134 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 Letošnjega strokovnega srečanja Združenja ameriških knjižnic (ALA), ki je potekalo v mestu Anaheim od 26. junija do 2. julija 2008, se je udeležilo 22.047 knjižničar- jev in drugih strokovnjakov. Najprej sem se udeležila predkonference Razvoj zbirk: politika, načrtovanje in upravljanje proračuna (Collec- tion Development: Policy, Planning, and Fiscal Manage- ment) in dveh sklopov predkonference Metapodatki in razvoj digitalne knjižnice (Metadata and Digital Library Development). Obe predkonferenci je organizirala sekcija ALCTS (Association for Library Collections and Techni- cal Services). O razvoju zbirk je govorila Peggy Johnson (University of Minnesota) [1]. Cilj razvoja in upravljanja zbirk so zbirke, ki ustrezajo zahtevam uporabnikov knjižnic, upoštevaje finančne in kadrovske zmožnosti knjižnic. Povedala je, da načrtovanje ne odpravlja negotovosti, da ni aktivnost, ki se izvede enkrat na leto, ne načrt, ki naj se rigorozno izvaja in ne sredstvo za reševanje vseh problemov, ki se pojavljajo v knjižnicah. Formalno načrtovanje zlasti izboljša odločanje. Politika razvoja zbirk je zapisana in dokument ima po eni strani informativen značaj (opredelitev poslanstva knjiž- nice, kroga uporabnikov, zbirke, odgovornosti, proračuna, postopkov evalvacije itd.), po drugi strani pa tudi ščiti in- terese knjižnice v primeru problemov z darovi, intelektual- no svobodo, cenzuro, zaupnostjo ipd. Dokument je osnova za delo strokovnih delavcev, ki sprejemajo odločitve glede izbora ali nakupa gradiva. Vsebovati mora splošne usme- ritve, ki se nanašajo npr. na vrste gradiva v zbirki, jezike, formate, vzdrževanje, reklamacije, ter usmeritve glede posebnosti, kot so npr. donacije, prehod na elektronski format ter vsebinski profil zbirk s podrobno analizo vsebin in področij. Proračun, ki predstavlja načrt porabe sredstev v proračunskem letu, je lahko izdelan na osnovi programa dela knjižnice, na osnovi proračuna iz predhodnega obdo- bja, povečanem za določeni odstotek, ali pa na osnovi do- ločene formule. Predkonferenco Metapodatki in razvoj digitalne knjižnice sta vodila Jennifer Lang (Princeton University Library) in Barrie Howard (Digital Library Federation, Washington, DC), gradivo pa so pripravili v Kongresni knjižnici [2]. V sklopu Metapodatki in funkcionalnost (Metadata and Functionality) sta predavatelja predstavila tipično situacijo, v kateri mora specialist za metapodatke obstoječe meta- podatke uporabiti v novi aplikaciji z vnaprej določenimi funkcionalnimi zahtevami. Običajno je treba kakovost me- tapodatkov izboljšati in prilagoditi zahtevam nove aplika- cije. Metapodatke je treba natančno analizirati in ugotoviti, na kakšen način jih pretvoriti. V analizo so zajeti: • format datoteke (SGML/HTML, XML/XHTML, MARC, tekstovni, binarni – odprtokodni ali lastniški), • vrsta metapodatkov (opisni, strukturni, administra- tivni, tehnični, za potrebe ohranjanja, za upravljanje dostopa/pravic), • semantika (MARC21, DC, EAD, MODS, VRA Core, METS), • vsebina (AACR2/RDA, EAD, CCO, LCSH, ATT, TGM, aplikacijski profil, stopnja skladnosti s standar- di in prakso, geslovniki), • struktura (enostopenjski zapis, večstopenjski zapis, možni odnosi med zapisi in kompleksnost odnosov med zapisi, vrsta kvalifikatorjev, stopnja dvoumnosti podatkov, splošne karakteristike in kompleksnost za- pisov, ki je lahko enostavna nestrukturirana, enostav- na strukturirana, bogato strukturirana), • uporaba (razumevanje, zakaj so bili metapodatki krei- rani in kako uporabljeni, nam lahko pomaga razjasniti, kaj lahko od njih pričakujemo glede na konsistentnost, zanesljivost in interoperabilnost), • status (statični ali dinamični, kar vpliva na strategijo konverzije in oblikovanje delovnih