Za vse naročnike pripravljamo nagradno žrebanje LETO XVIII. — Številka 4 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorerjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ — sreda, 18. 1. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja oa oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1 januarja 1964 kot poltednik, in sicer o'- siedah in sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Volilni golaž Ne gre za porcijo golaža z velikim kosom kruha, kot pri nekdanjih volitvah ministrov, marveč za dokajšnje težave, pravo zmedo — golaž ob letošnjih pripravah za skupščinske volitve. Letos bomo namreč volili polovico odbornikov in poslancev. Po sedanjih predpisih velja mandatna doba 4 leta s tem, da se na vsaki dve leti voli polovica predstavnikov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Največje težave so v pripravah na volitve v občinske zbore delovnih skupnosti. Po štirih letih, odkar so bile imenovane volilne enote, oziroma od zadnjih volitev pred dvema letoma je življenje prineslo toliko sprememb, da so mnoge volilne enote (oddelki po tovarnah ali celotni kolektivi) domala izginili, se povečali, zmanjšali, premestili drugam itd. Skratka, ponekod so volivci brez odbornika, drugod odborniki brez volivcev itd. V Kranju je obveljalo stališče, naj bi se izogibali velikim spremembam, kjer ni to nujno. Dokončno besedo o tem pa bo seveda dala občinska skupščina, ki bo, kot predvidevajo, pač morala na svoji prvi seji 26. januarja sprejeti odlok o volilnih enotah. Vendar je to bolj organizacijska težava. Glavna, kot je občutiti, pa je v tem, da med aktivi po volilnih enotah in med volivci sploh, tako na terenu kot po delovnih skupnostih doslej še ni dovolj zanimanja za volitve. Ni Še oživelo prepričanje, da so prav volivci odgovorni, kakšne kandidate bodo evidentirali, kandidirali in zatem voliti. Mlačnost volivcev bi odpirala nevarnost, da se namreč znova uveljavijo stare centralistične in birokratske težnje, kar pa ne bi smeli dopustiti. K. M. PRED SPOMENIKOM — Pred začetkom slovenskega prvenstva v biatlonu so tekači (od leve) Krajnik, Krišelj in Strgaršek položili venec na spomenik padlim borcem. Foto: F. Perdan Proslava 25. obletnice dražgoške bitke Slavnostna seja v Železnikih Železniki, 14. januarja. — Danes popoldan ob 16. uri je bila v Zadružnem domu na češnjici slavnostna seja krajevne skupnosti, katere so se udeležili tudi nekateri preživeli borci iz dražgoške bitke, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in delegacije občinskih odborov ZB ter odborniki skupščine škofja Loka iz Selške doline. Vse navzoče je pozdravil predsednik KS ing. Lojze Zu-mer. Delegacije so odnesle vence na spominska obeležja, potem pa se je uradni del seje neopazno spremenil v tovariško sirečanje nekdanjih borcev. Če gledamo na vse te proslave dražgoške bitke z očmi krajevne skupnosti Železniki, lahko napišemo, da so prebivalci lepo proslavili krajevni praznik — prazniik svoje vstaje. Takoj pa, ko se zavemo, da je to najpomembnejši dan vse Gorenj-slk iz NOV, pa je nesporno, da je bilo vse sku- Sprejem mednarodne organizacije Preteklo sredo sta bila na obisku pri predsedniku skupščine občino Tržič Tinetu To-mazinu gospod Rene Letur-gie, generalni predsednik nacionalnega združenja bivših borcev, zapornikov, deporti-l>rancev, odpornikov in žrtev vojne francoskih železničarjev in gospod Jean Leche-req, ki ima enako funkcijo iste nacionalne zveze v Belgiji in je bil med vojno vodja odporniškega gibanja za južno Belgijo. V Jugoslaviji je delegacija na obisku predvsem z namenom, da bi se dogovorili o ustanovitvi mednarodne organizacije, ki naj bi obsodila krvavo vojno v Vietnamu in nudila moralno pomoč vietnamskemu ljudstvu v borbi za svobodo. -dh paj sikromno, preskromno. Občinske skupščine na Gorenjskem niso pokazale potrebnega zanimanja za prireditve, tako da je bila proslava ob jubileju precej okrnjena. Ne le skupščinam, tudi ostalim družbenopolitičnim organizacijam ter tudi delovnim kolektivom na Gorenjskem lahko zamerimo, da Dražgoše, pojem našega osvobodilnega boja, še sedaj nimajo dostojnega spomenika. Nikakor se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da se je trpljenje borcev, uničenje in morenje v Dražgošah spremenilo le v krajevni praznik. Ne moremo pozabili na herojski odpor in požrtvovalnost, ko je bilo potrebno pokazati, da smo Slovenci Slovenci in zaradi tega nas tem bolj čudi odnos, ki so ga pokazali ob 25. obletnici borbe. P. Čolnar Možni kandidati V ponedeljek so imeli predstavniki izvršnih odborov SZDL iz vseh gorenjskih občin razgovor o možnih kandi-dalLi za nove zvezne poslance. Kot smo že piisali, bomo ob letošnjih volitvah na Gorenjskem izvolili pet zveznih poslancev; za vsak zbor enega. Predstavniki izvršnih odborov so na razgovoru sestavili ožji izbor kandidatov z Gorenjske, vštevši tudi občino Kamnik. Pri izbiri posameznih kandidatov so upoštevali pogoje, ki vplivajo na kandidaturo za zveznega poslanca. Se posebej so pri tem upoštevali strokovni sestav slovenskih kandidatov za zvezno skupščino. Kljub temu, da sedanji izbor še ni dokončen, ker se seznam posameznikov še lahko spremeni ali dopolni, so se zaenkrat dogovorili za nekatere možne kandidate. Za zvezni zbor je to Marjan Brc— celj, ki ga je predlagala kandidacijska komisija Glavnega odbora SZDL za eno od vodilnih mest v zvezni skupščini; za Gospodarski zbor inženir Jure Ivanetič iz Kamnika, Ivo Sčavničar z Jesenic in Franc Branisel iz Šk. Loke; za prosvetno kulturni zbor doktor Avguštin Lah iz Kamnika; za socialno-zdrav-stveni zbor Edgar Vončina iz Kranja in doktor Gabrijel Hruševar z Jesenic; in za or-ganizacijsko-politični zbor zvezne skupščine Ivan Repinc iz Kranja. A. Z. obrazi in pojavi # obrazi in pojavi # obrazi in pojavi # obrazi in pojavi $ obrazi in pojavi V razpravi je predlog o novi ureditvi otroških dodatkov. Mnogi zahtevajo, naj bi se višina denarja, ki bi ga starši dobili za svoje otroke, ravnala po njihovem zaslužku, čim več bi kdo zaslužil, toliko manjši naj bi bil otroški dodatek. Razpravljamo tudi o prispevku za zdravstveno varstvo. O osebnem prispevku vsakega zavarovanca, poleg prispevka, ki ga že tako plačajo od bruto osebnega dohodka. Spet se slišijo predlogi, naj bi več plačali tisti, ki več zaslužijo. Torej: kdor več ima, naj tudi več plača. Prav je, da prispeva več tisti, ki več ima. Vsi sodobni davčni sistemi v svetu temeljijo na progresivnih stopnjah. Toda, neposredno pri delitvi, ne pa pozneje. To pravilo pa že velja tudi pri nas. Kdor več zasluži, tudi več plača: za proračune in za socialno, zavarovanje. Osebni dohodek, ki pa preseže določeno mejo (2 milijona starih dinarjev na leto), je še posebej (progresivno) obdavčen. Zato predlogi o poznejšem razlikovanju dišijo po uravnilovki in so naperjeni zoper nagrajevanje po delu. Resnično nagrajevanje po delu, pa bi moralo obveljati. Potem bo tudi vse v redu. Neopravičeni zaslužki in neopravičene razlike namreč bolj bolijo ljudi kot enake obremenitve. — ABC Bodočnost podjetja odvisna Komunalno podjetje ima od sodelovanja z Železarno bodočnost v predelavi žice »Bodočnost podjetja je odvisna od tesne povezave z jeseniško železarno,« je dejal v razgovoru z našim sodelavcem direktor Komunalnega podjetja Jesenice Stane Zor-man in nadaljeval: »S predelavo tega, kar daje železarna, bi lahko ustvarjali rnilijard-no bruto realizacijo.« To je čista resnica, ki je bila izrečena že nič kolikokrat, pa se žal le prepočasi uveljavlja. Nove razmere gospodarjenja ne odpirajo samo pot tem ciljem, ampak celo pogojujejo nadaljnji obstoj mnogih obratov. Komunalno podjetje Jese-senice je siicer poklicano, da opravlja drage dolžnosti, pogrebno službo, s&rbi za ceste in kanalizacijo, za odvoz smeti in podobne storitve. Toda to so dejavnosti, ki niso donosne in dajejo premalo sredstev za lastno modernizacijo in nadaljnji razvoj, Po konferenci konkretne priprave na volitve V radovljiški občimi bo občinska konferenca SZDL 27. januarja, potem pa bodo ta-(koj začeli s konkretnimi pripravami na volitve v občinsko, republiško in zvezno skupščino — z evidentiranjem vseh možnih kandidatov. Tudi po delovnih organizacijah se sindikati že pripravljajo za volitve v zbor delovnih skupnosti. S tem pa ni rečeno, da doslej niso storili ničesar za spomladanske volitve. Priprave so bile v Radovljici nekoliko drugačne kot v drugih krajih. Z zasedanjem splošnega zbora občinske skupščine, na katerem je imel referat predsednik občinskega odbora SZDL Stane Kajdiž, so skušali določiti obči profil bodočih kandidatov. Prav ugotovitve tega foruma bodo merilo pri iskanju kandidatov, saj so z analiziranjem dosedanjega dela skupščine ugotovili dobre in slabe strani dela sedanjih odbornikov in skušali najti tudi vzroke. -t Kranj Občinska volilna komisija Na zadnja seji je občinska skupščina imenovala volilno komisijo. Komisija bo vodila volitve za občinsike odbornike in najbrž tudi za volitve republiških in zveznih poslancev, če bodo ustrezni organi ta predlog potrdili, potem bodo letošnje volitve za vsa predstavniška telesa vodili isti ljudje, kar bo precej olajšalo in poenostavilo delo. V občinsko volilno komisijo so bTli imenovani: predsednik dr. Marjan Ogrizek, tajnik Vid Pogačnik in član Pavle Zupančič. Za njihove namestnike pa so imenovali Alojza Maroka, Antona Per-neta in Ivana Omana. A. ž. Skrb za borce Svet za zadeve udeležencev NOV im VVI je v decembru predložil občinski skupščini poročilo o stanju in reševanju problematike udeležencev narodnoosvobodilne borbe in vojaških vojnih invalidov v kranjski občini za lansko leto. Občinska skupščina je lani prispevala za socialno in zdravstveno ogrožene borce v občini 44 milijonov starih dinarjev iz proračuna. Ta denar je bil porabljen za stalne in enkratne piznavalnine ter zdravstvo in rekreacijo. Največ denarja (71 odstotkov) za stalne priznavalnine in 24 odstotkov za enkratne. Priznavalnino je 1. decembra lani dobival 201 udeleženec .NOV in je znašala v poprečju 16 tisoč tristo starih dinarjev, kar je 7 odstotkov več kot leta 1965. Svet je predlaga;! skupščini, naj tudi leto« zagotovi denar za priznavalnine, zdravstvo in rekreacijo udeležencev narodnoosvobodilne borbe. Razen tega je treba rešiti stanovanjske probleme trstih, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi od 1941. in 1942. leta. Pri vseh ostalih pa je potrebno rešiti vse nujne primere. Takšnih je v občini ,61. Nekatere gospodarske organizacije so že dosedaj z razumevanjem reševale stanovanjske probleme borcev. Lani so bile to Iskra, Sava, Avtopromet, Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo. Planika, Agra-ria in PTT. Letois pa so podobno priporočilo poslali vsem delovnim organizacijam v občini. Svet je tudi predlagal skupščini, da je za rešitev najnujnejših problemov udeležencev NOV v občini letos treba zagotoviti v proračunu 50 milijonov starih dinarjev. A. žalar iz proračunov in drugih virov pa so tudi usahnila. Kolektiv podjetja je že leta 1962 sprejel program nadaljnjega razvoja. Takrat je imel -pri 180-m ili jonski realizaciji 20 milijonov starih dinarjev izgube. Najprej je utrdil obstoječo dejavnost in razvil enoto za nizke gradnje ter že naslednje leto ' izšel z nekaj deset milijoni čistega dohodka. Razvil je tudi obrat kleparstvo za izdelovanje najrazličnejših izdelkov iz pocinkane pločevine, ki je kaj hitro postal donosen obrat in je v preteklem letu dosegel 156 milijonov starih dinarjev realizacije. Podobne perspektive so za predelavo žice, ki jo tudi proizvajajo v železarni! Ko so proučili tržišče, so pripravili program za izdelovanje žilnih mrež za poitrebe najrazličnejših tesnil. Sklenili so kooperacij sik o pogodbo s Tesniliko iz Medvod za celotno proizvodnjo in pogodbo z jeseniško železarno za dobavo potrebne žice. Komunalno podjetie je celo posodilo železarni 40 milijonov S din za nakup dveh sit rojev za izdelavo žice, medtem ko je samo naročilo 12 tkalskih strojev za tkanje mrež iz žice. Letos bodo dobili šest takih strojev. Streho zanje so že zgradili. Celotna investicija bo veljala okrog 280 milijonov starih denarjev in bo realizirana v treh letih. Zaposlenih bo Okrog 30 ljudi, pretežna večina ženslk s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom 90.000 starih din. Vrednost letne proizvodnje cenijo na 600 do 700 milijonov starih dinarjev in okrog 130 milijonov starih dinarjev čistega dohodka. To pa bo solidna osnova za nadaljni razvoj tako komunalnih kot proizvodnih dejavnosti. Organizacija podjetja po delovnih enotah pa zagotavlja razvoj tudi nedonosnih, pa vendar za občane potrebnih uslužnih dejavnosti. To dokazujejo tudi rezultati poslovanja zadnjih nekaj let, saj je podjetje vložilo letno od 40 do 60 milijonov lastnih sredstev, predvsem za nabavo mehanizacije in naprav za opravljanje komunalnih uslug in pogrebne službe. J. Podobnik Namesto venca denar za bolnišnice Vodstvo družbenopolitičnih organizacij v jeseniški občini je sklenilo da zbrana sredstva za venec ob smrti Borisa Kraigherja v višini 55.000 starih din pošlje skladu za izgradnjo kliničnih bolnišnic v Ljubljani. Prav tako je upravni odbor železarne na Jesenicah na zadnji seji sklenil, da bodo namesto venca na grob pokojnega Borisa Kraigherja nakazali odboru za gradnjo kliničnih bolnišnic v Ljubljani 5000 novih dinarjev. Zanimiva logika Strinjam se, da kandidira-« mo tega tovariša s socialistične zveze, ker misHm, da nas bo najbolje zagovarjal. Posebno še, ker dela tudi v drugih političnih organizacijah in ga na občini dobro poznajo. Zato mu ne bo težko dobiti kakšen dinar.