Poštnina plačana v gotovini Izhaja v ponedeljek inpeteb ob 17. Stane mesi'fno po poštl 7 Dln, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7*50Dln, ;;-\!nozernstvo20Din KaCun pri poStnem čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova $)oba Cena 1 Din Redakcija in upravas Celje, Strossmayerjeva ulica Št. 1, pritličje, desno. Telefon Interurban štev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oglasi po tartfu. fcobopisi se »prejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Pr«dpisi glede prostora in dneva objave oglasov >e uvažujejo le po možnosti. Štev. 40. Celje, torek 22. maja 1934. Leto XVI. Regulacija Savinje pri Celju Kr. banska uprava dravske bano- vine razglaša: V svrho CimprejSnjega pričetka re- gulacije Savinje v celjski kotlini je mestno načelstvo v Celju pod štev. 1740/34 z due 18. aprila 1934 zapro- silo, da >se izvrši vodopjravna raz- prava v obsegu celokupnega po grad- benemu ministrstvu odobrenega pro- jekta in sicer od km 20.433 (Tremar- sko polje) do kni 28.745 (Medlog) in da se uvede postopanje za razlastitev zemljišč in objektov, potrebnih za izvedbo regulacije v k. o. Medlog, Lis- ce, Celje, Zagrad, Košnica in Tre- merje. Na to prosnjo je ban dravske ba- novine v Ljubljani s svojim reše- njeni V. No. 109/9 z due 3. maja 1934 odredil, da se nameravana regulacij- ska dela na Savinji izvrše kot bano- vinsko podjetje in da nastopi pri vo- dopravni obravnavi banovina kot koncesijonar. O tern se odredijo v smislu §§ 37., 43., 70. in 75. vodopravnega zakona za bivšo Štajersko z due 18. januarja 1872 dež. zak. št. 8, komisijonelne po- izvedbe in razprave, zlasti tudi glede razlastitve za regulacijo potrebnih zemljišč na mestu sainoin, kakor sledi: I. Due 18. junija 1934 sestanek ko- misije ob 14. pri Grenadirjcvi brvi. Tehnicni ogled regulacijske proge v obmocju občin Celje in Celje okolica od km 28.745 do km 23.974. II. Dne 19. junija sestanek komisi- je ob 9. pri km 28.745 na levem brcgu Savinje. Ogled zemljišč ob levem bregu Savinje v območju k. o. Mod- log do meje k. o. Celje. Ob 15. istega dne sestanek komisije pri km 28.745 na desnein bregu Savinje. Ogled zemljišč na desnem bregu Savinje v območju k. o. Lisce do meje k. o. Ce- lje. Ill Dne 20. juniia sestanek komi- sije ob 8.30 ob meji k. o. Celje pri- bližno pri km 26.00. Ogled obrežnih zemljišč v obmocju k. o. Celje, Liscc in Zagrad do Grenadirjeve brvi. IV. Dne 21. junija sestanek komi- sije ob 8.30 pri Grenadirjevi brvi km 23.974. Ogled proge Savinje na desnem bregu od km 23.974 do km 20.019 (Tremerski železnišKi most). Ob 14. istega dne sestanek pri železniškem mostu v Tremerju. Ogled proge Savinje ob levem bregu od km 20.619 do km 23.974. V. Dne 22. junija sestanek komi- sije pri cestnem mostu v Laškem ob 8. Ogled proge Savinje od ovinka Savinje pod Laäkim pa do prvega železniškega objekta nad Laškim. VI. Dne 23. jun. sestanek komisije ob 8. pri mestnem načelsivu v Celju. Zaključek in k-ončni pregled komi- sijskega zapismka, ki se bo sestavljal ob navedenili komisijskih dneh vsa- kokrat po izvj'senem ogledu in kon- čani rnzpravi s