvečer odigrala prijateljsko (ekmo z Modeno, novim članom A lige. Ob tej priložnosti bodo v vrstah Mantove nastopili tudi Nemec Geiger, Turka Mamat in Seref ter branivec Rome Raimondi. Vsi trije igravci so že prispeli v Mantovo.
ROKOBORBA
TOLEDO, 27. — Madžar Imre Polyak je osvojil svetovno pr-
venstvo v grško-rimski bi v kategoriji 63 kg.
rokobor-
Svetovni rekord Jazyja na 3000 m
PARIZ, 27. — Francoz Michel Jazy je s časom 7’49”2 postavil nov svetovni rekord v teku na 3000 m. Prejšnji rekord je imel Anglež Gordon Pirie s 7’52”8. Jazy ima tudi svetovni rekord v teku na 2000 m.
Jazyjev rekord je toliko več vreden, ker je bil dosežen v vse prej kot idealnih vremenskih pogojih. Temperatura je bila precej nizka in kaj malo primerna za dosego rekordnega časa.
Pri teku je Jazyju zelo pomagal tekač Banteguy, ki ga je «vlekel» do 1600 m. Potem je Jazy tekel sam in na cilju je bil precej izčrpan, vendar pa tudi zelo zadovoljen.
	1	jjgjSBf
		
Rudi Altig na cilju
ATLETSKI MITING V NAJVEČJI VROČINI
Vrsta izrednih rezultatov posebno na srednjih progah
Tassini trikrat prvi - Rossetti blizu rekorda - Lepi uspehi atletov Športnega združenja Bor
Kljub neznosni vročini, katero so letos tekmovavci prvič občutili, je dal nedeljski atletski miting vrsto res izrednih rezultatov.
Starter je ket prve poklical tekače na 1500 m. Po prvih dveh krogih je kazalo, da bo zmagova-vec Micheli, predstavnika Ginna-stice Bertolin in D’Amico pa sta proti koncu prešla odločno v napad in slednji je prvi pritekel skozi cilj v času novega osebnega rekorda 4’19”. Izreden je bil tek mlajših mladincev na 600 m. Vatta je startal kot favorit, v zadnjih 300 m pa je z neverjetno hitrim sprintom in stilistično dovršenim tekom Mitri prišel od 3. na vodeče mesto In zmagal v odličnem času 1’30”2, ki velja približno 2’05" na 800 m. V tem teku je nastopil tudi član Bora Sancin, ki je po požrtvovalnem teku dosegel rezultat 1’39”2, ki je za začetnika že dober čas.
Dobro razpoložen je bil znani atlet Tassini. Najprej je nastopil v teku na 400 m in premočno zmajgal v 52”, slabo uro kasneje pa je bil ponovno na startu, tokrat na 100 m. V izredno močni konkurenci je Tassini zmagal tudi v sprintu z odličnim časom U”l, levji delež pa je prinesel tudi v štafeti 4x100 m, katero je

MEDNARODNI TENISKI TURNIR V WIMBLEDONU
Za Jovanovičem izločen tudi Pilič
Jovanoviča je že predvčeraj premagal v nadaljevanju Sirota, Piliča pa včeraj Pietrangeli
LONDON, 27.	-■ Jugoslavija
is v konkurneci posameznikov že po drugem kolu ostala brez zastopnikov. Medtem ko je včeraj v nadaljevanju prekinjene igre Sirola premagal Jovanoviča. je moral danes položiti Pilič orožje pred Pietrangelijem v samih treh setih, pa čeprav je prvi trajal nič manj kot 46 minut in se zaključil z redkim rezultatom 24:22.
Itaiijan Sirola je bil uspešen tudi v drugem kolu, v katerem je premagal zelo dobrega Angleža Sangsterja v petih setih. V ženski konkurenci pa je med drugimi bila danes uspešna tudi Italijanka Bassi.
REZULTATI:
Sirola - Jovanovič 8:10,	7:5,
6:2, 5:7, 2:6, Pietrangeli - Pilič 24:22, 6:2, 6:4; Sirola - Sang-ster 2:6, 2:6, 6:3, 6:2, 6:0.