« Tako je govoril predstavnik krajevne skupnosti na nekem sestanku, kjer so razpravljali o kandidatih za odbornike. Nekateri so sicer menili, da je tovariš s socialistične zveze že tako preveč obremenjen s funkcijami in bi raje predlagali kega drugega. »Ena funkcija več ali manj. To se pri njem res m bo dosti poznalo,« so menili drugi. In nazadnje so se odločili zanj. Tako je tovariš s socialistične zveze kandidat za še eno funkcijo več. Mar je res, če na občini nekoga poznajo, lažje izposlurje kak dinar več za svoj kraj? Morda je v nekaterih primerih do sedaj res bilo tako. Kako pa naj bi bilo v prihodnje? Kaže, da nekateri mislijo, da je »poznanstvo« še vedno odločilno. Stara praiksa se torej ponekod ponavlja. Načelo, da tistemu, ki ima že talko dovolj funkcij, lahko dodamo še eno, je prodrlo tudi na tem sestanku. Nihče pa se ni vprašal: kako bo pa človek sploh delal. Bo hodil na seje? Bo isikal strice ali se boril zoper nje in za reformo? Nad kom bomo pa notem negodovali?! A. ž. Investicije v gorenjski turizem Radovljica: center gorenjskega turizma V preteklem letu so v radovljiški občini namenili za razvoj turizma 2.070,700.000 starih dinarjev. S tem so po vlaganju odločno na prvem mestu na Gorenjskem, saj so jih ostale štiri občine (Jesenice, Kranj, Tržič in Škofja Loka) skupaj komaj presegle (2.513,604.000). Radovljica je občina, ki s svojim turističnim centrom Bledom In Bohinjem predstavlja glavni »adut« gorenjskega zimskega in letnega turizma. KAKO JE BILO ... % V radovljiški občini je bilo v preteklem letu narejenega res veliko. Na Bledu so začeli graditi garni hotel. Hotel bo stal 900 milijonov dinarjev. V času svetovnega prven,srva je Bled pridobil veslaški center v Zaki, za katerega so dali 69 milijonov dinarjev. Razen tega je bilo porabljenih še 66 milijonov za športne objekte. 60,700.000 starih dinarjev je porabil kolektiv Park hotela za rekonstrukcijo in modernizacijo kuhinje, še 40 milijonov pa za preureditev prostorov gornjega trakta v tujske sobe in za rekonstrukcijo ostrejša. Hotel Jelovica je uredil »Grajsko klet«. Za to so porabili 30 milijonov dinarjev ter tako pridobili 70 novih sedežev. Razen tega so investirali tudi 40 milijonov dinarjev za ureditev kegljišča. # Če hočemo govoriti o Bohinju, ni morda neupravičeno na prvem mestu imenovati rekonstrukcijo telefonske linije Bled — Bohinj, za kar je porabilo PTT Kranj 50 milijonov dinarjev. Preteklo leto je pomenilo leto rekonstrukcij bohinjskih hotelov. 80 milijonov starih dinarjev bo potrebno za adaptacijo hotela Pod Voglom, ki je v zaključni fazi. Investitor, Transturist iz škofje Loke, bo tako uredil ogrevanje, sanitarije, kuhinjo ter podaljšal veramdo, s čimer bodo pridobili 140 novih sedežev. Prav tako bi morala biti v januarju zaključena adaptacija hotela Bellevuc v Bohinju. Posebno pozornost zasluži- ta tudi dve novi vlečnici na Voglu, ki sta stali 200 milijonov dinarjev. Njuna skupna zmogljivost je 1600 potnikov v eni uri. Q K tem investicijam moramo dodati še 5 novih garaž, pokrito teraso in ureditev manjšega bara v hotelu Triglav v Stari Fužini in tako dobimo grob pregled največjih investicij v Bohinju. V Radovljici so modernizirali hotel Grajski dvor. Vse sobe so dobile sanitarije, kapacitete pa so povečali za 83 ležišč in 120 sedežev. ... IN KAJ BO Tudi v letošnjem letu so predvidena precejšnja vlaganja. Ker za sedaj še ni mogoče govoriti o skupni vsoti investicij, se lahko ustavimo le pri nekaterih bolj ali manj gotovih podatkih. # Morda bo bohinjska cesta le dočakala boljše dni. V letošnjem letu je namreč v načrtu rekonstrukcija ceste, in sicer tako. da bi sedanje cestišče razširili, medtem ko ovinkov in ceste v naseljih za enkrat še ne bo mogoče obnavljati. Denarja, ni. Gospodarske novice UVOZ BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO Te dni so v Beogradu razdelili 44,5 milijona dolarjev, kolikor znaša devizna kvota za uvoz blaga za osebno potrošnjo v letošnjem letu. Največ denarja so namenili za uvoz tekstilnih izdelkov, 3,5 milijona dolarjev pa za uvoz drobne mehanizacije za kmete. Kaže, da bo IetSs trg bolje založen z vsemi vrstami uvoženega blaga, kajti celotna vsota, namenjena za uvoz blaga za široko potrošnjo, je za polovico večja kot lani. TRG NE PRIZNAVA CEN Konec lanskega leta se je precej zmanjšala proizvodnja embalažnega stekla in stekla za široko potrošnjo ter raznih azbestnih in samotnih materialov. Vse kaže, da je trg že prenasičen s temi proizvodi in bodo morali verjetno proizvajalci znižati cene blaga, če bodo hoteli povečati proizvodnjo. PRESEŽEN IZVOZ Tekstilna industrija je po še nepopolnih podatkih izvozila lani za milijardo 250 milijonov novih dinarjev blaga, kar je 17% več kot leto poprej. Glavna atrakcija turistične gradbene dejavnosti v Bohinj'u bo brez dvoma začetek gradnje novega hotela v Bohinju, ki ga bo investiral hotel Lev iz Ljubljane. Z investicijo okoli 1 milijarde 600 milijonov bo Bohinj pridobil med drugim tudi 200 novih ležišč. © Na Bledu bodo začeli graditi v aranžmaju Turist-progresa nov hotel A kategorije. Investitorja SGP Gorenje in Park hotel Bled bosta v to vložila 2 milijardi 500 milijonov starih din. Tako bodo v najsodobnejšem hotelu dobili 300 novih ležišč. Na »blejskem programu« za letošnje leto je še preureditev hotela Krim. Ni še gotovo, če bodo letos začeli tudi s temeljito adaptacijo hotela Toplice na Bledu. Po prvih načrtih bi potrebovali za temeljito preureditev in modernizacijo eno milijardo starih din. Zanimivo je, da se kapaciteta hotela s tem ne bi povečala, marveč morda celo nekoliko zmanjšala na račun kvalitete. Računajo, da bodo naredili med drugim tudi sanitarije v vseh sobah. Seveda je razen naštetih načrtov planiranih še več manjših investicij. Čolnar S sejma MODA 1967 Uspeh gorenjskih razstavljavcev Okusni modeli — Izbrani vzorci in barve — Vsak dan dve modni reviji Pretekli petek so na Go-spodarskam razstavišču v Ljubljani odprli sejem Moda 1967, prvo letošnjo sejemsko prireditev. Vsakoletni sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in raznih modnih artiklov, je najbolj specializiran poslovni sejem, saj sklenejo partnerji večji del poslov prav med sejmom. Tudi letošnji, že 12. po vrsti, naj bi pokazal najnovejše in najpomembnejše dosežke slo. venske in ostale jugoslovanske tekstilne in usnjarske industrije. To pot je sejem rekorden, saj razstavlja 174 podjetij, od tega 77 iz Slovenije, več kot tridesetim ponudnikom iz tujine pa so morali zaradi pomanjkanja prostora sodelovanje odkloniti. Svoje modele, barve in desene za pomlad in poletje 1967 prikazuje tudi 16 podjetij z Gorenjske. Almira iz Radovljice se lahko med proizvajalci trikotaže uvršča med najboljše na tej razstavi. S svojimi solidno izdelanimi in moderno krojenimi modeli je ponovno dokazala, da zasleduje evropsko modo. Izdelki podjetja Kroj iz Škofje Loke so izdelani po zadnji modi in bodo prav gotovo pritegnili zahtevne kupce konfekcije. Tudi tovarna klobukov »Šešir« iz Škofje Loke dobro sledi modi na tem področju. Z lepimi modeli se bo lahko tudi letos uveljavila na domačem in tujem trgu. Našo pozornost pa je vzbudil lepo aranžiran razstavni prostor tovarne Tekstilindus iz Kranja. Za kvalitetno blago iz bombaža, staničnin-skih in sintetičnh vlaken je bilo tovarni podeljenih kar 16 zlatih, 3 srebrne in 3 bronaste kolajne. Posebnost sejma je tudi razstavni prostor Sukna iz Zapuž. Med gorenjsko idilo prikazuje svoje izdelke iz volnene, mikane in česane tkanine za ženske obleke in kostime, plašče in moške suknjiče ter volnene odeje. Gorenjsko zastopata med proizvajalci obutve in usnjenih izdelkov podjetji Peko Tržič in Toko Domžale. Razstavljeni vzorci čevljev so izdelani kvalitetno in po modi, Toko pa brez dvoma lahko uvrščamo med najboljše pro- izvajalce kožne galanterije v državi. Pod kupolo Gospodarskega razstavišča torej lahko vidimo vse novitete, s katerimi skuša naša industrija slediti modi. Težko pa verjamemo, kot razstavi j alci zatrjujejo, da bomo lahko tudi v trgovini kupili vse tisto, kar nam kažejo na sejmih. Za tiste, ki jih letošnja moda še bolj zanima, pa je Center za sodobno oblačenje in opremo pripravil vsak dan dve modni reviji. Na popoldanski si obiskovalci lahko ogledajo modele naših kon-fekcionarjev, na večerni pa modele iz metrskega blaga. S. šolar Tekstilindus je res okusno uredil na letošnjem sejmu MODA 67 svoj razstavni prostor. Razstavlja nove vzorce modnih tkanin, ki so zasluženo poželi mnogo priznanj in dobili 16 zlatih medalj. — Foto: F. Perdan Novi avtobusi V jeseniškem mestnem prometu so se pojavili štirje novi avtobusi, ki jih je nabavilo podjetje Ljubljana Transport — poslovna enota Jesenice. Kupili bodo tudi dva nova monotrala (zglobna avtobusa), v katerih je prostora za 200 oseb. Na Jesenicah jih bomo videli spomladi, vozili pa bodo na daljših mestnih relacijah npr. do Mojstrana ali pa na nekaterih delavskih progah. J. V. V jeseniški železarni znaša tečajna razlika milijardo dinarjev Za uvoz reprodukcijskega materiala porabi železarna letno osem milijonov dolarjev — Ali bo prišlo do podražitve reprodukcijskega materiala — Kratek odgovor na vprašanje: »Zakaj pa sploh izvažamo?« Znano je, da je jeseniška železarna v preteklem letu presegla plan izvoza, saj je izvozila za prek 3,300,000 dolarjev svojih proizvodov. »Tečajna razlika pri izvozu znaša okrog milijardo tristo milijonov S dinarjev. Če bi vse, kar smo izvozili, prodali doma, bi dobila železarna toliko več denarja,« sem slišal na seji skupščine občine Jesenice, ko so odborniki razpravljali o gibanju gospodarstva v občini. V Železarni predvidevajo, da bo tečajna razlika še večja, ker bo prišlo do podražitve koksa in revalorizacije osnovnih sredstev, kar bo podražilo stroške proizvodnje, kar pa svetovni trg ne bo priznal. V železarni o tej raz'iki neradi govorijo. Ko sem jih prosil za pojasnilo, kako pride do tako velike tečajne razlike, so mi svetovali, naj to ne pišem v številkah, ker bodo delavci ki bralci to na- pak tolmačili. Povedali so mi primer, da je delavec, potem ko je na sestanku slišal o razliki, vprašal: »Zakaj pa sploh izvažamo? Zakaj pa ne prodamo vse doma?« Prav zaradi tega menim, da je pravilno, da stvar pojasnimo (če že o njej ne govorimo). Na mednarodnem tržišču se formirajo cene, ki jih diktira svetovni trg. Na domačem jugoslovanskem trgu se formirajo domače cene. Razlika med cenami, ki jih priznava svetovni trg in cenami, ki veljajo na domačem trgu je tečajna razlika. S tem pa ni rečeno, da podjetje izvaža z izgubo. Železarna ne prodaja pod lastno ceno, ampak pod proda ino ceno, ki jo prizna naš domači 1 trg. Podjetje, ki reprodukcijski material mora uvažati, mora prav tako izvažati, da si z izvozom zagotovi del potrebnih deviz za plačilo uvoženega materiala in odplačila tujih kreditov. Za uvoz reprodukcijskega materiala jeseniška železarna letno porabi okrog osem milijonov dolarjev. To pa je znatno več, kot izvozi na tržišče s konvertibilno valuto (omenili smo 3,300.000 dolarjev). Razen tega je domači trg z nekaterimi proizvodi železarne zasičen, npr. z žeblji, bodečo žico, elektrodami za varjenje, nekaterimi proizvodi jeklovleka itd., tako da ja izvoz edini izhod. Res pa je* da bi doma lahko prodali celotno proizvodnjo pocinkane pločevine in še nekaterih izdelkov, toda iz ža omenjenih razlogov je to nemogoče ter jo zato morajo izvažati. Odgovor na vprašanje: »Zakaj pa izvažamo, če nimamo nič od tega?