postopkov). V sklopu teme z naslovom Konverzija metapodatkov: izboljšanje in pretvarjanje sta predavatelja predstavila dve glavni kategoriji opravil, ki sestavljajo konverzijo, in sicer: • izboljšanje kakovosti metapodatkov (odprava ne- konsistentnosti, večja natančnost, razširitev, odprava vrzeli v podatkih, odprava dvoumnosti …), • pretvarjanje podatkov iz enega formata v drugi for- mat, pri čemer je treba upoštevati vidik širše uporab- nosti metapodatkov in njihove interoperabilnosti. KONFERENCA ALA 2008 doi:10.3359/oz0803134 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI M 135ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 Zelo zanimiv program predstavitev je organiziral tudi OCLC. Predstavili so številne novosti pri izdelkih in ser- visih, ki so rezultat njihovih raziskovalnih in razvojnih dosežkov. Med novostmi je še posebej zanimiv izdelek WorldCat Local (www.oclc.org/worldcatlocal), ki omo- goča dostop do lokalnih podatkov o zalogi knjižnic zlasti za tiskano gradivo. Integracija bibliografskih podatkov iz WorldCata in lokalnih podatkov iz aplikacij izposoje v posamezni knjižnici zagotavlja uporabnikom kar najbolj enostaven in hiter vpogled v status ne samo elektron- skega, temveč tudi tiskanega gradiva. Realizirana je tudi povezava s servisom VDX za medknjižnično izposojo na osnovi standardov NCIP, SIP ali SIP2. Na voljo je tudi brezplačna uporaba servisa WorldCat Registry, ki knjiž- nicam in konzorcijem omogoča, da objavijo svojo poli- tiko do globalne izmenjave virov. OCLC še nadalje zelo intenzivno vključuje v WorldCat bibliografske zapise iz različnih katalogov, v zadnjem času so v WorldCat vključili tudi zapise za članke iz številnih baz podatkov (GPO, ArticleFirst, MEDLINE, ERIC, Bri- tish Library Inside Serials) ter na osnovi identifikatorja ISSN in lokacijskih podatkov razvili izdelke za upravljanje elektronskih serijskih publikacij. V okviru WorldCata so implementirali tudi različne aplikacije spleta 2.0 za uporab- nike (osebni profili uporabnikov, različni izpisi in njihova izmenjava z drugimi uporabniki), nekatere pa načrtujejo v bližnji prihodnosti (označevanje, RSS itd.). Udeležila sem se dveh predstavitev, in sicer CONTENTdm v kontekstu: integracija delovnih postopkov in rokovanje z besedilom, ki je v celoti iskalno (CONTENTdm in Con- text: Integrating Workflows and Handling Fully Searchable Text) in Posvet OCLC: “Mashed up” knjižnica (OCLC Symposium: The Mashed Up Library). Prvo predstavitev sta imela Taylor Surface in Geri Ingram. Izdelek CONTENTdm je že dalj časa na tržišču in vključuje številne servise za upravljanje raznovrstnih digitalnih zbirk (knjige, rokopisi, članki, disertacije, razglednice, časopisi itd.). Vsebuje module za opis zbirke, spletni dostop, pove- zavo z WorldCatom, možen pa je tudi servis trajnega arhivi- ranja zbirke. Implementirati ga je možno kot institucionalni repozitorij, v okolju konzorcijev pa podpira tudi distribuira- no izgradnjo zbirk. Zasnovan je na odprti arhitekturi in ga je možno povezati z drugimi programskimi rešitvami. Razen knjižnic izdelek uporabljajo tudi različne druge institucije, trenutno imajo 400 namestitev in 1.000 uporabnikov, ki jim zagotavljajo tudi vso potrebno tehnično pomoč. Posebne pozornosti je bil deležen OCLC-jev posvet na temo “mashed up” knjižnice, ki ponujajo svojim uporabni- kom nova orodja z dodano vrednostjo. Tehnološki razvoj spleta 2.0 je v zadnjih letih omogočil združevanje uporabe različnih podatkov, programov in servisov ter na ta na- čin ponudil knjižnicam in njihovim uporabnikom nove možnosti za inovacije. Glavni govornik je bil Michael Schrage (MIT Sloan School of Digital Business), eden od vodilnih mislecev na področju inovacij. Tudi njegov nastop je bil posvečen inovaciji, ki pomeni pretvorbo “novosti” v “vrednost”, pri čemer vrednost ni to, kar ponuja inovacija, temveč to, kar uporabniki sprejmejo in uporabljajo. Najpo- membnejši rezultat “mashed up” knjižnice je konkurenca, saj nastopajo knjižnice na tržišču, kjer vlada največja kon- kurenca. Michael Schrage je knjižničarjem svetoval, naj navežejo partnerstvo z uporabniki, češ da se najboljše ideje porodijo prav pri njih in ne pri zaposlenih. Nastopili so še David Lee King (Topeka & Shawnee County Public Library), Mary Beth Sancomb-Moran (University of Minnesota, Rochester) in Susan Gibbons (University of Rochester), ki so predstavili svoje izkušnje z “mashed up” knjižnico, posvet pa je moderiral Andrew Pace, direktor mrežnih knjižničnih servisov pri OCLC. V sklopu programa ALA 2008 je bilo, kot običajno, veliko zanimivih predavanj. Povzemam vsebino prispevkov, ki sem jih poslušala, navajam reference nanje, in opisujem dogodke, ki sem se jih udeležila. Ker je predstavitveno gradivo na kraju dogodka že prava redkost, prav tako pa je tudi naknadna objava gradiva prepuščena politiki posamez- nih sekcij ali posameznih predavateljev, je pridobivanje nekaterih podatkov za poročilo lahko časovno zelo zahtev- no. ALA je sicer ustanovila centralni Arhiv konferenčnega gradiva (Conference Materials Archive), vendar predava- telji objavljajo gradivo na različnih lokacijah: na spletnikih sekcij, na domačih straneh sponzorjev, na svojih domačih straneh ali straneh njihove institucije ali na lokaciji načrto- vane publikacije, ali pa gradiva sploh ne objavijo. 1. Postopki dela z e-knjigami: od izbora do dostopa (Ebook Workflows: Selection to Access) Aline Soules (California State University) [3] se je v svo- ji predstavitvi osredotočila na tri vprašanja: kaj je e-knji- ga, kdo je zadolžen za izbor in kaj si uporabniki želijo od e-knjige. Obstajajo različne definicije za e-knjigo in vse so osredotočene na vsebino ali na format. Vendar natanč- ne definicije še ni, saj gre za nekaj, kar se šele razvija in vsebuje besedilo, slike, film, domače strani itd. Na voljo so e-knjige v paketih ali kot posamezni naslovi, o izboru pa odločajo ponudniki oz. založniki, konzorciji, razni odbori ali posamezniki. Študentje si želijo stalen dostop od koder koli, istočasnost uporabe ene e-knjige z več delovnih mest in še veliko drugih možnosti: prenašanje na notesnike, tiskanje, funkcija kopiraj in prilepi, funkcija zumiraj in nastavi merilo prikaza, označevanje, avtomat- sko citiranje (APA, MLA), pošiljanje besedila po e-pošti, anotiranje, knjižni pregledi, multimedija, izmenjava opomb, prenašanje na ročne (osebne) naprave, orodja POROČILO 136 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 za sodelovanje, osebne knjižne police, skupne knjižne police. Za knjižnice je pomembna tudi cena, možnost integracije v obstoječi knjižnični sistem, okolje, ki ne bo lastniško, enostavna avtentikacija uporabnika, zado- stno število istočasnih uporabnikov in arhiviranje. Kljub izredno intenzivnemu tehnološkemu razvoju na področju e-knjig pa ostaja v postopkih nabave in implementacije le-teh še veliko nedorečenega. Laura Wrubel (University of Maryland) [4] je pred- stavila evalvacijske kriterije za nakup e-knjig na njihovi univerzi (število naslovov, število založnikov, število istočasnih uporabnikov, način zaračunavanja, format izpisa (PDF, HTML), progam za branje, način dopol- njevanja izdaj, funkcije (možnost prenašanja, funkcija izreži in prilepi, medknjižnična izposoja), tiskanje (ena stran, poglavje, članek), zapisi MARC (cena, možnost dodajanja podatkov o zalogi drugih knjižnic), stalen dostop, arhiviranje, kompatibilnost z OpenURL (stal- na povezava, prisotnost v bazi znanja SFX), modul za statistike. Pri konzorcialni nabavi e-knjig se pojavljajo težave, ker je treba upoštevati vsebino