Bassi (It.) - Lee (VB) 6:1, 4:6, 8:4.	u o ••
Reed (ZDA) - McMillan (J. Afr.) 8:6, 4:6, 6:2, 6:4, Knight (VB) - Pilet (Fr.) 7:5, 6:4, Fra-ser (Avst.) - Crawford (ZDA) 9:7, 4:6, 6:4, 6:4.
Moške dvojice:
Jovanovič-Pilič (Jug.) - Fuji-Ishiguro (Jap.) 6:0, 4:6, 6:2, 8:6, Llamas-Rodruguez - Ecklebe-El« schenbroch (Nem.) 6:2, 4:6, 6:2, 8:6, Howe (Avst.)-Krishnan (Indija) - Fletcher-Newcombe (Avstralija) 4:6, 8:10, 6:3, 6:1, 6:3 Arilla-Soriano - Buding-Tacchini 7:5, 6:3, 5:7, 6:8, 7:5.
Zmagi Sirole najprej nad Jovanovičem in nato nad Sangster-jem predstavljata doslej največji presenečenji, turnirja, saj je Sirola bolj znan kot igravec v dvojicah kot pa v singlih.
ATLETIKA
Jugoslavija Norveška 55:49
OSLO, 28. — V lahkoatletskem dvoboju Jugoslavija - Norveška vodi po tekmovanju prvega dne Jugoslavija s 55:49.
Jugoslovanski atleti so zmagali v petih disciplinah. Tekmovanje se _ je odvijalo po hladnem in deževnem vremenu.
REZULTATI:
100 m: 1. Bunet (Norv.) 10”9, 2 Sarič (Jug.) 11 ”1, 3. Jonssen 11”2, 4. Mikulee (Jug.) 11”3,
800 m; Solver (Norv.) 11’53’T,
2.	Hamarsland (Norv.) 1’53”4, 3. Kirkmajer (Jug.) 1’54”3, 4. Ma-rač (Jug.) 1’56”9.
Disk:	Radoševič (Jug.) 52,87,
2. Haugen (Norv.) 52,77, 3. Račič (Jug.) 49,38.
400 m zapreke: 1. Guldbraden (Norv.) 52”5,	2. Matič	(Jug.)
53”6.
3.000	m ovire: 1. Elseter (Norveška) 8’43”8,	2 Hafner (Jug.)
8’46”4.
Kopje: 1. Miletič (Jug.) 70,81, 2. Petersen (Norv.) 69,68, 3. Kastelic (Jug.) 68,65.
Višina:	1. Kavčič (Jug.) 1.98,
2. Vang (Norv.) 1,95, 3. Majtan (Jug.) 1,95.
5.000	m:	1.	Taungen (Norv.)
14’15”4, 2. Cervan (Jug.) 14T6”.
Troskok:	1. Stanišič (Jug.)
15,31, 2. Jočič (Jug.) 15,14.
4x100 m:	1. Jqgoslavija 41 ”8,
2. Norveška diskvalificirana.
Končni izid	dvoboja:
Jugoslavija - Norveška 111-98.
KVALIFIKACIJA IA PRVO ZENSKO LIGO
Odbojkarice S.zJBor na turnirju v Padovi
Samo zaradi pomanjkanja kondicije in premajhnih izkušenj so kljub boljši igri zmagale samo enkrat
V soboto in nedeljo je bilo v Padovi italijansko žensko odbojkarsko prvenstvo 2. lige, ki je obenem veljalo kot kvalifikacijski turnir za uvrstitev v 1. ligo. Razen športnega združenja Bor iz Trsta so sodelovala še 4 druga moštva iz Neaplja, Turina, Reggio Emilie in Bergama.
Tržačanke so odšle na turnir s precejšnjimi upi, saj so bile pripravljene tako, kot še nikoli do sedaj. Toda optimizem je bil prevelik. Vse ostale ekipe razen Neaplja so namreč odlične šestorke, ki so ne le po kakovosti enakovredne prvoligaškim moštvom, ampak so — vsaj Torino in Reggio Emilia — celo boljše kot' marsikatera ekipa, ki igra v 1. ligi. Razumljivo je, da so se znašle zato Tržačanke pred težavno nalogo, katero pa so kljub nizki uvrstitvi izpolnile več
kot častno. Zaigrale so namreč izredno dobro, morda qelpjako,
lililiiiiiiiiiillllilllllllililllllliililllilliiiiiliiiililillliltilliillllllllllilililliiiiiiiiiiillinillllilillliiiiiniiiiiiiiiiiiiii.tinnii.nniini.nnnnnnnnnnnnnnnnimnnnnnnninnn..