prizadetimi stranku- mi. Predmetni načrli in seznami '.a razlastitev so do 17. junija med urad- ] nimi uram'i na vpog-lod pri srcskfiii j načelstvu v Celju. j K tej razpravi se pozivajo vsi me- jaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoje pripombe glede poslo- vanja. ki we izvaja na razpravi, pred- ložiti pismeno kr. banski upravi v Ljubljani, upravni oddelek, do 15. junija, najkasneje pa pismeno ali usüio na razpravi sami, ker bi se si- cer smatralo, da soglašajo s poslo- vanjem. Poznejši ugovori pa bi se mogli upoštevati sanio ob pogojih iz čl. 75 /. u. p. Pokojnik jo bil oče upravnika zdra- vilišča Dobrne g. Alojza Jaukoviča, in pred meseci umriega i\r. Franca Jankoviča, zdravnika v Mariboru. Pokojniku bodi ohranjen čaaten spo- min, svojeem naže iskreno sožalje! d Proglasitev za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Valentin Ranišak, bivši posestnik v Ravnah. d Ljubljanski velesejem zaseden. XIV. Ljubljanski velesejem, ki bo od 30. maja do 10. junija v Ljubljani, je kljub svojemu obsegu, saj meri raz- stavni prostor 40.000 mr, popolnoma VEČ PROSTEGACASA imate, ako perete Va§9 perilo po Schichtovi me- todi. Tu imaie jedva kaj opraviti: zvečer namočiti perilo v raztopini Ženske hvalOj zjutraj ga izkü- hati 8 SchichtovJm terpentinovim iv.iiom. TO J^, C E L O DELO P R f DOMACE VESTI d Josip Eostanjevee f. Na binkoSt- iio nedeljo zjutraj jo umrl v Maribo- ru znani slovenski pisatelj, vadniški ucitelj v p. Josip Kostanjevec v 71. letu starosti. Pokojnik se je rodil 19. februarja 18G4. v Vipavi. Učiteljsko Solo je dovršil v Kopru in je na.to učiteljeval na Colu, v Premu in Ljubljani. Po upokojitvi je živel ne- kaj ča«a v Ljubljani, potem pa se je preselil v Marbor. Kot pisatelj je bil spreten in zanimiv pripovednik in je dosegel med ljudstvom precejšnjo jiopularnost. Njegova dela so mu za- gotovila časten in trajen spomin. d Imenovanje pri Pokojninskem zavodu. Upravni odbor Pokojninske- ga zavoda v Ljubljani je iinel v so- boto sejo, na kateri so bill imenova- ni: za direktorja PZ dosedanji pod- direktor dr. Janko Vrančič, za pod- direktorja PZ g. Jerko šantič, šef za- varovalnega oddelka PZ, za pomoeni- ka direktorja pa tajnik PZ g. dv. Jan- ko Kost. d Zamenjava bankovcev. Dne 25. maja poteče rok za zamenjavo ban- kovcev dinarsko kronske izdaje po 1000 Din (4000 kron) in po 100 Din (400 kron), ki se vzamejo iz prometa. Bankovci imajo podpis finansinega ministra dr. M. Ninčiča brez daturna izdaje. Izdelani so na obeli straneh v vijolicasto-modi'i barvi. Podrobnj po- pis je i/šel v »Službenih Novinab« št. 121 dne 25. maja 1929. Zamenjavo vrši Narodna banka v Beogiadu in njene podružnice v polni vrednosti z drugimi bankovci do 25. maja 1934., nato pa izgube ti bankovci vsako vrednost. d Umrl je v Novi cerkvi pri Vojni- ku po daljšein trpljenju v visoki sta- rosti 93 let g. Franc, Jankovič, bivši klobučarski mojster v Vitanju, za- veden narodnjak in kromenit značaj. zaseden. Na velesejmu bodo zastopa- ne vse panoge domače produkcije. Posebno bogate bodo razstave po- hištva, tekstila, usnja in obutve, stro- jev vseh