Poštnina plačana v gotovim. i Posamezna Številka 1 Din. Št 45. Leto XIX. - Kranj, 9. novembra 1935. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. /, Telefon št. 73. »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Neftanki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „Gorenjea". celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Moderna družba C% človek opazuje svet in vse to, kar se dandanes godi na svetu, se mu zazdi, da so vodstvo nad svetom prevzele satanske sile. Vsepovsod nered, krivica in divje medsebojno sovraštvo. Barometer svetovne zgodovine nam naznanja velik vihar, ki bo skoraj prihrumel nad človeštvo in ga poraandral v prah in pepel, v velik kup mrličev. Ves svet vre kakor v kakšne.«; kotlu. En del ljudi živi v največjem razkošju in izobilju, doti ni drugi del ljudi stiska pesti, se strumno organizira in komaj čaka trenutka, (hi napade prve in se nad njimi kruto maščuje. Že se ponekod kažejo jasni obrisi prihodnje katastrofe, ki bo prišla nad ljudi. Današnja doba je podobna pokrajini, kjer se neprestano ponavljajo pozemeljski potresi, ki, obetajo biti vedno hujši in silnejši. Moderna velemesta in posamezne države so med seboj povezane z vsemi mogočimi komunikacijami, brzojavnimi in telefonskimi žicami, radijskimi an-tenami, a vendar si narodi niso nikdar stali eden do drugega tako oddaljeni, kakor danes. Kje je vzrok temu. dejstvu? \ mednarodni politiki ne vlada več ne pravičnost, kaj šele ljubezen. Med narodi in državami vlada divje sovraštvo in egoizem. \ si se trudijo za mir. a miru ni nikjer, lam, kjer se odločuje svetovna politika, tam ne poznajo Boga in njegovih zakonov in njegovih postav, ki je predvsem z^^poved ljubezni in pravičnosti. Nad vrati ženevske palače se ne blesti božje ime. Papeža. Kristusovega namestnika na zemlji, ki je največji tvorec miru na svetu, ne pustijo k mirovnim posvetovanjem. Pač pa je bil pripuščen k ženevskim posvetovali jem zastopnik one države, ki ruši sleherni mir v človeški družbi in so ga ..krščanski'- zastopniki naj prisrčne jše pozdravili in mu prisrčno stisnili roki v znak prijateljstva in bratstva. Vse nti svetu govori o neki novi ureditvi sveta, o nekih novih življenskih oblikah in novemu življenskemu cilju, a vendar še ni bilo življenje nikdar tako malo cenjeno, kakor danes. Nikdar še ni bil življenjski nazor, katerega mora imeti pač vsak človek, bolj nejasen in naravnost bedast, kakor dandanes. Zaradi tega so tudi vsi poskusi za ozdravljenje človeške družbe samo medli poskusi, neke vrste obliži. ki bodo pa bore malo pomagali. Svobodna misel, liberalizem, demokracija, socializem, fašizem in parlamentarizem, internacionalizem in humanost, vse to so le še neke obledele krilatice, neka gesla, v katera pa nihče več ne veruje. Celo oni mogočniki, ki so človeško družbo pripeljali s pomočjo teh gesel na rob propada, se vsemu temu posmehujejo. Izkazalo se je, da so bile te krilatice samo napačne špekulacije, s katerimi so se nekateri igrali s svetom in človeško družbo. V vseh panogah človeškega udejstvovanja so izločili vsako misel na Boga in so zapustili večne zakone božje. Maščevanje fe kmalu prišlo in je udarilo prav one, ki so tako delali. Vse te njihove ideje in smernice so kaj kmalu skrahirale in pokazale, kako so neumne in škodljive za človeštvo. Gospodarsko življenje se je razvilo do viška. V življenje so stopile iznajdbe, o katerih človek do nedavnega še sanjal ni, še nikdar ni človeški duh u-stvarjal tako ogromnih stvari, kakor dandanes. Toda kljub temu imamo na milijone brezposelnih in uhožnih; toda kapitalizem je povlekel iz prometa več denarja, kakor bi bilo pošteno in pravično a pustil ob strani milijone nesrečnih in bednih. Danes tavajo po mestih in deželi tisoči in tisoči brezposelnih, nepregledno več. kakor kedaj prej. Družba nenasitnega kapitalizma nima srca in sočutja za brezposelne in nesrečne. Katoliška karitas ima na tem polju nepregledno delo v takem ozračju. Bog je ustvaril svet za vse ljudi dovolj velik, dober in lep in hoče, da bi bili vsi ljudje srečni in zadovoljni. Toda brezbožni kapitalizem je ustvaril ta nered, popačil lepo obliko sveta. Moderni kapitalistični gospodarstveniki so izločili Boga iz svojih gospodarskih računov in kalkulacij, niso pomislili, da je človek stvarstvo božje in so mislili edino le na denar in profit. S tem so pa povzročili najsilnejšo svetovno krizo, kar jih je kedaj videl s\ et. Kapitalizem je pri-vedel družbo tako daleč, da si sama koolje grob. Nai bo že gospodarstvo takšno ali drugačno, glavno je to, ker hočejo ljudje, ki vodijo gospodarstvo delati brez Boga. delati samo za sebe in živeti od žuljev drugih ljudi. Dandanes je pač tako. tla hočejo najslabši Ljudje v človeški družbi imeti vso o-blast v svojih rokah. Toda te vrste ljudje se morajo pač zavedati, da bodo s svojimi metodami in s svojim načinom gospodarenja privedli človeško družbo v strašno brezno. Brez Bega in božjih zapovedi je zašlo tudi moralno življenje v strašno krizo. Precejšen tlel človeštva se podaja v poganskt) uživanje, ki seveda noče nad seboj priznati nobene zapovedi. Ker je svet brez morale, napravi jajo matere Svoja lastna telesa za grobove svojim otrokom in hočejo to zločinsko početje upravičiti s humanimi frazami. Kje se bo potem rekrutiral material za državotvorne narode? Kje se bodo potem rodili otroci za kraljestvo božje? Moderno časopisje je pa polno pikant-nosti. ki človeku vzbuia najnižje instinkte in nagone. Naši predniki so bili vzgojeni ob svetih legendah ter juna- ških činih ki jih je v preteklosti napravil narod, a danes se pa že otrokom nudijo najogabnejši opisi grehot in zločinov. Današnja mladina je poučena o vseh mogočih zločinih sveta, namesto, da bi se vzgajala s svetlimi vzori naših prednikov. Žal, celo krščanske družine izgubljajo vedno bolj in bolj krščanske običaje in navade. V mnogih družinah je vera samo še ne1:! preostanek iz prošle dobe, brez globokega verskega življenja. Moderno življenje razbija in uničuje družine. Verska brezbrižnost se vedno bolj in bolj razširja in utrju-med nami. Gibanja sovražnikov božjih