in platformo, ker ni skupnega denarnega fonda, ker so cenovni modeli zelo zapleteni, ker so prihranki omejeni in prav tako je omejen tudi vzajemni dostop. Carolyn Morris (Coutts Information Services) [5] je pouda- rila, da bo e-knjiga v prihodnosti zavzela pomembno mesto, da je veliko bolj kompleksna kot tiskana knjiga, odločitve pa so veliko težje in vložki veliko višji. Kljub temu knjižničarji ne morejo le čakati ali ustanavljati odborov, ki naj bi reševali probleme. Predstavila je prednosti in pomanjkljivosti nabave e-knjig neposredno od založnika, od naročniške agencije (Subscription Agent), od zbiralca e-knjig (e-Book Aggrega- tor) ali knjigarne (Library’s Approval Book Vendor). Michael Walmsley je predstavil področje e-knjig z vidika prodajalca in poudaril predvsem prednosti, ki jih imajo v primerjavi z založniki in drugimi vrstami institucij. 2. Forum o novostih RDA (RDA Update Forum) Predstavnik Kongresne knjižnice je poročal o aktivno- stih treh nacionalnih knjižnic (LC, NML, NAL) v fazi testiranja RDA in FRBR. Testiranje se bo nadaljevalo še v drugih vrstah knjižnic, v OCLC-ju, ExLibrisu in VTLS- ju ter v knjižnicah zunaj ZDA. Cilj testiranja je ugotoviti uporabnost RDA v procesu katalogizacije, potrebne spre- membe formata MARC 21, ceno zapisov, kreiranih na osnovi RDA, ter stroške morebitnih konverzij. Začetka implementacije ne načrtujejo pred letom 2010. John Attig (član JSC) je poročal, da se delo pri razvoju RDA počasi zaključuje. Odločiti se morajo le še glede obveznosti elementov, ki so z vidika uporabe zapisov najpomembnejši. Osnutek pravil, ki bo na voljo v začetku oktobra 2008, bo v fazi testiranja do aprila 2009. Predstavnik založnika ALA, ki bo poskrbel za elektronsko verzijo RDA, je najprej poročal o dvomesečni zamudi pri izdaji, nato pa okvirno predstavil model zaračunavanja. Glede na zelo različne zahteve (velikost in vrste knjižnic) bodo oblikovali 5 do 7 različnih cenovnih ravni, medtem ko se bodo s konzorciji pogajali za ceno individualno. Nannette Naught je predstavila pristop k razvoju e-ver- zije RDA. Ta verzija bo vsebovala številne, za katalogi- zatorje zelo uporabne funkcije, ki jih omogočajo spletna orodja XML, in možnost integracije v knjižnični sistem. Za testiranje bo na voljo v začetku oktobra 2008, založni- ku pa naj bi ga predali aprila 2009. Po predstavitvi se je razvnela zelo vroča razprava in opaziti je bilo zaskrbljenost knjižničarjev zaradi nejas- ne cenovne politike založnika. Knjižničarji so ponovno vztrajali, da založnik pripravi tiskano verzijo ter tudi kratko (angl. concise) verzijo. Glede tiskane verzije pred- stavnik založnika ni dal drugih pojasnil, kot to, da ni pri- oritetna. Izpostavili so tudi vprašanje glede sprememb v formatu MARC 21. Spremembe v formatu so najavili za leto 2009, vendar so zagotovili, da bo možno zapise pred- hodno testirati. Prvič so bila omenjena tudi razmišljanja o prehodu na format, različen od formata MARC. 3. Velikost pomeni razlike: knjižnične mreže, kooperative in konzorciji v 21. stoletju (Size Does Make a Difference: Library Networks, Cooperatives and Consortia in the 21st Century) Denise M. Davis (ALA Office for Research & Statistics) in Keith Curry Lance (RSL Research Group) sta predsta- vila rezultate študije o knjižničnih mrežah, kooperativah in konzorcijih [6]. Študijo, ki je bila izvedena v letih 2006 in 2007, je financiral Institute of Museum and Library Services, koordinirala pa jo je služba Ale za raziskave in statistike v sodelovanju z ASCLA (Association of Specia- lized and Cooperative Library Agencies). Podobne študije so bile izvedene v letih 1977–1978, 1985– 1986 in 1997, vendar študija iz leta 1997 zaradi problema- tike izbora organizacij ni bila objavljena. Tokratni kriterij za izbor organizacij so bili