vrst, avtomobili, kovinska industrija, živila, kemična industri- ja ter papirna stroka. Tudi inozem- stvo bo letos moeno udeleženo, po- sebno Nemčija, kar je že posledica nove trgovinske pogodbe z Jugoslavi- jo. Grčija se letos prvič oficijelno udeleži Ljubljanskega velesejma. V okviru giške razstave sodeluje 89 grških podjetij in bo ta razstava nu- dila popolen pregled grške produk- cije, ki pride za izvoz v poštev. Tako bo letošnji Ljubljanski velesejem ze- lo bogat. in zauimiv, njegovo pestrost pa bodo še povzdignile rnznc snpei- alne razstave. d Naše dijaštvo, zlasii ilijasivo tr- govskih, obi'tnib, obrtno nadaljeval- nili, meščanskih in strokovnih šol, ki si bo po končanih študijah hotelo pridobiti službo v industrijskih, tr- govskih in drugih pi'idobitnih podjet- DH. FH. Ml SIC: Prva pomlad pri „Treh žrebljih" na Pohorju Na »Pesku« o binkoštih (le bi ne bilo v pohorskih gozdovih in v vseh onib, ki v njih prebivajo, o pohorskih kmetih in kosiai-jih, o njihovili drvarjih, voznikih, ogljarjih in hlapcih, žive, zdrave in neusahlji- ve tradicije, ki se bohotno širi in raz- vija na zunaj in na znotraj tern bolj, čim delj 6asa sega nazaj in Lim bolj raste v stara leta in stare dni, bi tu- di mesto, kjer se pravi pri »Treh zrebljih«, le malokateri še poznal. Kajti vitka in ponosna lipa, v katero so bili zabiti trije žreblji v znak, (la se na tern mestu križajo meje treh veleposestev, se je pod težo svojih suhih vej in svoje starosti, preluk- ujana ne le od onih treh železnih kli- nov, ampak tudi od ostrih dletastih kljunov razlicnih dctelov in žoln, že davno zrušila, zgi'udila' in se izrav- nala z gozclno zemljo, iz katere je bi- la vznikla; tudi oni trije žreblji so se zarili v njo, da jih, tudi Ce ti je domačin mesto pokazal s prstom, ne najdeš več. Bli/.u Klopnega vrha in sanjave koCe pod njim, tain za Miz- nim vrhom nedaleč na levo od poti, ki pelje od Beigota črez Staro Glažu- to }>roti Klopnemu vrhu, pa še prej zavije na levo v smeri proti Oplotni- ci, Konjicam in proti Dravinji srodi iomnega in gostega smrekovja, je (iiio mesto, kjer so Falski, Konji.ski in BistriSki grajščak dali zabiti v vi.vini 1300 m vsak po en žrebelj v bukev, da tako zaznamujejo vsaj /.a življensko dobo one znaCilne bukvo konec in skrajne meje vsak svojega posestva.. Sedaj je borna divarska koča, ki joje nekdaj obsenCevala ona znamenita bukev, prevzela ime svo- je slavne sosede. Kdor rad pohaja po strmi in ploš- čato kameniti poti s Fale na Klopni vrh, ker mu ugaja klet in kuhinja in gozdnata okolica tamkajšne koce, pa ne pozna niti mesta, ki so imenuje pri »Treh žrebljih«, niti visokoleže- čega, prostranega Sotnega moCvirja v bližini, ki ga krasi najplemenitejSa, pa tudi najredkejša pohorska cvetli- ca, ta pozna samo zunanjo lepo oble- ko in prikupljivo obliko tiho in skri- te idile, sredi katere je postavljena prijazna koča pod Klopnim vrhom; njeno dušo, utripanje njenega srea, njeuo poezijo in pomladansko pesem pozna le, kdor iina vsaj nekaj ma- lega onih utisov in užitkov, ki jih ta mirni pohorski kotiček hrani v sebi in nudi vsakomur, kdor kdaj na svo- jih izprehoilih