« torej ni tako preprost. J. Vidic Z razstave grafik Vinka Tuška v galeriji Prešernove hiše: na sliki obiskovalka ob grafiki Stroj — Foto: F. Perdan Grafike Vinka Tuška Po vojni je grafika doživela izreden razvoj, ki mu je botrovalo čedalje večje zanimanje za to vejo umetnosti v svetu. Obdobje razvoja naše grafike nekako do leta 1957 je značilno zaradi poleta v širino in iskanja najrazličnejših stilskih in tematskih opredelitev, medtem ko v zadnjem obdobju po letu 1960 in v okviru tako imenovane ljubljanske grafične šole (da o nadrealističnem središču v Beogradu in o geo-metrizaciji v Zagrebu ne govorimo na tem mestu) že določamo slovenski grafiki ti-piko v iskanju strukturizma in tehnične popolnosti odtisa. V tem krogu iščejo nekateri grafiki pot v abstrakcijo (da omenim samo dva iz različnih generacij, ki pa se mi zdita pomembna za Tuškov razvoj: Debenjak in Bernik), nekateri pa vztrajajo v intimnem svetu figuralike, kjer mimo Makuca ne moremo kakor ne moremo mimo njegovega mesta v intimističrti struji. Ce hočemo poiskati Tuško-vo mesto v tem grobo začrtanem orisu naše domače grafike, potem bi že ob teh prvih listih na sedanji rastavi lahko trdili, da pripada vnsti iskalcev strukturnih efektov, da mu tudi težnje za čim popolnejši tehnični efekt ne moremo odrekati, ker je prav ta v Tuškovih grafikah na prvem mestu. Sedanja usmerjenost Tuško-vega iskanja pa ga prav gotovo vodi v svet abstrakcije, če bo spregledal že nakazane možnosti za pot v intimni svet. ki ga je delno razvil s preeblikovf mirni detajli iz kmečke arhitekture v strukturah svojih grafik. Motivni svet Tuškovih grafik je zajet v realnem svetu vasi, njiv in strojev (v zadnjem času), kjer je prvotni realistični vtis spremenjen. Tako pri motivu vasi — naselja — grafik spremeni tudi pogled na motiv od panoramskega v pogled iz ptičje perspektive in pred nami zaživi na grafičnem listu naselje, podobno urbanistovi skici. Sprva razvejano naselje in širok pogled zamenja kasneje z obravnavo detajlov ali: prvotno kompozicijsko neuravnovešenost zamenja trdnejši kompoziojlsiki koncept. Likovni svet Tuškovih grafik je uglašen na medsebojne odnose mehkih in grobih li poudarjene točke, kjer naj bi grafik dosegal neki konflikt in z njim pomiritev teh odnosov. Napetostim znotraj grafičnega lista najde ustrezen odmev tudi v problemskem obravnavanju barve na tonski osnovi. V mehko obravnavanih ploskvah odmevajo svetli toni, temni pa so domena grobega likovnega zapisa, v katerem je razprostrl vrsto arhitekturnih detajlov in z njim ustvaril prijetno strukturo. Ta je v »Naseljih« tepla in še ne sama sebi namen, v »Strojih« pa hladna in že razumsko hote-na. In prav v tem bo treba iskati Tuškovo pot v prihodnost, ki vodi po vseh znakih v abstrakoijo. Morda bo potem (ali pa že prej) spoznal vrednosti v že omenjenih toplih in grobih strukturah, pretkanih z arhitekturnimi elementi, kar bi ga utegnilo pripeljati do gafika z izrazito svojskim, morda kar gorenjskim značajem. A. Pavlovec Razgibano delo Delavske univerze v Radovljici Širjenje jezikovnih tečajev Za jezikovne tečaje je vse več zanimanja; prirejajo tudi specializirane jezikovne tečaje za osebje igralnice na Bledu, za sprevodnike in šoferje Transturista itd. Turistično izobraževanje: redni seminarji za turistične delavce Pri Delavski univerzi v Radovljici je v zadnjih letih posebno veliko zanimanje za tista področja izobraževanja, ki so kakorkoli povezana s turizmom; to so predvsem jezikovni tečaji in turistični seminarji. V razgovoru z direktorjem univerze tov. Kendo smo zvedeli, da gre za pravo ekspanzijo jezikovnih tečajev. V letošnji sezoni imajo 4 nemške, 2 angleška in 3 italijanske tečaje. Posebno za italijanski jezik je vedno večje zanimanje, čeprav je težko s predavatelji. Jeseniška delavska univerza je npr. »uvozila« predavatelja celo iz Trbiža. Poseben jezikovni tečaj za nemščino imajo v Radovljici za šoferje in sprevodnike Transturistovih avtobusov, prejšnja leta pa so prirejali specializirane tečaje italijanskega in francoskega jezika za osebje igralnice na Bledu. Prav zaradi velikega zanimanja za jezikovne tečaje so v zadnjem letu pouk tudi modernizirali, saj so nabavili magnetofonske trakove, ki jih prej niso imeli. Dlje pa v radovljiški občini prirejajo tudi že turistične seminarje za prebivalce. Delavska univerza jih organizira skupaj s turističnimi društvi za njihove člane. Vsako leto imajo 3 ali 4 take seminarje. Zanje je seveda največ zanimanja na Bledu pa tudi v drugih krajih. Letos bodo imeli poseben tečaj za trgovske delavce s poudarkom na turizmu; udeležencem naj bi dal osnovno in splošno znanje, ki jim je potrebno v turističnih krajih. Dogovarjajo pa se tudi, naj bi bil letos na Bledu republiški tečaj za turistične delavce (direktorje hotelov itd.), vendar se o tem še niso dokončno dogovorili. Vidimo torej, da se je radovljiška Delavska univerza v turistično najbolj razviti občini na Gorenjskem po svoji strani aktivno vključila v turistična prizadevanja din da je prisluhnila željam prebivalcev po tovrstnih specializiranih oblikah izobraževanja. Seveda pa pri tem ne zanemarjajo ostalih dejavnosti. Zdaj se npr. dogovarjajo z nekaterimi podjetji za tečaje za HTV; po zakonskih določilih morajo namreč vsi vodilni delavci v podjetjih obiskovati tak tečaj in opraviti izpit iz HTV. Zelo veliko zanimanje je tudi za šole za starše, ki so zdaj na Bledu, v Radovljici in v Bohinju, pozneje pa bodo še v dru- Pogovor o moderni prozi Petkov kulturni večer, ki jih vsak teden pripravlja Klub kulturnih delavcev v Kranju, bo ta teden posvečen Rudiju Šeligu in moderni prozi. Pogovorni večer o tej temi bo v petek, 20. januarja ob 19,30 v mali re- nesančni dvorani Gorenjskega muzeja v Kranju, Titov trg 4/1. V razgovoru bo razen pisatelja Rudija Šeliga sodeloval tudi kritik Taras Kermauner. V nekaj stavkih KRANJ: odprte učne ure — Pri teh urah strokovnjaki za posamezna področja, pedagoški svetovalci in učitelji razpravljajo o učni snovi za posamezne predmete. To je v veliko pomoč mlajšim učiteljem. V prvi polovici letošnjega šolskega leta je bilo v osemletkah kranjske, škofjeloške in tržiške občine že 54 takšnih ur. Vse so bile dobro obiskane. KRANJ: amaterska gledališka skupina bo igrala Mišolov-ko in Pri belem konjičku — Amaterska gledališka skupina France Prešeren, ki ima svoj sedež v Prešernovem gledališču, bo začela v ponedeljek z vajami za delo Agatie Christi Mišo-lovka. Premiera bo predvidoma 28. februarja. Naslednje delo, ki ga bodo uprizorili marca, pa bo Pri belem konjičku. Prihodnji teden, 24. januarja, bo v Prešernovem gledališču gostovala ljubljanska Drama z delom Kaj je resnica. Gostovanja bodo potem za nekaj časa prekinjena zaradi semestralnih počitnic; nadaljevala se bodo 9. in 10. februarja, ko bo v Kranju gostovalo Mestno gledališče ljubljansko. JESENICE: poživljeno delo v Cufarjevem gledališču — Po lanskoletni krizi in prisilni upravi v gledališču Tone Cu-far na Jesenicah so gledališki amaterski igralci spet začeli z delom, ki je bilo lani precej slabo. V sezoni 1966/67 so imeli že 4 premiere, dvoje gostovanj gledaliških hiš iz Ljubljane in 3 koncerte, skupaj 36 vseh prireditev, ki si jih je opledalo 10.794 ljudi. V gledališču dela zdaj 68 amaterskih igialcev, od katerih je tretjina mladih. gih krajih; udeležba je zelo dobra, šole za starše organizira Delaivska univerza v sodelovanju s šolami v posameznih krajih; Delavska univerza pripravi program, dobi predavatelje in da denar, organizacija pa je v rokah šol. Zanimanje je tudi za gospodinjske tečaje; jeseni so tri skupine zaključile kuharski tečaj, zdaj pa je Delavska univerza skupaj s tovarno šivalnih strojev Bagat razpisala tečaj za šivanje. Med ostalimi izobraževalnimi dejavnostmi Delavske univerze v Radovljici omenimo še poljudno-znanstveno, kulturno-stetsko in družbe-no-politično izobraževanje, za kar dobijo od sklada za šolstvo občinske skupščine letno okrog 7 milijonov din dotacije, to pa predstavlja približno le tretjino vseh sredstev univerze. Ostale oblike izobraževanja plačujejo namreč posamezniki ali podjetja sami. Nekatere seminarje, ki jih prirejajo za podjetja, pa plača polovico podjetje samo in polovico sklad za šolstvo. Razen tega pa imajo na Bledu letos še prvi oddelek osnovne šole (7. in 8. razred), dalje (prav tako na Bledu) dva oddelka srednje tehnične šole (lesna in strojna stroka) in letos prvič močan oddelek (30 slušateljev) mariborske komercialne šole. A. Triler Kulturno življenje v Kropi V kulturnem domu v Kro Pi je bila zadnjo soboto, 14. januarja, prva letošnja gledališka predstava. Mestno gledališče ljubljansko je uprizorilo satirično komedijo Naši trije angeli piscev Sama in Belle Spewack. To je bila obenem tudi prva predstava v okviru programa abonmaja, ki obsega šest gledaliških gostovanj, štiri gostovanja se bodo zvrstila v prihodnjih mesecih, dvoje pa v jeseni. 4. marca bo na vrsti komedija Pisalni stroj, 29. aprila Kranjski komedijanti in maja Herman Celjski. Jeseni pa bodo Kroparji lahko gledali žarka Petana Beseda ni konj in Miloša Mikelna Dvakrat dva je pet. Tako razgibano kulturno življenje so med drugim omogočile delovne organizacije, zlasti Plamen in UKO. Oba ta dva delovna kolektiva sta za kulturno življenje pokazala izredno veliko zani-i aianja in sta prizadevanja Po prvem obisku novega zahodnonemškega kanclerja Kiesingcrja v Parizu napovedujejo v odnosih med Zahodno Nemčijo in Francijo zopet medene mesece. Kie-singer pa po vsej verjetnosti ni glavni boter za politični premik, ki so ga v Bonnu naštudirali. Znano je, kdo so bili najostrejši kritiki nemškega odtujevanja od Francije v času kanclerja Erharda. Ko teh- sanso. Pogledi nemških socialnih demokratov in Slrau^sovcga krila krščanske zveze, ki so skupaj prispevali k obnavljanju osovine Pariz — Bonn izhajajo namreč iz zelo različnih ocen. Nobenega dvoma ni, da je v novi bonnski vladi Slrauss pole? nekaterih so-cialnodemokratskih ministrov največji Francoz med svojimi vrstniki. Vstop socialnih demokratov v vlado in Medeni odnosi n . ■ e V nedeljo so ameriška le- ta!a prvič po 19. novembru lani zopet napadla področje okrog Hanoia, in sicer železniške proge in cestne mostove severno od mesta. Letala so podrla železniški most in uničila več vagonov. Pripadniki rdeče garde so pred nekaj dnevi obtožili generala Ho Lunga, da je februarja lani pripravljal državni udar. Na lepakih, ki so jih razobesili po glavnem mestu piše, da je 70-let-jii Ho L uri g skupaj z nekdanjim pekinškim županom, nekdanjim šefom partijske propagande in nekdanjim šefom generalštaba koval zaroto proti režimu predsednika Mao Ce Tunga. Na nedavnem obisku albanske delegacije na Kitajskem so člane delegacije proglasili za častne člane rdeče garde. Generalni sekretar OZN je v nedeljo izjavil, da se utegne kopičenje vojaških sil na izraelsko-sirski meji vsak hip razviti v velik spopad. U Tant je pozval vladi obeh držav, naj umakneta svoje ex»ote z meje in se sestaneta u predstavniki OZN. Obe vladi sta izrazili pripravljenost to storiti. Ta teden bodo v upravnem svetu programa Združenih narodov v New Yorku razpravljali o predlogu, da bi Združeni narodi pomagali pri načrtovanju razvoja južnega Jadrana. Ce bo predlog sprejet, bodo Združeni narodi pomagali Jugoslaviji izdelati načrt in dobavili opremo, ki je potrebna pri planiranju razvoja. tudi gmotno podprla. Samo -za gledališka gostovanja sta prispevala blizu milijon starih din in s tem omogočila izvedbo celotnega programa gledaliških gostovanj v Kropi. J. B. Pojasnilo k članku o knjižnicah v radovljiški občini, ki je bil pod naslovom »Največ bere mladina« objavljen v našem listu 11. januarja. V članku o delu nase ustanove, ki je bil objavljen v Glasu 14. januarja letos, piše, da knjige vežemo sami, ker jih »knjigoveznica v Radovljici noče vzeti v popravilo .. .