neprofitnost institucije, lasten kader in članstvo knjižnic. V analizo je bilo vključenih 215 organizacij, od tega jih je 144 odgovorilo na vsa vprašanja. Prevladujejo organizacije regionalnega značaja (70 %), sledijo organizacije državnega (28 %) in lokalnega (28 %) značaja. V glavnem so to manjše organizacije, od katerih ima 21 % manj kot 3 zaposlene, 28 % ima 3 do 7 zapo- slenih, 21 % ima 8 do 12 zaposlenih in le 30 % ima več kot 12 zaposlenih. Aktivnosti knjižničnih mrež so povezane z POROČILO M T 137ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 avtomatizacijo in omreževanjem, nabavo, dostavo in izme- njavo virov ter pridobivanje finančnih sredstev. S projekti digitalizacije se jih ukvarja le majhno število. Eden od rezultatov analize je baza podatkov knjižničnih mrež, kooperativ in konzorcijev, ki dosega visoko upora- bo, zato jo nameravajo nadgraditi in sprotno dopolnjevati. 4. Priprava za RDA in FRBR: Kaj moraš ve- deti (Getting Ready for RDA and FRBR: What You Need to Know) Barbara Tillett (Kongresna knjižnica) [7] je v svoji pred- stavitvi z naslovom Vpliv FRBR na RDA: opis virov in do- stop (The Influence of FRBR on RDA: Resource Descrip- tion and Access) govorila o vplivu funkcionalnih zahtev za bibliografske zapise na nova pravila za opis virov in dostop ter tako predstavila RDA z nekoliko drugačnega vidika. Glenn E. Patton (OCLC) [8] je predstavil funkcionalne zahteve za normativne podatke FRAD. Publikacija je v fazi predloga, ki je pripravljen za potrditev v okviru Ifline IV. sekcije. Barbara Bushman (National Library of Medicine) [9] je nadomestila Shawneja Miksa, vodjo RDA Implemen- tation Task Force. Predstavila je delo te skupine, ki jo je ustanovila Sekcija za katalogizacijo in klasifikacijo v okviru ALCTS. Skupina šteje 19 članov, med katerimi so katalogizatorji, učitelji katalogizacije in vodstveni delavci iz vseh vrst knjižnic, bibliografskih agencij in servisov. Skupina pripravlja načrt implementacije, programe izob- raževanja, gradivo za izobraževanje in izbor inštruktorjev. Pri testiranju bodo sodelovale tri nacionalne knjižnice, poleg tega pa tudi knjižnice, ki sodelujejo v programu za kooperativno katalogizacijo (PCC), arhivi, učitelji katalo- gizacije, ponudniki knjižničnih sistemov in OCLC. Kljub številni udeležbi po predstavitvah niso zastavili niti enega vprašanja, kar je za ameriške knjižničarje zelo ne- navadno. 5. Otvoritev konference (Opening General Ses- sion) Na slavnostni otvoritvi konference je bil glavni govornik popularni politični komentator Ron Reagan, sin Ronalda Reagana, predsednika ZDA v osemdesetih letih prejšnje- ga stoletja. V govoru se je osredotočil na dogajanja okrog volitev bodočega predsednika ZDA in bil zelo kritičen do teh dogajanj in do politike sedanjega predsednika Busha. 6. Kreiranje prihodnosti kataloga in katalogi- zacije (Creating the Future of the Catalog and Cataloging) Robert Wolven (Columbia University) je najavil diskusijo s trditvijo, da so obstoječi katalogi in katalogizacija za- stareli, da se bodo spremenili in da bodo metapodatki vsekakor tudi v prihodnje pomemben del knjižničnih informacijskih sistemov. Roy Tennant (OCLC) je v svoji predstavitvi argumenti- ral prednosti koncentracije podatkov, češ da več podat- kov omogoča več dodane vrednosti. Skliceval se je na OCLC-jev primer koncentriranih podatkov – WorldCat. Slednji z različnimi spletnimi orodji omogoča upora- bnikom zelo enostaven dostop do lokalnih podatkov o dostopnosti gradiva za posamezno knjižnico. Statistični podatki uporabe servisov in podatki, ki jih prispevajo uporabniki, omogočajo številne analize o ravnanju up- orabnikov itd. Tim Spalding, ustanovitelj LibraryThing, se s takšnimi stališči ni strinjal in je protestiral že med Tennantovo predstavitvijo. Zavzemal