zaide vanj. V teh neizmernih, resiio in dosto- janstveno stojcčih, pa tajinstveno šuštoČih pohorskih sum ah okoli »Treh žrebljev« je prva pomlad šele tetlaj, ko jo ob Dravi in Dravinji, ob Meži in Mežlinji naše vrtno drevje že odevetolo, ko se v dolini že bliža vro- ce poletjc. Ob koncu majnika in v zaeetku junija loži tod po gozdnih tloh še daleč naokoli sneg, ki se sicer podnevi tali, kadar morejo do njega solnčni žarki skozi majčkena okenca v go.stih smrekah in jelkah; ponoCi pa sproti zmrzuje, tako da se njega debela plast le počasi rahla in zožuje. Ko se v tej prvi pomladi okoli »Treh žrebljev«, po Mi/neni in Klop- )iem vrhu, na Kraljevem hi'ibu, na Jagej"skih pečeh in okoli Mrzlega stu- dcjica izprehajaš, uživaš v isteni letu drugo-pomlad; hodiš-po stopinjali in slccleh velikega divjega petelina in malega ruševca; na sainotnih, na pol kopnih jasah je komaj začela zele- neti strupena čcmerika in razboriti si'iijak hodi ae z ncoguljenimi rožič- ki po svojih revirjih, da si poišče mehko brezo, pa tudi zvesto družico. V snegu, ki je ves mnazan in z od- padlimi iglami, lišaji in maliovi po- krit, vidiš tik ob slabo izgažoni stezi stopinje in sledi divjih petelinov; pa tudi njihove odpadke v taki množici in v takih kopicah, da se moraš na prvi pogled temu čuditi. Toda doma- LaSke- ga« t. j. ltalije. Eno in drugo se obnese, kakor je pač kaj aklimatizirano, mnogo- kaj pa zaradi naših ostrejSih zim tudi rado pozebe. NaS domači kostanj je lesnika, to se pravi samorasel, kakor večina naših češpelj. Niegov plod je povečini srednje debel, tuintam tudi debelejSi, maronija pa seveda ne doseza. Za našo domačo uporabo je prav dober, pri izvozu pa nas že izpodrivajo Italijani z boljšim blagom. Odkrito si pa tudi lahko re- čemo, da se za kostanjeve gozdove preklicano malo brigamo, smatramo njih vrednost le kot les za izluženje tanina, za cepano vinogradno kolje ali pa napravo kolosekov. Kostanj je samoposebi precej južno drevo, okrog Celja ga že nipovsod; visokih gorovij ne mara, najbolj mu prijajo griči s 300 do 600 metri nadmorske višine. Pa tudi glede lege in zemlje je izbirčen ; voli si peSčeno glinasto ali ilovnato zemljo, ne mara pa niti ravnine, niti gor, niti kamenite niti črne puhle zemlje. Popolnoma južnih leg se izogiba, naseje se pa sam po vrhovih in se- vernih pobočjih hribov do gotove meje. MAURICE LEBLANC: 64 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prov«! B. Rlhteršie Lupina je izpreletelo po vsem telesu. Ni se upal pogledati Klarise, toda slutil je, kako ji mora biti pri srcu. Slišal je, kako je jecljala: »Torej . . . torej . . . moram misliti, da so Dau- brecqua potegnili . . .« »Ne,« je vzkliknil Prasville. »Vas so potegnili, vas! Daubrecq ima pravi seznam, ki ga je ukradel iz blagajne na smrt bolnega Germineauxa.« »In ta?« »Je ponarejen!« »Po ... na ... rejen?« »Vsekako. Spet imamo nov dokaz Daubrecquove čudovite prebrisanosti! Zaslepljeni zaradi kristalnega %amaška, ki vam ga je natvezil, ste iskali samo ta predmet. On pa je vtaknil vanj to ničvredno krpo papirja, pravo listino ima pa še zdaj sam.