«. Ob obisku tovariša novinarja je nehote izpadlo pojasnilo, da dajemo knjige obrezati v knjigoveznico, ker saimi nimamo potrebnega orodja in da nam le-ta vedno z razumevanjem ugodi. Zapis, da nam knjigoveznica »noče vezati knjig«, je torej prizadel njen ugled, to pa še zdaleč ni bil naš namen. Matična knjižnica, Radovlj.' tamo delež nemške vrnitve k Franciji in skupne izjave v Parizu, seveda ne smemo pozabiti, kdo so ljudje, ki so pripravili novo renesanso v francosko-nemških odnosih. Pri tem moramo vedeti, da niso ljudje, ampak politična stvarnost tisti odločilni Činitelj, ki je povzročil francosko-nemško rene- močan položaj, ki ga ima Strauss v tej vladi, so namreč povzročili, da je Kie-singer med prvimi nalogami obnovil medene odnose s Parizom. Njegova pot v Pariz je prvo potovanje v tujino na položaju zveznega kanclerja. V bistvu pa vračanje na pariške tirnice v Bonnu ne povzroča posebnih politič-nihnih začudenj. Pri tem seveda ne smemo zamolčali stvari, ki so se v zadnjem času zgodile. Novo nemško zbliževanje s Francijo je prišlo kot najbolj logičen sklepni račun. Z nemško natančnostjo so v Bonnu izračunali, da se Američani vse bolj umikajo iz Evrope. Za Američane je postala za daljšo dobo Azija tisto prizorišče, kjer so najbolj angažirani in kjer morajo braniti prestiž vodilne svetovne velesile. Prazen prostor, ki nastaja za Američani v Evropi uporabljajo Francozi, kot največja evropska kopenska sila. V zameno za togo ameriško strategijo, ki je temeljila predvsem na soočenju vojaške moči, na močnem obrambni-m sistemu z železno zaveso, nudijo Francozi zdaj drugi polovici Evrope politiko majhnih korakov zbliževanja in popuščanja. Pri tem seveda tudi Nemci postopoma spoznavajo svoje možnosti. Zakaj, za nekatere Nemce po- staja de Gaullovo izhodišči-povezovanja Evrope najprej na zahodu, ki pa n? bi smel ostati odtrgan od vzhoda, priložim -I. da tudi razdeljena Nemčija v tej skupnosti uresniči svoje združenje. — Tisto kar seveda močno zaskrbljuje mnoge ljudi n.i zahodu, kdo naj drži zaščitni dežnik nad Evropo, dokler Francija nima svojega dežnika, ki bi ga lahko odprla tudi Nemcem. V tej točki seveda Nemcem ni zajamčeno mirno spanje, posebno še, ker tudi Velika Britanija, ki bi s svo'im gospodarskim in splošno človeškim potencialom še nima razčišečnih pojmov, kako se naj obnaša do evropske skupnosti pod francoskim vodstvom. Nemci so pač v kleščah. Računajo zdaj z eno, zdaj z drugo glavo, »vem gospodarjem pa je težko služiti, zlasti, ker so politične izkušnje pokazale, da je Pariz s svojo politiko razbremenil napetost in odnose v Evropi. _J januarja, bodo zato v okviru razprav o reorganizaciji SZDL govorili tudi o tem, na| bi krajevno organizacijo ustanovili povsod tam, kjer jo ljudje želijo. Poročilo na občinski konferenci bo obravnavalo delo SZDL kot mobilizatorja vseh subjektivnih sil pri aktiviranju vseh ljudi za reševan;a krajevnih problemov. Sk.i i-li bodo doseči, da bo SZDL tribuna občanov, prek katere bi obravnavali vsa vprašanja, ki so v kakršnikoli zvezi z bivanjem ljudi na določenem terenu. »Ce skušamo na kratko oceniti delo v preteklem lotu,« pravi Stane Kajdiž, »moramo ugotoviti, da smo predvsem delali v plenumu, kar pa ni bilo najboljše. Plenum je po en t strani preozka in po drugI preširoka organizacijska obli. ka dela. Nova organizacijska shema dela SZDL mora biti drugačna; težišče dela moramo prenesti na teren.« A. Triler \ Pred občinsko konferenco SZDL v Radovljici Zanemarjeno delo na terenu Konference krajevnih organizacij SZDL so pokaza^da so se doslej premalo obravnavala ^"JSoSSii.. zanimajo občane, več pa vprašanja k! U"di toliKon zato je bila tudi udeležba navadno sla V Radovljici bo občinska konferenca SZDL 27. Jan"JFJJ' *J dej pa so bile skoraj po vseh krajih ^JS^StS^SSi reso bile v sedanji fazi, ko se v ^dovljlškl občin inUnziv no pripravljajo na nove organizacijske oblike oe» Uične zveze, še toliko bolj pomembne, saj so pr- ^ »kušali ugotoviti, zakaj delo krajevnih organizacij ^ nu doslej ni bilo najboljše In kaj bi M* W«» ^azg0vora vremeniti, da bl se ta pomanjkljivostt «*rav™. u Ka*dižem s predsednikom občinskega odbora SZDL Stanetu povzemamo kratko analizo ugotovitev. Predvsem velja poudariti osnovno ugotovitev, da je bilo delo krajevnih organizacij na terenu doslej nekoliko zanemarjeno. Krajevne konference so bile tako po udeležbi kot po razpravi v nekaterih krajih boljše, v drugih slabše. Vzroke za tako, ne najboljše delo je po mnenju predsednika Kajdiža treba iskati v tem, kaj je oz. naj bi bilo področje dela organizacij SZDL. Kaže, da je rešitev v tem, da se delo krajevnih organizacij prilagodi terenu, konkretnim problemom vsakega kraja. Iz nekaterih krajevnih konferenc, ki so bile po udeležbi in razpravi zadovoljive (npr. Gorje, Bled, Begunje, Radovljica, Bohinjska Bistrica), se vidi, da je bilo tako predvsem zaradi tega, ker so obravnavale krajevne probleme. Razprava je bila posebno zanimiva v Gorjah, Begunjah in Bohinjski Bistrici. »Povsod ugotavljamo,« pravi Stane Kajdiž, »da smo doslej vse preveč obravnavali abstraktna vprašanja, ki za občane tistega kraja niso zanimiva, zato tudi niso prišli ali pa niso sodelovali v razpravi. Težišče dela pa mora biti v konkretni problematiki vsakega kraja, v tistih konkretnih problemih, ki na-sto-uio V posameznih krajih. O tem se je treba pogovarjati tudi na krajevni organizaciji SZDL, tc probleme je treba reševati. Možnosti je več in v vsakem konkretnem primeru posebej se je treba odločiti, kaj je najboljše: ali problem obravnavati na sestanku odbora krajevne organizacije SZDL ali pa naj ki jih določen problem zanima. Povsod smo opazili, da ljudje v stvareh, ki jih zanimajo in ki so zanje pomembne zelo živo in prizadeto razpravljajo. Tak način dela bi postavil na svoje mesto tudi krajevno skupnost, katera bi s tem res postala organizacija občanov.« Ni namreč bistveno pomembno formalno vprašanje, kdo o nečem razpravlja im kdo skuša problem rešiti, krajevna organizacija SZDL alt krajevna skupnost, po- mebnejše je, da se problem resi. Nekatere konference niso bile nič posebnega, lahko bi zapisali, da prej slabe kot dobre. Vzroke smo že navedli. Po mnenju predsednika Kajdiža mora biti organizacija SZDL pa tudi krajevna skupnost povsod tam, kjer jo ljudje želijo, kjer čutijo potrebo po njej. To naj bi bil edini veljavni kriterij za ustanavljanje in obstoj, ne pa velikost naselja ali več naselij ali morda število prebivalcev. Na občinski konferenci, ki bo 27. Pozor! Zamenjava stanovanja Komfortno enosobno stanovanje z zmerno najemnino v Zemunu zamenjamo za primerno stanovanje v Kranju. Informacije Kranj, tel. 21413. V soboto, Žirovnici 21. januarja, ob 19.30 v kino dvorani v novinarski večer Glasa Nastopajo vsi člani uredništva — zabavni ansaribel, domačini, kot: Veseljak s citranii, humorista Grega in Trebušnik, pevski zbor France Prešeren iz Žirovnice in pevki Ivanka in Tinka Kcr/an. >_ _ _____ gorenjski kraft in ljudje • gorenjski kraji in ljudje © gorenjski kraji in ljudje © gorenjski kraji in ljudje 9 gorenjski kraji in ljudje Se o izdelovanju platna v Besnici PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA 0 PANORAMA O PANORAMA • PANORAMA * PANORA/ V prejšnji številki ^sa smo objavil, zadnfc nadaljevanje prispevka o izdelovanj platna y Bcsnici> kI nam ga je posla, besniški rojak Fri^ Kozjek. Svoje pisanje zaključuje takole: »Ce primerjamo \dan]e z današnjimi, vidimo, da je bilo življenje včasi} fežje vendar bolj pestro, bolj pisano in raznovrstno, ne ul, monotono kol npr> zdaj delo pri stroju v tovarni. Ze samo,a enem primeru _ izdelovanju platna — to lahko vidimo. \^ deIa k, sem jlh oplsal od ianenega semena naprej do Hlovanja platna, je znalo mnogo žensk pa tudi moških. EaUzl dela Je siedJ|a druga( skoraj vsak je moral znati poprli«,, ^ vsako dei0. Povedati je treba še, da so bili to večlnon^ malo pismeni ln včasih celo nepismeni ljudje.« Članek Franatj tozjeka Q besniskem tk^je ^ membneisi zato. \,r ta _ noga nekdanjega fOSpodar. stva in običan ft. /iv|j -e ljudi z njo v ^dosIe: __ za besniški kowc_ v Jel<>_ venski etnološki kVraturiše ni bila obdelanavsaj ne tako podrobno in kompleksno kot npr. sitars^ v stra_ žišču ali piparst^ na jušah Ker panedvomno tudi France K«^ v gvo_ jem članku ma^aj i/pu_ stil, marsičesa verjetno m spomnil, ko *pisa, ć]a_ nek, nekatere ■ gotovo tudi fcv>zabil iz Kako varni smo v letalu Osem let dobe reaktivnih ča letal je za nami. Letalo je postalo zlasti za poslovnega človeka nepogrešljivo. Mnogi vidijo v velikih letalih naj-udobnejše prometno sredstvo predvsem za daljše razdalje. Vendar se vsakdo ne more amebiti misli, da je letalo — težje od zraka — nekaj nenaravnega in hkrati nevarnega. Beremo o letalskih nesrečna, zato se sprašujemo, kako varno je letalo. Statistika trdi, da je letalo šestkrat bolj varno kot avto. Potnik mora preletcti 423 milijonov kilometrov preden pride do smrtne nesreče. Avtomobilist to točko doseže že pri 66 milijonih kilometrov. Z navadno lestvijo se ubije več ljudi kot v letalu. Za poklicnega pilota zavarovalnina ni nič večja kot lavarovalnina knjigovodje. Nesreče stalno upadajo — Leta 1959 se je zgodila na 85.000 ur letenja ena nesre- , leta 1965 pa samo še na 800.000 ur letenja.. Temu po-mirjajočemu napredku se moramo zahvaliti letalski industriji. Nobena druga industrija ne posveti toliko časa in denarja za večjo vama«t. Ce bi hoteli imeti avto tehnično na takšni višini kot je letailo, bi morali imeti tri mehanike zaposlene po ves dan. Od dvajsetih pilotov, ki se prijavijo, zberejo samo enega. Šolajo ga, testirajo vsakih šest mesecev, vsako leto ga ponovno pošljejo v letalsko šolo. V letalski industriji nihče ne zanika, da bi bili poleti lahko še bolj varni. Varnost terja čas in denar. Za vsako letalo je predpisana teža tovora, vendar se je že večkrat zgodilo, da so prekoračili predpisano mejo. Redko se zgodi, da mehaniki pustijo tehnično neustrezno letalo v promet. Toda zgodi se. Leta 1961 je strmoglavilo letalo zaradi napačne napelja- Razpisujemo pet Štipendij za študente EKONOMSKE FAKULTETE od I. do IV. letnika Prijave pošljite na naslov: INTERTRADE, podjetje za mednarodno trgovino in zastopstva Inozemskih tvrdk, Ljubljana, Titova cesta 1, v 15 dneh po objavi razpisa ve krmilnega kabla. 37 ljudi je našlo smrt. Od stotih primerov nesreč jih statistika navaja šestdeset kot odpoved pilota. Pri naraščajoči zamotanosti modernih naprav že majhna nepazljivost lahko povzroči katastrofo. Kljub vsem poskusnim letom se odgovornim ne posreči vedno odkriti pilotovih nppak. Za notranjo opremo letal mnogokrat uporabljajo najlon in dacron. To je seveda lepo in privablja potnike. V primeru požara pa povzročijo te snovi smrtni dim. Stevardese se učijo več o mikavnosti kot pa o ravnanju v primeru nesreče. Zaradi bojazni, da ne bi vznemirjali potnikov, zanemarjajo varnostne ukrepe. Po mnenju strokovnjakov bi lahko zmanjšali število nesreč, če ne bi ob sfrmoglav-Ijanju nastal požar. Veliko si obetajo od nekega novega gorivas ki iz poškodovanega rezervoarja ne bi izteklo. Nadalje poskušajo s posebno peno, ki bi v primeru nesreče avtomatično iztekla in zaščitila potnike pred ognjem. Pomembne so tudi izboljšave navigacijskih naprav. Neka ameriška družba je izdelala napravo, ki prepreči, da bi prišlo do trčenja v zraku. Zdaj preskušajo letala, ki bodo lahko sprejela 250, 500 in celo 900 potnikov. Preden pa bodo ta letala v prometu, morajo storiti res vse, da bo potnik varen, da bo čimmanj nesreč. Priredil U. Z. Presenečenja f) Med pet tisoč absolventkami angleške trgovske šole je bilo treba izbrati najboljšo tajnico. Pamela Macali-ster je naredila preizkušnjo najbolje. V stenografiji in strojepisju je bila izvrstna, ritan toga je bila zelo vitalna, mikavna, vljudna in inteligentna. Ko je prejela spričevalo, so vsi vpili: »Govorite, govorite! Morala je nekaj reči: »Nikakor nočem biti tajnica..