Sem ter tja po nogometnih igriščih
Polfinale Mi tropa-cupa - Rappan pokal - Madžarska - Avstrija na treh frontah
Gostovanja Milana in Sampdorie
Bora Jovanovič
Ker zaradi stavke v zadnjih treh dneh naš list ni izšel, ne bo odveč, če na kratko povzamemo, kako so se minulo nedeljo razvijali dogodki na mednarodnih nogometnih igriščih.
V okviru srednjeevropskega nogometnega pokala sta bili odigrani prvi polfinalni tekmi med Dinamom in Bologno v Zagrebu ter med Atalanto in Vasasom v Bergamu. Po slabi in nezanimivi toda ostri in na trenutke tudi grobi igri, predvsem po krivdi Bologne, se je moral Dinamo na lastnem igrišču zadovoljiti z delitvijo točk pri rezultatu 1:1. Vodilni gol za Dinamo je dosegel Zambata na Jerkovičev predlo-žek, izenačil pa je v drugem polčasu Renna. Dinamo je bil ves drugi polčas stalno v terenski premoči, ki pa je zaradi dobre obrambe gostov ni znal izkoristiti. Neodločen rezultat predstavlja za Bologno velik uspeh, ki ji praktično skoraj jamči vstop v finale, saj je !e malo verjetno, da bi Dinamu uspelo v Bologni do-
seči kaj več kot časten poraz.
Druga tekma se je končala z zasluženo in nepredvideno zmago A-talante nad odličnim Vasasom, ki v kvalifikacijah ni izgubil niti ene tekme. Edini zmagoviti gol srečanja je v 18’ drugega polčasa dosegel Magistrelli. Toda v povratni tekmi bo imela Atalan-ta mnogo težje delo in zaradi tega lahko predvidevamo, da se bosta v finalu za prvo mesto borila Bologna in Vasas.
Tudi tekmovanje za pokal Rappan, ki poteka v osmih skupinah se že bliža koncu, saj manjka do zaključka tekmovanja v kvalifikacijah samo še eno kolo. Sledila bodo četrtfinalna tekmovanja osmih zmagovavcev iz posameznih skupin in nato polfinale oziroma finale. Za sedaj so se zanesljivo uvrstili v finale že Beograd (Jugoslavija), Ruda Hve-zda (CSSR), Ujpest (Madžarska), Servette (Švica), Padova (Italija), Tatabanja in Pecs (obe Madžarska). Osmi četrtfinalist bo Rije-ka (Jugoslavija) ali pa Oberhau-
sen (Nemčija).
Nedeljski rezultati;
1.	SKUPINA: v Bernu: Young Boys-Racing 4:4; v Bratislavi: Ruda Hvezda-Venezia 2:0.
2.	SKUPINA: v Padovi: Padova-Chaux de Fonds 4:2: V Dorogu: Dorog-Plsen 4:2.
3.	SKUPINA:	v Sarajevu:	Sa-
rajevo-Servette 0:0; v Nitri: Slo-van-Nimes 4:1.
4.	'SKUPINA: v Pragi: Manto-va-Sparta 3:1; v Parizu: Ujpest-Stade Francais 1:0.
5.	SKUPINA:	v Muenchenu:
Bayern-Beograd 4:4; v Rotterdamu:	Feijenoord-LR Vicenza 3:0.
6.	SKUPINA: na Reki: Rijeka-Basel 5:1; v Oberhausnu: Ober-hausen-Enndhoven 3:1.
7.	SKUPINA:	v Amsterdamu:
Tatabanja-Ajax 2:1; v Keiserslau-ternu: Nancy-Keiserslautern 3:0.
8.	SKUPINA:	v Hildesheimu:
Hildesheim - Blaw Wit 1:0; v Pecsu:	Pecs-Velež (Mostar) 4:1.
V nedeljo sta bili na vrsti tudi prvi polfinalni tekmi za «Pokal
Alp». V Valenciennesu je Genoa premagala Valenciennes z 2:1, v Milanu pa Grenoble Alessandrio z 1:0.
V prvi finalni tekmi za «Pokal prijateljstva» je Lens premagal na svojem igrišču Torino z 2:1.