« Tu je Prasville umolknil. Klai-isa je stopila k njemu, otrplo, podzavestno. Zajecljala je: »In zdaj?« »Kaj je, draga prijateljica?« »Torej . . . nočete?« »Ne. Ne smem. Listina je brez vrednosti. Z njo ne smem priti predsedniku republike pred oči.« »No&ete? . . . Toda jutri zjutraj bo vendar . . . Gilbert . . .« S svojimi strašno bledimi, globoko upadlimi lici. s široko odprtimi, strmečimi oGmi je bila v tem tre- nutku podobna človeku, ki se bori s smrtjo. Lupin, ki se je bal, da ne bi v tem razpoloženju izgovorila kakšne neprevidne besede, jo je poskušal odvesti. Toda sunila ga je stran in se opotekla. Okle- nila se je Prasvillove roke in zastokala: »Pojdite tja . . . takoj . . . morate . . . Gilbert mora ljiti rešen.« »Toda, ljuba prijateljica, prosim vas, pomi- rite se.« Kakor blazna se je zasmejala: »Da bi se pomirila . . . ko bo Gilbert jutri zjutraj ... O moj Bog, kako se bojim! Takšna strahota! Poj- dite vendar, prosite za njegovo pomilostitev. Ali me ne razumete? Gilbert je moj sin!« In v njeni roki se je zasvetil nož. Dvignila ga je, da bi si ga zasadila v prsi. Toda Nicole jo je po- grabil, iztrgal ji je oimje in jo trdno prijel. »To je neumnost! Saj sem vam prisegel, da ga bom rešil . . . Gilbert ne bo umrl. Kako naj umre, ko sem vam prisegel, da mu bom pomagal?« »Gilbert . . . moj ubogi sin . . .« je stokala. »Dovolj! Molčite! Gilbert ne bo umrl!« Odvedel jo je kakor ukročenega otroka; in v tre- nutku, preden je zaprl vrata za saho, se je obrnil k Prasvillu: »Počakajte me!« je vzkliknil. »Ce hoCete imeti seznam sedemindvajsetih, pravi seznam sedemin- dvajsetih, me počakajte! V eni, najpozneje v dveh urah se vrnem.« Potem pa je dejal Klarisi: »In vi, gospa, bi morali imeti precej več poguma. To bi lahko zahteval od vas že zaradi Gilberta.« Po hodnikih, po stopnicah je držal Klariso pod roko kakor veliko lutko. Potem je krenil z njo na dvorišče, še na eno dvorišče in naposled na cesto ... Med tem pa se je zmedeni Prasville počasi za- vedel. Začel je preudarjati. In pomislil je, kakšen je bil ta Nicole. Najprej je imel skromno ulogo svetovalca, potem pa je postal tako oblasten, tako samozavesten, kakor bi mu bilo malenkost premagati vse ovire. Kdo bi mu bil mogel prej kaj takega pripisati? In Prasville je hitro našel pravi odgovor. Le nekaj ga je motilo. Obraz gospoda Nicola, njegova polt, njegov stas, barva njegovih las, nic" ni bio podobno sliki, ki si jo je bil ustvaril Prasville po opisih in fotografijah Arsena Lupina. Toda Prasville je vedel tudi to, da je glavna moč Lupinova v njegovi čudoviti umetnosti potvarjanja. Naglo je zapustil svojo pisarno. Srečal je nad- zornika detektivov. »Ali prihajate z ulicc?« ga je mrzlično vprašal. »Da, gospod glavni tajnik.« »Ali ste srečali nekega gospoda, ki je šel z zelo> bledo gospo?« »Da, pred nekaj minutami na dvorišču.« »Ali ga boste spoznali?« »Mislim, da ga bom.« »Potem vzemite šest ljudi s seboj, pojdite na Clichyski trg, vprašajte po nekem gospodu Nicolu in nadzorujte hišo, dokler Nicole ne pride.« »In ko pride, gospod glavni tajnik?« »Ko pride, ga takoj primite. Tu imate zaporno povelje!« Vrnil se je v pisarno, sedel in izpolnil tiskovino. »Tu, nadzornik. Vašega poveljnika bom že ob- vestil.« Nadzornik je začudeno pogledal napisano ime: »Toda, gospod glavni tajnik, saj ste vendar rekli neko di*ugo ime. Gospod Nicole . . .« »No, in?« | »Tu je napisano Arsene Lupin.« »Arsene Lupin in gospod Nicole sta ista oseba. Zdaj pa pojdite!« XII. Morišče »Rešil ga bom, rešil ga bom,« je neprestano po- navljal Lupin v avtu, ko se je vozil s Klariso proti clomu. »Prisegam vam!« Klarisa ga ni poslušala; bila je kakor okame- nela. Lupin je i'azlagal svoje načrte bolj zato, da bi sebe opogumil, kakor pa da bi Klariso prepričal. »Ne, ne, igra še ni brezupna. Še mogočne kvarte imamo — pisma in listine poslanca Vorenglada. Saj vam je Daubrecq govoril o njih včeraj zjutraj v Nici. Ta pisma in te listine bom od Stanislava Vorenglada kupil za ceno, ki jo bo zahteval. Potem pojdem spet na policijsko prefekturo in reCem Prasvillu: Teci hitro k prezidentu. Uporabi to listino, kakor Ce bi bila prava in reši Gilberta smrti. Saj boš potem jutri, ko bo Gilbert rešen, priznal, da si se zmotil. Pojdi v dim! DrugaCe! . . . Drugače izidejo jutri zjutraj Vorengladova pisma in listine v dnevnikih in zvečer odhlaČa Prasville v luknjo.« Stran 4. »Nova Doba« 22. V. 1934. Stcv. 40. Ako želimo zasaditi večjo površino z boljSim kostanjem, je treba, da na- vedeno upoštevamo; navadno pokažejo njegovi samorašniki, kje je svet za niega. V Beneški Sloveniji, nad meste- cem Nives, smo videli v vojnem Času po tamošnjih hribih brezkončne ko- stanjeve gozdove ; toda tudi tam niso imeli samih maronijev, ampak tudi dosti drobiža. Po vsem tern cepijo tudi v Italiji debelejše vrste kostanja na kostanjev divjak. Banska uprava v Ljubljani se za- nima za cepljenje debeloplodnih ko- stanjev ter je že letos naročila lepo število cepičev in jih oddaja zaniman- cem po svojih sreskih kmetijskih refe- rentih. Cepitev kostanja se vrši skoro po istih metodahi kakor pri ostalem drevju: za lub, z dolago, okulacijo, piščalko itd. meseca aprila do maja, na oko pa avgusta. Pri cepljenju so res tudi podrobnosti, ker se kostanj nič kaj rad ne prime. Vsekako pa bi bilo cepljenje maronijev za naše dre- vesničarje nova pobuda, zlasti danes, ko se producira toliko sadnega nara- ščaja, da ne vemo kam ž njim. Zlasti celjski srez letos spomladi ni vnovčil vsega, četudi lepega mladega sadnega drevja, kolikor se ga je nudilo. Mnogo se ga je razdalo zastonj, dosti na upanje in nekaj izkopanega je bilo treba celo uničiti, ker ni bilo zanj interesentov. Nekaj let bi vsekako Sli cepljeni kostanji v denar. Zamolčati pa tudi ne smemo ene senčne strani požlahtnjenih kostanjev: v hudi zimi tudi pozebejo, osobito mlajša drevesa, in se popolnoma po- sušijo. Vendar naj to nikogar ne plaši, da bi ne pocepil ali posadil na primernih krajih nekaj maronijev. Toda je še ena, seveda dolgotraj- nejša pot. Kakor se včasih iz jabolčne ali hruškove pečke posreči drevo z lepim sadom, tako imamo tudi pri nas med domačim kostanjem tuintam drevo, ki rodi zelo lep kostanj, ne dosti drobnejši od laškega. Tudi tu je polje za poklicne drevesničarje, da iztaknejo taka drevesa; kajti samo izbrani de- belejši plod med navadnim drobižem ne zasigura dobrih potomcev. Imeli bi tedaj izbrano domačo, in kar je pose- bej mnogo vredno, proti pozebi odporno vrsto. Preizkusi bi se s cepljenjem kmalu izvršili, ne bilo bi treba čakati 10 let, da bi videli prve sadove. Reči pa moramo, da se je zanimanje zbudilo, in to je prva pobuda k napredku. Laiška kozmetika Često sem že premišljevala, kje je iskati vzroke, da je med celjskimi damami tako malo štcvilo onih, ki se poslužujejo kozmetičarke laikinje pri negovanju obraza. Prav gotovo ue pride toliko v poštev, pa čeravno so težki gospodarski časi, gmotni mo- ment, kajti vsakemu stauu je omo- gočena z malimi stroški nega lepote. Vzrok je iskati povsem drugje in misliin, da imam popolnoma prav, ako trclim, da so temu krive v naj- večji meri kozmetičarke same, ki so na svojein lovu za zaslužkom vCasih premalo resnicoljubnc in obetajo svo- jim klijentinjam mnogo več, nego more jo v resnici nuiliti. Ta način ni pravilon in gre preko meje. Oclkrito pviznam: Do tod sgžg moje znanje, vse, kar jo vee, pa jo stvar zdravni- ka. Hazločevati jc treba dvoje vrst koz- metike. Prva je znanstvena in sc goji pod nadzorstvom zdravnika strokovnjaka, druga pa je laiška in se bavijo ž njo predvsem strokovno iLsposobljeni obi'tniki in obrtniec. Hočem govoriti le o toj drugi laiški kozmetiki, katere naloga je v prvi vrsti, da se bavi k preventiviio koz- rnetiko. Vsaki dami jo znano, da bo njeno telo ostalo odporno in gibko do pozne starosti, ako ga od mladosti daljo vzdržuje elastično s telovadbo in prirnernim sportom. Prav tako je vsaka žena prepričana, da se bodo starostni znaki njeuega obraza. poka- zali mnogo pozneje, ako ta o-braz od svojo zgodnjo mladosti pravilno in redno ncguje. Vsakodnevna masaža obraza z lahkimi in izvežbanimi ro- kami pvepreeujc zrahljanje kože in njen odstop od spodnjo plasti in po- vzroCa, da so koža do podrobnosti prilagodi muskulaturi. Najveejo paž- Celjska posojilnica d. d. v Celju V LÄSTNI HIŠI NÄR0DNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14.ooo.ooo'— Rupuje In pro- ctojai devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanf njo je polagati na temeljito čišconjc kože. To čišeenjc naj se izvrši s pri- merno maščobo predvsem ob večerih. S tern se odstrani ves prab, šminka in puder. Ako so končno obra/. ob- drgne še s kožnim tonikumom, so proste vse kožne jamice, katerim je omogočeiio svobodno dihanje. Vse to jo treba ženam raztolmačiti in ko se bo pokazal uspeh, bodo verjele. Za polt, ki nagiba k tvorbam sojed- cev, so priporočljive zeliščno parno kopeli in vrsta maščobo odstranju- jočih obkladkov. Laiška kozmetičar- ka pokaže svojo sposobnost in zna- nje v prvi vrsti s tem, da je iznajcl- ljiva v pripravljanju teh kopeli in obdelovanju kože za vsak primer in- dividualno, ne pa, da obravnava vse primere po istem receptu. Prav go- tovo se bodo dobre posledice pokaza- le že po treb ali štirih obiskih, koža bo dobila popolnoma drugo svežo barvo in zopet bo klijentinja priznala izboljšanje in verjela v laiško koz- metiko. Poleg tega jc treba ženc poučiti, kako postanejo lepe, na kak način lahko decentno povzdignojo svojo privlačnost, kako odpravijo pomanj- kljivosti, in žene bodo dobile veseljc in zopet verjele v umetnost laiške kozmetičarke. Navedla sem le nekaj primerov in to le toliko, da povem, kaj razumom pod pojinom poštenosti dela. Ponov- no trdim, da je temeljni nauk vsake laiške kozrnetiCarke, da noče ustvaHti več, ncgo more s svojim znanjem zagovarjati. Na vsak način jo treba končati s kozmetiškimi pravljicami, od katerih navedem le najbolj obieajno: Odstranitev las. Trajna odstranitev je omogočena le z obsevanjem z röntgenskimi žai-ki. Efiliranje je samo začasno, labko so izvrši in ni žkodljivo. Co dama od- potuje ali se boče znebiti las le v;,i nekaj časa, je to sredstvo dobro, ven- Cerkveno - konkurenčni odbor župnije Cclje razpisuje popravilo cerkvenih vrat na vhodu v opafijo Stroški po proračunu znašajo 2624 Din. Ponudba naj se stavi pri načelniku ! Cerkveno - konkurenčnega odbora, kjer se tudi izvedo podrobnosti dela. Celje, dne 22. 5. 1934. Naprava poda v obednici in kuhinji celjske opatije se odda. Proračun znaša 2367 Din. Ponudba se naj stavi pri načelniku Cerkveno - konkurenčnega odbora, kjer se tudi izvedo podrobnosti dela. Cerkveno-konkurenčnl odbor župnije Celje. dar so nc more trditi, da bodo lasje s tem stalno odsti'anjeni. Prav gotovo bodo žene v takih primerih in ko začno lasje zopet poganjati, razofia- rane in i/.gnbile vero. Ta vera \m je v poklicu laiške kozmetičarke najpo- glavitnejše, kar si mora ohraniti, in zaradi tega je in mora ostati njena deviza odkritosrčnost in poštenost. To je moj delovni program, to jo mo- jo pošteno prepričanje, ki ga izpove- dujem oenjenim damam, one pa lah- ko sodijo, ali so to mo/.nosti in ineje pravilne. Krista Taček, dipl. biokozmetkinja, Celje. NAZNANILO Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem ppevzela v Celju Gosposka ulica 18 gostilno „Gsund" ter se ceni. gostom tudi v naprej naj- topleje priporočam. . . Fani Veternik gostilničarka Molitveniki za birmo, rožni venci v veliki izbiri v knji- garni in trgovini s papirjem Franc Leskovšek Celje, Glavnl trie 16 Odda se večji ali manjši lokaE na Kralja Pctra cesti po zmerni ceni s 1. ju- lijem ali prej. Informacije v upravi lista. Sem en a sveža vrtna in poljska dobite pri tv KarolLoibner C e l i e Kralja Petra cesla 17 „Pri Zvoncti" Napol zastonj se proda pohiStvo, žirnnice, svetiljke in razno zaradi preselitve. Samo Je nekaj dni! Celje, Tavčarjeva 2, pritličje, desno. Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne instalaeije, strelovodne naprave Preuzema «a v zgora) navedene stroks spadajota dela in poprauila — Cena zmarni — Postreiba toina in solidM Celje Za k re si | o Telefon 249 Ustanovljena lela 1864. Pod stalnim driavnim nadzorstvom Celjska mestna tiranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pH kolodvopu) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodavčno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena UFiWTBado P^^T~Od"gŽYoren za konzorcij »Nove^Dobe« in Žvezno tiskarno Milan Ceüna. - Obav Celju.