« • • • 9 Neki angleški založnik, stara korenina, je pri sedemdesetih letih sklenil, da ne bo več delal. Za slovo je priredil slavje. Njegovi sodelavci, veseli, da se ga bodo znebili, so ga v govorih slavili in mu zatrjevali, koliko življenjske sile je še v njem. Ko je končno lahko spregovoril, je dejal: »Nisem mislil, da me tako cenite. Torej bom ostal.« • • • f) Ob razprodaji stopi neki osiveli možakar v trgovino z usnjenimi izdelki. Pokaže na denarnico in vpraša prodajalko, koliko stane. »To je posebna priložnost,« mu odvrne prodajalka in pove ceno. »Predrago«. »Toda to je najboljše usnje, neuničljivo!« »2e že, toda jaz nisem,« in se poslovi. mladih let, ko je kot otrok živel v Besnici, prosimo njega in vse starejše Be^ničane, da nam o izdelovanju platna še pišejo in s tem izpopolnijo sliko te stare besmške domače obrti. Zato, da vse tiste, ki se bodo odločili, da nam pišejo, spomnimo na nekatera vprašanja, na katera bi bilo treba še odgovoriti, objavljamo nekaj vprašanj. Ta pa naj bodo samo vodilo pri pisanju in ne meja. ki bi omejevala vaše pisanje! 1.) Koliko lanu (površina!) Je vsejala kmetija (navedite velikost konkretne kmetije) poprečno vsako leto? Ali ste ga sejali vsako leto ali vsako drugo leto? Koliko platna ste ob poprečnem pridelku iz tega lanu izdelali vsako leto (v kvadratnih metrih)? 2. ) Kdaj ste nehali sejati lan, treti, tkati? Kdaj~'ste to začeli opuščati in do kdaj ste lan od časa do časa še sejali? Ali ga morda včasih še sejete? 3. ) Kdo v Besnici ali v okoliških vaseh še zna izdelovati platno? Ali ga občasno še izdeluje? Prosimo, da nam pošljete imena tkalcev, ki še živijo, da jih bomo lahko obiskali in se z njimi Š2 kaj pogovorili. Anka Novak omenja v katalogu za razstavo »Domača obrt na Gorenjskem«, ki jo je v letu 1965 pripravil Gorenjski muzej v Kranju, da je bilo v Besnici precej tkalcev še po prvi svetovni vojni; »pri Tra-tarju v Sp. Besnici so tkali na tri statve«. »Po drugi vojni so v Besnici tkali še pri treh hišah, sem so nosili prejo v tkanje posamezni gospodarji, ki so še sejali lan, z raznih krajev Gorenj- ske pa tudi Dolenjci. Dar.es tke samo še Peter Eržen v Sp. Besnici. Zadnji tkalci izdelujejo le grobo platno za nosivne rjuhe.« Kako je s tem danes? 4. ) Ali so bili včasih tkalci pri vseh hišah ali le pri nekaterih? Pri katerih hišah (poimensko) so bili? 5. ) Koliko platna Je naredil en tkalec na dan (v metrih)? 6. ) Kako so plačevali tkalca? S platnom, z denarjem ali kako drugače? Napišite, kelikšno je bilo plačilo za določeno količino platna! 7. ) Koliko stalev so imeli pri hišah, kjer s0 tkali? Kdo je tkal (gospodar...)? Ce so nekje imeli več statev, ali so za tkanje najemali tkalce ali pa so tkali domači sami? Ali so tkalci hodili v »štero« (ali so hodili tkat k drugim hišam) ali pa so tkali doma? Napišite podrobnosti o tem, najbolje s konkretnimi imeni! 8. ) Kje, pri katerih hišah, še hranijo rifl, trlice, kolov-vrat, statve? Kje še imajo pajštvo? To nas zanima zaradi fotografiranja teh orodij. Posebno bi si radi ogledali statve, če jih kje še imajo. Ali morda kje hranijo kakšno starejšo sliko (fotografijo) dela bodisi pri statvah, v pajštvi, pri trticah? 9. ) Več bi radi zvedeli o izdelanem platnu. Kakšno je bilo? Ste ga barvali in kako? Kako ste imenovali posamezne vrste platna in katere kose obleke ste izdelovali iz posameznih vrst? 10. ) Katera oblačila ste v času, ki se ga starejši še spominjajo (konec 19. in začetek 20. stoletja), izdelovali iz domačega platna? Kdo je te obleke delal? Kdaj ste jih povsem opustili, kdaj je konfekcija prodrla k vam? Posebno nas zanima, ali ste posamezna oblačila delali pri vsaki hiši sami doma ali pa jih je delal kdo drugi, ki je to bolje znal? 11. ) Napišite podrobnosti o barvanju volne (kdaj, kje in kako, s kakšnimi barvami itd.)! 12. ) Kakšna je bila vloga platna v bali kmečke neveste? Koliko platna ali prediva je imela nevesta za balo? 13. ) Ali ste platno tudi prodajali? Kam, koliko, kakšnega, kdo ga je prodajal? Ali Je bil poprečni letni »pri- delek« na kmetiji le za domačo porabo ali pa ste ga tudi kaj prodali? Koliko? 14. ) Kje še imajo dero za sušenje? Ali jo še uporabljate (morda za sušenje prosa)? 15. ) Kje ln kako so izdelovali laneno olje? Kdo se še spominja kaj več o tem? Koh liko ste ga iz določene količine semena naredili? Opišite postopek izdelave! Kako ste izdelovanje olja plačeval! (v denarju, z oljem ali kako drugače)? 16. ) Do kdaj so pri Grebe-narju v Stražišču še izdelovali grebena za statve? Kako so to plačevali? Koliko grebenov so izdelali vsako leto za besniške tkalce in kako so jih izdelovali? Morda se kdo od Grebenarjevih potomcev tega dela še spominja! Ali je bila pri Grebenarju kmetija? 17. ) Ali ste v Besnici razen platna tkali tudi volno? Ali ste redili ovce? Koliko in kdaj ste s tem prenehali? Vsem se za odgovore — upamo, da se boste skoraj-žili in nam pisali — že vnaprej zahvaljujemo. A. Triler Miha Klinar: Mesta, cesti in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, k-^^-^.^, _ ________ _ _»,___ -\_______________ Da seveda je bil, pravi un*w z zaničevalnim poudarkom ki je očitno namenjen Stefi. Vsa\ova enota je bi,a veici/daial: ska, saj je bda sestavljena skoro >'ttmih Cenov in Slovencev Stefi molči, kakor da se je K^ede ne tičejo, čeprav je sama braa o tem v avstrijskih časniki vedela, da so se v dunajskem parlamentu zaradi slovenskega fcjvka pjvka razburjali nacionalistični poslanci, ki jim je šla na bt majska deklaracija in češka gibanja za samostojnost. ... ,?ama Je strani Pivka, kakor. na strani yseh kj $Q sg nave hčah vojskovati in ki so odpovej $vojim generalom poslušnost, ne glede ali so to centralni ali *^tni vojaki. Toda ona je prišla po vizum^_,to j0 „mjma samo to, kdaj ga bo dobila, vendar ji na koru* o«. m0rejo povedati nič dolo čenega. »Morda čez mesec. Morda I*A lahko tudi kasneje.« S takim zagotovilom sc vračJ'^rnberg. Slavko jo pričakuje na po^Uis|j( da bosta z mamo odpo tovala že jutri ali pojutrišnjem "Waran je, ko mu mama pove, da bosta morala še nekaj časa f%ati. »Ce bova predolgo čakala, *\, spct kaj zgodilo kakor pred dvema letoma in pol.« »Ne zdaj se ne bo zgodilo1 ^Votovala bova takoj, ko nama pošljejo dovoljenje.« »A kdaj bo to?« »Kmalu. Morda bova že za Ko^to doma?« 2 Skoro vsi pogovori veljajo A*kom v Rusiji. Nekatere delavke dvomijo, da se bo nova delavsbjcka oblast obdržala, saj pišejo časopisi, da se ruski kolos dn&i priporočajo, da je to tudi za Nemčijo ugodno, saj bo lahkoflfevila trdne pogoje in si prido bila življenjski prostor na vzhoAloljševiki bodo morali sprejeti nemške pogoje ali pa bo konec njihove oblasti povsod in ne samo v Sibiriji, ki se je 1. decembra proglasila kot neodvisna država, zvesta antanti. . Socialistični tisk nasprotuje takim pogojem in zahteva sklenitev svetovnega miru med vojskujočimi se državami brez aneksij in kontribucij, a novo ureditev sveta in Evrope na podlagi samoodločbe narodov. . . Toda med delavstvom narašča revolucionarno razpoloženje. Bi se ne mogli socialisti tudi v Nemčiji in v drugih vojskujočih se državah polastiti oblasti? Pozabljena ideja o splošni stavki, ki naj bi prišla že leta 1914 do veljave pri preprečitvi vojne, oživlja. To se odraža tudi v starnberški tovarni, kjer delavke že dalj časa zahtevajo izboljšanje preskrbe in povišanje ter izenačenje zaslužka z moškimi. »Za enako delo, enako plačilo in izenačenje pri preskrbi s težkimi delavci.« Inženir Richard jim obljublja, kar se tiče preskrbe. Vložil bo ves svoj vpliv in zveze pri oblasteh. Prihodnji mesec (tako jim je zagotavljal že oktobra) bodo prav gotovo prejemale po četrt kilograma kruha na dan, kakor ga prejemajo težki delavci. Tudi druge prednosti pri preskrbi z živili jim bo skušal zagotoviti. Toda sedaj je že po božiču. Cez tri dni bo Novo leto. »Z obljubami ne bo preprečil, da bi dekleta v rafineriji ne omedlevale od gladu,« pravi VVassermannova. Tako pravi Herta VVassermannova, ki vodi delegacijo k inženirju Richardu, da bi ga spomnile na obljubo, obenem pa zahtevale, naj jim takoj poviša dnevni zaslužek od treh in pol marke na štiri marke in pol, kakor so jih za podobno delo dobivale delavke v Ingolstadtu. »Saj pojdeva, mama?« jo Slavko proseče pogleduje. Toda inženir Richard noče o teh zahtevah ničesar slišati. Ne more! Njegova tovarna ne prenese novih izdatkov. Naj delajo za sedanji zaslužek, ali pa bo moral tovarno zapreti. Toda VVassermannova mu začne naštevati številke njegovih dobičkov in mu pove, da ko bi ne bila tovarna za inženirja zlata jama, bi bivše opekarne v začetku vojne ne spremenil v tovarno granat. Številke, ki jih navaja VVassermannova o Richardovih dobičkih in obogatitvi v teh letih so presenetljivo točne, a tudi to je žaljivo res, da je s špekulacijo na dolgo vojno vložil pred leti za nakup strojev skoro vse svoje premoženje in opekarno spremenil v tovarno smrti, kakor mu je očitala VVassermannova. Zato je toliko bolj prizadet. Prizadet od besa, s katerim nahruli delegacijo, od VVas-sermannove pa zahteva, da pri priči zapusti tovarno, ali pa bo poklical orožnike. »Nobenih vaših zahtev ne bom izpolnil! Ven! Ven iz pisarne!« Toda delavke, med njimi je tudi Stefi, ostanejo mirne. Ce inženir ne izpolni njihovih zahtev, jim ne preostane drugega kot stavka. »Stavka! Ha! Samo poskusite!« odpre vrata in pokliče delovodjo VVolfa. »Vrzite pri priči to babnico iz tovarne,« kaže na VVassermannovo, toda Stefi, Vaničkova, Irmgard in druge se Postavijo med VVolfa in VVassermannovo. »Kaj čakate?« vpije Richard na VVolfa. »Bi bile rade odpuščene še ve? Pri priči zapustite pisarno!« Toda tedaj nastane v tovarni tišina. . »Tako torej?« plane inženir Richard iz pisarne in steče v stroj nico. Toda pot mu zastavijo delavke, ki jih je alarimrala Saskova. Inženir je besen. Hoče vedeti, kdo je ukazal ustaviti stroje. »Je to stavka?« vpraša zajedljivo. Da stavka! Njihove zahteve naj izpolni in jih po zaslužku izenači z delavkami v Ingolstadtu, pa se bodo vrnile na delo. »VVassermannovo sem že vrgel na cesto,« vpije in obljublja, da bo odpustil sleherno, ki bi se obotavljala izpolniti njegov uKaz in se ne vrnila na delovno mesto. Ne bodo se! Prekliče naj odpoved VVassermannovi in izpolni njihove zahteve. Ko bo taka pogodba podpisana, se bodo vrnile. Inženir Richard vidi pred seboj živi zid sovraštva, ki ga z grožnjami ne bo podrl. Zato se skuša obvladati. Rad bi, da bi videle delavke v njem človeka, ki jim hoče dobro in ki bi njihovim zahtevam prav rad ustregel, ko bi bil bog in znal delati čudeže. Razumeti morajo njegove težave. Železo se je podražilo, a on ni Krupp; nima lastnih železarn. Ves material mora kupovati in ves material se je strahotno podražil. Tako razlaga delavkam. Vedno bolj miren je, ker ga poslušajo. Njegov glas se osvobaja jeze. Ni več zadirčen. Ni več medvzklikov s strani delavk. Torej mu začenjajo verjeti in imajo razumevanje za njegove »težave«? , _ . , ... A že je tu VVassermannova s številkami. Ce sc jc podražil material, so se proizvodi za prav toliko in celo več. Tako je dobiček delničarjev štirikrat, a po vrednosti denarja dvakrat večji kakor pred tremi leti. ... »In vi ji verjamete? nič več prepričljivo ne vzklikne Richard in napade VVassermannovo, da bi rada nahujskala druge delavke in ga jim naslikala kot kapitalistično pijavko. A on ni tak, jim zagotavlja in se še vedno brzda, da bi ostal vsaj navidez miren. VVassermannova je socialistka in socialisti vidijo v vsakem, tudi v majhnem podjetniku v primerjavi z velikimi, kapitalističnega izžemalca. »Saj to tudi ste!« vzklikne VVassermannova. »Številke govore, da bogatite na račun naših nizkih zaslužkov hitreje kakor veliki kapitalisti.« »Te številke so laž! Z njimi bi radi spravili delavke v nesrečo!« »V kakšno nesrečo?« vprašujejo medvzkliki. GLAS # STR a m GLAS * 7. STRAN A29B GLAS * 8. STRAN PANORAMA SREDA — 18. januarja 1966 »Krhek sem kot svoboda...