Tudi nekaj mednarodnih oziroma meddržavnih tekem je bilo odigranih preteklo nedeljo. Na Dunaju je Madžarska premagala z 2:1 Avstrijo. V' predtekmi je ju-niorsko moštvo Madžarske premagalo avstrijske juniorje z 2:0, v Budimpešti pa je madžarska B reprezentanca premagala odgovarjajočo avstrijsko reprezentanco s 3:1.
Milan je na svojem gostovanju po Južni Ameriki izgubil tudi drugo tekmo in sicer v Montevideu proti Nationalu z 2Ì0. Tekma je bila zelo groba in pristranski sodnik je izključil iz igre kar tri Milanove igravce. Tudi Samp-doria tokrat ni imela sreče na svojem gostovanju po Sovjetski zvezi. V Kijevu jo je premagal domači Dinamo s 4:1,
kot še nikoli do sedaj. Od sebe so dale vse sile in spravile mnogo močnejše nasprotnice v hude težave. Zal pa niso vzdržale hudega tempa igre. Potem, ko so bile praktično vedno v skoraj vsej igri v vodstvu so tik pred zaključkom seta omagale in predale igro. Jasno je prišlo do izraza dejstvo, da je Borova še-storka letos mnogo premalo nastopala proti drugim ekipam in zato ni vzdržala živčnega napora do konca.
Borove igravke so si pridobile pri vseh, ki so spremljali turnir, mnogo simpatije in splošno mnenje je bilo, da so naše igravke prikazale najbolj borbeno igro in bi si z nekoliko več vzdržljivosti lahko priborile tudi višje* mesto.
Poudarjamo Da on tej priložnosti, da so prireditelji za tak turnir izbrali skrajno neprimeren čas. Mnoge igravke imajo maturitetne izpite in niso mogle nastopiti. Bor te' na primer igral polovico turnirja s 6 igravkami, to je popolnoma brez rezerv.
Razen tega pa je bila tudi vročina tako neznosna, da je bila storilnost vseh šestork močno o-krnjena.
IZIDI TEKMOVANJA:
ACSI Torino-Bor 2:0 (16:14 in 15:12)
EMCOF Reggio Emilia-Dipenden-ti Comunali Napoli 2:0 Bergamo-Bor 2:1 (7:15, 15:12 in 15:8'
Torino-Reggio Emilia 2:1 Bergamo-Napoli 2:0 Reggio Emilia-Bor 2:0 (15:7 in 15:6)
Torino-Bergamo 2:0 Bor-Napoli 2:0 (15:6, 15:9) Reggio Emilia-Bergamo 2:0 Torino-Napoli 2:0.
KONČNA LESTVICA:
TORINO 8 točk REGGIO EMILIA 6 BERGAMO 4 BOR 2 NAPOLI 0.
HOKEJ NA TRAVI
ZAGREB, 27, — Reprezentanci Italije in Jugoslavije v hokeju na travi sta v Zagrebu odigrali tekmo kot reprezentanci Severne Italije in Zagreba. Zmagali so Jugoslovani z 1:0 in se s tem oddolžili gostom za enak poraz v prvem uradnem srečanju.
ekipa Libertasa zmagala v 43”8, ki predstavlja letošnji najboljši čas v naši deželi.
Donati je po dolgem času doživel poraz v skoku v daljino. Zmagal je Bevilacqua s 6,64, z rezultatom 6,72, katerega je dosegel tri dni prej, pa je tudi odvzel članu Fiamme naslov najboljšega v Trstu za letošnjo sezono. Novi mladinski državni rekorder v skoku ob palici Rossetti je prepričljivo zasedel prvo mesto. Začel je šele pri višini 3,60 in 4 m v tretjem poizkusu le za las zgrešil. Čeprav ni svojega državnega rekorda 4,05 m izboljšal, je pokazal Rossetti odlično tehniko in s palico iz «fi-breglasa», katero si bo njegov klub verjetno v kratkem nabavil, ima atlet iz Tržiča lepe možnosti da pride tudi do absolutnega rekorda in do reprezentance. V skoku s palico pa je še enkrat za malo zgrešil višino 3.50.
Metavei so tekmovali v treh disciplinah; najuspešnejši je bil v kopju Saitz, ki je s 55,06 zmagal pred favoritom Schiro (53,57) in Spadarom, ki je presenetljivo prvič vrgel orodje čez 50 m.