so pa vedno bolj strumno organizirana in nikdar še ni bilo propagandnega materi j ala nevere in brezboštva kakor ga je danes. Včasih je veljal boj nasprotnikov" vere posameznim resnicam, a danes gre pa boj za tem, da se izruje sleherno krščanstvo. Brezboštvo se zavija v razne firme, sedaj v marksizem, drugje zopet v socializem in drugje zo-pei v poganski pretirani nacionalizem. Vsepovsod vstajajo ustanovitelji novih ver in resnicam Kristusovim se postavljajo v nasprotje verske skrivnosti krvi in rase. Da bi lažje dosegli svoj cilj. se grdo lažejo, da krščanstvo nasprotuje temu. da bi se nižje stoječe plasti naroda dvignile do ugleda in časti, posebno dt) boljšega kruha. Trdijo, da so evangel jski nauki nasprotni narodnemu čustvovanju in napredku. Bodimo odkritosrčni in jasno priznajmo, da moderno poganstvo sto'i pred vrati naših družin, pred vrati naših šol, da pred vrati naših cerkva. Vsi ki še mislimo krščasko in čutimo krščanstvo, strnimo svoje vrste in se postavimo v obrambo proti modernemu poganstvu. Slike iz Kranja Zanimanje za »Gorenjca" Po Kranju se pripoveduje, tla so imeli me-rotlajni gospodje od JNS te dni precej posvetovanj. Šlo se je namreč za to, kako bi se najlažje dopovedalo enemu članu, da bi bilo zelo dobro zaradi njihove stvari same, da se funkcijam, katere so mu oni preskrbeli, hitro odpove. Eden od prvih generalov JNS je tožil in tarnal, kako je neprijetno to ker se dotičnemu pristašu nikakor (nje more dopovedati, kako potreben je njegov odstop. Višek njegove tožbe in tarnanja pa je bil njegov vzdih: »Boste že videli, kaj bo „Gorenjec v petek zopet pisal!" Če je tako, smo prepričani, da je »Gorenjec" na pravi poti, ker se gotovi ljudje že vnaprej bojijo njegovega pisanja in poročanja — gotovo radi slabe vesti. Čudni pravni nazori Pripovedujejo, da je bil g. Pire svojčas ju-rist. Njegovo pravno naziranje moremo soditi le po njegovih izjavah. Pri zadnji seji, ko je bil govor o sodbah upravnih sodišč, pri katerih je občina propadla, je izjavil da dvomi o točnosti razsodbe. O usodi zadnje sodbe upravnega sodišča, pa pričakuje zmago pred državnim svetom v Belgradu, „če bo točno sodilo". Ako bi podal take izjave kak vaški župan, ki je študiral samo par razredno vaško ljudsko šolo, bi ne bilo nič čudnega; malo drugačna pa je stvar, če jo poda g. Pire, ki je vendar v mladosti ius študiral in bi moral vedeti, kaj pomeni izrek sodišča, osobito izrek najvišjega upravnega sodišča, ki ga ne more nihče več predrugačiti. Sodbo o teh izjavah prepuščamo javnosti — le to še omenimo, da je bil svetovalec v troša-rinskih zadevah g. Zupan iz Ljubljane, ki je stal občini ob strani s svojimi nasveti pri u-peljavi trošarine in se upliv teh nasvetov morda še pozna pri Kranjski občini. Dobro je, da nismo več v času JNS. Ako bi tedaj kedo podvomil o kaki sodbi, takole, kakor je sedaj gospod župan, mislimo, da bi se mu zelo zamerilo; zlasti, če bi se šlo za kakšno hndo stvar, kakor so bile recimo sodbe v šer.-čurskem procesu, ki so imele za predmet tako strašne dogodke, da se ne bi smele po mnenju našega g. P i rta ..drugače zbrisati, kakor samo s krvjo." J. J- Je kilo in — je tako*) Se so nam v živem spominu dnevi, ki so bili vsi posvečeni manifestaciji največje sile, ki jo ■osi t globinah svoje duše veren narod. Kongres, ki se je po slovenskih katoličanih razvil t tako mogočno, udarno in složno armado Kristusovega kraljestva, naj bi med nami znova budil vse katol. sile za delo. S kongresom smo katoličani hoteli pokazati, koga imamo in ke-ga hočemo tudi v bodoče imeti za svojega — Voditelja. Trezno in neustrašeno je v onih dneh v besedi in dejanju kazal na evharisti-čnegti Kralja, kot svojega Voditelja, tako o-trok, kot starec, tako fant, kakor dekle . . . Povsod je odmeval ..spev iz srca, v pozdrav Reieniku, vladarju sveta". Na praznik Kristusa Kralja bo kongresno razpoloženje, tako smemo upati, našlo po vsej *)Članek je bil namenjen za praznik Kristusu Kralja. naši domovini močan odmev, ki se bo Izlil v eno prepričanje: Katoličani smo močni, dokler smo vsi Kristusovi. — Prav v času, ko so bili narodi po svetovni moriji vsi strti in polni razočaranja nad vsemi kraljevsfvi in cesarstvi, je Cerkev ta nezlomljiva bož. država pokazala vsemu svetu na svojega kralja — Kristusa. Papež Pij XI. namestnik bož. kralja, je odločil zadnjo nedeljo v mesecu oktobru za »državni" praznik Kristusovega kruljevstva. — Danes po 20 letih svetovnega klanja ..bratskih" narodov in držav je položaj v vsej tekozvani krščanski Evropi zopet ves negotov, poln diplomatskih laži in spletk. Državniki imajo seveda samo „mir" na jeziku, v resnici pa dajejo svoja pojasnila svoje sebične in krivične namene skrivajo in in politične izjave samo s tem namenom, da nepoučeno maso mrodov zavajajo v negotovost in strah pred skrito bodočnostjo. Vse- povsod vstaja strah pred grozečo — novo svetovno morijo, ki bo gotovo, kot slutimo na podlagi priprav, za 100°/o strašnejša kot je bila ona, katere posledice še tako živo okušamo na gospodarskem, socialnem in na moralnem področju. Vstajajo »mogočni-' Fiihrer-ji, duce-ji in drugi vsiljivi voditelji, toda ljudstva ne u-žigajo več njihova gesla; narodi vstajajo, iz pijanega navdušenja do tujih voditeljev vstajajo 'k treznemu prevdarku. Vedeti hočejo^ kakšni so tisti, ki se jim ponujajo za voditelje. Besedam, blestečim frazam in obljubam nočejo več nasedati. Razočaranje nad preteklostjo jim počasi, a sigurno odpira oči, vedno bolj spoznavajo, da je pravi in zanesljivi voditelj le Eden - kralj vekov. Samo tisti more biti močni in vsega zaupanja vredni voditelj, ki je do sedaj vedno zmagal in ki ni do sedaj nikdar in nikjer vodil narodov v zmoto in pogin. Samo On, ki sta mu bodočnost in preteklost tako odkrita, kot sedanjost, samo oni je sposoben in vreden, da mu zaupamo svojo usodo. Vem. svet sodi moč in slavo svetnih voditeljev in oblastnikov potem, koliko ima armade, koliko ima simpatij ljudskih mas in koliko ima denarnih mogotcev za seboj. No nič za to, naj svet in piškav človekov razum sodi tako ali tako, to je postranska stvar, resnica je ena — božja. Ta pa pravi, da bo svetu kraljevala le Resnica, Pravica in Ljubezen. Tudi če so uklenjene v suženjske spone, ki jim jih nadeva nadutost, orožje in denarni pohlep svetnih voditeljev. Za nekaj časa je kraljevstvo resnice, pravice in ljubezni morda res na vi-strto, obsojeno na ponižanje in sramotno smrt. A prav tedaj, ko se zdi da je .noč teme zavladala nad kralj evstvom luči, prav ted.ij vstaja nepreniagl j i v i kralj vekov s svojo močjo k novemu življenju, k silnejšim zmagoslavnim pohodom. Tako je bilo, tako se danes dogaja povsod tam, kjer nasilje, luž in krivica na videz zmagujejo nad nepremagljivim bož. kral jevstvom. Nazarejec, pa naj ga mečejo iz shodnice, ali naj vklenjenega vlačijo pred svetne mogočnjake, da ga obsodijo, Nazarejec pa naj ga pribijejo tudi na križ — on ne klone, ne da se zlomiti in nobeno orožje ga ne bo moglo streti. Tako je. tako je bilo v zgodovini že mnogokrut in tako bo tudi v bodočnosti. On, ki je „nezmagane moči delivec", je sam nepremagljiv, njegovemu kraljevstvu, njegovemu vodstvu se ne more nihče umakniti. »Eden je vaš Gospod", zato je le eden nesmrtni kralj in Voditelj vseh narodov. Kristus je naš kralj! On je kralj neba in zemlje in vseh narodov, ki zemeljsko površino napolnjujejo. On je kralj onih, ki ga priznajo, kakor tudi onih, ki ga nočejo poznati in se upirajo njegovemu gospodarstvu; prišel bo dan, ko bodo morali prav vsi priznati Njega za svojega Kralja in — Sodnika. Veličastno nam evangelist Janez slika Kristusa kralja v trenutku, ko stoji na videz ves onemogel, strt in osmešen pred' svetnim mo-gočnjakom Pilatom. Pred palačo cesarskega namestnika divja pobesnela množica. Hrup narašča, vedno bolj tuli in hlasta v silni žeji sovraštva po krvi Nazarejca. Strast in maščevalnost sta mu zvezala roke, on, ki je pred nekaj urami drugimi trgal suženjske spone, stoji sedaj sam zvezan, zbit do krvi, opljuvan in vržen v največje ponižanje — vržen iz tlružbe kot največji zločinec. In kar se je s tem obsojencem zgodilo čez nekaj ur je tako polno krivice in strahote, da je nad tem zločinskim početjem stemnelo solnce in se je zemlja tresla. Nasproti obsojenemu Kristu pa stoji zastopnik svetovnega rimskega imperija. Od angleških otokov pa do iudije, od Donave pa do prostranih puščav širne Afrike trepetajo narodi pred močjo in slavo rim. cesarstva in njihovih imperatorjev. In vendar Ves ta sijaj in vsa oborožena moč rimskih legij ne more mimo Njega — Kralja. »Si ti torej kralj?" Za-toženec, zvezani »zločinec" odgovori, s kraljevskim zanosom reče: »da, sem kralj". Tako beremo v zgodovini, ki jo je pisal ne kak človeški pisec, ampak sv. Duh sam. Ali »i danes prav tako? Rimsko cesarstvo je razpadlo, njegovih kraljev, konzulov in imperatorjev že davno ni več. Samo šc razvaline v Rimu in drugod oznanjajo bežno slavo svetne oblasti in moči. Ce ne bi bilo šolskih učbenikov, v katerih se dijak uči o uspešnih in neuspešnih bojnih pohodih nekdanje silne rim. armade, bi danes sploh nič ne vedeli o vseh teh zgodbicah svetnih cesarjev, kraljevičev in mogotcev. Pač pa stoji v Rimu, kot nekak protest proti človeški domišljavosti in surovosti, na kraju, kjer so Kristusovi krvaveli za svoje Stran 2 • GORENJEC' Štev. 45 ideale, visok steber, obelisk in vanj je vdoblo kiparjevo dleto besede, ki bodo ostale resnične še tudi potem, ko tega obeliska nikjer več ne bo: „Christus vincit, Christus regnat, Christus imperat". Kristus zmaguje, Kristus kraljuje, Kristus gospoduje. Sv. pismo in zgodovina narodov potrjujeta to resnico. Zato je nespametno, če vstajajo v Rusiji, Nemčiji in drugod novi Neroni, ki hočejo ugonobiti božjo državo in bož. kralja. Naj ga je nekaj časa tudi pljujejo in bijejo v obraz, naj ga tudi pribijejo na les, zmagal bo končno on. Iz preganjanja vstaja Kristus v vernikih še bolj močen, še bolj lep Naj bi to veliko re?nico kmalu doumeli vsi narodi, potem ne bo več mesta za nasilne „voditelje". Tudi naš mal' slov. narod se naj bi vedno ravnal po geslu, ki si ga je zapisal na svoj katoliški in slovenski prapor ob evharističnem kongresu: »Kristus kraljuj!" Fantom prosvete! Tebi, gorenjski fant, ki začenjaš zopet s prosvetnim delom. Poglej naravo. V pomladi vsa v zelenju, cvetju, poživljena s petjem ptic, žuborenjem potokov in studencev. Vse v taki rasti, da ne moreš verjeti v konec temu življenju. Mine par mesecev in vsega je konec. Gozd zamre. Vse kot da pomladi ni bilo. Fant, ki se izobražuješ v katoliški prosveti. v tvoji duši ne sme biti kot v naravi. Če imaš v duši pomlad, imaš v sebi življenje. Tvoja duša mora biti kot pomladna trata vsa posuta s svežim cvetjem kreposti in čednosti. Iz tvojega srca naj prihaja pesem lepote in harmonije vseh tvojih dobrih lastnosti. Nikdar ti pa v duši ne sme zavladati jesen. Kreposti morajo ohraniti sve-žost pomladnega cvetja, čednostni rast ne sme nikdar prenehati. Življenje duše tvoje naj bo neizpeta pesem pomladi, ki jo nosiš v ^ebi. Fantom: Pomlad prinesite v naše prosvetne domove, jeseni ne dajte v njib nikakega prostora! Tedenske novice KRANJ Pred polomom Slovenske banke leta 1926. je g. Pire prodal svojemu zetu g. Sircu za vsoto 90.000 Din vrt z gospodarskim poslopjem in njivo, katera je bila pozneje od novega last- 100.000 Din? nika parcelirana. Najlepši del te njive je bil zamenjan z drugo, ter je bil takrat cenjen z 5000 Dn, še danes pa predstavlja gotovo vrednost 25.000 Din. Druga parcela iste njive je bila prodana za vsoto 25.000 Din, za stavbo OUZD v Kranju pa je bil prodan ostali del za vsoto 50.000 Din. Iz tega sledi, da je ostal vrt z gospodarskim poslopjem novemu lastniku za ceno 9.440 Din. Toliko smo morali še dopolniti naše zadnje poročilo o tej kupčiji, da bo naša javnost točno informirana od kedaj se pojavlja kot lastnik te parcele g. Sire in kakšni so bili o/.iri pri prodaji iste OUZD. Krajevna organizacija udruženja vojnih invalidov v Kranju bo tudi letos obdarovala naše bedne za Božič z lepimi darili. Opozarjamo vse člane in članice, da poravnajo članarino čimprej, ker bodo obdarovani samo tisti, ki imajo plačano članarino. Članarino naj vsak plača pri