« Določeno zunanjo podobo pa tudi gotovo vzdušje nekem« mestu, posebno takemu, ki sc s ponosom imenuje zgodovinsko, vsaj v svojem starem jedru, dajejo nedvomno tudi poimenovanja njegovih ulic in trgov. Dostikrat, ali pa celo vselej, je v teh imenih skrit ali pa očiten drobec krajevne preteklosti, zametki njegove urbanistične zasnove in daljni Odmevi njegovega stoletnega kulturnega razvoja. Zato bržčas ne bo napak, če bomo to pot pokramljali le o uličnli imenih nam vsem tako ljubega Prešernovega Kranja. ULIČNA IMENA Kajti tudi tu, pri imenovanjih novih in preimenovanju starih ulic kaže, da smo v stihijski vnemi ali pa v jezni ihti, marsikaj narobe storili, se prenaglili ali pa pozabili.. Tudi tu se je prav nazorno pokrizalo, da je krhka svo-bodnost večkrat botrca eno-stranosti, nedoslednosti, ne-razgledanosli pa tudi odsotnosti prave mere. Komisija za določanje uličnih imen — ne le za desetletje, dostikrat za stoletja — naj bi v ideaLnem sestavu družila v skupni odgovornosti: strokovnjake za literarno, kulturno in umetnostno zgodovino, gospodarstvenika, družbeno političnega delavca in arhitekta urbanista. Sprva bi se komisija morala zodiniti v načelih: stara imena v staro, nova v novodozi-dano mesto; zgodovinske oznake uličic in klancev, prehodov in zagat, kar le mogoče ohraniti aH celo obnoviti. Splošna pridevniška imena (npr. Poštna, Tekstilna, Vrtna, Zadružna, Sohska, Krožna, Kopališka, Gasilska, Dcjav.ska, Mladinska, Kolodvorska in še kaka taka ulica) nikogar ne počaste in so dostikrat le mašilo v zadregi; (takoj pripomnim, da je Ulica mladinskih brigad popolnoma nekaj drugega, kot brezbarvna Mladinska ali pa Delavska ulica, saj vendar mladina in delavci žive v vseh ulicah!); da se je treba ogibati preveč podobnih oznak na našem tako majhnem mestnem teritoriju, npr., imamo Savsko cesto, Savsko loko, Zasavsko cesto pa še Gorenj esavsko cesto. Tudi ulice z imeni datumov se le slabo ujamejo s krajevno govorico, morda bi bilo lepše Prvomajska ulica kot Ulica 1. maja. Načelo, ki bi pa moralo vsekakor obveljati, pa je: pri poimenovanju ulic gorenjske metropole nikakor ne bi smeli pozabljati na imena najznamenitejših in najzaslužnejših Gorenjcev. Doživljamo celo ta paradoks, da Ljubljana in Zagreb vsaj 7. uličnimi imeni počastita naše, gorenjske velmože, mi pa jih po nemarnem pozabljamo — ali pa se jih celo sramujemo? POZABLJENI MOŽJE Da ne bi to pisanje izpadlo kar tako, le načelno, navajam konkretne primere. Ljubljana ima, Kranj pa nima v ulič-nti imenih tehle Gorenjcev, med njimi celo vrsto Kranjčanov: Glasbenika Aljaža, pisatelja Aleševca, slikairje Ažbeta, Groharja, Subica in Franke-ta, narodnega gospodarja Hribarja, slikarja in čebelarja Janšo, pisatelja Japlja, zgodovinarja Koblarja, slovstvenima Kopitarja, slikarja Koželja, narodnega gospodarja Hribarja, narodnega zamerili, če bi selečo se (prej jv bila ta uličica ob tiskarni Gorenjski tisk, ker je pac tam blo začasno poštno poslopje) Poštno ulico, kar lepo imenovali Strupijev trg. Tu je že odprto okno v novi Kranj, ki bo nastal na levem bregu Kokre — torej princip »stara imena v staro mesto« v tem primeru ne bi bil kršen, spomin na mladega fanta ki so ga okupatorjevi krvniki prav tu obesili, pa bi bil res dostojno ohranjen; sicer pa opravičuje ta pred log že spominska plošča na procetjU hotela Evrope. Taka imena, kot Poštna in Kolodvorska ulica, bi bila opravičena le tam, kjer bi ti imeni smiselno označevali daljše ceste ali celo avenije, ki popotnika usmerjajo k tem ustanovam, da ju laže manj zaslužne, pa je treba spregovoriti nekaj besed. Ne le zato, da bi jim prej aLi slej popravili krivico in po njih imenovali to ali ono kranjsko ulico — bolj zato, da bi se jim izkazali vredne potomce, da bi jim izkazali priznan je in zahvalo za oprav_ ljcno uspešno delo, ki bo mestu vselej le v čast in ponos. Blaž Potočnik, roj. 1799 v Struževem pri Kranju. Pesnik, pisatelj in narodni bu-ditelj. Sodeloval v Kranjski čb/.ici, Prešernov prijatelj. Mnogo njegovih pesmi je po-narodelo. Najbolj znani sta »Pridi Gorenc z mrzle planine .. .« »Ko dan se zaznava, daniea priplava . ..«. Veljal je za učenega moža, ki je vse svoje znanje uporabljal za praktično ljudsko izobrazbo. Bil je avtoriteta v šolskih zadevah. — Njegovo literarno delo je pohvalil celo strogi estet Matija Cop, Strehe, dvorišča, sneg gospodarja Kreka, (v Ljubljani ima Krekov trg in še ulico!), dramatika Linharta, slikarja Langusa, literarnega zgodovinarja Levca, slikarja Laverja, pesnika Medveda, pisatelja Pintarja, pisatelja Podlimbarskega in Podmil-ščaka. pesnika Potočnika, izumitelja Puharja. pisatelja Trdino, gospodarstvenika Ter-pinca, pesnico Josip ino Tur-nograjsko in druge. V Zagrebu sta, v Kranju ju ni: Vodnikova in Bleivvei-sova ulica. Se in še so imena, ki ne bleste s kranjskih uličnih tablic. Ko je vendar to tako skromna oddolžitev in počastitev: ni ulice Prešernovega genealoga (rodoslovca) in narodnega budit el j a Toma Zupana, ni ulic dolgoletnih in zaslužnih županov Karla šavnika in Cirila Pirca, nI Čopove ne Cufarjeve ulice, ni Kersnikove ne Finžgarje-ve, ne Jalnove, ne Vandoto-ve, pa tudi ime srednjeveškega puntarja Jakoba Sta-reta ni ovekovečeno, niti Trubarjeve desne roke v Kranju, predikanta Gašperja Rokavca; tudi na revolucionarja železnikarja smo pozabili. Prav nikomur se ne bi najde. Pri nas teh vzrokov za taki imeni ni. KONKRETNI PREDLOGI Lepa navada med ljudmi je, če že kaj kritiziraš ah čemu ugovarjaš, da takoj pokažeš tudi na izboljšav0' da prideš na dan z ustreznimi proti predlogi, da jih dobro utemeljiš in tako sogo-vorca prepričaš. Vendar dokazovati vsesplošno pomembnost nekaterih gorenjskih rojakov, ki so že /.davna našli dostojno mesto v slovenskem kulturnem občestvu, najbrž ne bo potrebno. Tu imam v mislih Capa, Cufarja, Vandota, Kersnika, Trdino, Finžgarja, Medveda, Knaflja, Japlja, Turnograj-sko. Vodnika, Linharta, Aljaža, Aleševca, Ažbeta, Groharja, Levca, Podlimbarskega in Podmilščaka — vseh teh imen se še nismo poslužili pri nominaciji naših ulic in trgov. Tudi za nekatere druge kulturne može, širši javnosti manj znane, toda zato nič Prešeren pa mu je namenil žgoč epigram. Janez Puhar, roj. 1814 v Kranju, izumitelj fotografije na steklenih ploščah, slikar in pesnik. Splošno znana je njegova »Vigred se povrne, vse se oživi . . .« Sicer pa je vstopil v našo kulturno zgodovino 1. 1842 predvsem s svojim izumom, ki je sledil komaj tri leta za izumom daguerreotipije (t. j. fotografije na posrebrenih kovinskih ploščah). — Puhar je biil hkrati tudi znan botanik, matematik, fizik in kemik, celo z astronomijo se je ba-vil in z glasbo (instrumente si je kar sam izdelal). Gašper Rokavec, umrl leta 1565 v Kranju, protestantski pridigar. Za pastorja v Kranju ga je potrdil sam Primož Trubar 1. 1561. Rokavec je bil eden od vodilnih slovenskih protestantov, vendar je pisal zelo malo. Bil je neprestano v boju, zdaj s škofi, zidaj s cesarji. V kranjski rožen-venski cerkvi, ki je bila tedaj protestantski hram, je zbral okrog 300 pristašev nove vere. Nejasna tradicija pravi, da bi utegnila biti ona kamenita glava vzidana v notranjih prostorih trgovine »Kokre« Rokavčeva. Jakob Stare, vodja kmečkih upornikov 1. 1687. Pod-lonžiki smledniške graščin«? so se povečanju tlake uprli. Kmalu pa so njihovega glavarja Stareta ujeli in zaprli v kranjsko ječo. Med kmeti se je razširil glas, da ga bedo prepeljali pred ljubljansko sodišče; zato so dneve in noči čakali zunaj mesta, da bi med potjo sprevod napadli in rešili svojega vodjo. Toda izredno sodišče se je sestalo v Kranju in ukazalo Stareta najprej nečloveško mučiti. Nazadnje so ga dne 6. aprila 1688 pred. spodnjimi mestnimi vrati pri savskem mostu obglaviti. Fidelis Terpinc, roj. 1799 V Kranju, mecen in prvi slovenski gospodarstvenik širšega formata. Ustanovil je papirnice v Vevčah, Medvodah in Goričanah. Stremel j«, da bi čim večjemu številu domačega prebivalstva oskrbel kruha v njegovih industrijah (razen papirnic je imel tudi oljarno, fabrikaci-jo barvil Ln tekstilno manufakturo). Ze kot 26-letni mladenič je postal ravnateLj Hranilnice ljubljairustke in ve-kiki župan okoliške občine ljubljanske. Izvoljen je bil za mestnega in deželnega odbornika in nekaj let je bil tudi namestnik deželnega glavarja. Sicer manj važna, a zanimiva podrobnost: poročen je bil Terpic z »glažov-nato princeso« Josipirio Ce-škovo, nekdanjo zaročenko Prešernovega pobratima Andreja Smoleta. Lovro Pintar, pisatelj in politik roj. 1. 1814 v Selcah. Eden zadnjih »kranjvskih Ilirov«, literarni mentor prvi slovenski pisateljici Josipini Tumograjski. — Lovro Pintar se je udejstvoval tudi na gospodarskem področju, posebno vnet je bil za napredek kmetijstva in sadjarstva. Deželni zbor ga je poslal 1. 1867 na Dunaj, kjer se je boril za naše pravice, politične in gospodarske, do I. 1870. Vrli možak počiva svoj večni sen v Preddvoru, kjer ima tudi spominsko ploščo. Leopold Laver roj. 1. 1752 v Kranju, slikar. Ta spretni, urni in plodoviti umetniik, znan ne le po Gorenjskem; pač pa vsej tedanji Kranjski, je bil potomec stare slikarske rodovitne, ki je imela svojo delavnico v Kranju že od konca 17. stoletja. Za Leopolda je splošno veljalo, da je največji slikarski talent one dobe pri nas. — ČRTOMIR ZOREČ (Dalje prihodnjo sredo) Po Prešernovih stopinjah Poslovanje v Tehtnici Železniki Nepričakovano ugodno ^sa proizvodnja prodana — Priprave za novosti v letošnjem letu Nepričakovano ugodno« so ocenili svoje poslovanje v Teht-ici v Železnikih. Pri tem so mislili na oceno svojega poslo-\nja v preteklem letu, to je v letu, ki naj bi že določneje okazalo, koliko je vredna njihova proizvodnja. 82 zaposlenih je konec le- * z veseljem ugotavljalo, da ^ dosegli 1-odstotno poveča- * plan proizvodnje (v vred-\sU 280 milijonov dinarjev) V da so uspeli skoraj vse *oje izdelke tudi prodati. Vjveč so prodali na doma-Vn tržišču, v inozemstvo pa Ji izvozili za 15.176 dolarjev -Bo in Venezuelo. Dokončno so osvojili proiz-Wnjo laboratorijskih cen-*ifu!g. Letos so začeli pri-Vavljati za poizvodnjo dvo-\ deset kilogramsko precizni) tehtnico. Še posebno veli- N__--■-- Delovna skupnost podjetja Sporthotel Pokljuka, p. Bled razpisuje delovno mesto Računovodje Pogoji: srednja ekon. izobrazba, praksa za samostojno delo V računovodskih in knjigovodskih poslih, najmanj 5-letno delo v knjigovodskih ali komercialnih podih v gospodarski organizaciji. Osebni dohodki po pravilniku. Podjetje ne razpolaga z družinskim stanovanjem. TVD KRANJ prireja tradicionalno MAŠKARADO a pustno soboto, 4. februar-\, ob 20. uri v domu Parti-in v Stražišču. Dostojne mate- dobrodošle. Najboljše !>do bogato nagrajene. Igra Usni ansambel Feniks in eseli Kranjčani. Rezervacije vstopnic spre-Wna gostilna Benedik v Stra-feču in telefonično na teleta 21-518 Vabljeni! ko pozornost posvečajo poizkusu kooperacije z eno izmed vzhodnonemšikih tova-ren, s katero naj bi izdelovali avtomatično analitsko in avtomatično precizno tehtnico. Pravijo, da niso v skrbeh zaradi prodaje svojih proizvodov. Razen tega so za 5 do 10 odstotkov cenejši od uvoženih in tudi na visoki kvalitetni ravni. V preteklem letu so imeli npr. le tri reklamacije, in še to zaradi poškodb pri prevozu. Poprečni osebni dohodki znašajo v Tehtnici 67.500 starih dinarjev. To ni veliko. Ker pa so bili v začetku leta le 58.000 in so se od lani povzpeli za 30 odstotkov, pa kaže, da so se v Tehtnici za sedaj uspešno spoprijeli z reformo. P. Čolnar Prebivalci Loma ne razumejo Takoj bila na po osvoboditvi je področju bivše občine sv. Katarina ustanovljena kmetijska zadruga s sedežem na Slapu. Zadruga je kupovala in prodajala les kmetov iz Loma in Doline. Ker zadruga ni imela svojih prostorov je zgradila lasten dom na ta način, da so lastniki lesa dobili zanj manj denarja kot bi ga morali. Ko pa je prodajo lesa prevzela gozdna uprava in ko sta se zadrugi Katarina in Podljubelj pridružili zadrugi Tržič ji ti prostori niso bili več nujno potrebni in je tako pred leti prodala dom v Podljubelju, sedaj pa še dom na Slapu. Vse to bi bilo najbrž prav, če bi porabljeni denar, ki so ga prispevali vaščani, ostal tam, kjer je bil zbran, to je v Lomu in Dolini, saj je v obeh krajih dovolj potreb. Krajevna skupnost Lom gradi svoj kulturni dom, ki prav zaradi pomanjkanja denarja še ni dograjen. Prav tako v Dolini še ni urejen elektrifikacija. Zato bi bilo ne- Jesenice: Dejavnost tovarniškega komiteja ZMS Od zadnje konference mladih železarjev na Jesenicah je tovarniški komite ZMS imel že tri seje. Za sekretarja so izvolili tovariša Viktorja Oblaka, zaposlenega v valjarni 1300. Da bi utrdili povezavo vodstva