V kategoriji mlajših mladincev so poleg že omenjenih Savina in Mitrija, dosegli dobre rezultate tudi sprinterji in metavei diska. Mattagliano se je oddolžil za poraz na pokrajinskem prvenstvu in z 9”4 premagal predstavnike Fiamme, v metu diska pa se je za zmagovavcem Delli Compagni-jem uvrstil član Bora Fučka, ki je osebni rekord popravil za 3 metre in pol in se nevarno približal vrhu. Najboljši met Fuč-ke je znašal kar 38,92 m, mejo 35 m pa je mladi nadarjeni atlet presegel tudi v dveh drugih poizkusih. V skoku v daljino je zopet slabo skakal Walter Veljak in dosegel kontaj 5,89,
Športno združenje Bor je imelo svoje predstavnike tudi v članski konkurenci, tu pa so bili u-spehi manjši. Tehnično sta se najbolje izkazala sprinter Kuferzin z 12”2 na 100 m in Vojko Cesar v metu diska z dobro znamko 32,34 m. Kljub slabim predajam je dober rezultat dosegla tudi štafeta 4x100 m v postavi Cesar, Križman, Giacomini in Kuferzin s presenetljivim časom 48”.
PRUNO KRIŽMAN
TEHNIČNI REZULTATI Ciani in junior ji:
Met kladiva:
1. Trani (Ginnastica) 42,52 1500 metrov:
1. D’Amico (Ginnastica) 4'19”
400 metrov :
1. Tassini (Libertas) 52”, Križman (Bor) 59”4 Skok v daljino:
1. Bevilacqua (Libertas) 6,64, 2. Donati (Fiamma) 6,63 100 metrov:
1. Tassini (Libertas) U”l, 2. Bensi (Ginnastica) 11"2, Kuferzin 12”2, Križman 12”7, Jankovič (vsi Bor) 13”
Met diska:
1. Bonifacio (CUS) 41,43, 8. Cesar (Bor) 32,34
Met kopja:
1. Saitz (Fiamma) 55,06 Skok ob palici:
1. Rossetti (CRDA) 3,80, 2. Brigante (Fiamma) 3,60, 3. Neubauer (Libertas) 3,40 Štafeta 4x100 m:
L Libertas (Della Negra, Furlani, Tassini, Bevilacqua) 43”8, 4. Bor (Cesar, Križman, Giaco-mini, Kuferzin) 48”
Mlajši mladinci:
80 metrov:
1.	Mattagliano (Ginnastica) 9”4,
2.	Moratti (Fiamma) 9”5 600 metrov :
L Mitri (Acegat) 1’30”2, 11. Sancin (Bor) 1’39”2 Skok v daljino :
1. Veljak (Libertas) 5,89, 9. Fabjan (Bor) 5,09 Met kopja:
1. Di Blas (Fiamma) 50,06 Met diska:
1. Delli Compagni (Fiamma) 41,27, 2. Fučka (Bor) 38,92 Skok ob palici:
1. Savino (CUS) 3,20 (nov deželni rekord)
Štafeta 4x100 m:
1. Ginnastica A (Pagani, Antonini, Zanuttin, Mattagliano) 46”6
Športne vesti iz koprskega okraja
Izolski Delamaris je v povratni kvalifikacijski tekmi za vstop v republiško nogometno ligo premagal Tolmin 's 4:1. Tekmi je prisostvovalo okrog 800 gledavcev, ki so navdušeno pozdravili zmago domačih. Na potek igre je precej vplivala huda vročina.
# # #
Na kvalifikacijskih tekmah za vstop v republiško rokometno ligo so dosegli Pirančani lep uspeh, saj so prepričljivo zasedli prvo mesto. Premagali so ljubljansko Svobodo s 16:9, kranjsko Iskro s 15:13 in Gorico s 17:13. Drugo mesto je zasedla Iskra, ki se oo morala boriti za vstop v republiško ligo z drugoplasiranim moštvom vzhodne kvalifikacijske skupine.