se je za pristop osebne katal- ogizacije, implementirane v okviru servisa LibraryThing (http://www.librarything.com/). Jennifer Bowen (University of Rochester) je poudarila, da se morajo nujno transformirati pristojnosti katalogi- zatorjev, ki naj bi imeli več znanja s področja razvoja aplikacij, strukturiranja in izmenjave metapodatkov ter poznavanja orodij za podporo raziskovalnemu delu. Za razliko od Tennanta je ona poudarila pomen servisov, ki bi po njenem morali biti dostopni brezplačno, in ne po- datkov. Martha Yee (UCLA) je predstavila standarde in oro- dja semantičnega spleta. Poudarila je kompleksnost tehnološkega okolja ter izpostavila razliko v zaslužkih programerjev in knjižničarjev. Po njenem mnenju so potrebni tako distribuirani podatki kot tudi kontrolirani podatki, saj se njihova uporaba razlikuje. Meni, da meta- podatki ne bodo nikoli brezplačni. Diane Hillmann (Information Institute of Syracuse) se zavzema, da naziv katalogizatorja nadomesti nov naziv knjižničar za metapodatke (angl. metadata librarian); zavzema se tudi za odprt koncept programske opreme brez ponudnikov knjižničnih sistemov in odprt koncept podatkov. Po predstavitvi so poslušalci postavili veliko vprašanj. Ena od direktoric knjižnice, ki se odloča o novem knjižničnem sistemu, je Diano Hillmann vprašala, na koga naj se obrnejo, glede na to, da bodo ponudniki knjižničnih sistemov propadli. Hillmannova ji je svetova- la najem svetovalca, med katere spada tudi sama. POROČILO 138 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 7. Glavni tehnološki trendi (Top Technology Trends) Nastopili so Eric Lease Morgan, John Blyberg, Mederith Farkas, Roy Tennat, Clifford Lynch, Karen Schneider, Marshall Breeding, Karen Coyle in Marie L. Radford. Dve predstavnici sta sodelovali preko videokonference, udeleženci pa so lahko dogajanje komentirali preko naprav in njihovi komentarji so se prikazovali na platnu. Izvedba videokonference ni bila najbolj učinkovita, ker se je zelo slabo slišalo. Da z videokonferenco niso bili zadovoljni tudi drugi udeleženci, je bilo očitno iz njihovih komentar- jev, projiciranih na platno, ki so bili kar zanimivi. Med glavnimi trendi so nastopajoči izpostavili prehajanje visokošolskih knjižnic na odprtokodne sisteme in ukinja- nje integriranih knjižničnih sistemov, prosto dostopne po- datke (angl. open data), informacijsko preobremenjenost, potrebo po vizualizaciji podatkov, potrebo po aplikacijah za mobilne naprave, virtualizacijo organizacij itd. 8. Program predsednika, LITA – Ali ni čudovito biti v knjižnici … kjer koli to že je? (President’s Program, LITA – Isn’t It Great To be in the Library … Wherever that is?) Nastopil je profesor Joseph Janes (Information School, University of Washington), tudi kolumnist pri časopisu American Libraries. Uporabil je stare fotografije, ki so prikazovale notranjost knjižnic (referenčni oddelek), in s tem poudaril tradicionalnost knjižnic, pomen prostora, osebja in pomoči uporabnikom. Po njegovem mnenju morajo biti knjižnice vidne, osebje mora biti na razpolago uporabnikom, ko potrebujejo pomoč, knjižnični servisi pa morajo biti boljši in bolj učinkoviti, saj nastopajo na izredno konkurenčnem področju. 9. En del je inspiracija: kreativni trendi, ki pospešu-jejo učenje znanosti (One Part Inspira- tion: Creative Trends that Further Science Learn- ing) Felice Frankel (Harvard University), ki se ukvarja s foto- grafijo, je pod naslovom Vizualna predstavitev znanosti: več kot lepe slike (Visually Representing Science: More Than Pretty Pictures) predstavila različne fotografije, ki se uporabljajo v podporo znanosti. Nekatere so bile tudi iz najnovejše knjige On the Surface of Things: Images of the Extraordinary in Science, ki sta jo napisala skupaj s kemikom Georgom M. Whitesidesem. 