z mladinskimi aktivi po obratih so ustanovili tudi dva podkomi-teja, in sicer enega za območje jeseniških obratov, Cerklje: Za ohranitev stare gorenjske arhitekture Pred kratkim je bila v Cerkljah redna seja sveta krajevne skupnosti Ceklje, na kateri so bili navzoči tudi predstavniki socialistčne zve- Izdelujemo montažne stanovanjske hiše, okna, vrata, furnir, gradbene plošče in lignofol. PRIDITE IN SI V TOVARNIŠKI MALOPRODAJI OGLEJTE NAŠE IZDELKE! POSVETUJTE SE Z NAŠIMI STROKOVNJAKI! Gostinski šolski center Hotel KRIM — Bled razpisuje tečaj za pridobitev ozkega profila za poklic natakar ali kuhar (polkvalifikaci-ja). Tečaj se začne 1. februarja 1967 v prostorih hotela KRIM na Bledu. Prijave sprejme center do 25. januarja — pismeno ali ustni en o. ze in drugi. Obširno so razpravljali o progamu dela krajevne skupnosti za letos in srednjeročnem programu do leta 1970. Program za letos je izredno pester, zato bo potrebno resno prijeti za delo, da bo uresničen. Največ dela čaka komisijo za gospodarsko in komunalno delo pa tudi komisijo za socialno delo. Tokrat so ustanovili še eno komisijo, in sicer za varstvo kulturnih spomenikov in ohranitev stare gorenjske arhitekture. Komisija bo delovala na celotnem območju kajevnega urada Cerklje in bo zajemala delo vseh sedmih krajevnih skupnosti. Tesno bo sodelovala tudi s tamkajšnjim turističnim društvom, šolo in drugimi. -č JELOVICA Telefon: h. c. 85-336, 337, 338, 339 drugega za valjamo na Ja-vorniku in na Beli. Na vseli dosedanjih sejah so govorili o poživitvi dela v mladinskih aktivih, eaj se bodo tako mladinci laže uveljavili v organih samoupravljanja. mara prav, da na to da svoj odgovor tudi kmetijska zadruga Tržič. Ali ste pozabili na novo osebno izkaznico? Ali bomo imeli do konca januarja vsi nove izkaznice? Po podatkih oddelka za notra nje zadeve skupščine občine Jesenice kaže, da se občanom sploh ne mudi, saj okrog 4000 občanov še sploh ni vložilo vloge za zamenjavo. Največ »počasnih« ljudi je iz krajevne skupnosti Žirovnica (okrog 400) in pa mesta Jesenic, kjer jih je še kar okrog 2500. Do sedaj so zamenjali že okrog 14.300 izkaznic, do 23. januarja pa je rok za občane Javornika, Blejske Dobrave, Lipe, Javorniškega rovta in Potokov. Zamudniki bodo vsekakor imeli sitnosti. Samo takrat naj se jezijo samo nase. J. V. V nedeljo največ nesreč zaradi poledenele ceste Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Janez Far tek, ki je začasno na delu v Nemčiji, je v nedeljo okoli 14. ure vozil od Mrzlega studenca proti Športhote-lu na Pokljuki pravilno po desni strani ceste. Na nepreglednem ovinku mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila ZG 423-98 Zdravko Zrimski iz Zagreba. Ker je pred srečanjem zaviral, ga je začelo na poledeneli in zasneženi cesti zanašati in je trčil v Fartekovo vozilo. Pri nesreči je bila hudo ranjena sopotnica v osebnem avtomobilu ZG 423-98 Sonja Zrimski in je bila iz ZD Bled odpeljana v ljubljansko bolnišnico. Nekaj po 15. uri istega dne pa se je na Ribenski cesti pri hiši št. 14 na Bledu zgodila prometna nesreča med Nesreča pri prehitevanju Na cesti v Naklem se je v ponedeljek ob 11.20 zgodila težja prometna nesreča med osebnim avtomobilom nemške registracije, ki ga je vozil Martin Gorišek in osebnim avtomobilom, last Lovrota Bogataja iz'Zavrha pri Medvodah. Ko je Gorišek na nadvozu prehiteval Bogataja, ga je zaradi poledenele ceste zaneslo in je oplazil Bogataije-vo vozilo, zatem pa ga je zaneslo v ograjo na nadvozu. Na obeh vozilih je škode za 18.000 novih dinarjev. voznikom osebnega avtomobila zastava 1300 LJ 275-18 Milanom Oražmom z Bleda in osebnim avtomobilom zastava 600, voznik Filip Pan-čur, prav tako z Bleda. Ora-žem je z vzratno vožnjo pripeljal z dvorišča svojega doma Ina Ribensko cesto. Iz smeri Ribnega pa je pripeljal voznik Filip Pančur in trčil v njegov osebni avtomobil. Sopotnik, 12-letni Branko Pančur je bil pri nesreči hudo ranjen na glavi. S. Š. i' Zaradi zaviranja v obcestno drevo Na Jeprci, v bližini vasi Meja, se je v ponedeljek ob 8.30 zaletel v obcestno drevo z osebnim avtomobilom LJ 396-72 fiat 1300, voznik ing. Evgen Ogrinc iz Ljubljane. Na poti iz Kranja proti Ljubljani je na Jeprci pred njim vozeči voznik osebnega avtomobila KR 63-50 nenadoma začel zavirati. Ogrinc, ki je vozil za njim, je zato pritisnil na zavoro, pri tem pa ga je začelo zanašati po cesti in ker ni obvladal vozila* se je zaletel v obcestno drevo. Pri nesreči je bil voznik laže ranjen, sopotniki Marta Ogrinc in Polda Lužan ter Ogrinčev otrok pa so bili huje ranjeni in so jih prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Na avtomobilu je škode za 14.000 novih dinarjev. SREDA — 18. januarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic Ln zgodb — 9.10 Lepe melodije — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Majhen recital klarinetista Mihe Gunzka — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 1100 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Duet iz Lohengrina — 13.30 Priporočajo varn — 14.05 Pol ure SREDA — 18. januarja RTV Beograd 11.00 Osnove splošne izobrazbe 15.05 Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb 17.05 Poročila RTV Ljubljana 17.10 TV obzornik RTV Zagreb 18.15 Združenje radovednežev 19.00 Reportaža RTV L j ubij ama 19.30 Mozaik kratkega filma RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Cik cak 20.35 V maneži cirkusa 21.40 1:1 glasbena oddaja 22.00 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.15 Spored JRT RTV Beograd 19.30 TV pošta 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 TV dnevnik 20.30 Spored italijanske TV Poročila poslušajte vsak dan ob 5., G., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 84. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7.; 9., 12.. 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. plesnih ritmov — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Iz jugoslovanske solistične in ansambelske glasbe — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Iz našiti studiov — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Turpmdot — opera — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Zaplešimo z orkestrom Bob Moore ČETRTEK — 19. januarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Narodne pesmi in plesi iz Bosne — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Slovenski pevci pojo arije iz Mozartovih oper — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Sprehod z orkestri — 12.10 Naši ansambli domačih napevov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Nekaj skladb iz domače glasbene literature — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 V pisani paradi orkestrskih fragmentov — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Melodije za klavir in godala — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.16 Odlomki iz opere Glu- maca — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sto let slovenske lirike — 2'1.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Skladbe Cesarja Francka — 23.05 Skladbe slovenskih avtorjev igra Plesni orkester RTV Ljubljana PETEK — 20. januarja 8.05 Operna matineja 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Četrt ure z ansamblom Atija Sossa — 9.40 Pojo tuji mladinski zbori — 10.15 Lastne klavirske skladbe izvaja Marijam Fajdiga — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Plesna glasba — 12.10 Igra zabavni orkester romunskega radia — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo tuje pi- TELEVIZIJA Ostale oddaje RTV Beograd 17.05 Poročila 17.10 Dokumentarni film RTV Zagreb 17.35 Neznani kraji RTV Beograd 17.55 TV novice RTV Zagreb 18.30 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.35 Celovečerni film 22.00 Informativna oddaja ČETRTEK — 19. januarja RTV Beograd 11.00 Angleščina 11.30 Glasbeni pouk RTV Zagreb 13.50 Slalom za ženske RTV Ljubljana 16.10 TV v šoli 16.25 Krmimo ptice pevke RTV Beograd 16.40 Glasbeni pouk RTV Ljubljana 17.05 Poročila 17.10 Mladinska oddaja 17.55 TV obzornik RTV Zagreb 18.15 Mladinska tribuna 18.35 Oddaja resne glasbe RTV Ljubljana 19.00 Socialna poezija 19.30 Pianistka Sonia Argenta RTV Zagreb 19.40 TV prospekt RTV Ljubljana 19.54 Pred EP v umetnostnem drsanju RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljnna 20.30 Pinpinone — opera 21.20 Zadnja poročila RTV Zagreb 21.35 Polfinale svetovnega prvenstva v rokometu Drugi spored RTV Zagreb 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.15 Spored JRT RTV Beograd 19.00 Sedem Hamletov RTV Ljubljana 19.30 Pianistka S. Argenta RTV Zagreb 19.40 TV prospekt RTV Beograd 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Beograd 16.10 Angleščina 20.30 Informativna oddaja PETEK — 20. januarja RTV Beograd 11.00 Osnove splošne izobrazbe 16.10 Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb 17.05 Poročila 17.10 Ostržek RTV Ljubljana 17.55 T V obzornik 18.15 Brez parole halne godbe - 13-30 Pripo^ čajo vam - 14.05 Za ljubitef lje popevk - 14.35 Naši V slušalci čestitajo in pozdr%^ ljajo - 14.55 Kreditna bar%t in hranilnica Ljubljana ^ 15.20 Napotki za turiste 15.25 Zabavni intermezzo ^ 15.40 Mladinska oddaja 16.00 Vsak dan za vas - ^bv Petkov simfonični koncert g 18.00 Aktualnosti doma m\ir svetu — 18.15 Zvočni razgfo^ — 18.50 Kulturni globus\r; 19.00 Lahko noč, otroci p 19.15 Glasbene razglednice^ 20.00 Španska glasba — 1 p Tedenski zunanjepolitični ] gled — 20.30 Igra orke*^ Jlrnest Tomlinson — 20.45 ^} bimo se ob isti uri — z Julko Sever — 21.15 Odfck o morju in pomorščakih ^ 22.10 Veliki mojstri sodoT,^ glasbe — 22.50 Literarni t> ^ turno — 23.05 Nočni moi^ jazza -\ć" T *r< A* 18.55 Koncert bostonskega-c simfoničnega orkestri I 19.15 Kulturna reportaža 19.40 Sojem mode 67 RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Cik cak RTV Zagreb 20.35 Ekran na ekranu RTV Ljubljena 21.35 Shakespeare 22.35 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.15 Bonanza — film 19.05 Panorama 19.54 Lahko noč. otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske Tvr J 1 h 1 Si Ostale oddaje RTV Zagreb ^ 20.30 Propagandna oddaja RTV Beograd V 21.35 Vam ugaja glasba? RTV Zagreb 22.05 Informativna oddaja Kranj »CENTER« 18. januarja nem. jug. barv. CS film WINETOU IN APACI ob 15.30, angl. barv. CS film HEROJI TELE-MARKA ob 17.30 in 20. uri Kranj »STORŽIC« 18. januarja špan. barv. film NEVESTA V ČRNEM ob 16.. 18. in 20. uri Jesenice »RADIO« 18. januarja franc. film FRANCOASINO ZAKONSKO ŽIVLJENJE 19. januarja amer. barv. CS film KOMANčEROSI 20. januarja brazilski film SUHA ŽIVLJENJA Jesenice »PLAVŽ« 18. januarja amer. barv. CS film KOMANČEROSI 19. januarja nem. angl. film ZAKLAD V LONDONSKEM STOLPU 20. januarja nem. angl. film ZAKLAD V LONDONSKEM STOLPU Žirovnica 18. januarja angl. barv. CS film DŽINGIS KAN Dovje-\Io jst rana 19. januarja angl. ha'^ CS film D2INGIS K7N Kranjska gora 19. januarja franc. film FRANCOASINO ZAKONSKO ŽIVLJENJE 20. januarja angl. barv. CS film DŽINGIS KAN Kamnik »DOM« 18. januarja amer. barv. CS film NA ŽENE BOM MISLIL JAZ ob 22. uri 19. januarja amer. barv. CS film NA ŽENE BOM MISLIL JAZ ob 17.15 in 20. uri Prešernovo gledališče v Kranju ČETRTEK — 19. januarja ob 19.30 uri Držić: DUNDO MAB.OJEzared KOLEKTIVI - ČETRTEK Zahvala Ob nenadni izgubi našega ljubljenega očeta in starega ata Franca Ranta Sp. Duplje 44 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in v tem času stali ob strani, sočustvovali z nami in ga spremili k njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, predvsem pa Ivanki Sternovi, g. župniku ter godbi za žalostinke. žalujoče hčerke Olga z družino, Ivanka, Vida ln Manca z družinami ln ostalo sorodstvo Prodam npo^ jubi^jProdam pralni stroj »Bilja-iši fo.« Plevnik, Valijavčeva 3, ban^Gumi kolesa z zavornimi ^ >bni, komplet, 15 co'1 in ^e /a para gojzeric št. 43 pro-"im, Jesenice, Čopova 6, pri-220 vieje, telefon 82-388 203 ija * Prodam brejo kravo. Vele--%o 15, Cerklje 204 ^ Smučarske čevlje (pancer) 1 *£lpina št. 36, skoraj nove, aZ*Jgodno prodam. Jakelj, bus\ranj Ljubljanska 2 205 , Predam bikca. Žigana vas Križe 206 jjjjj Prodam pajkel navadni, i.gObro ohranjen, novo črpal-t45i. o št 5, 60-litrski vzklljiv ko-•IM^1 'n nOV Plug Za krompir -^'arv'a) Gor. vas Rateče 45, r^k. Loka 207 tih 0(j^ Prodam prašiča za zakol, li P rboje 11, Smlednik 203 Prodam kravo s teletom in *>a prašiča po 200 kg. Mav-"*če 43, Medvode 209 ^ Prodam »lane« izruvač za Vompir. Šenčur 235 210 N Prodam bikca. Dvorje 44, ega^erklje 211 esttt Prodam dvostanovanjsko ža Manjšo hišo v bližini Kranja, \koj vseljiva, Informacije, Vitof 12, Kranj' 212 \ Prodam prašiča za zakol, \enetiše 33, Golnik 213 • Prodam prašiča »pršutar->«, 70-90 kg ali po izbiri. >erklje 45 214 Prodam kmečki mlin na S?eča kamna (80 cm) Glinje 1 Cerklje 215 Prodam prašiča, 150 kg ^žkega. Kurirska pot 11, Vranj 216 Prodam prašiča, 150 kg Ozkega. Voglje 63, Šenčur 217 .Ugodno prodam zastavo I |0. karamboliran, letnik ^63 38.000 km Ogled vsak hn od 15. — 16. ure. Vidic .Jušan, C. kokr. odreda II, i Igranj 221 i Prodam traktor »Porsche« \4 KM), plemenskega bikca, ^lico, dve traktorski gumi. . Pijanska dobrava 2 222 tri Kupim Kupiimo dobro ohranjeno Lutzovo peč št. 4. Ponudbe poslati na naslov Prosvetno društvo I. Grogar pošta So-rica 169 Kupim malo rabljeno sla-moreznico s puhalnikom in verigo. Grad 13, Cerklje 218 Ostalo Zamenjam trosobno komfortno stanovanje v Kranju za manjše s centralnim ogrevanjem. Naslov v oglasnem oddelku 219 Zahvaljujem se Tomaž Milanu, direktorju tovarne kovanega orodja Kamnik, ki stanuje v Ljubljani, Gospo-svetska 7, ker mi je pomagal pri nesreči na Brnikih dne 5. 12. 66. Hvaležni Prosen Anton, Šenčur 254 220 Zatekel se je mlad rjav jazbečar. Dobi se Gorenje-savska 36, Kranj 223 Iščem žensko za varstvo otroka. Nudim hrano in stanovanje. Plačam po dogovoru. Oddati ponudbe v oglasni oddelek 224 Mlajši fant nujno potrebuje sobo. Ponudbe poslati pod »Soliden« 225 Sobo od Kranja do Jesenic išče gorenjsko dekle. Naslov v oglasnem oddelku 226 Osnovna organizacija zveze slepih Kranj se v imenu članstva iskreno zahvaljuje delovnemu kolektivu Iskra Kranj za darilo, izročeno ob priliki proslave ustanovi tve Zveze slepih. 227 OBJAVA Zduženje šoferjev in avto-mehanikov Jugoslavije, podružnica Kranj, vabi vse šoferje C kategorije, ki še nimajo strokovnega izpita, na sestanek v nedeljo, 22. januarja 1967 ob 9. uri dopoldne v učilnici Delavsekga doma, vhod št. 4. (izpred avtobusne postaje) v Kranju. šolska komisija Avtopromet Gorenjska Kranj oddelek za turizem prireja vsako soboto enodnevne izlete v Trst Odhod avtobusov vsakokrat ob 6,30 izpred kina Center. — Povratek iz Trsta ob 17,30 — Cena potovanja znaša 35 N-din. — Potnik mora imeti individualni potni list. — Naročila sprejemamo za vsak izlet do vključno petka v navedenih tednih.— Prevoz je z modernimi avtobusi. Vse informacije dobite pri našem oddelku za turi-zem tel. 21-081 (avtobusna postaja — II. nadstropje) ter pri Kompasu in Generalturistu. VELETRGOVINA KRANJ vas vabi na pokušnjo prvovrstne kave »Živila« in mlečnih izdelkov ljubljanskih in zagrebških mlekarn Pokušnja bo 19. I. 1967 v samopostrežni prodajalni Pri nebotičniku Priporočamo se za vaš cenjeni obisk Komunalno podjetje Vodovod Kranj, Koroška c. 41 po sklepu DS razpisuje dražbo s pismenimi ponudbami za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: L Koča na čemšeniku, (kuhinja, jedilnica, kmečka soba, kopalnica, 5 sob — skupaj 450 m2) 2. Stanovanjska prikolica — terenska s 6 ležišči 3. Dom v Dupljah (kuhinja, jedilnica, 5 sob — skupaj 500 m2) 4. Vrtalni stroj Indos, leto izdelave 1959 5. Stružnica FAM in Indos — leto izdelave 1959 6. Rezkalni stroj MHG, leto izdelave 1959 7. Skobeljn' stroj FAM, leto izdelave 1959 8. Električna žaga za železo 9. 1 varilni trafo ■ transformator, leto izdelave 1962 10. vrtalni stroj — Medvode H. 2 škarje za pločevino 12. 2 brusilna stroja, leto izdelave 1962 13. ekskavator, leto izdelave 1961 14. kompresor Fagram 15. mešalec betona 16. avtomobil Kombi IMV 1 tona v voznem stanju 17. avtomobil Kurir IMV 1,2 tone v voznem stanju Ogled strojev in nepremičnin je mogoč dnevno med 12. in 14. uro, in sicer od 20. 1. do 1. 2. 1967 razen sobote Informacije se dobijo v tehnični pisarni. Pismene ponudbe sprejema tajništvo podjetja. Prednost do nakupa ima najboljši ponudnik družbenega ali privatnega sektorja. Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, skrbnega ata in starega ata Franca Poljanska se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se kolektivu železarne Jesenice, sodelavcem martinarjem, zdravnikom in strežnemu osebju kirurškega oddelka jeseniške bolnišnice, godbi, pevcem, učencem in učiteljskemu kolektivu osnovne šole Stane Žagar iz Lipnice, duhovnikom, tov. ing. Stanku Čopu za poslovilne besede, vsem, ki so ga imeli radi in so z nami sočustvovali. Žena Ivana, sin Milan z družino in ostalo sorodstvo mi Na novo odprti Optični servis »HETALDUS Kranj, Koroška 17 — očala na recept — optične usluge — sončna očala G LAS Izdaj* ln tiska ČP »Go» ienjski tisk«, Kranj, Ko- SPORT roška cesta 8. Naslov uredništva ln uprave lista: Kiaal, Trg revolucije 4 — lekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-Ioogiasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12— N-din. Cena posameznih številk 0,40 N-din. — Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Proslava 25. obletnice dražgoške vstaje »Po stezah partizanske Jelovice« Jezerski ■ * smučarji v Železni Kapli Sosednji zamejski smučarji iz Železne Kaple 90 povabili prejšnjo nedeljo smučarje SK Jezersko na prijateljsko srečanje v slalomu. V prijetnem sosedskem razpoloženju in v odlični organizaciji je nastopilo 38 tekmovalcev obeh organizacij. Za SK Jezersko so se najbolje odrezali pri članih Maks Košir, pri mladincih Marjan Teplna ter pri članicah Regina Dobrun. Jezerski smučarji so po tekmovanju povabili avstrijske sosede na povratno tekmovanje v začetku marca. A. K. Letošnja športna tekmovanja v okviru proslav »Po stezah partizanske Jelovice« so bila precej okrnjena. Odpadle so san-kaške tekme in nočni slalom v Železnikih. Ni bilo denarja za druge prireditve, tako da sta bili osrednji športni prireditvi: slovensko prvenstvo v biatlonu v Dražgošah v nedeljo ter dan prej medšolsko smučarsko tekmovanje v smučarskih tekih v Lancovein. Slovensko prvenstvo v biatlonu. STRELI NAD DRAžGOšAMI V lepem sončnem vremenu so se nad Dražgošami zopet slišali streli. Njihov odmav med hribi je spominjal na velike dni pred 25 leti. Slovensko prvenstvo v biatlonu je prineslo zmagoslavje lanskoletnemu državnemu prvaku Pavlu Kobilici iz Gorij. Najboljši v teku in odličen v streljanju (streljali so po pet strelov na vsakem 6 km dolgem odseku, prvič leže ln drugič stoje) si je re-prezontant iz Gorij priboril tudi naslov slovenskega prvaka. Pred startom je dejal, da bodo odločali streli, vendar ga kljub slabšim zadetkom v drugem streljanju ni mogel nihče resneje ogroziti. Najboljši strelec je bil Maks Konečnik iz Kočevja. Ko so ga gledalci po prvem streljanju pohvalili, jim ni ostal dolžan odgovora: »Ali smo lovci ali ne?« Konečnik je namreč po poklicu lovec. Dražgoški biatlon pomeni uspeh mladega Beštra iz Kranja. Kljub nekaj slabšemu streljanju se je uvrstil na drugo mesto, pred zveznim trenerjem tekačev Janezom Pavčičom. REZULTATI: 1. Kobilica (Gorje) 53:13.1, 2. Bešter (Triglav) 51:00.0, 3. J. Pav-čič (Enotnost) 54:15.3, 4. Kovic (Ihan) 56:46.1, 5. Konečnik (Kočevje 56:49.1, 6. Sitar (Triglav) 57:23.6, itd. POHOD NAJMLAJŠIH V LANCOVEM V Lancovem se je na tekaškem osnovnošolskem tekmovanju zbralo okoli 100 učencev iz gorenjskih šol. Tradicionalni teki so bili letos razdelejnl v dve skupini. Ločeno so tekmovali tekmovalci s tekaškimi in navadnimi smučmi. Kot lani je bilo tudi letos v Lancovem malo snega, tako da je organizatorjem le s težavo uspelo pripraviti progo. Borbenost je bila zaradi tega morda še večja. Med mladimi so navdušenje še povečale uvodne besede narodnega heroja Tončka Dežmana, ki je orisal partizanske borbe pred 25 leti. REZULTATI — UČENKE — Tekmovalne smuči: 1. šmid (Moj.) 5:40.3, 2. Terzič (Boh. Bistrica) 5:41.0,3. Stoje (Gorje) 6:06.5; Navadne smuči: 1. Paulus (Moj.) 6:08.0, 2. Fister (Lipnica) 8:04.0; UČENCI — Tekmovalne smuči: 1. Novak (Rad.) 9:13.6, 2. Lah (Moj.) 9:22.0, 3. Robnik (Rad.) 9:49.0; Navadne smuči: 1. Florjančič (Moj.) 7:44.8, 2. Bohinc (Kranj) 8:05.0, 3. Kodras (Lesce) 8:44.2; SREDA - 16. januarja* EKIPE: 1. Osn. šola » strana 25:46.9, 2. Osn. » Radovljica 26:17.8, 3. šola Boh. Bistrica 26:»* Osn. šola Bled 26:59.6, 5. 0> šola Gorje 27:08.3 (V J* nem tekmovanju so sesi-rezultati po dveh najboU-učencev in ene učenke). EKIPNO: 1. TRIGLAV (B šter, Sitar, Grašič) 2.38* 2. ENOTNOST (Pavčič, W Laznik) 3.05:10,7, 3. IH (Kovic Slovnik L, Slov« II.) 3.06:39,7, 4. JLA POKUKA (Dornik, Premože, Ki šel j 3.19:31,3, 5. KUM » BOVEC (Krajšek, Smod Strgaršak) 4.00:25,3, TRANSTURIST (Bertonce Kumar, Marn) 4.19:17,2. P. Colnat Prvenstvo SRS v smučarskih skokih Eržen pred Zajcem V Mislinji je bilo v nedeljo slovensko prvenstvo v smučarskih skokih. Na 65-metr-ski skakalnici je v odsotnosti precejšnjega števila kvalitetnih tekmovalcev zmagal Eržen (JLA) pred Zajcem (Jesenice). Od mlajših tekmovalcev sta največ pokazala Jeseničan Smole j in Kranjčan Mesec, ki sta osvojila tretje in trto mesto. REZULTATI: 1. Eržen £ (55,5 — 57), 2. Zaje 209,5 — 55), 3. Smole j (Jes.) 20 (53 — 55), 4. Mesec (Tr. 202,2 (54,5 — 54), 5. Gia* melli (E) 192,4 (49 — 53,5). Jurman (E) 181,8 (49 — 51 7. Bogataj (Trig.) 178,5 — 49), 8. Strucelj (Crna) 11 (48 — 46,5) itd. Državno prvenstvo v hokeju na ledu Medveščak : Kr. gora 0:3 NA STRELIŠČU — V streljanju v stoječem položaju so moči že pojenjale. Zadetki niso bili več tako točni kot v ležečem položaju. Na sliki (z desne) Reš, Kobilica in Pavčič. Foto: F. Perdan V nadaljevanju državnega prvenstva v hokeju na ledu je bilo najpomembnejše srečanje v Zagrebu, kjer je Kranjska gora premagala Medveščaka z rezultatom 3:0 (2:0, 0:0, 1:0). Strelci: R. Smolej in Pire. Ker je v prvem srečanju na Jesenicah zmagal Medveščak s 6:3, stopata v zaključni del tekmo- vanja oba tekmeca za dni, mesto z enkimi možnost? LESTVICA Jesenice 11 11 0 0 181:15 11 8 0 3 88:39 10 8 0 2 80:31 Kr. gora Medvešč. Olimpija Partizan Mladost Beograd C. zvezda 4 0 5 4 0 4 2 0 7 1 0 8 0 0 9 41:34 28:40 16:88 22:101 12:120 Občni zbor TVD »Partizan« V soboto je imel svoj redni letni občni zbor TVD Partizan Križe. V društvu deluje 6 sekcij, ki so dosegle v preteklem letu lepe uspehe. Z malo denarja so obnovili telovadnico, ki pa še vedno ne ustreza za telovadbo. Veliko prostovoljnega dela so člani naredili pri izgradnji stadiona, kjer so 29. maja ganizirali nadvse uspel t dicionalni Kriški športni den. Pred izvolitvijo novega ^ bora so podelili trenerja vaditeljem in nekaterim ^ nom darila in diplome zaj\ hovo uspešno delo. D. » Lestvice atletov v sezoni 1966 1500 m zapreke 4:28,8 Šraj Tr MM, 4:37,4 Rožič Tr SM. peteroboj 3054 točk F. Fister Tr SM, 2378 točk Pori Tr MM. deseteroboj 6330 točk KaštLvnik Tr Č, 6060 točk F. Fister Tr SM, 3340 točk Pangerc Tr SM. 4 x 100 m 44,4 Triglav, 47,3 Gim. Jesenice. 47,4 TTŠ Kranj, 43,2 ŠCI Kranj, 49,2 Gimm. šk. Loka. 4 x 400 m 3:38,6 Triglav C, 3:46,4 Triglav SM, 3:57,1 Triglav MM, 4:06,6 Triglav P. 4 x 300 m 2:46,5 Triglav MM. 3 x 1000 m 7:56,6 Triglav MM. 4 x 1500 m 18:15.5 Triglav MM. 800 x 400 x 200 x 100 m 3:28,2 Triglav C, 3:30,0 Triglav MM. Višina 203 Milek Tr SM, 185 Lašič Tr SM, 175 Cokan Tr MM, 173 F. Fister Tr SM, 171 D. Prezelj Tr MM. Daljina 670 Milek Tr SM, 645 F. Fister Tr SM, 633 Kaštivnik Tr Č, 622 Strojan Tr SM, 612 Somrak TTŠ SM. Troskok 13,17 D. Prezelj Tr MM, 13.00 Milak Tr SM, 12.47 P, Fister Tr SM, 12,14 štefančič Tr SM, 11,84 M. Fister Tr MM. Palica 350 Kaštivnik Tr C, 345 F. Fister Tr SM, 340 Lašič Tr SM, 335 Milek Tr SM, 321 D. Prezelj Tr MM. Krogla (7,225 kg) 14.63 Satler Tr SM, 13,94 Kogovšek Tr SM, 12.26 M. Fister Tr MM, 12.21 Vidic Tr SM, 11,55 Kaštivnik Tr C. Disk (2 kg) 43,71 Satler Tr SM, 40 Kogovšek Tr SM, 35,75 F. ater Tr SM, 34,36 M. Fla Tr MM, 34,32 Mumik Tr" Kopje (800 g) 58,89 M. Fister Tr SM, 55 Pori Tr MM, 54,30 Poljan; KG C, 53,33 F. Fister Tr $ 49,81 Milek Tr SM. Kladivo (7,257 kg) 40,53 Kogovšek Tr SM, 8 Satler Tr SM, 35,06 Vidic SM, 23,64 Kukovica Tr 24,96 F. Fister Tr SM. (Nadaljevanje prihodnji?)