# # #
Na tradicionalni VIII. istrski veslaški regati, so največ uspehov pobrali veslači izolskega Arga. Zmagali so tako pri članih kot pri mladincih. V skiffu za člane je zmagal Lazar (Zagreb) pred Pe-termanom (Bled), v doublescoul-1 ii (mladinci) je bil prvi Argo pred Branikom, v skiffu (mladinci) je zmaeal Branik pred Bledom, v doublé scoullu (člani) je bil prvi Argo pred Bledom, v četvercu za člane je zmagal. Argo pred Branikom, v skiffu (mladinke) jc zmagal Branik, v četvercu jole (mladinci) pa je nepričakovano zmagal Koper pred Argom. Regate so se razen domačinov iz Izole in Kopra udeležili še Savica (Ljubljana), Bled, Novo mesto, Sava (Zagreb) in mariborski Branik.
iiii"iii"iii"iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiii,iiii,l„iiii„f,iiiiiiiiiili,liil,iiiillli,l„liMllii,iiia
MEDNARODNA KOŠARKA V MILJAH
Turnir «Mesta Milje> za pokal «Caiè do BrasiI
Lanski zniagovavec turnirja «Split» je moral povabilo odkloniti
Danes in jutri, t.j. 28. in 29. t.m. bo v občinski telovadnici v Miljah IV. mednarodni košarkarski turnir «Mesta Milje» z trofejo «Cafè do Brasil», ki jo je dal za zmagovavca Brazilski inštitut za kavo v Trstu.
Na turnirju bodo sodelovala naslednja moštva:
HAUSBRANDT iz Trsta, ki tekmuje v italijanski B ligi;
REPREZENTANCA ital. vojne mornarice iz La Spezie, ki je tekmovala v italijanski A ligi;
LIBERTAS iz Milj, ki nastopa v kategoriji «Promozione» in pa RED KNIGHT iz Vicenze, ki je moštvo evropskega prvaka ameriških vojaških enot v Evropi. Program tekem je naslednji:
V četrtek. 28. ob 20.30 se bosta
pomerili moštvi «Red Knight» in vojne mornarice, ob 21.45 pa Haus-brandt in «Libertas» iz Milj, Naslednji dan; v petek zjutraj ob 9.30 bosta nastopili premagani moštvi prvega dne v borbi za 3. mesto, ob 11. uri pa bo finalno srečanje za 1. mesto med zmago-vavcema v prvih dveh srečanjih.
Lanski zmagovavec tega, sedaj že tradicionalnega, miljskega turnirja, «Košarkarski klub Split», je moral letos odkloniti povabilo zaradi obvez v okviru državnega prvenstva.
MILAN, 27. — Prijateljsko tekmo med Laziom in Bilbaom jutri na olimpijskem stadionu bo sodil Jonni iz Macerate.
VUVWWVAM
\ Travniška kronika l
6ww ICC. vwAvwmww KONZULSKI ČASI
Seda), pod Alipaševim vodstvom, je bilo vse opravljeno v strogi tišini in preplahu, brez posebnih slovesnosti, pa tudi brez omahovanja in pogajanja. Hrane ni bilo nikjer. Živelo se je od pičlih obrokov iz vezirjevih kašč. Nikomur ni bilo za pesem in muziko. Ko je vezir osebno odšel na polje, je njegoi rabelj na Varošluku usmrtil cazinskega kapetana, ker je pripeljal devet mož manj. kakor je obljubil. Iz prestrašene cazinske čete je vezir takoj izbral novega kapetana.
Tako so tokrat odšli proti Srbiji, kjer je Sulejman paša že čakal s svojimi četami.
Kot na j višja oblast v Travniku je ostal spet stari Rešim beg, kajmaicam, ki ga je Ali paša ob prihodu obsodil na smrt in so mu begi komaj rešili življenje. Strah, ki ga je takrat kaj-makam pretrpel, je bil vezirju najboljši porok, da bo sedaj opravljal posle strogo po njegovih željah in navodilih.
Kakšen pomen bi imelo, si je mislil Daville, poročati temu nesrečnemu starcu o Napoleonovih zmagah? In komu je sploh vredno poročati?
Vezir je odšel z vojaki in svojimi Arnavti, za seboj je pa pustil strah, mrzel, trd in trden kot najmočnejši zid, in misel na svojo vrnitev, ki je bila močnejša od vsake grožnje in strašnejša od vsake kazni.	^	,
Mesto je ostalo kakor gluho in nemo, prazno, obubožano in sestradamo kakor še nikoli v zadnjih dvajsetih letih. Dnevi so že sončni in dolgi, ko človek spi manj in se hitreje zlačni, kakor v kratkih zimskih dneh. Po ulicah tavajo shujšani in garjavi otroci in iščejo česar ni: zdrave hrane. Možje odhajajo po žito celo v Posavino, da ga bo vsaj za seme.