10. Kooperativne strategije za evropske knjižnice: dostop in ohranjanje (Cooperative Strategies for European Libraries: Access and Preservation) Birte Christensen-Dalsgaard (State and University Li- brary, Aarhus, Denmark) je v svojem prispevku Bodoči dostop do kulturne dediščine – vzajemna odgovornost (Future Access to Cultural Heritage – A Shared Respon- sibility) govorila je o aktivnostih v procesu dolgoročnega ohranjanja knjižničnega gradiva ter na praktičnih prim- erih ilustrirala izredno zahtevnost in kompleksnost tovrst- nih projektov. Janifer Gatenby (OCLC, Leiden) je imela prispevek Izzi- vi trajnega hranjenja v knjižnicah: upravljanje skupnih zbirk skozi čas (A Library Preservation Challenge: Managing the Collective Collection over Time). Izguba kulturne dediščine zaradi naravnih nesreč ali vojn ni tako redek pojav. Zahtevnost postopkov trajnega hranjenja na- rekujeta skupinsko in vzajemno reševanje problematike. V tem kontekstu je podala pregled evropskih projektov, v okviru katerih sodeluje več knjižnic. V prikaz centralnih katalogov je uvrstila tudi COBISS in aplikacijo Najbolj brane knjige. Fleur Stigter (The European Library, Europeana/EDL- net) se je poškodovala, zato smo spremljali videoposne- tek njene predstavitve Izboljšanje dostopa do evropske kulturne in intelektualne dediščine: dosežki in prihodnje usmeritve Evropske knjižnice in Europeane (Enhanc- ing access to Europe’s cultural and intellectual heritage: Accomplishments and future directions of The Euro- pean Library and Europeana). Predstavila je evropsko knjižničarstvo s 47 nacionalnimi knjižnicami, dosežke pri projektu Evropske knjižnice in načrte projekta Europeana, ki si je zastavila za cilj vzpostavitev dostopa do evropskih elektronskih zbirk, ne pa tudi njihove digitalizacije in trajnega hranjenja. 11. Program predsednika, RUSA – Kakovosten servis v neosebnem svetu (President’s Pro- gram, RUSA – Quality Service in an Impersonal World) Robert Spector, novinar in avtor knjige The Nordstrom Way: The Inside Story of America’s #1 Customer Service Company, je predstavil servis uporabnikov trgovske mreže Nordstrom, ki je že leta vodilna na tem področju. Njihov uporabniški servis spremlja že dolgo – ne gre za posebno strategijo, temveč za način delovanja organizaci- je, vsebovan v njeni kulturi. Predstavil je devet principov, po katerih se je treba ravnati: uporabnik naj se počuti udobno, na izbiro mu je treba dati več možnosti, graditi je treba odnos z uporabnikom, zaposlovati je treba prijazne ljudi, zaposlene je treba izobraževati in usposabljati, med zaposlenimi je treba gojiti kulturo podpore in mentorstva, uspehe posameznikov je treba nagraditi, podpirati je treba timsko delo, servisu uporabnikov pa posvetiti 100-odstot- no pozornost. POROČILO M T 139ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 Donna Bachowski (Orange County Public Library) je na osnovi faktografskih podatkov predstavila izboljšave in racionalizacijo referenčnega servisa, ki jih je izvedla, od- kar vodi ta servis. Mnoge knjižničarje je zanimalo, kako ji je to uspelo. Predvsem jih je zanimalo, kako je rešila problem referenčnih knjižničarjev, ki niso motivirani za uvajanje novih servisov. Marie L. Radford (School of Communication, Informa- tion & Library Studies, Rutgers University) se ukvarja s področjem referenčne dejavnosti knjižnic že več kot 20 let. V svoji več kot polurni predstavitvi je zaigrala vlogo referenčnega knjižničarja in na ta način prikazala vse možne napake in spodrsljaje, ki jih lahko knjižničar naredi pri tem opravilu. Knjižničarje je opozorila na to, da morajo ponovno razmisliti o kakovosti storitev in poudarila, da je odličnost osebna izbira. 12. Serija govornikov (Auditorium speaker se- ries) Khaled Hosseini, avtor dveh najbolj prodajanih ro- manov The Kite Runner in A Thousand Splendid Suns (v slovenščino prevedena kot Tek za zmajem in Tisoč veličastnih sonc, op. lekt.), se je rodil v Kabulu (Afgani- stan). V ZDA se je z družino preselil leta 1980. Po pokli- cu je zdravnik, njegovo delo pa je povezano s političnimi begunci. V intervjuju je odgovarjal na vprašanja o svojih dveh romanih, o delu na filmu, ki je bil posnet po enem od romanov, o tem, koliko sta zgodbi povezani z njegovim osebnim življenjem, o družini, očetu in materi, o življenju v Afganistanu, o življenju v ZDA, o njegovem delu s političnimi begunci in njegovem pisateljskem delu. Ob koncu intervjuja je govoril tudi o politični situaciji in možnostih za izboljšanje v tem delu sveta. Po njegovem mnenju sta romana doživela tolikšen uspeh zato, ker ne vsebujeta politične tematike, temveč opisujeta prijateljst- vo in ljubezen, ki sta univerzalni vrednoti. Izboljšanje situacije v tem delu sveta vidi samo s civilnimi iniciati- vami in ne z vojno, za kar pa bo potrebno še veliko časa. Knjižničarjem se je zahvalil za promocijo njegovih del in najavil, da že ima ideje za naslednji roman, vendar mu zaradi pogostih potovanj zmanjkuje časa za pisanje, čeprav v tem zelo uživa. 13. Zaključek konference V okviru zaključka konference ALA (ALA Closing Ses- sion) je imela Sarah Long, direktorica North Suburban Library System in nekdanja predsednica Ale, intervju s popularno zvezdo Diahann Carroll, ki je odgovarjala na vprašanja o svojem delu in osebnem življenju, o odnosu do knjižnice ter o najnovejši knjigi The Legs Are the Last to Go: Aging, Acting, Marrying, Mothering, and Other Things I Learned Along the Way. 14. ALA SVET III Na 3. seji Sveta Ale (ALA Council III) so člani obravna- vali resolucijo o izboljšanju transparentnosti dela tega organa. Člani bi želeli imeti boljši vpogled v odločitve Sveta, ker se vsi ne morejo udeležiti konference, veliko pa se jih ne more udeležiti Sveta, čeprav so prisotni na konferenci, avdio in video posnetki pa tudi ne vsebujejo vseh informacij. Svet zato predlaga izvršnemu direktorju Ale, da: • prouči načine, kako zapisnike Sveta narediti bolj transparentne, • o tem poroča na naslednji polletni konferenci in • od članov pridobi mnenja, kako v prihodnje doseči, da bodo imeli člani boljši vpogled v poslovne odločitve Sveta. Reference [1] ALA [ALCTS] (2008). Collection Development: Policy, Planning and Fiscal Management. Predstavitveno gradivo s predkonference ALCTS v Anaheimu, 26.–27. junij 2008. Participant Manual by Peggy Johnson. [2] Library of Congress, ALA [ALCTS] (2008). Metadata and Digi- tal Library Development. Predstavitveno gradivo s predkonferen- ce ALCTS v Anaheimu, 26. junij 2008. Trainee Manual. [3] Soules, A. (2008). E-Books: Definition, Selection, Users. Predsta- vitveno gradivo s konference ALA v Anaheimu, 26. junij–2. julij 2008. [4] Wrubel, L. (2008). Adventures with E-books in a Consortial Setting. Predstavitveno gradivo s konference ALA v Anaheimu, 26. junij–2. julij 2008. [5] Morris, C. (2008). e-Book Strategy. Predstavitveno gradivo s konference ALA v Anaheimu, 26. junij–2. julij 2008. [6] Davis, M. D., Lance, C. K. (2008). Library Networks, Coopera- tives and Consortia: Summary of Study Findings. Predstavitveno gradivo s konference ALA v Anaheimu, 26. junij–2. julij 2008. [7] Tillett, B. (2008). The Influence of FRBR on RDA: Resource Description and Access. Predstavitveno gradivo s konference ALA v Anaheimu, 26. junij–2. julij 2008. [8] Patton, E. G. (2008). An Introduction to FRAD. Predstavitveno gradivo s konference ALA v Anaheimu, 26. junij–2. julij 2008. [9] Bushman, B. (2008). RDA Implementation Task Force. Predsta- vitveno gradivo s konference ALA v Anaheimu, 26. junij–2. julij 2008. Marta Seljak POROČILO