tov. Rantu. Naj 1k> to vsem opomin, da ne bo potem zamer in sovraštva. Odbor. Petje. Vaje za naraščaj moškega zbora bodo odslej vsak torek in petek v škofiji ob 8. zv. Dekliški pevski zbor pa ima vaje vsak ponedeljek in sredo ob H. uri zvečer v pevski sobi v župniščn. Sknpina poselske zveze v Kranju sporoča svojim članicam, da se bo začel šivalni tečaj v nedeljo 10. XI. t. 1. Tečaj se bo vršil ob nedeljah popoldne od pol 4. do pol 5. ure. — Vse članice, ki so se že priglasile, naj ^pridejo točno. Priglasijo se pa lahko še druge stanovske tovarišice, če preje pristopijo kot članice skupine poselske zveze v Kranju in se vpišejo pri tajnici Tereziji Buiger, Kranj, Prešernova ulica št. b. Tajništvo. Izlet v Leipzig. Poučni izlet v Leipzig namerava prirediti spomladi naša podružnica. Zato Kdo je dal? se obvešča vse. ki se interesirajo za vožnjo z avtobusom na to gospodarsko razstavo v Leipzigu, da se priglase na društvo Jug. obrtnikov v Kranju ali pa g. Pollaku. Izlet bi bil »pomladi v mesecu marcu. Vsa nadaljna na-\ odi ki bodo sledila. Voznina bo nizka. Ogledali bi si tudi v sosednih državah pod vodstvom strokov n rakov razne gospodarske naprave. D. J. O. Igrai V nedeljo 10. nov. popoldne po lita-nijah se bo igrala v Ljudskem domu igra tri-dejanka: ..Strežnika iz Santarema". Igro, katero smo nekateri že videli prejšnjo nedeijo, ko se je vprizorila za otroke, vsem priporočamo, saj je polna mladostne vedrine in nežne otroške ljubezni. Tu začutimo pomen besed: .,ako ne postanete, kakor otroci ..." — Evidenca obveznikov. I prava občine Kranj sporoča: Vojni obvezniki — Radio-telcgrafisti — od 18. do 50. leta starosti, naši in tuji državljani, bivajoči v Kranju, se pozivajo, da se čimpreje, a najkasneje do 10. t. m. zglasijo v občinski pisarni (vojaški referat). Predavanje na ljudski univerzi v soboto 9. L m. odpade. ŠMARTIN PRI KRANJU Prosvetna prireditev. V nedeljo 10. XI. ob 7. zvečer bo v šmartinskem domu vprizorjena Jalenova drama .Dom" v 4. dejanjih. Prva predstava v letošnji sezoni ..Zagorski zvonovi" nam je pokazala ljubezen do cerkve, nedeljska pa nam bo stavila pred oči, kako je treba varovati naše domove in domačije pred propadom. Ta predstava nam kaže, kako si mladi ljudje stavijo nalogo: ..Rešimo dom, ki je ves zadolžen". Po velikih zaprekah se jim tudi posreči, da ga rešijo iz rok pohlepneža. Zato zlasti mladina vabljena. Na misijonsko nedeljo je imel v Domu ski-£\ optično predavanje dr. Gracer, urednik .Katoliških misijonov". V lepih slikah nam je pokazal kitajsko pokrajino, navade in delo naših misijonarjev med Kitajci. Prijatelji misijonov so bili s predavanjem zelo zadovoljni. Gasilska vaja. Na praznik Kristusa Kralja je imelo več gasilskih čet 17 po številu, gasilsko vajo. Prav je, da se naši vrli gasilci vadijo v svoji stroki. Hoteli so spraviti vodo iz Save na Šmartinsko župnišče, to se jim je tudi lepo posrečilo. Čast jim. Nikakor pa ne moremo odobravati, da bi se gasilska vaja vršila na tako velik praznik kot je praznik Kristusa Kralja, ko je vendar med letom dosti navadnih nedelj z dolgimi popoldnevi. Še manj pa moremo biti zadovoljni s tem. da se je vaja vršila ravno tedaj, ko je bila v cerkvi popoldanska služba božja. Ali ni motenje bogoslužja, če istočasno, ko se vrši služba božja, plezajo gasilci po lestvah na par metrov od cerkve oddaljeno župnišče? In ljudje, mesto da bi Sii v cerkev, postajajo okrog /upnišča in cerkve. Naši vrli gasilci menda kaj takega ne bodo več dovolili, tudi če bi njihovi voditelji to hoteli. Resne in mirne dneve o Vseh svetih je pri nas motil neokusen, naravnost gnusen dogodek. V to človeka dostojno tišino je vpadel slučaj, ki pa je vse obsodbe vreden, saj se ljudstvo splošno zgraža nad takim barbarskim Kdo je dobil? činom. Živijo namreč tu ljudje, ki svoje nazore kažejo tudi .na pokopališču. Da je to res, nam je dokaz ta žalostni slučaj. Ko so se v splošnem za spomin naših rajnih lepo okrasili grobovi, je bil tudi nek grob lepo z cvetjem obsut in okrašen. Ko so pa ^ t a riši hoteli isti še polepšati iz svojega Čuta pietete z primerno blazinico, je ista bila vržena z o-gabnim postopkom na spomenik padlim vojakom. Da je to dvojni greh bo razumel vsakdo. Kajti iz svoje dolžnosti, ki jo imamo do svojih rajnih, se tudi ljubezen in pa kultura posameznika zrcali v tem, drugič pa se spomenik najbolj zaslužnih prednikov naše fare na ta način smatra kot prostor za smetišče. Vsi ljudje so bili nemalo dirnjeni ob takem, in še vsem kar je sledilo, postopku. Da se kaj takega ne stori več, bi z naše strani priporočali, da naj bi to svojo življensko pot šli kazat med barbare, ne pa med ljudi, ki imajo še vedno pravi krščanski pojem in tudi neokrnjen spomin na svoje prednike. Izključujem pa tako krinkanje. ki hoče zakriti gnilo ozadje, saj bo najbrž naredil konec takemrr početju tisti k lahko poseže v to. BESNICA Maščevanje nad pokojnikom na mrtvaškem odru. V Besnici so na Vernih duš dan pokopali kmečkega sina Kozjak Janeza, iz Zg. Be-snee. Pred štirinajstimi dnevi ga je ožulil čevelj, vsled česar je nastopilo zastrupijenje in je bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. Bil je poznan posebno v okolici Kranja kot prijeten družabnik, podjeten ter marljiv, vsled česar ga bodo domači težko pogrešali. Na predvečer pogreba ga je kropila domala cela vas in veliko znancev iz okolice. Kot je navada pri nas, so posedali v hiši precej časa. Preko polnoči se je pa večina ljudi razšla. V hiši, kjer je ležal na mrtvaškem odru pokojni Janez je ostalo še par sosedov, nekaj prijateljev iz Kranja ter svojci pokojnega. Par fantov, ki so titdi kropili, je domov gredoč okrog ene ure po polnoči slišalo avto. ki je obstal v Čepuljah. Nato so slišali vpitje, roban-tenje in premetavanje drv ob cesti, povzročen po neznanih osebah, ki so stopile iz avta in šle proti hiši, kjer je bil pokojnik na odru. Okrog 2. ure pa vstopijo v hišo štirje moški. Prvi ki je vstopil je pokropil pokojnega, nato pa ga začel preklinjati, pljuvati nanj in mu dajati izraze, kateri ne spadajo v javnost; vse navzoče je bilo groza. Ko so ga svarili, da naj mrtvega pusti pri miru in naj bi bil živemu povedal, če mu je kaj imel, se je izjavil: ..Mene ni treba učiti, ker sem mož in občinski odbornik kranjske občine." Razgrajal je nad navzočimi in nalašč vihal telovnik, da se mir je svetilo o-rožje v zadnjem hlačnem žepu. Tega so se navzoči prestrašili ter so ga pustili pri miru. Še drugi dan se je glavni ..junak" izrazil: ..Ko bi ne bilo kranjčanov v hiši, bi ga bili vrgli za vrata."" — Nad groznim početjem ki ga menda zgodovina naše banovine ne pomni se zgraša vsa okolica. Želeti je. dn oblast proti takemu početju nastopi z vso strogostjo, ker ne srne ostati nekaznovano. Tu je opisano prvo dejanje, ki je podprto s pričami, drugo dejanje se ho vršilo pa pri sodišču. Dobro uspela shoda. V nedeljo 27. oktobra sta se vršila dva shoda JRZ na Jamriiku in v Kdo k odgovoril? Lavtižar Josip: Junaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov. (Nadaljevanje.) Po poslančevem odhodu sta stala pred {rradoiu dva osedlana konja. Belec je bil pripravljen za Krištofu, prani za Slatkonjo. Aniea je naročala sto pozdravov svojim dragim na Gutenbergu. Mlada gospoda »ta zavila po klancu navzgor in kmalu dospela v Srednjo vas. Kmetje so vprav stresali z vej hruške, ki jih je bilo posebno veliko listo leto. Drugi so jih nosili v zakrivljeno izdolbeno bukev, drobili z velikim mlinskim kamnom in zdrobljene nosili v stiskalnico. ..Dobra letina, kajne?" — je nagovoril Krištof ljudi, ki so držali klobuke v rokah in jezdeca spoštljivo pozdravljali. ..Hvala Bogu. prav dobra!" — je odgovoril star mož. „Ce bi bila vsako leto taka. bi nas ne skrbelo življenje." Pot ne je vzpenjala še nekoliko više tja gor do zidanega znamenja, v kuterem je stal lesen kip sv. Lucije, posebne pomočnice za oči. Naši stari pradedje so znali ceniti telesno zdravje. Zato so imeli za vsakovrstne bolezni posebne pri-prošnjike: sv. Lucijo za oči, sv. Polono za zobe, sv. Blaža za grlo. sv. Roka za kužne bolezni itd. Krištof in Slatkonja sta postala nekaj časa pri znamenju ter občudovala lep razgled po spodaj ležeči ravnini in po gorah v ozadju. Od tukaj ju ie neliala pot navzdol ter se končno vzpela precej strmo proti Gutenbergu. Ze od daleč ju je pozdravljal s krepkim lajanjem čuvaj Hektor, nekdanji zvesti Krištofov spremljevalec. V gradu so ju z veseljem sprejeli, saj so tudi Slatkonjo poznali že iz prejšnjih obiskov. Gospa grofinja, čeprav nekoliko bolelma. skoro nI vedela, s čim bi jima najbolje postregla. Krancika. ki je dorasla v lepo mladenko, ni veliko govorila, zvesta svoji dosedanji mirni naravi. Krištof je brez vsakega uvoda podal gospodu Juriju Lambergu ljubljansko pismo ter med očetovim črtanjem zasledoval poteze na njegovem obrazu. Prijetno mu je bilo. ko je videl dobro-voljni smeh na njegovih ustnicah. ...Nekaj povsem novega" — je dejal veselo iznenadeni oče in podal pismo soprogi. ..Prosim ie . Krištof, o govori tako: •Najbolje bilo bi še to, če Anico bi dal možu, Franciško zročil pa Bogu. \itez Krištof je dospel že drugi dan v Ljubljano. Pad bi bil prejkomogoee na jasnem glede pisma, ki ga je prejel od gospoda deželnega glavarja. Ta se je zelo razveselil Krištofovega obiska. Dogovorila sta se, da prevzame v enem mesecu vojaško poveljstvo. S Krištofom je prišel v Ljubljano tudi njegov prijatelj Jurij Slatkonja. En dan sta ostala pri Slatkonjevih stariših. potem sta se ločila. Krištof je odšel na Gorenjsko. Slatkonja pa na Dunaj, kjer je nadaljeval modroslovne študije. Mesto, da bi jahal skozi Podbrezje na Kamen, je obrnil Krištof konja proti Križani in na Guteii-berg. da bi povedal starišem. kako je opravil v Ljubljani. ,.\ enem mesecu boš lahko uredil svoje reči na Kamnu" — mu je rekel oče Jurij. ..Dobili bomo dobrega oskrbnika, ki bo vodil za primerno plačo grajsko gospodarstvo." ..In kaj bo z Anico?" — je vprašal Krištof. ..Anica pride domov. Gotovo ti je znano, da bi jo rad poročil graščak Paradajzar iz Tržiča. Dobila bi dobrega moža. ki ga vsi poznamo." $t«»v 45 »GORENJEC« Stran 3 Besnici. Ob 13. uri je bil shod na Jamnikti; u-deležba je bila tolikšna da prostorna kmečka soba ni mogla sprejeti številnih zborovalcev, ki so privreli od vseh strani. Govornik g. Bro-dar je v skoraj 1 urnem govoru zborovalcem razložil politični položaj od početka 1. 1919 pa do najtežjih časov. Zborovalci so navdušeno pritrjevali govorniku, ki je žel za svoja izvajanja buren aplavz. Ob 18. uri je bil shod v Besniei, ki je bil istotako dobro obiskan in kjer je g. Brodar isto žel za svoja izvajanja živahno odobravanje. Iz obeh shodov sta bili poslani udanostni brzojavki not. min. g. Korošcu in banu g. Natlačenu. Na shodih, ki so bili združeni z občnim zborom kraj. organiz. JRZ. je bil izvoljen prejšnji pripravljalni odbor spopolnjen z nekaterimi novimi člani: predsednik V. Sedej, podpredsednik Fr. Okoren, taj. I. Eržen, blag. J. Knific in še 11 odbornikov iz vseh vasi občine Besnica. CERKLJE Proslava praznika Kristusa Kralja. Ker je vse dni pred pred praznikom Kristusa Kralja močno deževalo smo se že bali, da se slovesnost na praznik ne bo mogla izvršiti v takem obsegu in t? ko slovesno, kakor je bila zasnova-la. Toda Kristus Kralj je hotel, da se njegov dan, kar mogoče lepše proslavi. Z ozirom na to bodi v prvi vrsti omenjeno, da je pri jutranji sv. maši pristopilo k sv. obhajilu mnogo mož in fantov, predvsem seveda onih iz Katoliške akcije. Pri popoldanski slovesnosti pa je hotelo biti vse navzoče. Ze davno pred napovedano uro, so se zbirali domači farani in o-količani pred farno cerkvijo. Ob 3. uri se je otvorila v cerkvi slovesnost z blagoslovom in pesmijo v čast Kristusu Kralju. Po blagoslovu v cerkvi, so uvrstili naši reditelji, ogromno množico v veličasten sprevod, ki se je pomikal v najlepšem redu proti novemu domu Kristusa Kralja, ki je bil za ta dan še posebno svečano okrašene. Ko je bila ogromna množica zbrana okoli kapelice je stopil na prižnico stolni vikar g. Alojzij Košmerlj, ki je v ognjevitih besedah poudarjal, da se z živo vero, trdnim zaupanjem in gorko ljubeznijo okle-pajino Kristusa Kralja. Bodril nas je, da se v vseh križih in težavah ozirajmo na Kristusa Kralja sredi cerkljanskega polja, zlasti pa skrbimo, da bomo našo mladino vzgojili tako, da bo Kristusa Kralja zvesto ljubila. Po blagoslovitvi kipa smo še zapeli litanije Srca Jez. Narod pa je navdušeno odgovarjal. „Le za Jezusom hodimo, dokler še na svet živimo . . • Kristus kraljuj! Kristus zmaguj, v hostiji sveti nam gospoduj!" Mimogrede bodi omenjeno, da je odbor Kat. akcije prejel več izredno lepih fotografskih posnetkov kakor: Kapelice, kipa Kristusa Kralja, sprevoda itd. Vsem priporočamo, da si jih ogledajo in naroče pri odboru Kat. akcije. VODICE Nanovo poživljeno Prosvetno društvo v Vodicah otvori v nedeljo K), i. m. svojo igralsko sezono z Brenkovo dramo ..Koroški tihotapci". Na to res umetniško delo javnost vljudno opozarjamo. Kdor je posetil zadnjo predstavo ..Luč z gora", se bo tudi tokrat rad odzval, kajti za popoln uspeh nam jamčijo zasedba režije in vlog, moči z zadnje predstave. Zuto iskreno vablje- KOKRA Dne 2". okt. je umrla v Zg. Mokri št. 12 n-žitkarica Marija Zaplotnik, roj. Polajnar. Po-kojnica je bila rojena 21. nov. 1814. in bi bila novembra stara že 91 let. Pogreba se je v nedeljo udeležilo veliko sorodnikov in župljanov saj je bila pokoinica doslej najstarejša v župniji. Pošteni krščanski spodnji Celarjevi družini naše sožalje. TR2IC Društvo ..Sola in dom". 28. oktobra je bil občni zbor društva „Šola in dom" v meščanski šoli. Zadnja točka dnevnega reda je bilo predavanje g. Slabšaka. Predavatelj nam je podal sliko otroka in človeka z biološkega stališča. Vmes je pa vpletal šaljive pripombe, ki so bile zelo zabavne, obenem pa tudi jako poučne. Navzeči so bili g. Slabšaku zelo hvaležni. Ob priliki ga bomo še povabili v našo sredo. Prosveta. 4. t. m. smo imeli zopet lep prosvetni večer v _Našem domu". G. tajnik Prosvetne zveze nam je v predavanju z pomočjo skioptičnih slik predočil lepe dneve evharistič-nega kongresa v Ljubljani. Navzoče so ti lepi spomini tako navdušili, da je nabito polna dvorana zopet pričela peti znane evharistične pesmi, katerih zadnja je bila vroča želja izražena: Kristus kralju! Kristus zmaguj! v hostiji sveti nam gospoduj! V nedeljo 10. t. m. ob 8. uri zvečer uprizori v „Našem domu" J.S..'. igr „Boštian iz predmestja". Vse je poskrbljeno, da bo prireditev čim lepše izpadla. Pridite pogledat, kako se mora skrbeti za duše ljudi in kako se obenem rešuje socialno vprašanje. Smrt kosi. V nedeljo 3. t. m. smo pokopali znano gostilničarko Dorotejo Zurl. Kako je bila pokojnica znana in vsesplošno spoštovana je povedal sprevod. Na zadnji poti jo je spremila tudi naša cerkvena godba, katere je bila že od njenega početka podporna članica. N. p. v. m. Licitacija. 31. oktobra je bila licitacija v občinski pisarni za prevzem del pri preureditvi klavnice in prizidka hleva. Za ta dela so se potegovali trije gradbeni podjetniki: Ing. Dedek, Varšek Frane, in Rotar Ivan. Kot najcenejši ponudnik je bil Rotar Ivan. Njegov proračun predvideva vsoto 88.333.83 Din. Vendar bo občinska uprava predloge vseh treh še enkrat pregledala in odločila, katera ponudba je za občina najbolj ugodna. Sprememba vodstva: V tovarni ..Peko" se je izvršila sprememba v- vodstvu. Želimo, da bi« podjetje pod novim vodstvom čim boljše u-spevalo ter s tem nudilo delavstvu in nameščencem čim več preprotrebnega kruha in stalnega zaslužka. NAKLO Slovesna blagoslovitev nove samostanske hiše ki so jo zgradile bolniške sestre iz Golnika v prijaznem Maleni Naklu se je vršila pretečeno nedeljo. C. sestre v svoji sredi iskreno pozdravljamo in jim želimo obilo božjega blagoslova pri njihovem trudapolnem o-pra v i I ii. MOŠNJE Kakor lansko leto tako tudi letos kaže naše društvo živahen razmah. Svojo sezono je (dvorilo z narodno igro ..Zagorski zvonovi", imelo je svoj občni zbor, kjer je bil soglasno izvoljen stari agilni odbor z dolgoletnim predsednikom g. Ivan Resmanom; v nedeljo 20. ■V Starološki kaplan Janez Veider. Naši kulturni spomeniki Novoodkritc slike in druge zanimivosti crngrobške cerkve. Slikar se je naravnost trudil, da je sliko izdelal v čudoviti fincsi. Ni tube okoli obraza Jczuščka in Krištofa je izsekal, Pravtako je izsekal tudi druge okraske, u. pr. pasove, robove pri rokavih na obleki, zaponke pod vratom itd. Barve je slikar rabil sicer preproste a v rizbi in kompoziciji je čudovit. Kako gra-cijozno n. pr. sedi Jezušček na rami orjaka. Popišemo še to res lepo sliko. Obdaja jo slikan okvir, sestavljen iz prekrasnih gotskih rastlinskih in geometričnih okraskov. Spodnji del slike je precej zabrisan vsled vlage in drugih neprilik. Predstavlja globoko reko. polno raznovrstnih bajeslovnih vodnih bitij, n. pr. pol riba - pol deklica, Pozejdon s tri-zobom, razna mala bitju, ki jahajo na ribah, puščav nik na bregu itd. Votlo brede velikan sv. Krištof, ki se opira na drevo / zeleno krono ki mu služi kol palua. Napravljen je kot srednjeveški paž z izredno nežnim, skoraj ženskim krasnim obrazom. Na desni rumi mu sedi čudovito lepo Dete, ki je popolnoma o hranjeno v rizbi in barvali. Krasne so gube njegove modrosive oblekce. V desnici drži zemeljsko oblo. z levico pa drži Krištofa /.a lase.v bojazni, da ne pade doli. Nekaj edinstvenega ji' njegov okrogel obrašček s čudovito svežimi ustnicami. Oba imata lepe kodraste rumene lase. Okoli obeh glav se vijeta napisna traka, ki silno dekorativno izpolniljetn vrhnji tlei slike. Napis oznanja po latinsko pogovor med Krištofom in Jc/uškoni. Posebno ii Keshžga se ne da skrtačiti. Zakaj? ; Ker se umazanost ne drži samo na površju , penlo, temveč je tudi v njegovi notranjosti. 1 Obila in gosto bela pena Zlarorogovegcr | terpentinovega mila pronica pri pranju tudi j ! skozi vmesne prostorčke tkanin in z lahkoto ! odloči vsako nesnago. Perilo je po pranju j L kakor novo, snežno belo in duhteče.. " j £33 ^icitcf*cg^^mm\ n o vo milo važen je trak nad Jezusovo glavo, ki nam pove letnico postanka te lepe slike, namreč: 1464. Taka je torej bila zunanjščina tretje crngrobške cerkve. Poglejmo še njeno notranjščino. Dolga in široka je bila cerkev brez ap-sui toliko kot merijo sedanje ladje, saj so še danes iste, namreč dobrih 16 m dolge, visoke srednja (».13, južnu 6, severna pa 5.to m, široke pa srednje 3.50m, severnu 4.70 m, južna 4.2"> ni. Naravno je, da tako velik prostor ni mogel nositi stropa brez opore. Zato so ta prostor za vernike razdelili na tri ladje na ta način, da so mu postavili dve vrsti masivnih četverokot-nih stebrov i/ lepega rmenkastega hotavel jske-ga kamna. Te stebre so pri vrhu med seboj /vezali s šilastimi loki, ki so tudi iz istega kamna. Nad loki se dvigujeta še dve osrednji steni, na katerih je ležal prvotno še leseni strop. Od tega stropa so še na omenjenih stenah vidni konci tramov.nosilcev, ki jih niso i/iuvali iz sten, temveč jih enostavno polagali, ko so leta 1453. ladje obokali s križnimi oboki. Enega teh tramov so celo ie nekaj pustili gledati i/ stene, da so nanj obesili znano crn-grobško rebro ..ajdovske deklice" pri altarju sv. Martina. Torej je rebro tukaj vsaj že od leta U53. dalje. To stanje ladij se nam je ohranilo nespremenjeno do danes, le da so bili stebri in križna rebra neokusno pobeljena, ki so se očistila, da sedaj kažejo svojo naravno bar.o kamna. Ko so ladje obokali, so pokvarili prej opisane furlanske slike, ki so na severni steni še ostale od druge cerkve. Pravtako seveda so takrat morali prestaviti veliki altar na sredo razširjene cerkve. Zato so dosedanjo ap-sido /manjšali, da je postala apsida strunske severne ladje. Srednji glavni ladji so dozidali novo apsido in vanjo postavili veliki altar. Pralnica, svetlolikalnica, kemična čistilnica in barvanje oblek F. Potočnik, Kranj Vljudno naznanjam, da sem preselila svojo obrt iz Jenkove ulice št. 4 (Rožna ulica št. 90.) na Bleiweisovo c. 29. (na Podrtini poleg salona g. Vajta) Priporočam se Vam za nadaljno cenj. naklonjenost z zagotovilom, da bodem izvrševala naročila točno in po najnižjih cenah. Z odličnim spoštovanjem Mara Potočnik pret. m. je bila pohvalno igrana prelepa vojna drama ,.A njega ni . . . ", ki se je ponovila V nedeljo 3. nov. ob 7. uri zvečer istotam. V nedeljo na praznik Kristusa Kralja ob 5. uri uri popoldan je bilo lepo filmsko in skioptično predavanje o letošnjem tako lepo uspelem ev-harističnem kongresu v Ljubljani. Nadalje bomo pripravili še eno ali dve burki, katere ljudstvo tako želi. Tudi obletnico kraljeve smrti je priredilo v nedeljo 13. oktobra z govori, deklamacijami in petjem. K tej smo vabili tudi vsa v župniji obstoječa društva: šolsko vodstvo, sokolsko četo Brezje, občinsko upravo in gasilsko četo v Mošnjah. Vsa so se prijazno odzvala in poslala vsaj opravičilo, le gasilska četa je ostala za vse gluha in brez zastopstva, dasi je eno uro oddaljena vas poslala celil 14 uniformiranih članov. Ta je imela po dolgem času zopet eno vajo, pri kateri pa žal pogrešamo one vodilne osebe v uniformi, ki so pred letom s tako energijo in zaletom prijele za krmilo, posebno še ona /nana, ki se je bahavo i/ra/ila „da jih (naše ljudi) pustimo pri miru Tudi južni ladji so dostavili apsido s stranskim altar jem, V apsidah so bili altarji še vedno preproste mize s slikano podobo na steni ozadja. Ti altarji se nam niso ohranili ker so kakih sto let kasneje, kot bomo slišali, tri apside odstranili in jih nudomestili z. enojnim sedanjim prezbiteri jem. Poglejmo še, kako so poslikali notranjščino tretje crngrobške cerkve. Po večini je ostala neposlikana. Le okolico prvotnega velikega altarja, ob sedanjem stranskem altarju sv. Martina so znovu, to>-ej že tretjič slikali. Omenil sem že da so prvotno apsido.kjcr je bil dosedaj že veliki altar in ki je sedaj postala stranska apsida, nekoliko /ožili, ko so k njej prislonili novo večjo za veliki altar v sredi razširjene cerkve. Vse kaže da je milostna kupela vendar Še vedno ostala na prvotnem mestu in se ni preselila k novemu vcHkemu altarju. Najbrže je milostna podoba kar ostala še stara, slikana v apsidi za prvotnem velikem altarjem. Tako nam je razumljivo, zakaj so spet samo ta del slikali, do-čim je ostala cerkev bila neposlikana. Pa tudi če te tretje slike gledamo, zapazimo, da so okoli altarja i/.ra/.ito marijanske. kar spet kaže, da je bila v altarju tu Marijina milostna podoba tudi še potem, ko so veliki altar prenesli na novo mesto. Na tem kraju so bile takrat še vidne Ž« popisane furlanske slike. Te so bile umerjene pod prvotni ravni strop. Ravni strop so nadomestili kmalu / obokanim. S tem so pokvarili slike. Zato je bilo treba misliti na nove. Zdi se pa da takrat niso bili ugodni časi za večje razkošje. Zato so že na pročelju /unaj, kot smo videli, napravili l(> dve sliki: gregorijanskega Kristusa iu sv. Krištofa. Tudi znotraj so štedili. Niso namreč poslikali vso dosedaj /e poslikano steno, temveč le tisti del. ki je bil najbližji altarju. suj imamo oblast za seboj". Ni pa to kak kmet ali delavec marveč inteligenten akademik. Zato bi ga želeli še videti v četi s takim zastopom s kakršno besedo se je takrat košatih Sploh pa pri njih paradnih nastopih pogrešamo prave discipline. Smo pa tudi mnenja, kakor so radi impregli bodo še raje (ali morali) spregli. PREDDVOR Evharistični kongres v sliki, zvoku in besedi bomo gledali in poslušali tudi pri nas v nedeljo 17. novembra v Ljudskem domu kar dvakrat, in sicer ob 2. in 4. uri pop. Dvakrat zato, da se bodo mogli razvrstiti in udeležiti vsi ljudje, ki jih ta film nad vse zanima. Filmske prizore bodo dopolnjevale še skioptične slike, ob katerih nam bo predaval g. tajnik V. Zor iz Ljubljane. Za ki je stroškov bo malenkostna vstopnina t - 3 ' i>. Vsi iz bližnje in dalj-nje okolice ste najviju ineje vabljeni. KRIŽE Pevski koncert, na praznik Kristusa Kralja, pod vodstvom vnete pevovodkinjc, gdč. Man-delc Julke, nas je kot prvi te vrste v Krizah prav zadovoljil. Program obširen (19 pesmic mešanega, moškega in ženskega zbora) in raznolik. Podpisani« kateremu so pevske razmere v Krizah dobro znane, sem se čudil vztrajnosti, s katero so se lotili ne lahke naloge. — Zbor š eje 14 ženskih in 12 moških glasov. Kar polna, gosta harmonija nam je donela na uho. Sami mladi, čvrsti glasovi. Soprani kot bi zvonil, alti so se razkoračili v ženskem zboru, tenorji prav točni —(z vztrajno vajo jim bo glasbena muza glas še bolj spopolnila), basi koraj/ni in gibčni. Tudi dinamiki in agogiki ni kaj očitati, duši jim pot na v/gor še ni zaprta. Da so se skrbno pripravili, kaže tudi to, da so mnogi kar na pamet peli. Prav všeč mi je bilo, d a so po večini skrbno pazili na pevovod-kinjo. ki je sire' bolj mirno, vendar točno in korajžno vodila — tudi brez not. Pred koncertom je podpisani podal v nagovoru nekaj misli o petju in glasbi. Z veseljem moram poudariti, da je občinstva razumelo a a men prireditve, ker je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, kar se pri koncertih ne /godi prav pogosto. Le korajžno naprej za našo, ta"o lepo slovensko pesemt L. C. (Jesenice). Gospodarstvo Žganje kdaj se smatra, da podlega dr- žavni trošarini, kakor špirit. Ministrstvo financ je razveljavilo dosedaj veljavno narodno, dn je 60%no žganje smatrati /a špirit in je izreklo, da naj se smatra /a špirit že tako žganje, ki ima nad petdeset •/• jakosti. Ta določba bo važna zlasti za one, ki preku- Stran 4 — havajo fige in rozine, kajti tako žganje doseže vedno višjo jakost nego 50°/o :n jim bo treba plačati državno trošarino po 24.— Din za en liter absolutnega alkohola. Navadno sudno žganje ne doseže nikdar jakosti 50*/«. LICITACIJA. Tehniški razdelek srezkega načelstva t Kranju razpisuje za dobavo bencina, nufte. težkega olja za avto in masti. I. javno pismeno ponudbeno licitacijo J skrajšanem roku na dan 18. novembra 1955. ob 11. uri dopoldne v sobi štev. 10. tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju. Pozor I Pozor! Cenjenemu občinstvu nazna- j njam, da sem odprl lastno trgovino | s čevlji in to v Čadeževi hiši ha Glavnem trgu. Na zalogi imam vsakovrstno blago po zmernih cenah, da lahko vsakdo kupi. Novi modeli Dobro blago Počno delo Kupujte dobro obutev! Se priporoča ANDREJ ČRNILEC KRANJ »GORENJEC* Štev. 45 Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna: t) 1.400 kg bencina Din 14.700.— ; 2) 400 kg nafte Din 1.600.—; 3) 200 kg težkega uvto olja Din 4.000 ; 4) 30 kg tovrstne masti Din ?00.—. Predpisana kavcija znaša Din 210 za naše in Din 420 za tujre državljane. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka sreskega načlestva v Kranju. Tehniški razdelek Sreskega načelstva v Kranju. Pri Jazbecu v Kranju dobite vse kar potrebujete za zimo: Suknje Površnike Trenchcoate Hubertus plašče Damske plašče Vsakovrstne obleke Blago za obleke v veliki izbiri. Klobuke po kon kurenčnih cenah. Zimsko perilo itd. Priporoča se Albin Jazbec Kranj največja trgovina z oblekami na Gorenjskem temen Cviček pravi dolenjski, c'obite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11. Prosvetna društva, gostije, gasilce in druire skupine pride vsak čas tudi slikal na dom JUG, fotograf, Kranj (sedaj nasproti trg. Savni k) )E3{ 3Í Hitite, ker velika odprodaja vsega jesenskega in zimskega blaga traja samo še do 31. dec. Vse po najnižjih tovarniških cenah. Prepričajte se! Priporoča se tvrdka Logar & Kalan naslednik manufaktura Srečko Vidmar KRANJ SiPe Največja izbira in zaloga Radio aparatov v Kranju Kakor: Telefunken Radione Minerva Ingrelen His Master's voice Orion dobite pri D. Schilling Vse te vrste aparatov lahko kupite na obroke. Predvajanje v trgovini in na domu neobvezno za nakup! Prodam lepega konja „Ponija" z vso novo opremo. Informacije daje B. Rangus zlatar Kranj m H L I O G L H S I Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana. Priporočam svojo zalogo vseh vrst dežnikov. Sprejemajo se popravila in preobleke, izvršujem jih točno in solidno Jenko Alojzij dežnikar KRANJ, (poleg trgov. g. Jazbeca) Jahačev prelaz 2 življenje! smuno; to je one, ki bi jo začutili, če bi izvedeli od svoje prijateljice za kako neverjetno nizko ceno je kupila pri nas svoj elegantni plašč. Se želite prepričati ? Rade vol je smo pripravljeni, da Vam pokažemo vse kar je najmodernejšega v tej sezoni, pa boste tu sigurno našli za Vas kar želi Vaše srce. Prepričani smo, da boste prištedili polovico denarja ki ste ga namenili za nabavo plašča. TIVAR OBLEKE Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Stanovanje v novi hiši na Farovški Loki se takoj odda. Proda se /Mo poceni knjiga — strokovna „Das Schlosser - Handwerk - Maschinen Bau" Poizve se v upravi. Lep, mlad volčjak se takoj proda po nizki ceni. Poizve se Primskovo 104. Trgovska pomočnica iSe službo na Gorenjskem, v mestu ali na deželi. Imam dobra spričevala in sem vešča nemščine, da bi se balj izobrazila grem eno četrtletje zastonj v trgovino. Nuslov v upravi lista. Dva lokala, predpisano zgrajena v novi hiši (z družinskim stanovanjem) pripravno za trgovino, vinotoč, ljudsko kuhinjo, razno obrt ali podobno, mi prometnem kraju v nepo sredni bližini Kranja se takoj odda. Tozadevne informacije daje Griuek, Kranj. Cesta u.i Golnik 10. Vosek kupujem po najvišji dnevni ceni — slaščičarna Sink. Sobo s posteljo iščem v mestu takoj. Nuslov v upravi listu. Življenje se lahko podaljša, bolezni se lahko preprečijo, ozdravijo; slabi se lahko okrepijo, hirajoči učvrstijo, nesrečni osrečijo! Kaj se pojavi izza vsake bolezni? Oslabelost živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred bo- j leznijo, slab način življenja in mnogo drugih reči. Zadovoljnost je najboljši zdravnik! So pota, ki te lahko privedejo do dobrega razpoloženja, ožive tvojo čut, te napolnijo z novimi upi in uprav to pot I ti pokaže razprava, ki jo dobi vsak,' kdor jo zahteva takoj in popolnoma brezplačno I V tej mali priročni knjižici je raz-1 loženo, kako se lahko v kratker času in brez zapreke pri delu živci in mišičje ojačijo, kako se dajo utrujenost, slabo razpoloženje, raztre-senost, oslabelost spomina, neraz-položenje za delo in nešteto drugih' pojavov bolezni popraviti in odstra-' niti. Zahtevajte to razpravo, ona Vam bo nudila mnogo prijetnih uric. Postno nabiralno meeto: Ernest Pastarnack, BERLIN SO, Michaelkirrhplatz i\ Abt. 91. %» uredu Vvr in izdajatelja odcrovarju Knri Krzen v Kranui T skd 1 lunarno hrtkovneig» društva v Kr.itiju, predstavnik France Ilhorn k