Tržni dnevi so podobni navadnim. Mnogo trgovin je sploh zaprtih. Tisti trgovci, ki sede na čepenkih, so pa mrki in potrti. Kave in drugega čezmorskega blaga manjka že od jeseni. Hrana je pošla. Prihajajo ‘samo stranke, ki bi rade tržile s tistim, česar ni. Novi vezir je naložil tak davek čaršiji, da je marsikdo moral vzeti denarja naposodo, da je lahko nadaljeval. Strahu je pa toliko, da si nihče niti doma med štirimi stenami ne upa potožiti.
Po hišah in trgovinah govorijo, da je šest krščanskih cesarjev udarilo proti Bonaparteju in pobralo za vojsko vse, kar je moškega. Zato ne bo oranja ne kopanja, ne sejanja na žetve, dokler ne bo «Bunaparta» premagan in strmoglavljen.
Sedaj se tudi že Judje ogibljejo francoskega konzulata. Fressinet, ki je začel likvidirati francosko agenturo v Sarajevu, sporoča, da so tamkajšnji Judje nenadoma predložili vse svoje menice in razne terjatve, tako da ne more ustreči vsem obveznostim. Iz Pariza ne odgovorijo več niti na eno vprašanje. Že tri mesece ni plače ne denarja za konzulat.
V času, ko se je v Travniku menjal vezir in so se v Evropi razvijali veliki dogodki, je pa v majhnem konzulskem svetu teklo življenje svojo naravno pot: porajala so se nova bitja, stara pa hirala in odmirala.
Gospa Daville je v zadnjem mesecu nosečnosti; prenaša jo lahko in neopazno kakor ono pred dvema letoma. Po ves dan je z delavci na vrtu. Von Paulič ji je pomagal, da je letos iz Avstrije dobila potrebnih semen, in si mnogo obeta od svojih posevkov. Ta porod je prišel nekako ob nt.pravšnem času, ko je njena navzočnost na vrtu najpotrebnejša.
Konec maja je dobil Daville petega otroka, sedaj fantka. Novorojenček je bil slaboten, zato so ga takoj krstili in pod imenom Auguste-FranQois-Gérard vpisali v krstno knjigo dolske župnije.	*	1
Ob porodu gospe Daville je potekalo vse kot zadnjič: pomenki in živahne simpatije vseh travniških žensk, obiski, povpraševanja in voščila od vseh plati, prišli so tudi darovi, kljub pomanjkanju in splošni revščini. Le darila iz Konaka ni bilo, ker je vezir s svojo vojsko že odšel na Drino.
Vse se je spremenilo v zadnjih dveh letih, odnosi v svetu
in razmere v deželi, toda splošno pojmovanje družinskega življenja je ostalo nespremenjeno. Vse, kar se nanaša nanj, je vezalo te ljudi čvrsto in neomajno kot svetinja, katere vrednost je občna, trajna in neodvisna od menjav in dogodkov v svetu. Kajti v razmerah, kakor so vladale tukaj, je bilo življenje vsakogar osredinjeno v njegovi družini kot najpopolnejšem liku zaprtega kroga. Toda ti krogi, čeprav strogo ločeni .imajo nekje svoje nevidno skupno središče in počivajo z enim delom svoje teže tudi na njem. Zato nikomur ne more biti popolnoma vseeno, kaj se godi v kaki družini .zato vsi sodelujejo v vseh družinskih dogodkih — rojstvu, svatbi, umiranju — prisrčno, nagonsko živo in iskreno.
Nekako ob istem času se je bivši tolmač avstrijskega konzulata Nicolla Rotta poslednjič, noro in brezupno bojeval s svojo usodo.
V družini von Mittererja Je dolga leta služila stara kuharica, Madžarka, ki se Je od debelosti in revmatizma v nogah komaj še premikala. Bila Je odlična kuharica, iskreno vdana hiši, hkrati pa strašanski tiran vseh domačih. Ana Marija se je z njo prepirala in pomirjala dolgih petnajst let. Ker je zadnje čase docela omagala, so vzeli neko mlado žensko iz Dolca, da ji pomaga. Imenovala se je Lucija, bila je čista, poštena in urna. Tako lepo se je znalo prilagoditi muham stare kuharice, da se je ob njej naučila kuhe in vseh hišnih opravkov. Ko so von Mlttererjevi odšli iz Travnika, so seveda vzeli s seboj svojega «hišnega zmaja», kakor je Ana Marija imenovala staro služkinjo, Lucija je pa, ostala za kuharico pri von Pauliču.
^ Ta Lucija je imela sestro Andžo, ki je bila nesreča za družino in sramota vse dolske župnije, že kot dekle je zašla na slabo pot, bila prekleta izpred oltarja in nagnana iz Dolca. Sedaj je imela kavarno ob cesti v Kalibunaru. Lucija je kakor vsi njeni domači veliko trpela zaradi sestre, ki jo je močno ljubila in s katero se kljub vsemu ni nikoli popolnoma razšla. Skrivaj pred ljudmi jo je včasih obiskala, čeprav je od teh obiskov trpela huje kakor od želje po cestri; kajti Andža je trmasto vztrajala na svoji poti. Lucija jo je pa po brezuspešnih rotitvah vsakokrat objokovala kot mrliča. Toda vseh stikov ie nista pretrgali.
Ko je Rotta, brezposeln in uničen, na pogled pa veljaven in zaposlen tava: po Travniku in okolici, je večkrat zašei tudi do Andžme kavarne v Kalibunaru, Počasi se je zvezal s to razuzdano ženske, ki sc je, zavržena kot on, začela pred časom starati in vdajati pijači.
Malo pred veliko nočjo je Andža nekako uredila sestanek s svojo sestro. Med pogovorom ji je kratko in grobo svetovala, naj zastrupi avstriiskega konzula. Prinesla je tudi strupa.
Načrt je bil tak, da se je lahko izcimil samo ponoči v zloglasni^ kavarni pri dveh bolnih in nesrečnih bitjih, pod vplivom žganja, neznanja, sovraštva in popolne ponorelosti. Pod Rottovim vplivom je Andža jamčila sestri, da je strup take vrste, da bo konzul počasi in neopazno hiral in umrl kakor od naravne bolezni. Obljubila ji je velikansko nagrado in gosposko življenje zraven Rotte, s katerim se bo poročila in ki bo po konzulovi smrti spet dosegel visok položaj. Bila je pa tudi gotovina v cekinih. Skratka, vsi trije lahko postanejo srečni in preskrbljeni za vse življenje.
Lucija je okamenela od strahu in sramote, ko je slišala, kaj ji sestra predlaga. Pograbila je beli steklenički in ju urno skrila v žep, nato pa prijela nesrečno žensko za ramena, jo začela tresti kakor bi jo budila iz nezdravega spanja, jo rotila pri materinem grobu in vseh svetinjah, naj se zave in znebi takih misli in načrtov. Da bi jo prepričala in osramotila, ji je govorila o konzulovi dobroti; kako grešna in grozna bi bila že sama misel, da bi mu dobroto tako poplačala. Svetovala je Andži, naj takoj pretrga z Rotto ne le ta posel, temveč sploh vse stike.
Presenečena ob sestrinem odporu in nejevolji je Andža na videz odnehala od zlobnega naklepa in zahtevala od Lucije, da ji vrne stekleničici. Toda Lucija o tem še slišati ni marala. Tako sta se razšli. Lucija strta in objokana, Andža pa molčeča, s potuhnjenim in nejasnim izrazom na rdečem obrazu. Lucija je doma vso noč bedela, se mučila in premišljevala. Ko se je zdanilo, je neopazno odšla v Dolac, zaupala vse župniku fra Ivu Jankoviču, mu izročila steklenički s strupom in ga pr,osila, naj uredi tako, kot se mu zdi prav, samo da se prepreči nesreča in greh.	(Nadaljevanje sledu
UREDNIŠTVO' TRST — UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni preda) 559 — PODHUZNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL.SV.FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-33? — NAROČNINA: mesečna 650 lir. — Vnaprej: četrt. lPtn 1800 lir polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni' tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS Ljubljana «MrUarieva ulica 3-1 lelef. 21-928, tekoči račun pri Narodnx banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak, mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. —
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO. — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst