Poštnino Dfafano v (jofovfnl
Leto XX.. št. 284i
LJubljana, četrtek 7* decembra HM
Cena 2 Din
Upravnistvo: ljubliano, Knafljevo t - Telefon stev. 3122, 31Z3, 3124, 3125. 3126. inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg št. 1.
Telefon it. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon it. 190. Računi pri pošt. ček. zavodi fc j Ljubljana it. 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din._
Uredništvo: Ljubljana, Knafljevo ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg itev. 7, telefon itev. 2455; Celje, Strossmayerjevo ulica štev. 1, telefon itev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Bilanca na zapadu
Razvoj dogodkov na evropskih bojiščih poteka povsem drugače, kakor so si predstavljali novo svetovno vojno vojaški strokovnjaki in odgovorni politiki. To je nedavno priznal v svojem govoru tudi predsednik angl.eške vlade Chamberlain. Vse je pričakovalo, da bodo zahrumele takoj ob izbruhu sovražnosti jate letal nad sovražnikovim ozemljem, kjer bodo z bombami rušile mesta in naselja, razbijala letališča, trgale ceste in železnice, podirale mostove in vojaške objekte. Splošno je vladalo prepričanje, da bosta Magi-notova in Siegfriedova linija samo za oporo pri akcijah operativnih vojsk. Vsi so računali z velikopoteznimi napadi, pri katerih bi igrale glavno vlogo oklopne in motorizirane divizije. Na poljskem bojišču je bilo tudi res tako, toda na zapadu se ni zgodilo ničesar sličnega in vlada tam še vedno nekako zatišje, čeprav je minilo že prvo četrtletje vojnega stanja.
Spočetka so izvedli Francozi sicer dokaj močen sunek proti Siegfriedovi črti, da bi vsaj delno razbremenili poljsko ovjsko ter vlili novega pogu-ma poljskemu narodu. Pri tem so jim prepustili Nemci gotove predele obmejnega ozemlja skoraj brez odpora. Po tragičnem zlomu poljske vojske pa so Francozi sami zopet izpraznili zasedeno nemško ozemlje ter so se umaknili na svoje utrdbe. Storili so to tako nenadno, da je vrhovno vodstvo nemške vojske zvedelo za francoski umik šele nekaj dni pozneje, in so nemške čete potem prež večjih bojev preložile svoje prve postojanfce na fraacosko-nemško mejo.	__
Od takrat so postala dnevna poročila obeh vrhovnih poveljstev stereotipna in kar »dolgočasna«. Saj govore samo o večjem ali manjšem artilerijskem ognju, izvidniških operacijah manjših oddelkov v »nikogar zemlji« med frontama in o letalskih poletih. Po dosedanjih vojnih poročilih je bila največja angažirana vojna edinica v suhozemnih bojih na zapadu pehotni polk. Navadno pa izvršujejo razne izvidniške operacije čete, močne le po 50 do 100 mož, ki postavljajo od časa do časa tudi zasede, da bi ujele kakega sovražnika zaradi informacij o razpoloženju in stanju čet na drugi strani bojne črte.
Letalstvo se po večini zadovoljuje z ogledniškimi poleti, pri katerih zbirajo izvidniška letala fotografske posnetke o sovražnikovih postojankah in o kretanju njegovih oddelkov. Z izvid-niškimi poleti globoko v nemško zaledje se pečajo posebno angleški letalci, ki so preleteli ponoči in podnevi že vso Nemčijo. Prve tedne vojne so metali pri teh poletih tudi razne letake, kmalu pa so tudi to opustili V drugi polovici novembra so pričeli z izvidni-škimi poleti nad Francijo in in Anglijo tudi nemški letalci, ki so posnemali Angleže in obmetavali francoska in angleška mesta z letaki. Pri takih poletih se je odigrala že cela vrsta zračnih dvobojev z menjajočo se srečo.
Akcije bombnikov so bile doslej še zelo omejene. Na zapadnem bojišču v ožjem smislu sploh še ni bilo nobenih operacij bombnikov. Takoj v začetku vojne so napadli angleški bombniki nemške vojne luke v Wilhelmshafenu, Kuxhafenu in Kielu. Uspeh teh poletov je bil minimalen, pač pa so imeli Angleži precej težke izgube zaradi preciznega ognja nemške protiletalske artilerije. Pozneje so angleški bombniki napadli še parkrat Helgoland ter oporišča nemških letal na otokih Sylt in Borkum. Nemški bombniki s svoje strani so ponovno skušali napasti skupine angleške vojne mornarice, ki so križarile po Severnem morju. Po nemških poročilih so poškodovali pri tem več angleških vojnih ladij, po angleških poročilih pa, so bili vedno prepodeni, ne da bi naredili večje škode. Od srede oktobra dalje se pojavljajo nemški bombniki od časa do časa tudi nad severno Škotsko ter obmetavajo z bombami tamošnje vojaške objekte, zlasti pa velika mornariška oporišča v Firth of Forthu, v Scapa Flowu in na Shetlandskih otokih. Pri teh napadih so nemški letalci poškodovali po angleških poročilih štiri angleške vojne ladje, po nemških poročilih pa mnogo več. Vsekakor pa se je pri teh obojestranskih poletih izkazalo, da samo z letali ni mogoče uničiti sovražnikovega brodovja, kakor so prej računali razni strokovnjaki. Po dosedanjih izkušnjah uspeh takih letalskih napadov daleč zaostaja za žrtvami.
Po nemških vojnih poročilih so zbili do 3. t. m. nemški letalci in nemško protiletalsko topništvo 137 angleških in francoskih letal. Po poročilih Angležev in francozov pa so zbila njihova letala 149 nemških letal.
Operacije na morju so za sedaj prvenstveno omejene na podmorniško in minsko vojno. V prvih tednih vojne so imele nemške podmornice precej uspehov z napadi na angleške trgovske in vojne ladje. Pri tem so prizadejale angleški vojni mornarici težko izgubo zlasti s po-
Sovjetska ofenziva se ie pričela
Sovjetske iete naoadaio na vseh sektoriih fronte z ogromno premoč/o, da bi zlomili odpor male Finske, ki brani ne samo svolo svobodo, temveč
tudi evropsko civilizacijo
Oslo, 6. dec. j. (Norske Telegram-byro.) Po vseh znakih sodeč, se je včeraj pričela velika ofenziva sovjetske vojske proti Finski. Na vseh frontah je Sovjetska Rusija pripravila ogromno vojnega materiala ln zbrala čete, ki jih po zanesljivih podatkih cenijo sedaj na pol milijona mož. Glavno bojno silo predstavlja sedma armada pod poveljstvom generala Mereskova. Ta armada šteje med drugim tudi 11 motoriziranih divizij, sestoječih iz tankov velike in majhne tonaže, ter iz vsakovrstnih oklop-nih voz.
Po zanesljivih podatkih iz vojaških krogov je pet sovjetskih divizij začelo tekom današnjega dneva svoje operacije na ožini v Južni Kareliji, dočim so štiri divizije prešle v napad severno od Ladoškega jezera. Kakor zatrjujejo, bo glavni napad usmerjen proti železniški progi, Id teče od Kamijervija v jugozapadni smeri proti Botniškemu zalivu, kakor tudi proti stranski železniški progi, ki se tamkaj odcepi proti jugu.
Sovjetske čete, ki operirajo na skrajnem severu v distriktu Pečengi, so v glavnem sestavljene iz smučarskih čet, iz garnizije Kandalakša, katerih število pa cenijo samo na eno brigado. Ker je sedaj na skrajnem severu zapadel debel sneg, bodo sovjetske operacije tamkaj zelo otežkočene, kajti ostali del sovjetske vojske nekaj 10.000 mož, ni opremljen za prodiranje v snegu in so zlasti motorni oddelki te severne armade že nekaj dni popolnoma {mobilizirani. V dobro Informiranih švedskih krogih trdijo, da šteje finska armada, ki se bo postavila v bran sovjetski vojski, približno 350.000—100.000 mož, ld so izvrstno opremljeni in oskrbovani.
Vojaške operacije v velikem stilu bi se morale pričeti že danes, toda včeraj popoldne je po vsej Finski znova nastopilo slabo vreme, na severu s snegom, v južni Kareliji pa z dežjem, kar je kretanje armad zelo oviralo.
Navzlic slabemu vremenu je bilo današnji dan zelo aktivno letalstvo. Eskadra finskih letal je napadla sovjetsko letalsko bazo pri Murmansku ter obsipala tamkaj-
šnje letališče z bombami Napad je povzročil Rusom mnogo škode in računajo, da je bilo najmanj šest ruskih letal uničenih. Nadalje so finska letala ponoči bombardirala nekatere otoke v Finskem zalivu, ki so jih zasedli Rusi, med njimi tudi otok Seiskari. Rusko vojno poročilo iz Moskve trdi, da so Finci — najbrže civilno prebivalstvo — pred napadom finskih letal ugasili svetilnik na otoku, ki pa ga je kasneje posadka ruske hldrografske postaje spet prižgala.
Letalski alarm je bil Izdan tudi v Leningradu.
štiri sovjetske divizije, ki operirajo severno od Ladoškega jezera niso mogle doslej doseči znatnejših uspehov in so bile od Fincev povsod odbite.
Več uspeha je sovjetska vojska dosegla na skrajnem severu, kjer je doslej prodrla že 40 do 50 km globoko na finsko ozemlje. Rusi so danes v bližini Pečenge izkrcali 11.000 mož, tako da bo poslej v tej smeri ruski pritisk še znatno močnejši. Velika ovira se je pokazala v oskrbovanju sovjetskih čet zaradi neprehodnih potov, ki vodijo od murmanske železnice proti zapadu. Bolj ko se sovjetske čete od železnice oddaljujejo, težja postaja oskrba. Vojaški opazovalci trdijo, da Rusi za vojaške operacije v tem času, ki je že skoraj polarnega značaja, niso pravilno opremljeni. Na bojišču v distriktu Pečenge so danes prvikrat posegli v boj tndi finski tanki ld so se prav dobro obnesli.
Na fronti v južni Kareliji so bili na več krajih napadi sovjetskih čet na Manner-heimovo črto, ld pa navzlic številčni premoči niso mogle nikjer znatnejše napredovati. Mannerheimova črta je še zmerom trdno v finskih rokah.
Pri Viborgu obojestransko živahno topovsko streljanje.
V bližini otoka Hoglanda je rnska pa-trolna ladja »Burja« z turbinskimi bombami ter s svojimi topovi potopila neko finsko podmornico.
Kakor se naknadno zaznava so otok Ho-gland ruske čete zasedle brez vsakega odpora.
Junaški odpor Fincev
Pritisk sovjetskih čet narašča, vendar so mogle dosedaj le malenkostno napredovati
Helsinki, 6. dec. AA. (Reuter). Vrhovno finsko poveljstvo je snoči izdalo naslednje poročilo:
V ponedeljek in torek so sovjetske čete izvršile več napadov. V severnem delu Ladoškega jezera pri Suojarvi so Rusi napadli z motoriziranimi oddelki. Napad se je omejil na nekaj večjih cest v tej pokrajini. Pehota, prodirajoča za motoriziranimi oddelki, je doživela velike izgube. Finska letala so izvršila ogledne polete nad ozemljem, ki je v sovražnih rokah, in so bombardirala sovražne oddelke. Boji se nadaljujejo tudi okoli vasi Salmi ob obali Ladoškega jezera.
Ruska vojna mornarica je zavzela pet otokov v vzhodnem delu Finskega zal va, zdaj pa napada še en otok. v treh dneh smo uničili 65 sovjetskih tankov.
Helsinki, 6. dec. s. (Reuter). Sovjetske čete so v Kareliji in ob Ladoškem jezeru začele z veliko ofenzivo. V severni Kareliji so zasedle mesto Kuolajarvi, 50 km od meje.
Finski bombniki so izvršili včeraj nenaden napad na sovjetsko vojaško letališče v Murmansku in uničili 60 sovjetskih letal.
Helsinki, 6. dec. AA. (Reuter). Danes prevladuje' oblačno vreme in snež., zato letalske sile počivajo. Poročajo, -da je ruski pritisk na področju Pečenge in severno od Ladoškega jezera vedno večji. Sovjetske čete se poslužujejo v veliki meri tankov m drugih bojnih vozil ter velikega števla letal. Finskim četam se je posrečila dozdaj obdržati svoje postojanke in odbiti sovražnika, občuti pa se, da je pritisk sovjetskih čet zdaj hujši. Na nekaterih krajih so sovjetske čete prodrle
30 milj daleč na finsko ozemlje, niso pa še prispele do Mamnerheimove črte. Seznam padlih in ranjenih še ni bil objavljen, zdi se pa, da so izgube mnogo večje na ruski, kakor pa na fnski strani.
Iz prestolnice Helsinkija se ljudje hitro selijo, čeprav sneg in megla v veliki meri ovirata promet. Vlada je še vedno v Helsinkih in nekateri ministri stanujejo v predmestjih. Zgrajenih je bilo veliko število zavetišč proC napadom iz zraka, ki so pokrita z granitnimi ploščami, debelimi 6 palcev in so popolnoma zanesljiva. V zavetiščih je električna razsvetljava in so tja napeljani tud. telefoni.
Po raznih poročilih, ki prihajajo iz posameznih delov F.nske, kjer so bili boji med finskimi in ruskimi četami, se zdi, da se je na karelski ožini sovjetskim oddelkom posrečilo napredovati, toda za ceno zelo hud h izgub. Finci se načrtno umikajo v smeri proti Viborgu. Severno od Ladoške~a jezera se nadaljujejo artilerijski boji. Pri Pečengi divja hud boj v neposredni bližin mesta, ki je še vedno v finskih rokah. Vse kaže, da hočejo Finci na vsak način obdržati Pečengo, kar se jim je dozdaj tudi posrečilo. To mesto je važno zaradi tega, ker je eJ.ino f nsko pristanišče na skrajnem finskem severu, pa tudi zato, ker gre iz Pečenje avtomobilska cesta, dolga 400 km. ki se končuje v Torneu na finsko-švedski meji.
ruskSfo 2 2tal v Murmansim uaičenih
Hcl~inKi 6. dec. AA. (Štefani). Fnska vojska je dosegla nove uspehe Finski letalci niso bom:;. ardix ali siuno Murmanska,
topitvijo nosilca letal »Courageous« in bojne ladje »Royal Oak« Po nevtralnih statistikah je bilo tako do srede novembra potopljenih, povečini po podmornicah, 66 angleških, 7 francoskih ter 35 nevtralnih ladij s skupno tonažo 480.000 ton. Pri tem je utonilo 1900 ljudi
Sistematično organizirani protiakciji angleške in francoske admirali tete pa se je posrečilo borbo nemških podmornic do srede novembra že skoraj povsem obrezuspešiti. Po angleških in francoskih uradnih poročilih je bilo doslej potopljenih že nad 30 nemških podmornic, po poročilih ameriških listov pa celo že 43, to je približno dve tretjini vseh nemških podmornic ob izbruhu vojne. To je bil tudi bržčas tudi glavni povod, da se je odločila nemška admiraliteta za totalno pomorsko vojevanje s plavajočimi in magnetnimi minami, ki so se prvič pojavile 19. novembra, ko so povzročile potopitev nizozemskega parnika »Simon Bolivar«. Sledil je nato »črni teden« minske vojne, v katerem je bilo potopljenih okoli 30 angleških in nevtralnih ladij, tako da se je dvignila tonaža vseh potopljenih l^dij do 1. decembra po ne-
vtralnih podatkih na okoli 550.000 ton, dočim jo Nemci cenijo celo na okoli 750 i soč on. Toda današnja tehnika si zna pomagati Angleški lnžc-njerji so takoj skonstruirali T^cstbne priprave za uničevanje magnetičnih min :n zadnjih deset dni se je število od min potopljenih ladij zopet zelo znižalo.
Posebno poglavje tvorijo operacije razmeroma malih, a najmodernejših nemških križark »Deutschland« in »Ad-m;ral von Spee«. ki sta že septembra, za velikih morskih viharjev prebili angleško blokadno črto ter ploveta po oceanih. Angleška admiraliteta si na vso moč prizadeva, da bi ju uničila, dosedaj še vedno brez uspeha Poleg njiju operirajo trenutno po oceanih še štiri nemške pomožne križa rke, ki so služile v miru kot postaje za nemška letala na progi med Južno Ameriko in Azorskimi otoki. Tudi lov na nje je ostal doslej brezuspešen.
Stvarno preživljamo torej še vedno predvsem dobo »živčne vojne«, ki pripravlja teren za obračunavanje. Kdaj se bo to začelo, kje in na kak način, o tem ni mogoče reči še ničesar.
kjer so uničili 60 sovjetskih letal na tamkajšnjem letališču, temveč so prizadejali težke izgube Rusom tudi v boju, ki še traja v pokrajini Salmi. Zdi se, da so Finci zajeli 64 sovražnih tankov. Mesto Terijoki, sedež tako imenovane »narodne finske vlade«, ki jo je postavila Moskva, je bilo zaradi neprestanega bombardiranja izpraznjeno. Razen tega sta bila popolnoma uničena dva polka ruskih bojnih vozil s 40 enotami številni tanki sovjetske vojske so se pogreznili v globoke jarke. Na Ladoškem jezeru je bilo ujetih 1.500 ruskih vojakov. Finski letalci s strojnicami streljajo na Ruse, ki prodirajo proti Pečengi.
Sovjetska vojska se doslej Se ni jTk^fffla
Curih, 6. dec. s. »Neue Zurcher Zeitung« v poročilu svojega dopisnika iz Stockhol-ma potrjuje, da nudijo finske čete sovjetski vojski energičen in uspešen odpor. Sovjetska armada se v dosedanjih bojih ni posebno izkazala. Sovjetske čete uporabljajo samo 15tonske tanke, proti katerim pa se Finci dobro branijo s topovi in spretno postavljenimi pastmi Finska ar-tilerija se je doslej izkazala boljša nego sovjetska. V dosedanjih bojih je sovjetska vojska uporabila samo 150 letai Od teh jih je bilo vsaj 26 uničenih. Finsko protiletalsko topništvo se je zelo dobro obneslo Finska vojska dobiva neprestano nova ojačenja. Poleg italijanskih letal, ki so te dni dospela, je naročena tudi pošiljka v
Zedinjenih državah, ki bo plačana s prostovoljnimi zbirkami v Ameriki
Finska letala
nad Leningradom
Moskva, 6. dec s. Moskovski radio je danes javil, da je v Leningradu morala protiletalska obramba zjutraj stopiti v akcijo proti finskim letalom.
Moskva, 6. dec. s. (Reuter) Današnji letalski napad na Leningrad sta po ruskih poročilih izvršili dve finski letali. Podrobnosti niso znane.
Kako je bil inseeniran gnani obmejni incident
Helsinki, 6. dec. p. Po izpovedih sovjetskih ujetnikov je že ugotovljeno, kako so sovjetske oblasti inscenirale incident, ki je služil kot povod za napad na Finsko. Kakor je znano, je sovjetska vojska vpadla na Finsko s pretvezo, da so Finci streljali s topovi na rusko ozemlje, pri čemer je bilo ranjenih več sovjetskih oficirjev in vojakov. Na podlagi izpovedi sovjetskih ujetnikov so sedaj ugotovili da je imelo kritičnega dneva sovjetsko topništvo vaje v neposredni bližini meje, pri katerih je ena izmed baterij dobila nalog, naj se umakne s svoje postojanke. Okoli tega prostora so takoj postavili straže, kmalu nato pa so načele padati nanj granate. Nobenega dvoma ni da je sovjetsko vojaštvo samo streljalo na izpraznjeno postojanko, da bi mogle sovjetske oblasti obdolžiti finske čete za ta napad.
Svojevrstnost vojne
v polarnih krajih
Boji se bi je jo v popolni polarni temi
Berlin, 6. dec. r. V tukajšnjih vojaških krogih opozarjajo na svojevrstnost vojskovanja na skrajnem severu Evrope. Boji, ki se vodijo v pokrajini Pečenge, so prve vojaške operacije novejše dObe, ld se vodijo v polarnem okolju. Poznavalci tam oš njih razmer zatrjujejo, da se morajo voditi borbe v popolni polarni temi ker v teh pokrajinah v tej letni dobi sploh ni dneva. To povzroča v vojskovanju še prav posebnt težkoče, zlasti za napadalca.
Toda tudi na ostali finski fronti, ki se razteza od Helsinkov do Pečenge v dolžini nad 2000 km, vojna pozimi ni enostavna zadeva. Rusko prizadevanje, da bi se polastili Pečenge, tolmačijo v nemških vo jaških krogih s tem, da želi Rusija odrezati Finsko od Severnega morja Čeravno v nemških vojaških krogih nihče ne dvomi o premoči Sovjetske Rusije, pa so glede napovedi izida vojaških operacij zelo rezervirani In namigujejo, da presenečenja niso izključena, ker so se Finci že dolgo pripravljali na obrambo.
Prezident Kallio o pomenu finske borbe
Helsinki 6. dec s. (Reuter). O priliki današnjega finskega narodnega praznika (211etnica osvoboditve) je govoril po radiu predsednik Finske Kallio. Omenil je. da je Sovjetska Rusija odpovedala nenapa-dalni pakt s Finsko z navedbo da zahteva varnost Leningrada revizijo sedanjega teritorialnega položaja Sovjetske metode v sedanjih vojaških operacijah pa kažejo, da ogrožanje varnosti Leningrada sploh ne prihaja v poštev, ker je bila Finska
napadena vzdolž cele vzhodne meje. Finska se bori sedaj ne samo za svoj obstoj, temveč tudi v obrambo zapadne civilizacije.
Razen govora predsednika republike radi izrednega položaja ni bilo posebnih proslav narodnega praznika na Finskem.
Sovjeti priznavajo,
da je Finska trd oreh
Moskva, 6. dec. r. Prvič, odkar so izbruhnile sovražnosti med Sovjetsko Rusijo in Finsko, objavljajo moskovski listi podrobnosti iz prvih bojev. Poročila kažejo, da so sedaj tudi v Moskvi spoznali, da bo Finska bolj trd oreh, kakor pa so računali. Iz poročila »Pravde* se vidi, da prizadevajo sovjetskim četam največje preglavice in izgube finska minska polja v obmejnih pasovih. Mine so povsod: na cestah, mostovih, po polju, na hišnih pragih, v zapuščenih trgovinah, lekarnah in tudi v uradih.
Roosevelt Kalliu
Washington, 6. dec. s. (Reuter). Predsednik Roosevelt je o priliki finskega narodnega praznika poslal predsedniku Kalliu brzojavko, v katerem poudarja, da sta finska država in finski narod v sedanjem položaju deležna simpatij vsega ameriškega naroda. Roosevelt izraža nadalje trdno upanje, da bodo sedanji težki dnevi kmalu prešli ter napravili prostor srečnejšemu razdobju za Finsko.
Washington, 6. dec. br. Ameriški Rdeči križ je določil 24.000 dolarjev za prvi prispevek Fincem Polovica tega denarja bo takoj izplačana v Londonu za zdravila, ki so bila že odposlana v Finsko.
Vedno večje skrbi švedske
Pred sestavo koncentracijske vlade — Javnost zahteva intervencijo na korist Finske
Sfockholm, 6. dec. br. Vprašanje reorganizacije vlade postaja zmerom bolj aktual-. no. Latentna kriza kabineta je prešla v aku-! tno fazo. Ministrski predsednik je snoči izjavil, da se pogaja z zastopniki raznih opozicijskih strank, da bi se vlada reorganizirala v smislu nacionalne koncentracije. Socialni demokrati, ki so sedaj glavna vladna stranka so ministrskega predsednika posebej pooblastili za ta pogajanja. V Stock-holmu so se danes sestale vse parlamentarne frakcije ter zavzele stališče do akcije ministrskega predsednika.
Stockholm, 6. dec. z. Preosnova švedske vlade velja že za sklenjeno stvar. Le glede zasedbe zunanjega ministrstva ie ni odločitve, ker sedanji zunanji minister Sandler še vedno okleva in noče umakniti ponude-ne ostavke.
Varnostni ukrepi
Stockholm, 6. dec. s (Reuter). Švedske oblasti nadaljujejo z varnostnimi ukrepi Včeraj so bili ugasnjenj vsi svetilniki ob južnovzhodni švedski obali Med Aland-skim otočjem in švedsko obalo je bik) položeno polje min.
Med rezervisti ki so bili včeraj vpoklicani so predvsem oddelki trdnjavškega topništva in specialisti ki bodo podani na finsko in norveško mejo na severu.
Švedska vlada računa z razpoloženjem širokih množic ljudstva, a še zmerom odklanja zahtevo švedske javnosti po intervenci-
ji na Finskem, ker stoji na stališču, da bi bilo to v nasprotju z njeno nevtralnostno politiko m da bi ustvarilo nevarne zaplet-ljaje.
Vsi današnji Švedski listi objavljajo apel najuglednejših švedskih znanstvenikov, finančnikov, gospodarstvenikov in predstavnikov cerkve, ki zahtevajo, da Švedska aktivno intervenira v korist Finske v njeni vojni s Sovjetsko Rusijo. Apel poudarja, da lahko nudi Švedska Finski mnogo bolj uspešno pomoč nego samo z izražanjem simpatij.
Demonstracije v in danskem parlamentu
Kodanj, 6. dec. s. (Reuter). V danskem parlamentu je prišlo danes do značilne pro-tikomunistične demonstracije. Ko se je oglasil k besedi vodja danske komunistične stranke, so vsi poslanci razen dveh komunistov zapustili dvorano. Po govoru so se poslanci vrnili nakar je biLa na predsednika vlade naslovljena interpelacija, naj bi vlada prekinila odnaša je s Sovjetsko Rusijo.
Stockholm, 6. dec. s. (Reuter). Do sličnih protikomunističnih demonstracij, kakor v danskem parlamentu, je prišlo danes tudi v švedskem parlamentu. Ko se je oglasil k besedi komunistični poslanec, je ostalo v dvorani samo 15 poslancev, večinoma komunistov, vri drugi pa so demonstrativno
Bojazen Anglije
V Angliji se boje, da bi sovjetska vteda prtpnfCSfo Pečengo nemškim podmornicam S» oporfH«
London, 6. dec. r. Diplomatski dopisnik »Manchester Guardiana« razpravlja o položaju Finske z angleškega stališča in piše med drugim: Ce se sovjetskim četam posreči, da se polaste Finske, ne bo mogel nihče več preprečiti, da okupirajo tudi del Švedske. Anglija ne more ostati spričo zasedbe luke Pečenge ravnodušna, ker je verjetno, da bo Sovjetska Rusija vse sovjetske luke prepustila Nemčiji za oporišča njenih podmornic. Luka Pečenga ne zamrzne in bi imele nemške podmornice možnost, da bi od tam ogrožale promet v severnem delu Atlantika.
še eno angleško mnenje
London, 6. dec. r. »Yorkshirepost« objavlja daljšo razpravo svojega vojaškega sotrudnika o sovjetsko-finski vojni. Pisec misli, da se bo skušal napadalec spričo težavnih terenskih prilik najprvo polastiti važnejših oporišč, predvsem onih, ki so strategično najvažnejša. To velja zlasti za polotok Hango, ki bi v posesti sovjetov omogočal popolno zaporo finskega zaliva Ce pa se sovjetski pomisleki zaradi varnosti Leningrada pravilno ocenijo, potem je jasno, da mislijo v Moskvi na nevarnost ne s strani Finske, temveč s strani Nemčije. Nameravana okupacija Knrlan-dije je zamišljena predvsem v znaku obrambe proti morebitnemu navalu s strani Nemčije. Sovjeti hočejo na ta način po nemški okupaciji Poljske zgraditi novo kontinentalno obrambno črto proti Nemčiji, ki pa bi v danem primeru lahko služila tudi za izhodišče napada. Baš zaradi tega hočejo imeti sovjeti vso južno finsko obalo pod svojo kontrolo.
Nemčija še vedno rezervirana
Berlin, 6. dec. r. V tukajšnjih nevtralnih krogih ugotavljajo, da se drži Nemčija v finskem konfliktu še vedno skrajno rezervirano. Značilno je, da nemška vlada dose-daj še ni priznala ilegalne finske vlade, na katero se v vseh svojih akcijah proti Finski sklicuje Moskva. Nemški listi so to vlado le mimogrede na kratko zabeležili, d očim uradno Nemčija še vedno priznava edinole legalno finsko vlado v Helsinkih. Kakšno bo bodoče stališče Nemčije, je še negotovo, izgleda pa, da bo to v prvi vrsti odvisno
od nadaljnjega razsoja vojaških operacij
na Finskem. Dosedaj smatrajo ¥ nemških merodajnih krogih, da vo)s&M flkcija sovjetov še ni rodila nikake važnejše odločita*.
Nemški listi objavljajo oficiaina vojna poročila iz Helsinkov in iz Moskve v enakem obsegu in brez vsakega lastnega komentar-
ja.
Skupen protest
ameriških držav
Washington, 6. dec. AA (Štefani). Pod-tajnik ameriškega zunanjega ministrstva
Welles je izjavil, da je vlada Zedinjenih držav pripravljena sodelovati pri kolektivnem protestu 21 ameriških držav pTtH Sovjetski Rusiji. Razen tega poročajo, da so Argentina, Urugvaj, Bolivija te Ekvador* prevzele iniciativo, po kateri so na podlagi čl. 9 nedavne vseameriške izjave vse države, ki so to izjavo podpisale, dolžne zavzeti skupno stališče proti napadalcu
Vprašanje zaščite finskih interesov v Rusiji
Stockh«lm, 6. dec. p. Sovjetska vladajo odklonila, da bi priznala švedskemu poslaništvu v Moskvi pravico do zastopanja interesov Finske. Sovjetska vlada je mnenja, da Finska ne obstoja več ln da zato sploh ni vprašanja o varstvu posebnih finsldh interesov v Rusiji.
Finsko posojilo
Helsinki, 6. dec. br. Kakor se doznava Je finska vlada sklenila najeti dolgoročno posojilo v znesku 700 milijonov finskih mark, razen tega pa še kratkoročni kredit v višini ene milijarde finskih mark Finska vlada je že dobila zagotovilo Anglije, Francije in Amerike, da ji priskočijo na pomoč s posojili in krediti.
Finski begunci
na Norveškem
Oslo, 6. decembra. AA (Reuter). Doslej je več ko 900 finskih beguncev prekoračilo norveško-finsko mejo pri Kirkenasu. Večina ni mogla vzeti s seboj niti tople obleke. Mnogo otrok je prišlo brez svojih staršev, ki so jih poslali naprej, da bodo na varnem.
Sovjetske grožnje
Turčiji in Rumuniji
Prvi poziv sovjetskega lista „Kominteme" Rumuniji, da naj sklene s Sovjetsko unijo pogodbo o medsebojni
pomoči	•
Moskva, 6. dee. s. (Reuter). List komunistične intemacionale »Kominterna« prinaša danes dva članka, v katerih napada Rumunijo in Turčijo. Turčiji očita zvezno pogodbo z Anglijo in Francijo. Pravi, da bi bila Turčiji potrebna pogodba s Sovjetsko unijo o medsebojni pomoči in da bi bila taka pogodba bistvenega pomena za m ren in svoboden razvoj turške diržave. Pogodba z Anglijo in Francijo tvori veliko nevarnost za neodvisnost Turčije.
O Rumuniji pravi list, da je položaj manjšin v Besarabiji posebno slab ter da obstoji možnost, da bi Sovjetska Rus'j a zahtevala, da se uredi vprašanje ruskih zatiranih bratov v Besarabiji. Tudi Rumuniji zameri list. da je sprejela angleško garancijo.
V angleških politčnih krogih opozarjajo v tej zvezi na članek ki ga je objavil v podobnem smislu včerajšnji »Volkscher Beobachter«. Toda, dočiim je »Volkischer Beobachter« skušal pokajzati pot ruski ekspanziji v Malo Azijo, kaže članek v »Kaminterrri«, da ima Sojetska Rusija svoje interese tudi v Rumuniji, kar naj-brže Nemčiji ne bo všeč.
Moskva, 6. dec. z United Pres poroča,
da je list »Kominterna« prvič objavil odkrit poziv Rumuniji, naj sklene s Sovjetsko Rusijo sličen. zavezniški pakt, kakor so ga sklenile baltiške države. V članku, ki ga je napisal neki Stepanov naglaša: Dobri diplomatski odnošaji Rumunije s Sovjetsko Rusijo so za Rumunijo življen-ske važnosti. Velika imperialistična bur-žoazija Anglije in Francije, ki skuša Rumunijo zaplesti v vojno, se vara, če misli, da bo Moskva to mirno dopustila. Baš zato je nujno potrebno, da Rumunija pravočasno sklene pakt s Sovjetsko unijo.
LOndon, 6. dec. z. Svarilo ki ga je naslovil »Volklscher Beobachter« na naslov Turčije, opozarjajoč na to, da Rusija zbira svoje čete na meji TifFsa. je izzvalo v londonskih mednarodnih krogih veliko pozornost. Doslej je bilo že večkrat govora o sličnih grožnjah Turčiji toda doslej se je še vedno izkazalo, da so te grožnje samo plod nemške propagande. Turška vlada pa je kljub temu budno na straži. Zavedajoč x nevarnosti in tudi odgovornosti. je turška vlada že pravočasno ukrenila vse. da bo mogla zadostiti vsem svojim obveznostim ne samo v pogledu svoje lastne varnosti, nogo tudi v pogledu varnosti na Balkanu.
Churchill o bilanci
gospodarske vojne
Zavezniško vojno brodovje je še vedno popoln gospodar, na morju — Za milijon ton novih vojnih ladij v gradnji
London, 6. dec. sj. (Reuter). V parlamentu je danes mornariški minister Churchill podal poročilo o poteku operacij na morju v prvih treh mesecih vojne Izjavil je:
Glavni sovražni napad je bil doslej koncentriran na angleško mornarico in pomorsko trgovino, od katere sta odvisna angleški imperij in angleško otočje. Angleška mornarica ima stalno nad 2000 ladij na morju. 100—150 ladij prihaja vsak dan samo v pristanišča v Angliji in odhaja iz njih. Ta ogromni promet je bilo treba ohraniti kljub stalnim podmorni-škim napadom. Tudi iz zraka smo bili pogosto napadeni. Mine so bile v zelo velikem obsegu uporabljene proti nam in v najnovejšem času so letala in podmornice položile magnetične mine in to v direktnem nasprotju z obstoječimi pravili o vojni na morju. Poleg tega sta dve tako zvani žepni križarki in neka druga križarka že več tednov v akciji v južnem Atlantiku in v bližini Madagaskarja. Naloga admirali tete je, da vzdržuje kljub vsem tem nasprotnikom naš pomorski promet, ki se razteza preko vsega sveta Poleg tega smo očistili morja celokupnega nemškega trgovinskega prometa in zajeli vsako nemško ladjo ter vsak tovor, na katerem je Nemčija interesirana.
Boj s podmornicami
Uničevanje podmornic se nadaljuje normalno ter se sklada s cenitvami, M sem Jih svoj čas podal, da namreč uničimo 2—4 nemške podmornice na teden. To je
v vsakem primeru več nego more Nemčija po našem mnenju dobiti sproti nadomestila tako na podmornicah, kakor tudi
na popolnoma izvežbanem moštvu podmornic, ki so aktivno na delu. . Poveljniki nemških podmornic so po vzgledu v Scapa Flowu zopet ponovno skušali priti v zaščitena angleška pristanišča, kjer je pri vhodih sedaj mnogo grobov podmornic V preteklem tednu so bile nemške podmornice posebno aktivne, pa imamo razloge misliti, da je samo v tem času 5 od njih doletela njihova usoda. Ti rezultati so popolnoma neodvisni od onih. ki jih je dosegla francoska mornarica. V zadovoljstvo mi je videti, kako zelo so bile ojačene,naše edinice za lov na podmornice. V domačih vodah so bile od začetka vojne že potrojene, nadaljnje pa bodo stopile v akcijo tekom prihodnjega leta. Ponoviti pa moram, da moramo tudi mi stalno računati z izgubami in da se bodo primerile od časa do časa tudi nesreče. Podmornice se sedaj ne poslužujejo več topov, temveč torpedov in potope ladje takoj, ko jih zagledajo. To jih vodi v način vojne, ki je mnogo bolj brezobziren, obenem pa tudi mnogo manj učinkovit. Napad s torpedi je počasnejši in izgledi za zadetek so omejeni
Oboroževanje trgovskih ladij in zaščita plovbe
Dodatno k oboroženim trgovinskim kri-žarkam smo oborožili od začetka vojne dalje že več nego 1000 ladij v svrho samoobrambe. Ta proces se z vso naglico nadaljuje. Ne bo dolgo, ko be že 2000 ladij na ta način oboroženih. Uspešnost Asdic-metode odkrivanja podmornic se je vedno bolj izkazala in bodo podmornice s tem izpostavljene le vedno večji nevarnosti. Spremljevalni sistem sa trgovinske ladja
ja Mdaj pnpolnmnu v operaciji in ja bilo
samo malo ledij napadenih v konvojih. Manj nego 1 ladja na 750. ki so plule v konvojih, ja bila potopljena. Izgube angleških tegovinskih ladij so bile v oktobru za polovice manjše od onih v septembru, V novembru pa so znašale samo dve tretjini onih v oktobru.
Izgube Mftnlcev
fCMprotno je s ladjami nevtralnih držav, ki so izgubile v drugem mesecu polovico one množine kakor v prvem in dvakrat toliko v tretjem mesecu, kakor v dru-gem. ču^ai način vojskovanja je to za nemško mornarico. Ko ne more več škodovati ladjam svojega javnega sovražnika, sa tolaži e tft., da »teče amoke med ladjami nevtralnih držav. To naj bi vzpodbudilo nevtralee, da daje svoje ladje za časa vojne v najem Angliji, kajti s tem morejo napraviti večje dobičke, nego so jih kdajkoU napravile v mirnem času. Poleg tega pa Imajo popolno sigurnost proti vaakl izgubi, že amo najeli ladij za več milijonov tonaže ln verjetno je, da se bo ta zdravi proces nadaljeval v obojestransko korist. Vojna z minami je najnižji način vojne, ki si ga je mogoče zamisliti. Mogoče je magneiičaa mina toliko zaželeno nemško tajno orožje. Vsekakor bo magne-tična mina ostala vedno združena z nemškim ime""™ Več nego polovica angleških izgub v zadnjem mesecu gre na račun magnetičnih min. Toda dve tretjini vseh izgub vsled uporabe teh min pade na države, ki v vojni, temveč so nevtralne. Magnetične mine niso ne novo, niti miste-riozno orožje. Priprave za protiukrepe proti njim ao že daleč napredovale, preden je bila prva magnetična mina sploh položena v pngiofiiHh teritorialnih vodah.
Neomejena blokada se mrzlično nadaljujejo
Ukrep o zaplenitvi nemškega Izvoza Je v svetovni vojni dovedel do rapidnega uničenja nemškega izvoza. Ni verjetno, da bi ta ukrep povzročil resno škodo nevtralnim državam. Vse te države si morejo z lahkoto preskrbeti od zaveznikov za svoje ladje potrdila, ki jim omogočajo, da nadaljujejo vožnjo brez posredovanja ali odloga. V zadovoljstvo nam je, ko slišimo, da se nemško eksportno blago sedaj že kopiči v nemških lukah in skladiščih v taki množini, da celo ovira promet z blagom, ki prihaja v Nemčijo.
Kar ae tiče nemške trditve, da Nemčija gospodari nad morji, naj omenim, da je Anglija začela vojno z 21 milijoni ton trgovinskih ladij. Od te količine Je v treh mesecih izgubila približno 340.000 ton, pridobila pa v istem času 280.000 ton novih ladij, tako da znaša čista Izguba za Anglijo samo 60.000 tem. Za vsakih 1000 ton angleških ladij, ki so bile potopljene, je 110.000 ton ladij dospelo v angleška pristanišča.
Izgube vojne mornarice znaSaJo Skupno približno 50.000 ton. Napram temu pa Je treba poudariti, da je v gradnji za skoro milijon ton naših vojnih ladij vseh razredov, ln je večina že skoro dograjena. Izguba vojnih ladij v prvih vojnih mesecih v letu 1914 je bila več nego dvakrat to-likSna, kakor cma, M smo jo pretrpeli sedaj.
Amnestija
Za prestopke ob občinskih votttvah
Beograd, 6. decembra. AA. V bneno Nj. Vel. Petra H., po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kr. namestniki na predlog pravosodnega ministra in na podlagi čL 30. ustave kraljevine Jugoslavije sklenili podeliti amnestijo in sicer:
a)	splošno amnestijo za vsa kazniva dejanja, izvršena ob priliki občinskih volitev, ki se kot takšna kaznujejo po zakonu o občinah od 14. marca. 1933 oziroma po zakonu o volitvah narodnih poslancev v Narodno skupščino od 10. decembra 1931 a spremembami in dopolnili od 26. septembra 1931 in 24. marca 1933, ln sicer za vsa kazniva dejanja, ld so bila storjena do dne objave tega ukaza, neglede na to, ali se je sodni postopek začel, ali je v teku, ali Je izrečena sodba postala pravomočna ali ne. Ce se sodni postopek še ni začel, naj se tudi ne začne;
b)	o priliki te amnestije ostanejo v vseh primerih pravice države in zasebnih tožnikov do povračila škode nedotaknjene;
c)	pravosodni minister bo reševal vsa sporna vprašanja, če nastane dvom, kako naj se izvaja ta ukaz;
d)	Pravosodni minister naj ukaz Izvrši.
Pavle s. r. dr. Stanko*, ič in dr. Perovič s. r.
Felitieni zakoni
prsd vlado
Beograd, 6. dec. p. Dopoldne }e prispel iz Zagreba v Beograd podpredsednik vlade dr. Maček, ki je imel takoj na to v svojem kabinetu posvetovanja s hrvatskimi ministri. Nekoliko kasneje je bila v finančnem ministrstvu seja gospodarsko-finanč-nega odbora ministrov, ki ji je predsedoval predsednik vlade Cvetkovič, zvečer ob 17. pa se je sestal k seji irinistrski svet. Nocojšnji seji vlade pripisujejo velik pomen. Na dosedanjih sejah vlade so poleg rednih resornih zadev razpravljali največ o prenosu poslov iz posameznih ministrstev na bansko oblast v Zagrebu. Dasi je bilo tozadevno gradivo precej obilno, je delo v glavnem že končano. Današnja seja vlade je bila po napovedih nekaterih ministrov, predvsem ministra dr. Budisavljevida, posvečena političnim zakonom, v prvi vrsti volilnemu zakonu.
Preiskava o zagrebškem umoru
Zagreb, 6. dec. o. Zagrebška policija nadaljuje intenzivno preiskavo zaradi umora šefa skladišča tvrdke Schell Mihaela Laskoviča. Doslej so aretirali neko osebo, katere Imena pa policija v interesu preiskave ne objavlja. Razni znaki pa kažejo, da aretiranec ni Laskovičev morilec. Kljub razpisu visoke nagrade 100.000 din se doslej še nihče nI javil, ki bi mogel dati kake stvarne podatke o zločinu.
Stanje finančnega preglednika Mihaela Leka, ki je bil ob isti priliki ranjen v trebuh, se zboljšuje ter upajo zdravniki, da mu bodo rešili življenje.
1 Hitler pripravlja
novo mirovno ofenzivo?
Baje se v tem pogled« ie vrie posvetovanja med BerH-
nffiii in Rimom
Oslo, 6. dec. j. (Havas). Današnji listi prinašajo poročilo, da pripravlja Hitler novo mirovno ofenzivo, in da se v tej zvezi že vila konsaltacUe med Berlinotn In Rimom. Nemški zunanji minister Ribbentrop in nemški poslanik v Rimu Mackensen sta dobila ed Hitlerja podrobna navodila in je verjetne, da bo prlile v kratkem do odločilnih razgovorov med njima ter med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cia-nom z namenom, da bi se nemški mirovni ofenzivi pridružila tudi Italija.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 6. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo naslednje 187 vojno poročilo:
Nobenih pomembnejših dogodkov.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 6. dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojake je davi izdalo naslednje vojno poročilo:
Na fronti jd bUo nobenrih važnejših dogodkov.
Angleški kralj na fronti
London, 6. dec. s. Reuter. Kralj Jurij VL Je včeraj ves dan pregledoval postojanke angleških čet v Franciji Prevozil je v vojaškem avtomobilu 150 km. Dopoldne je v spremstvu vojvode Gloucester-ekega in maršala Gorta obiskal angleško letališče za fronto, nato pa je odšel v utrjene položaje na fronti sami. Večerjal je v glavnem stanu angleškega vrhovnega poveljstva.
MfniJFI Mfiiift 1 napadi
Fariz» 6. decembra, s. (Havas). Včeraj bo manjši nemški oddelki skušali zavzeti francoske postojanke. Po daljšem zatišju je bil včerajšnji daa prvi, ko je sovražnik skušaj preiti r napad. Vzroki niso znani, sodijo pa, da so Nemci dosedanje čete na fronti začeli zamenjavati z novimi in so s temi izvršili poskusen napad.
Tudi danes je bila na zapadni fronti opažena povečana nemška patrolna aktivnost Same v Loreni ao Izvršili Nemci 6 pafaolnlh napadov, ld pa so bili vsi odbiti Nemci ao szgubih nekaj ujetnikov.
Droga kanadska divizija
OH»wa, 6. dec. AA. Uradno poročajo, da bo v nekaj lednih pripravljena druga kanadska divizija za vojno v Evropi Divizija bo štela 20.000 mož, kakor prva. Kanadski ekspedicijski zbor na evropskem bojišču bo torej štel 40.000 mož.
General Slkorski med poljskimi vojaki
Pariz, 6. deetembra. AA. (Havas). Poljaka brzojavna agencija poroča, da je v nedeljo popoldne prispef general SikorsJtf,-vThovni poveljnik poljske vojske in pred-'
sednik poljske vlade, v poljsko vojaško taborišče, kjer je imel dadjS- razgovor z generalom Mazekcan. Nato je prisostvoval nastopu poljskih oddelkov in se po-, sebno zanimal za delovanje inštruktorjev.' General Sikorski je izrekel priznanje he-rojstvu naroda m vojakov, ki so rešili čast domovine in podčrtal politični pomen Poljske kot tretje zaveznice. Dalje je podčrtal v glavnih Obrisih dolžnosti poljskega vojaka v bodočnosti
Nemška letala nad Anglijo
London, 6. dec. br. Letalsko ministrstvo je davi izdalo komunike, ki pravi da so se v pretekli noči pojavila sovražna letala v bližini angleške vzhodne obale. Angleška letala so jih takoj napadla, vendar pa se je nemškim letalom posrečilo skriti se za oblake.
Nemški bombnik
treščil v morje
L°ndon, 6. dec. a (Reuter). Danes zgodaj zjutraj je dvomotorno nemško bombno letalo, ki je bilo očividno na izvidni-škem poletu, v bližani norfolške obale strmoglavilo v morje ki se potopilo. Letalo je nekaj časa preje letelo nad vzhodno-angleško obalo, vendar se ni nikjer zar pletlo v borbo z angleškimi letali Po katastrofi je bil z obale poslan rešilni četo, ki pa je našel samo truplo nemškega letalca.
Kakor je ugotovilo letalsko ministrstvo, je nemško letalo najibrže polagalo mfne ob angleški obali Doslej so mine polagala izključno nemška vodna letala. Angleški žarometi so ob ustju Temze zgodaj zjutraj odkrili še dve drugi nemški letali ki sta očitno istotako polagali mine. Letali sta se oddaljili ne da bi protiletalsko topništvo ali angleška letala stopila v akcijo.
Tudi nad Oiknejsfkim otočjem je b3o danes opaženo nemško letalo, drugo pa nad severno škotsko.
Ob holandski obali ponesrečilo nemško letalo
Amsterdam, 6. dec. a (Reuter). Ob severni holandski obali je danes strmoglavilo v morje nemško vodno letalo. Z oiba-le je bil poslan rešilni čoln, da poišče člane posadke letala
Počitnice angleškega parlamenta
London, 6. decembra s. (Havas). Po dosedanjih propozicijaih pojde parlament 14. decembra na božične počitnice do 16. januarja.
V zgornji zbornici je sporočil dane« v imenu vlade lord Stanhope, da bo tajna seja parlamenta prihodnji torek ali četrtek. Na seji bodo obravnavana izključno vprašanja ministrstva za oboroževanja.
Nemški migljaj nevtralcem
Nemčija Seli da izdajo nevtralci zaradi neomejene blokade akti%ne ukrepe proti zaveznikom
Amsterdam, 6. dec. s. (Reuter) Inozemskim novinarjem je bila danes v Berlinu podana avtoritativna izjava, da pričakuje Nemčija od nevtralnih držav, da radi za-seženja nemškega izvoznega blaga ne bodo naslavljale na Anglijo In Francijo samo papirnatih protestov, temveč da bodo izdale tudi aktivne ukrepe. Izjava poudarja, da je nemška vlada začudena, da se holandska vlada ni odločila, da oboroži svoje trgovinske ladje ter vpelje zanje spremljevalne sisteme, da bi se lahko uprla zavezniški kontroli na morju, ki krši nevtralnost Holandske.
Berlin, 6. decembra. AA. (DNB) »Deutsche Allgemelne Zeitung« komentira uspeh nemških podmornic proti sovražnim vojnim ladjam in proti sovražni trgovinski mornarici ter poudarja, da so v zvezi ■ tem Izgube Nemčije na morju minimalne. V trenutku, ko se bo povečalo število nemških podmornic, se bodo povečale tudi težkoče Velike Britanije pri oskrbi z živežem in vojnim materialom. Treba je podčrtati, da je uvoz v Veliko Britanijo danes mnogo večji, kakor je bil v začetku svetovne vojne leta 1914. Podmorniška vojna bo Imela zato hude posledice za Veliko Britanijo. Prav tako Ima tudi letalska vojna proti britanski vojni mornarici veliko upanje v uspeh. Angleške radijske posta-
je In angleški listi prinašajo dan za dnem poročila o novih uspehih proti nemškim podmornicam, samo da bi dvignili moralo Angležev. Toda teh vesti nihče ne potrjuje In nemške podmornice dosezajo neprestano nove uspehe.
Zaplenjen nemški parnik
London, 6. dec. s. (Reuter) Po poročilu iz Capetowna je angleška mornarica v južnem Atlantiku zaplenila nemški parnik »Usukuma« (8000 ton). Posadka je poskusila ladjo potopiti, vendar so angleške ladje to preprečile. Nemška posadka se sedaj nahaja na angleški ladji. Parnik »Usukuma« bo odveden v neko južno-afrl-ško luko.
Žrtve min in torpedov
London, 6. dec. s. (Reuter) Neka ribiška ladja iz Aberdeena je bila danes potopljena. Vseh devet članov posadke je bilo rešenih.
La Coruna, 6. decembra AA. (Havas) Obstoja bojazen, da je španska ladja »Mu-jaresa« zadela ob mino. Ladjo pogrešajo že od minulega tedna »Mujaresa« je od-plula iz La Corune skupno z ladjo »Explo-rador«, ki sta se pred 8 dnevi razšli 20 milj od španske obale. Od takrat ni o ladji »Mujaresi« nobenih vesti
Amerika in Japonska
Tokio, 6. dec br. Zastopnik zunanjega ministrstva je danes izjavil novinarjem, da je zadnji razgovor zunanjega ministra No-mure z ameriškim poslanikom Grewom potekel v docela prijateljskem duhu. Zunanji minister Nomura je poslanika Gre-wa opozoril na to, da je ojačanje ameriškega vojnega brodovja na Tihem oceanu izzvalo veliko pozornost v japonski javnosti, ter da bi moglo brezpogodbeno stanje, ki bo nastopilo po poteku odpovednega roka če se ob pravem času ne bo sklenil nov trgovinski sporazum, utegnilo prizadejati veliko škodo trgovinskim interesom obeh držav. Poleg tega japonska Javnost nikakor ni zadovoljna s prepovedjo slehernega nadaljnlega priseljevanja Japoncev ▼ Zedinjene države
Ley pri MussoHniju
Rim, 6. dec. AA. (Štefani). Muasolini Je sprejel danes voditelja nemške delavske fronte dr. Leya, s katerim se je nagovarjal eno uro.
Romunska petletka
Budimpešta, 6. dec. AA (Havas). Tatarescu je snoči predsedoval seji vlade, ld je sklenila izdati celo vrsto zakonov, med njimi tudi zakon o petletki za kmetijstvo In Industrijo, zakon o razmerju države do manjšin, statut za tisk, za korporacijsko organizacijo itd. Predsednik vlade Je časnikarjem Izjavil, da se bo 11. decembra nadaljevalo parlamentarno nasedanja _
Devetdesetletnica rojstva maršala Mackensena
Berlin, 6. decembra AA. (DNB). Nemški maršal Mackensen slavi danea svojo 901etnioo. Vse nemško časopisje objavlja pri tej priliki njegov življenjepis in v posebnih člankih poudarja njegove velke za-sluge za Nemčijo. Mackensen se mudi zdaj na svojem posestvu Briissow, ki mn ga je poklonita, nemška vlada 1. 1935 o priliki 201etnice njegovega maršalovanja. Maršalu Mackenseuu je tosebno čestital tudi kancelar Hitler, ki ae Je danes pripeljal v te kraja
Demanti banske oblasti v Zagrebu
Zagreb, 6. dec. o. Banska oblast v Zagrebu je uradno objavila naslednjo Izjavo:
Neka tuja novinska agencija je objavila po radiu vest po kateri Je bilo v Zagrebu aretiranih 40 hrvatskih ekstremlstov, ki so baje pripravljali atentate na predsednika HSS In podpredsednika vlade dr. Vlad-ka Mačka ter na bana dr. Subašiča. Ta vest je popolnoma izmišljena ter toliko neresnična in nestvarna, da Je vsako de* mantiranje nepotrebno.
Vremenska napoved
Zemnnaka: Spremenljivo, od časa do časa nalivi oblačno, dež, predvsem v vzhodni polovici Na zapadu se bo počaai *J*»t-pilo in postalo
Naši kraji in ljudje
Oton Župančič
padlim borcem
Za kostnico na pokopališču pri S\ Križu v Ljubljani ki bo z velikimi slovestnostmi blagoslovljena v nedeljo ob pol 12 je čast ni meščan ljubljanski g Oton Župančič na prošnjo mestne občine spesnil krasne na pise. Zunaj nad vrati bo vklesano: JVa soncu vam postavili smo hram, da, mrtvi borci boste b'iže nam, in ti, popotnik, ki odpreš ta vrata, odkoderkoli si, tu najdel hrata. Na stebru, ki sredi kostnice sega od tal pa do stropa skozi oba odprta prostora tega svetišča miru bodo pa vklesani verzi: Po dolgem hrupu svet nam ves je tih — mar ni to kratek sen le za oddih in smemo upati, da res nikdar iz mira se ne zdramimo v vihar? Tako nas bo kostnica vojnih žrtev spominjala kar vseh treh ljubljanskih častnih meščanov, ki jih je izvolila sedanja mestna uprava. Kostnica je postavljena v čast žrtvam svetovne vojne in v njej leže v posebnem častnem prostoru v sarkofagih in pod spomeniki mučeniki za jugoslovensko idejo, ki je bil njen nosilec in njih vodja častni meščan ljubljanski dr. Anton Korošec Pri vprašanju financiranja kostnice je ta veliki prijatelj Ljubljane spet našemu mestu poklonil ves svoj močni vpliv, da je bilo s prispevkom države sploh mogoče postaviti ta spomenik. Sezidana pa je kostnica po nagrajenem osnutku učenca ljubljanskega častnega meščana, mojstra Jožeta Plečnika inž. arh Edvarda Ravnikarja, a častni meščan Oton Župančič je počastil žrtve s svojimi plemenitimi verzi. Tako je Ljubljana s pomočjo svojih največjih duhov ustvarila zares veličasten žrtvam svetovne vojne.
Jože Terčak f
Celje. 8. decembra
Na pragu svoje 701etnice je omahnil v večnost g. Jože Terčak, upokojeni šolski upravitelj v Smartnem ob PakL V svojih tihih Mirtah, na majhnem, ljubkem posestvu, kateremu je po upokojitvi posvečal vso skrb, je zasnul v večni mir. Lepo
življenje je imel za seboj. Kot učitelj je služboval v Smartnem in Laporju pri Slovenski Bistrici, naj dalje pa pri Sv. Frančišku Ksaverju v Gornji Savinski dolini. Povsod so ga spoštovali in ga čar stili. Bil je častni član gasilskega društva pri Ksaveriju ter gomjegrajskega učiteljskega društva, kateremu je dolga leta predsedoval v dobi najhujše avstrijske reakcije. Vedno je hodil po ravni poti. Ljubezen do narave ga je uvedla tudi v vrsto lovcev Za zgledno značajnim možem žaluje zatorej širok krog prijateljev. Lahka naj mu bo zemlja, žalujočim naše iskreno sožalje!
Zanimiva razprodaja starin v Ljubljani
Ljubljana, 6. decembra.
Na Kongresnem trgu št. 16. stoji staro poslopje, ki pripada rodbini baronov Wurz-bacliov, plem'iškemu rodu, ki se je v 18. stoletju stalno naselil v našem mestu. V teku časa se je nabralo v stanovanju rodbine v drugem nadstropju mnogo starih slik, okrasnega orožja, majolik, vaz, knjig, gospodinjskih predmetov in vsega drugega, kar je zlasti v prejišnjih dobah spadalo k stalnemu inventarju odlične hiše. Po nedavni smrti starega barona pl. Wurz-bacha se je odločil njegov sin dr. Heri-
bert pl. Wurzbach, da opusti obširno gospodinjstvo in razproda predmete, ki imajo danes večidel že muzealni značaj. Tako se začenja z jutrišnjim dnem avkcija, prodaja iz proste roke, za katero je izšel poseben katalog, ki našteva nad 800 prodajnih predmetov. Od 7. do 10. t. m. bo stanovanje (vhod Gradišče št. 1) odprto javnosti od 10. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne; kar pa ne bo prodano iz proste roke, pride na javno dražbo 11. t m.
Take avkcije so v Ljubljani redek pojav in zaslužijo kronistično zabeležbo. Pri
nas je precejšnje zanimanje za antScvite-te, zato je treba opozoriti interesente, da je v teh zbirkah mnogo predmetov, glede katerih bi želeli, da bi ostali doma. Med drugim vzbuja posebno pozornost precej bidermajerskega pohištva, dalje večje število starejših Slik, med katerimi ao nekatera dela neznanih holandskih slikarjev i. t d. Zanimiva je tudi zbirka orožja ia raznih starejših knjig. Vse polno je drobnih predmetov antikvitetnega značaja, ld so na razpolago po zmernih cenah. Ljubiteljem starin se potem takem nudi možnost vabljivih nakupov.
Požigalec strahuje obmursko vas
V kratki dobi že tretji požar v Noršincih
Ljutomer, 6. decembra Ni še dolgo, kar je zgorelo gospodarsko poslopje pri posestniku Zemljiču v Noršincih. m že so bžli vaščani Noršincev ponovno preplašeni, ko so začuli na večer pred narodnim praznikom zopet plat zvona in gasilski rog. Tokrat je ob pol 20. začelo goreti gospodarsko poslopje posest-ndce Frančiške Vaupotičeve. Ogenj je nastal na skednju ter se razširil na vse gospodarsko poslopje ter v bližini zloženo šibje. V poldrugi uri je bilo upepeljeno številno poljsko orodje, mnogo slame, sena, listja in drv in vsi zgorljivi deli skednja. Ko je plamen vihral nad gospodarskim poslopjem, se je začul močan pok, ker je od vročine razneslo pločevinast sod, napolnjen s karbolejem. Tekoča in vroča masa je brizgala na vse strani. Goreče slamnate veternice je neslo visoko v zrak in po vsej vasi. Mnogi posestniki so morali zaradi tega čuvati svoja poslopja ter niso mogli h gašenju. Tudli to gospo-
darsko poslopje ni bilo zavarovano v toliki višini, kakor bi bilo moralo biti. Posestnlca trpi 50.000 din škode.
Verjetno je tudi ta požar delo zlobne roke, če ne organizirane družbe, ki se hoče nad vaščani maščevati. Dan po požaru so našli na mostu listek, kjer je zapisal nekdo s svinčnikom, da bo vsak teden gorel v vasi en skedenj; na listku so bili tudi navedeni posestniki, ld jim bo zgorelo gospodarsko poslopje. Ljudje so seveda prestrašeni in so nekateri že začeli prazniti skednje. Zlasti so začeli pospravljati vozove, poljsko orodje &i podobno. Iz dosedanje preiskave je razvidno le to, da so vaščani videli nekoliko pred večerom nekega mlajšega moškega, ki si je nekatere hiše podrobneje ogledoval s ceste, za njim pa je le malo sledu. Vaščani so sedaj odredili stalno stražo. Poleg tega pa seveda tudi orožništvo ponoči nacfcsira vasi, da se na ta način ustavijo še hujše nesreče, zlobneži pa spravijo tja kamor spadajo.
Dva oderuha pred sodiščem
Razprava proti draguljarju Vasicu in njegovemu sodelavcu Rukavini — Za 65.000 din posojila — l35*ooo din
dolga
Zagreb, 6. decembra la Vasičeva hči. Od teh 135.000 din je Ana Pred senatom okrožnega sodišča, ki mu j Junački dobila 75.000 din v vložnih knjiži
predseduje dr. Škrgatič, že nekaj dni traja razprava proti draguljarju Dragotinu Vasi ču in lastniku »Kreditbiroja« Krunoslavu Rukavini, ki sta.v celi kopi primerov obtožena oderuštva in sleparij. V teku razprave je bila zaslišana dolga vrsta prič in pripovedovale so pretresljive zgodbe o gospodarskem polomu malih ljudi, ki so se bili po posredovanju Krunoslava Rukavine zatekli k Vasiču iskat denarja na posodo. Posojila so proti stoodstotni garanciji resda dobivali, a dolg sta Vasič in njegova desna roka Rukavina izterjavala na tako brutalen način, da je večina njunih dolžnikov — malih hišnih posestnikov, obrtnikov in trgovcev — prišla na beraško palico.
Najbolj tragičen je primer stare, nepismene Ane Junački iz Požege, ki je v Don ji Kustošoji gradila dve majhni hiši, a ji je zmanjkalo denarja za dozidavo. Obrnila se je na Rukavino in po njegovem posredovanju na Vasiča, da ji je posodil 135.000 din. za katere se je na hišo in parcelo vknjiži-
cah Prve hrvatske štedionice, 44.000 dm v gotovini, ostalo pa ji je Vasič odbil za obresti in provizijo. Knjižice je v stiski prodala za okrog 33 odstotkov njihove vrednosti, da je pri tej transakciji izgubila skoraj polovico posojila — celih 60.000 din. Hišic na ta način ni mogla dograditi, in ko jo je Vasič neusmiljeno terjal, ga je prosila. naj samo malo potrpi, da eno odproda. Vasič pa je izjavil, da hoče imeti denar takoj, sicer jo požene na boben, in tako je morala Ana Junački obe hiši pod ceno prodati
Na njene izpovedi pred sodiščem se je Vasič zagovarjal, da ni ime! pojma o njenih stiskah. Jaz imam srce za vsakega siromaka, je rekel, in če bi mi bil kdo kaj povedal o tem, bi ji bil takoj pomagal. Na te besede se je občinstvo, ki je bilo napolnilo sodno dvorano, veselo nasmejalo. Jav-aost z zanimanjem pričakuje sodbe. 70 let uglednega narodnjaka in gospodar-
Tihotapstvo je onesrečilo vso družino
Pri Višnji gori prijeti tihotapec je dlolgo iskani Tone Pestotnik iz Tuhinjske doline
Višnja gora, 4. decembra Višenjski orožniki, zlasti pa še njihov komandir g. Rudolf Mlinaric, beležijo lep uspeh svoje težavne službe, o čemer smo pred dnevi že poročali. V roke jim je prišel dolgoiskani in že večkrat kaznovani 33-letni Hacetov pajdaš Tone Pestotnik, doma iz Šmartna v Tuhinjski dolini. Na Pe-ščeniku, znani strmini nad Višnjo goro, so bili v zasedi višenjski orožniki, ker so lovili nekega hlapca, osumljenega raznih prestopkov. Vedeli so, da se je zadrževal hlapec v okolici Polževega in sosednjih vasi in da se je namenil proti Ljubljani V času, ko so oprezali za hlapcem, je prišel od Višnje gore proti Peščeniku neki kolesar. V klanec ni mogel voziti, pa je rinil kolo ob sebi Popotnik je vzbudil sum komandirja Mlinariča, ki je stopil iz skrivališča in skuša) z neznancem navezati razgovor. Kolesar pa se je sumljivo izmikal. Zato je
komandir zahteval legitimacijo Kolesar je res segel v žep, med tem pa je pririnil kolo do vrha klanca »I, saj me vsi tu na okrog poznajo, ker sem iz Višnje gore,« je zatrjeval. — »To pa že ne bo držalo,« je menil komandir. Sam sem iz Višnje gore in poznam vse ljudi iz mesta in okolice.«
Tujec je tedaj hotel pobegniti. Urno je
skočil na kolo in pognal. Komandir Mlina-
rič pa je bil urnejšl Pognal se je za njim, ga ujel za sedlo m vrgel s kolesa. Tedaj sta se spopadla. Vrtela sta se do roba ceste. Komandir je zaklical na pomoč kmete iz soseske. Tudi ostala dva orožnika, ki sta bila skrita nedaleč v zasedi, sta čula klice in sta stekla do vrha Peščenika. V tistem pa sta se nevarni neznanec in komandir prevrnila preko strmega pobočja. Po strmini s padcem 75°/« sta se valila niz dol in zadela z vso silo ob neko bukev v dolini Udarec je bil usoden za oba Komandir si je zlomil dvoje reber, neznanec pa nogo v gležnju. V tistem so prihiteli kmetje in oba orožnika in so komaj ukrotili krepkega sumljivca. Uklenili so ga in odpeljali na orožniško postajo.
Orožniki so brž ugotovili, da je aretira-nec že dalje časa iskani Tone Pestotnik iz Šmartna v Tuhinjski dolini ki je bU doslej že 16-krat kaznovan. Kakor kaže dosedanja preiskava, je bil tudi s Hacetom v zvezi. Pestotnik pravi da Haceta sicer pozna, ker sta se nekoč srečala, toda zadnji čas da je Hace na Štajerskem Orožniki še preiskujejo, v koliko sta imela Hace in Pestotnik poslovne zveze.
Orožniki so našli pri Pestotniku zalogo saharina m kresilnih kamenčkov. Oborožen je bil tudi s samokresom Dobro, da ob aretaciji ni imel ne prilike ne časa, da bi segel po orožju. Komandir Mlinarič se ga je tesno oklenil, ko je videl, da sega v žep... Prav ta svoj uspeli objem pa je plačaJ vestni orožnik s telesno poškodbo. Stanje zaradi obeh zlomljenih reber se mu je zdaj nekoliko poslabšalo. Pestotnik pravi da je hotel pobegniti zato, ker se je zadnji čas pečal le še s tihotapstvom. Spočetka je hodil iz kraja v kraj peš. Pred dnevi pa si je kupil kolo. Ni hotel povedati, kdo mu je kolo prodal in kie je dobil samokres. Tihotapsko življenje je razbilo Pestotnikovo nekdaj srečno družino, tako pripoveduje sam. Bil je še pred leti ugleden gospodar in srečen oče dvoje dece. Ko pa so ga zalotila oblastva na prepovedani poti, je bil obsojen na ogromno kazen 240.000 dinarjev. Seveda ni zmogel tolikšnega zneska. Zato mu je bik) posestvo prodano in Pestotnik je postal brezdomec. Žena je odšla v Trzin. oba otroka pa sta pri sorodnikih v Smartnem. Visoka kazen pa še ni izučila kaznovanega Pestotnika. Strastno je vdan tihotapstvu.
Pestotnika so lovili pred tednom ljubljanski policijski organi, ko je bil na prepovedanih poteh. S službenim avtom so ga zajeli v ljubljanski okolici Pestotnik se je tedaj z zalogo tihotapskega blaga peljal na kolesu. Videč, da je zasledovan, je divje pognal kolo. Detektivi so ga z avtom kmalu dohiteli. Pestotnik pa se je poslužil zvijače. Nenadno je ustavil kolo, detektivi pa niso mogli tako hitro ustaviti drvečega avtomobila. Pestotnik je spet zasedel kolo in se obrnil. Ker so bili v bližini gozda, je zavil tihotapec v gozd in je pobegnil zasledovalcem, čeprav so detektivi tudi streljali Potem pa se je preselil na Dolenjsko, kjer je zdaj prišel orožnikom v roke. Vsekakor bi-ušel tudi zdaj, če bi mu Mlinarič ne bil spodnesel nog in ga trdno objetega zavalil po hribu. Zaenkrat je Pestotnik še v višenjskih zaporih, oblastva pa poizvedujejo o njegovih tihotapskih skrivnostih.
šestošolec je skočil pod vlak
Celje, 6 decembra Ko je vozil osebni vlak, ki odhaja ob 19.50 iz Celja proti Rogatcu, v torek^ zvečer iz Celja proti Štoram, se je pri železniškem prelazu blizu kemične tovarne v Zavodni pri Celju pognal na progo 16-let-ni Franc Prime, sin hišnega posestnika z Dečkove ceste v Celju in dijak 6 razreda Celjske gimnazije. Kolesa so mu odrezala desno nogo v stopalu, nato pa je lokomotiva vlekla Primca še kakih 200 in daleč, mu zdrobila lobanjo in ga slednjič odbila. Prime je takoj izdihnil Truplo je obležalo na progi v Cretu.
Strojevodja vlaka je opazil, da se je nekaj zgodilo m je to sporočil na postaji v Štorah. Obvestili so celjsko postajo, ta pa

CIMEAN
ZOBNA KREMA
železniškega čuvaja, ki je odšel na progo in našel razmesarjeno Primčevo truplo. Ker je truplo ležalo že v območju Čreta, ki spada v teharsko občino, so prepeljali truplo v mrtvašnico na teharsko pokopališče. Pri Primcu so našli beležnico z raznimi listki ki jih je napisal domačim in nekaterim tovarišem Pravi da je vzrok njegovega dejanja duševna razrvano6t. Prime je bil nadarjen in prikupen dijak. Ugotovljeno je, da ni njegov gimnazijski šitudij v nikakl zvezi z njegovim dejanjem, prav tako ne prihaja v poštev nesrečna ljubezen. Prime se je pripeljal v torek popoldne v Šoštanj, kjer je obiskal svojega najboljšega prijatelja in mu razodel, da si namerava končati življenje. Prijatelj ga je tolažil in mu prigovarjal naj opusti namero. Videti je bilo, da se je Prime pomiril. Izjavil je, da ne bo izvršil samomora. Zvečer se je vrnil s savinjskim vlakom v Celje in si kmalu nato končal mlado življenje. Prime se je tudi literarno udejstvoval V zadnjem času pa je zašel v neki krog, ki je silno vplival nanj.
Smrt v vrstah CMD v Mariboru
Maribor, 6. decembra
V presledku nekaj dni je zazijala v vrstah naše marljive mariborske CMD globoka vrzel. Ženska podružnica je izgubila marljivo tajnico Slavo Burnikovo, moška podružnica pa neumornega blagajnika Franja Cvetka.
Slava Burnikova je prišla v Maribor iz Idrije leta 1922. Bila je najprej učiteljica na pomožni šoli, pozneje je postala upra-viteljica. Še na večer pred smrtjo je bila izredno dobre volje in so bile njene misli strnjene na našo obmejno deco, za katero je zadnje dni tako pridno z drugimi sodelavkami in sodelavci pri obeh podružnicah CMD zbirala darila za čim lepšo božični-00. Slava si je s tem svojim vzornim narodno obrambnim delom postavila trajen spomenik v hvaležnih sTcih naše obmejne šolske mladine. Mariborska ženska podružnica CMD bo zelo pogrešala njeno toplo vnemo za vse dobro in plemenito v službi narodne misli
Drugi udarec je doletel moško podružnico tuk. CMD. Njen vzorni blagajnik, upok. šolski upravitelj Fran Cvetko je umrl. Vse poteze njegovega svetlega značaja so razodevale dobričino. Kot šolski upravitelj v Krčevini pri Mariboru, kjer je deloval od leta 1926. do 1936., se je izčrpaval v skrbi za revno deco, tako da so mu hvaležni starši nadeli vzdevek »Zlato srce Krčevi-ne.« Po upokojitvi je posvetil dragocene sposobnosti naši CMD. Kot blagajnik moške podružnice je poskrbel za to, da se je dvignilo število članstva. Na zadnjih občnih zborih obeh mariborskih podružnic je bil deležen posebne pohvale za vestno delovanje. Omahnil je pri urejevanju CMD. Poslednji trenutki njegove zavesti so bili posvečeni skrbi za našo CMD.
Neustrašna, nesebična bojevnika za nacionalne ideale sta se zgrudila na svoji življenjski poti. Bila sta vzorna Cirilmetodar-ja. Slava in čast njunemu spominu!
1NSERIRAJTE V „JUTRU" S
i
v prekrasnem in zabavnem filmu
Danes nastopi in poje nrv č v filmu
sijajni tenorist, član milanske Scale, kraljevske rimske in pariške Velike opere. — Petje tega fenomenalnega pevca Carusovega glasu bo navdušilo slehernega poslušalca! — Glasbeni del: Puccini: (vloga Rudolfa lz opere »Boheme«) Verdi, Leoncavallo, Bbdo in Valente. — Sodelujejo še: Orkester rimske radijske postaje in zbor kraljevske opere!
KINO UNION, tel. 22-21	Predstave ob 16., 19. In 21. uri.
Emona film, Ljubljana
■ 1 11
Kulturni pregled
Jakob Grimm in Slovani
Ugledni berlinski slavist prof. Max V a s m e r je izdal kot ponatis iz »Ab-handlungen eter Preussischen Akademie der W.ssenschaften« prvo knjigo svojega dela: »Bausteine zur Geschich-te der d e u t s c h - s 1 a vis ch e n gei-stigen Beziehungen« (Berlin 1939. 44+168 str. 4°). Opds je v glavnem posvečen Jakobu Grimmu in njegovim stikom z vzhodnoevropskimi znanstveniki. V uvodu pravi avtor: »Nedvomno je ena naj-mikavnejših nalog, ki se zastavljajo nemškemu raziskovalcu vzhodne Evrope, zasledovati vplive nemške romantike v vzhodnoevropskih deželah. Ta naloga bo bistveno olajšana, če nam uspe, kar moči popolnoma zagrabiti korespondenco med nemškimi in slovanskimi pisatelji in učenjaki. Tako bi bilo mogoče natančnejše dognati izvor razi čnih vzpodbud, ki so po raznih potih prihajale iz Nemčije k slovanskim narodom. Zaradi tega sem se v zvezi s svojim prejšnjim delom o Kopitarjevi korespondenci z Jakobom Grinunom potrudil, da bi zasledoval tudi ostale sla-vitične odnošaje Jakoba Grimma. Le-ti niso zanimivi samo za učenjaško zgodovino, marveč so vplival; daleč preko znanstvenega področja na literarno ustvarjanje in na ojačevanje nacionalne zavesti v slovanških in v drugih vzhodnoevropskih deželah. Treba je morda samo pomisliti na vzpodbude, ki so nastale za umetno poezijo s proučevanjem slovanskega narodnega pesništva, ali na vpliv, ki ga je imelo
raziskovanje slovanske preteklosti na razvoj zgodovinskega romana, zgodovinske drame ali balade.«
Na to pdsec prikazuje stike Jakoba Grimma s Cehi (Dobro vsk?, Hanka, šafa-fik), s Poljaki (Cybulski, Maciejowsk ) m Srbi (Vuk Karadžič). Posebej omenja Vasmer Grimmove stike s Slovenci in pravi: Na slovenskem ozemlju je imel Grimm zanesljivega in neumornega informatorja v Jerneju Kopitarju, čigar natisnjeni spisi in pismena sporočila so germanista izboroo poučila o jez ku in naro-doznanstvu Slovencev. Manjši pomen imajo v primeri z njimi poročila pravnega zgodovinarja H. Coste in raziskovalca zgodovine vzhodnih alpskih dežel Davorina Trstenjaka. Koliko se je Grimm bavil s starobolgarskim jezikom, je pokazal v svojih ocenah Dobrovskega Institutiones in Kopitarjevega spisa Glagoldta Clozia-nus. Pri tem obravnava osnovna vprašanja slovanskega jezikoslovja, kakor na pr. vprašanje sorodstva med slovanskimi jeziki, bolgarski izvor starocerkvenosloven-ščine, glasovno vrednost reduciranih vo-kalov L t d. Važno je tudi opozorilo na starovisokonemšk: vpliv na imena dni v tednu pri Slovanih in Fincih (starobolg. srčda, nemško Mitvvoch je »sredina tedna«, prav kakor finsk keskiviikko), kar bd pričevalo o nemški katoliški misijonski delavnosti, preden se je razširil vpliv slovanskih apostolov.«
V nadaljnjem prikazuje prof. Vasmer
j Grimmove stike z Rusi in vplive njegove-I ga dela na ruska jezikoslovna in literarno , zgodovinska raziskovanja. To poglavje je najobširnejše in se podrobno zaustavlja pri I imenih Iv. Snegirev, A. N. Afanasjev. A. Kotljarevskij N. S. Fichonrevov, L L Sreznevskij, Kirejevskij l dr. Ta pregled Grimmovih stikov zaključujejo podatki o finskih in baltiških interesih znamenitega nemškega germanista Goethejeve dobe.
V drugem poglavju svoje knjige razpravlja prof. Vasmer o odnosu utemeljiteljev slovanske flologije do »Monumenta Germaniae historica«. Dobrovskij, Kopitar, Palacky — da omenimo le nekatera imena — navdušeno pozdravljamo frankfurt-sko izdajo tega epohalnega dela. Kopitar je za Monumenta prevzel izdajo »Conver-sio Bagoariorum et Carantanorum« (glej novo izdajo Znanstvenega društva v Ljubljani), tega važnega dokumenta za najstarejšo slovensko zgodovino. Tretje poglavje sega v slovensko literarno zgodovino saj se bavi z Jernejem Kopitarjem »v luči tu objavljenih pisem«. Prof. Vasmer označuje Kopitarjevo znanstveno vnemo za slavistične študije in njegovo toplo podporo Vuku, a tudi tu objavljena pisma kažejo, da je ta slovenski znanstvenik samo zaradi svojega avstrijakantstva prihajal navskriž s češkimi slavisti; nemara ga nekoliko opravičuje to, da za razliko z njimi ni hotel verovati v pristnost Hankln h falsifikatov. Pismo, ki ga je pisal 25. marca 1838 v latinščini Pruski akademij" in v katerem se zavzema za šafafika, dasi je bil sicer z njim že sprt, ne bi potrjevalo — vsaj do neke mere — slabega glasu, na katerem je bil Kopitar morda bolj lz poU-t čnih razlogov kakor zaradi svojih človeških lastnosti. V tej Vasmerjevi knjigi objavljena pisma ao nedvomno pomenljiva
za študije o Kopitarju in o začetkih rfa-vistike. Prav tako izpopolnjuje podatke o Kopitarjevih odnošajih do Vuka Karadži-ča. To gradivo je tem zanimivejše, ker bo Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani izdala še pred božičem korespondenco Zois Kopitar, ki bo še bolj osvetlila Kopitarjevo osebnost.
V drugem delu so objavljena razna pisma Grimmu, med njimi 19 pisem Vuka Karadžiča, izmed katerih je večina že objavljena v »Vukovi prepiski« L. Stojanovi-ča, vendar z raznimi napakami. Nekatera pisma so tu prvič natisnjena. Med Grim-movimi koreepondenti srečujemo tudi Širno Milutinoviča, ki je pisal v tedanji književni srbščini, zaključuje pa ta del korespondence pismo Davorina Trstenjaka z dne 7. oktobra 1858. Trstenjak pošilja nekatere svoje spiše in pravi Ob koncu: »Sprejmite, plemeniti nemški mož, najpre-srčnejši pozdrav Iskrenega Slovenca, ld visoko ceni nemške nravi ln znanost« Nadalje so objavljena pisma J. Kopitarja von Collinu, St. Endlicherju, G. H&nchi, Hoff-manu von FaHersleben, J. G. Krabingerju, G. H. Pertzu ter L. von Rankeja pismo Kopitarju. Izmed ostalega gradiva, ki ga nahajamo v tej kn£gi prof. Vasmerja, je za naše raziskovalce zanimivo že omenjeno pismo J. Kopitarja Pruski akademiji in pismo Vuka St Karadžiča, s katerim sta se zahvalila za izvolitev med dopisne člane. V tem delu Je — takisto ta arhivov Pruske akademije — p«wflog, ki ga je Jakob Grimm skupno z bratom WHhelmom in prof. Pertzem stavil akademiji glede sprejema Vuka Karadžiča med njene čla-
Vsekako Izvršuje prof. M. Vasmer s svojo zbirko delo, ld takisto presega meje učene zgodovine in potrjuje, kako koristni so bili v dobi romantike nemško-sio-
vanSM stiki, saj so sloneli na medsebojnem priznavanju, zaupanju in duhovnem sodelovanju.	—o.
Kulturno pismo iz Splita
Split, decembra
Samo še nekaj dni in v naše mesto pride na gostovanje zagrebška drama. Tu pravijo, da hočejo s tem gostovanjem samo izpolniti praznino, preden se bo otvorilo stalno splitsko gledališče. V tem pričakovanju pa je zelo mnogo optimizma. Za stalno gledališče v Splitu ni še prav nič urejeno in tudi ne pripravljeno, samo upravnik je že imenovan. Predvsem bi bilo treba urediti težavno vprašanje lastništva splitskega gledališča. To vprašanje je zaradi tega tako zapleteno, ker obstoji ostanek starega italijanskega solastništva, ki je preko Benetk prešlo v vsa gledališka poslopja v Dalmaciji: Split šibenik in Dubrovnik. Po tem italijanskem načinu je gledališka poslopja po navadi gradila mestna občina s finančnim sodelovanjem zasebnikov. TI zasebniki so si pridobili kot odškodnino za svoj kapital lastninsko pravico ene ali več lož, kolikor so pač prispevali za gledališče. Poleg te pravice jim je pogodba zajamčila tudi pravico soodloče-vanja pri določanju repertoarja ter nameščanju igralk in igralcev. Vse te pravice imajo tudi splitski lastniki lož, ki jih je mnoga
Banovina Hrvatska prehaja v ta kondo-minij kot zakupnica poslopja; ona naj izvršuje popravila ln preuredi poslopje na svoje stroške v moderno gledališče. Z vsako investicijo pa samo raste vrednost deležev ostalih solastnikov. Tako se zgolj otežkoča dokončna ureditev tega zapletenega vprašanja. Lastniki lož so pripravljeni prodati svoje pravice, vendar se jim nič
j
Skok Čez kožo danes
ob 20. na Tabora
DomaČe vesti
*	Obrat oa Lekafc v nevarnosti. Prejeli amo: v Vašem uglednem listu z 1. 12. 1939 ste priobčili članek pod gornjim naslovom. V tem članku se izraža bojazen. da bo TPD po vsej verjetnosti morala začasno ustaviti lošfc. obrat, s čimer da bo 15Q delavcev izgubilo zaposlitev. Vzrok tesnu odpustu naj bi bil v okolnosti, ker lastnik Podrebrškove posesti zahteva za odteup velikansko vsoto, petkrat večjo, kakor bi mu jo prisodil objektivni cenilec. Kot zastopnik lastnice tega posestva Dolin šefe Frančiške 1z Loke pojasnjujem, da je ponudila lastnici rudnika TPD v nakup svoje posestvo po ceni, kakor sta jo ocenila dva stalna zaprisežena sodna izvedenca. Iz tega i2±raja da lastn ca ogroženega posestva nikakor ne stavlja pretiranih zahtev in ie ne zadeva prav nobena krivda, ako med njo in TPD do danes ni prišlo do poravnave. — D*. žužek.
*	Novi grObovi. V Ptuju je umrla ga Marija Lesni kova mati ž: vinozdrav-nika ptujske mestne občine Blaso ženo bodo jutri ob pol 15 spremili izpred magistrata na mestno pokopališče. — V Hrenovi ulici 5 v Ljubljani jo umrla ga. Karla Bergmanova. po rodu Peruškova, bivša učiteljica in vdova po železnškem pristavu. Zadnjo pot bo nastopila iutn ob 16. — Umrl je v Ljubljani g inž Rudolf F a s a n višji zemljemerec v pokoju Zadnjo pot bo nastopil danes ob 14 z Vi-dovdanske ceste. — Pokojnim blag spomin. žalujočim iskreno sožalje I_
Pri zaprtju tn motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec rtavadne Franc Jožefove grenčlce._
*	Sol se ne bo podražila. Zadnje dni so se razširile vesti, da bo cena soli poskočila Zdaj je uprava državnih monopolov odločno demantirala te glasove in objavila, da razpolaga v svojih skladiščih z ogromnimi količinami soli in ie neupravičena bojazen, da bi je začelo primanjkovati. Hkratu mo-nopolska uprava opozarja, da cena najboljše vrste soli ne sme znašati več ko 1.50 din kg. Trgovci, ki bi sol prodajali dražje bodo strogo kaznovani.
*	Promocija Na b^ograi^lc' univerzi je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Stane Stergar iz Ljubljane — Čestitamo!
*	Razpisani sta zdravniški mesti OUZD v Marenbergu n žuženberku. Rok za vložitev prošenj je do 25 decembra 1939 Obe mesti sta pogodbeni s pravico na pokojnino.
*	V. vin*ka razstava v Ormožu ne bo
10. decembra kakor je bilo pomotoma Objavljeno v »Gostilni čarskem vestniku«, pač pa 19 decembra.
*	Za božična in novoletna vogčfia uporabljajte razglednice, ki j1 h je založila Ciril-Metodova družba! Razgiedn ce se dobe v trgovinah, trafikah in CM pisarni, Beethovnova št. 2.
*	Mezdno gibanje mestnih delavcev v Zagrebu. Delavci, ki so zaposleni pri gradnji nasipa na levem bregu Save v Zagrebu, so zagrozili s štrajkom, če jim mestna občina ne zviša mezd na višino, ki bi ustrezala sedanji draginji. Zagrebški mestni delavci so lani prejemali po 3 din na uro. v januarju letos jim je bila mezda zvišana na 3.50 din, novi mestni komisar pa je pred kratkim določil 32 din za 8-urni delavnik. V ponedeljek zjutraj pa so delavci mestni občini sporočili, da zahtevajo 40 din na dan. v nasprotnem primeru, da začno štraikati. Mestna občina se je izjavila pripravljeno. da plača 36 din na dan, zadnjo besedo pa bo imel o stvari akcijski odbor
— Rorpnlentnim in mišičastiin, pri katerih se pokamj« jo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-
borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz - Josefove« grenke vode. Taki ljudje se moreio tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje.
Oe> XI t h W4/W
kaj ne mudi s ponudbami, ker pričakujejo, da bo banovina še nadalje investirala, s čimer bi se zopet dvignila vrednost njihovih deležev in višina njihove odškodnine. Strokovnjaki so v imenu banovine ocenili vrednost teh lož na 1,700.000 din, vendar s tem ni rečeno, da jih tako cenijo tudi njihovi lastniki. Zadeva se nikakor ne rešuje in tudi o preureditvi poslopja ni nič slišati. Iz meščanstva prihajajo glasovi, da bi bilo najbolje če bi banovina lože razlastila in rešil? problem tako, kakor ga je v italijanskih gledališčih rešil Duce. Toda odločitve ni v tej ne v oni smeri.
Razen tega vozla, ki še ni presekan, ni seveda preskrbljeno ne za repertoar in ne za ansambl. Do nameravanega začetka stalnega gledališča ni več kakor deset mesecev, zato se zdi nemogoče, da bi se v tem času rešila vsa vprašanja in da bi bilo mogoče začeti normalno gledališko življenje. Splitsko občinstvo si najbolj želi opere, za dramo pa nima mnogo veselja. Naposled ta publika ni niti vzgojena za dramo, saj v tem pogledu ni nihče kaj prida storil. Split je po svojem kulturnem gibanju dokaj zaostalo, nekam mrtvo okolje. Nima niti ljudskega vseučilišča in včasih ni cele mesece nobenega predavanja, izvzemši kakšno politično zborovanje v obliki predavanja, ki ga ima kak emlsar HSS. Imamo sicer nekaj čitalnic, vendar v njih redko kdo kaj čita; ponavadi se tu zbirajo prijatelji kvartania. V mestu skoraj ni društvenega življenja v kulturnem smislu. Vse to ne vzbuja preveč rožnatih nad glede uspeha in razvoja dramskega gledališča. Iz Zagreba sicer obetajo opero, vendar se zdi, da sedanji odločilni krogi na Hrvatskem slabo poznajo finančno vprašanje opernega gledališča. To bi sklepali do tem ker obetajo kar tri opere in sicer: Zagreb. Split, Osijek, ter tri radijske oddajne pos+aje z velikim kapacitetom, kakor rudi tri popolne glasbene akademije V Splitu žive književniki: dr. Ante Tre
zimske pomoči, ki iz svojih sredstev flnan-slra regulacijo Save.
*	Poldragi milijon sa zimsko pomoč v Zagreba. Te dni se je v Zagrebu sešel akcijski odbor za organiziranje zimske pomoči brezposelnim delavcem v Zagrebu. Na seji so ugotovili, da je odbor zbral doslej 1,452.226 din. Ostro pa so funkcionarji grajali, da je bilo prav med najbogatejšimi Zagrebčani najmanj odziva. Med darovalci je vsega skupaj komaj 250 imovitejših ljudi, kar ne predstavlja niti ene desetine bogatih zagrebških meščanov.
•	Legar v Požegi in Osijeku. V požeškem predmestju Vučjaku in v okoliških vaseh so zabeležili več primerov trebušnega legar ja. ki je zahteval že tudi smrtno žrtev. Kakor poročajo, je vzrok epidemije pomanjkanje zdrave pitne vode. še večji obseg je epidemija zavzela v Osijeku, kjer je legar zahteval doslej že šest smrtnih žrtev.
-OJUUUUULLJUULILIL^
□
g Kot VSAKO LETO, tudi LETOS
I JiADA" DARIL/
□	Parfumerija »Nada«, Frančiškanska
□	ulica
KINO MATICA, teL 21-24.
JUHREZ
PAUL MUNI - BETTE DAVIŠ
(Warner Bros. film)	Eežija: W. Dieterle
Tragedija cesarja Maksimfljana in pretresljiva ljubavna drama cesarice ftarlote. — Nabavite vstopnice v predprodajL
Radi Izredne dolžine filma predstave: ob 16., 19. in 2L15 uri.	ZVIŠANE CENE !
.1x11x11 n .a ii luuuLinronrii mu n ojuulj
•	Množica sardel v Jadranu. Zadnje dni se je v Jadranskem morju, zlasti v Ne-retvanskem kanalu in v okolici Sučurja, pojavila ogromna količina sardel, kakršne v tem času dalmatinsKi ribiči ne pomnijo. Ker so cene svežih rib zdaj precej visoke, so ribiči zaprosili pomorsko upravo, da smejo tudi v decembru ponoči na lov Pomorska uprava jim je lov dovolila do 15. t. m.
•	s poslaništva slovaške republike v Beogradu so nas zaprosili za objavo naslednjega: Poslaništvo slovaške republike v Beogradu prosi vse državljane slovaške republike, ki stalno bivajo v Jugoslaviji in so bili rojeni 1917 ali 1918, naj se do 18. decembra oglase pismeno ali osebno na poslaništvu v ulici kralja Aleksandra št. 22.
•	Otrofe nmrl zaradi opeklin. V torek
zvečer je posestnikcrva žena Ivana Lovše-tova iz Kale pri St. Lambertu prinesla v ljubljansko bolnišnico komaj leto dni starega amčka Avgusta, strašno opečenega po obrazu in životu Doma je bila otroka položila na zakurjeno peč m odšla po opravkih, čez čas jo je nazaj privabil otrokov jok ln opazila je, da so se vnele plenice pod njim. V bolnišnici so se zdravniki na vso moč zavzeli za malčka, ki pa je kljub temu ponoči podlegel
•	Srednjeveška tortura za medsebojni obračun. Na kraju, ki nosi značilno ime »Ravbervirt«, v okolici Siska se je v eni zadnjih noči pripetil strašen zločin, ki nazorno priča, koliko težkega prosvetnega dela bo še treba opraviti po vaseh. Tam živita dva soseda, pekovski mojster Edvard Heršak s svojo družino in mizarski mojster Stjepan Lavrič. Heršakovi, ki so precej na slabem glasu, ker se ukvarjajo s predelavo in prodajo ukradenih koles, so Lavriča zamrzili, ker ga sumijo, da jih on ovaja orožnikom. Okrog 9. zvečer je stari Heršak s svojimi sinovi v zasedi pričakal Lavriča, ki se je vračal iz mesta. Napadalci so ga najprej pobili do nezavesti, nato pa so ga zavlekli v hišo, kjer so vso noč med najhujšimi mukami Izsiljevali iz njega priznanje, da jih je izdal. Lavrič je med tem razbojniškim zasliševanjem nekajkrat padel v nezavest in mu-čitelji so vsakokrat počakali, da je spet odprl oči, nakar so svoj posel nadaljevali. Ker je Lavrič zatrjeval, da je nedolžen, so mučenje nazadnje prekinili ln vsi skupaj odšli v sosednjo sobo na kratko »konferenco«, na kateri je stari Heršak predlagal, da mu zlomijo obe nogi, ga odnesejo v gozd nad pekarno ln ga prepuste usodi. Podivjanci bi prav gotovo izvršili ta naklep, če ne bi prav tedaj prišla mimo patrulja kmečke zaščite. Tako pa je vodja
Najveselejši in najzabavnejši film popularnega filmskega junaka MICKEY ROONEY-a
ANDY HARDY NA DIVJEM ZAPADU
Pri tem filmu razdeljujemo nakaznice za brezplačno fotografiranje s samim Mickey Rooneyem.
KINO SLOGA — tel. 27-30. Danes ob 16., 19. in 21. uri. Nabavite vstopnice v predprodaji!
patrulje, radoveden, kaj Heršakovi počno ob 4. zjutraj, pogledal skozi okno in nudil se mu je strašen prizor: Lavrič je nezavesten v verigah ležal ob steni, v sosednji sobi pa so razpravljali njegovi mučiteljl. Patrulja je Lavriča rešila, razbojnike pa aretirala in izročila žandarmerijL
Iz LJubljane
u— Trgovine na zlato nedeljo nedeljo dne 17. decembra tL Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča: Zlata nedelja je uvedena zaradi tega. da imajo konzument priložnost da nakupijo blago v nedeljo pred božičnimi prazniki. S tem se omogoča nakup blaga za praznike onim, ki so med tednom službeno zadržani. Nedeljo 24. t m. prištevamo vsi ie k božičn m praznikom. Zato je združenje trgovcev, upoštevajoč željo trgovskih nameščencev sklenilo, da bodo trgovine v nedeljo dne 24. decembra 'es dan zaprte, zato pa bodo dne 17. decembra ves dan odprte. Kupujoče občinstvo vljudno naprošamo, da blagovoli gornje razloge upoštevati ter si nakupe oskrbi pred 24. decembrom. Vsaka druga razlaga, zakaj bodo trgovine 24. t. m. zaprte, kakor je bilo omenjeno v nekaterih dnevnik h, je popolnoma brez podlage. — Uprava.
Misli, Izkustva In nasveti Zdravka Drena,
z 18 duhovitih ilustracij, boste našh v lepi novi Lekarniški Pratiki 1940, katera se bo kmalu brezplačno dobivala v naših lekarnah. Priporočite se za en izvod pri Vašem lekarnarju
o— Ruska Matica priredi v ponedeljek 11. t. m. ob 20. v dvorani Francoskega instituta literarni večer ob priliki 125obletni ce rojstva slavnega ruskega pesnika M Lermontova Na sporedu: uvodna besed« dr E. Spektorskega, predavanje dr. N Preobraženskega in recitacije, ki jih bodo izvajali udeleženci ruskega tečaja pri Ruski Matici in ruska mladina Vstop prost Vabljeni so vsi prijatelji ruske književnosti.
u— Prof. Anice Cernejeve predavanje
»življenje in vzgoja« bo drevi ob 20. na ženski gimnaziji na Blehveisovi cesti. Vstop prost.
u— Ceškoslovenska obee ▼ Ljubljani
priredi skupno s češko šolo v Ljubljani v petek 8. t. m ob pol 16. uri v običajnih prostorih Narodnega doma »Miklavževa-nje«, združeno z lutkovo predstavo in otroškim sporedom Darila za otroke se sprejemajo istotam od 15. ure dalje. V soboto 9. t m. bo običajni prijateljski članski sestanek v Kazini (I. nadstropje) ob 20. uri. V nedeljo 17. t m. bo priredila češka šola božičnico z obsežnim sporedom Opozarjamo članstvo na vse te prireditve (za božičnico prejme vsak pravočasno posebno vabilo) s tem, da je potrebno, da se v čim večjem številu udeležite. kip (—)
o— Nov park v LJubljani. Te dni sta ogledovala zastopnik mestnega gradbenega urada in zastopnik mestne vrtnarije
sič-Pavičlč, Rikard Katalinlč Jeretov, DJu-ro Vilovič, <5iro čičin Sajin, Tin Ujevič, Olja Despot, Verka Skurla Bič, Ante Cet-tineo ln književni kritik Ante Petravič Med njimi ni nobenega kontakta in se tudi nikjer ne sestajajo. Posebno se je umaknil v ozadje dr. Trešič-Pavičič, o katerem pravijo, da sedaj mnogo literarno dela. Sicer pa bom na tem mestu še obširneje orisal delo splitskih književnikov.
Zapiski
Mesec češke knjige prireja češki kulturni svet. Dne 8. t m. je bila v Smetanovi dvorani Občinskega doma v Pragi slovesna otvoritev ob navzočnosti zastopnikov vlade, književnkov in drugih kulturnih delavcev. »LkJovč Noviny« so priredile s tem v zvezi svojo že tradicionalno anketo o najzanimivejši knjig: L 1939. Odgovor lo je 270 osebnosti iz češkega kulturnega sveta. Največ glasov je dobil romann Františka Kožika »Največji izmed Pierotov«, na drugem mestu je izdaja Aleševega »Spalička«, na tretjem roman Zdenki. Nčmečka »Satan govori španski«, na četrtem pesniška zbrka FrantiSka Halasa »Ostanek nadej«, na petem roman Karla Konršda »Postelja brez nebes«, na šestem Karla čapka »življenje in delo skladatelja Foltyna«, na sedmem Jaroslava Sedferta »Ugasnite toča«, ostala mesta pa si dele: esejska zbirka Miroslava Rutteja »Gomile z lovor jem«, pesniška zbirka Jaroslava Kolmana — Cassinsa, Margarete Mitschellove roman »Jug zoper sever« ln Františka Bartoša spis »Smetana« v spominih in dopisih«.
Italijanska antologija bolgarskih pripovednikov. »Istitnto per le relazloni cul turah eon Pestero« v Rimu je pravkar izdal v zbirki »Stelle delTOrsa (Scrittori stranieri)« okusno opremljeno knjigo »Nar-ratori bulgari. A oura dA Luigi Salvin «. Nad 300 strani obsegajoča knjiga vsebuje
odličen uvodni pregled moderne bolgarske proze iz veščega peresa skrbnega poznavalca južnoslovanske literature, prof. dr. Luigi ja Salvinija, ki mu dolgujemo hvalo tudi za prevode iz slovenske modeme lirike. Prof. Salvlniju je uspelo, da na 26 straneh uvoda prikaže ves razvoj in vso pomenijivoet bolgarske prozne literature novejšega časa. Na to so delno v njegovih, delno v prevodih drugih prevajalcev natisnjeni okusno izbrani primeri sodobne lepe proze v Bolgariji. Zastopanih je dvajset pisateljev od Petka Todorova preko Elina Pelina, Javkova, Rajnova do Karal jčeva in Ane Kameno-ve. Vsa imena, ki predstavljajo kvalitetno višino sodobnega bolgarskega pripovedništva, so krasno zastopana v tem proznem cvetoberu. Vsak prevod je opremljen z biografskimi in bibliografskimi podatki. Knjiga bo nedvomno uspešno izvrševala poslanstvo graditve duhovnih mostov med narafi, mostov, M so nam potrebni zlasti dandanes.
F. E. Sfflanp&&. O najnovejšem Nobelovem lavreatu, finskem pisatelju Sillan-pafiu poročajo »Lee Nouvelles Llttčraires: Ko so nedavno skandinavski intelektualci organizirali v operi v Helsinkih veliko manifestacijo duhovne solidarnosti b finsko. so nastopili odlični danski, švedski ln norveški književniki. Na tej manifestac ji bi bil moral zastopati Finsko njen najpomembnejši pisatelj SHlanpM, ld pa je sila boječ človek in ne mara javnh nastopov. Kako presenečeno je bilo občinstvo, ko se je namesto SillanpžUia pojavil na odru velik fonograf, nakar so nastavili gramofonsko ploščo in v dvorani se je oglasila za to manifestacijo namenjena beseda slavnega Sillanp&&a Tudi tak govor je bil deležen navdušenega aplavza in nihče ni dvomil, da je bil Sfllanp&a ta čas Skrit v ozadju kakšne lože in še tu si je z roko skrival obraz, da ga ne U ljudje prepo-I znali...
I Danes ob 5. in 8. uri zvečer — jutri ob 14*9, 16^0, 18^0 in 20.30 uri KINO I
"»ESEM ZLATEGA ZAPADA MOS"|
spodnji del Novega trga med Bregom in čevljarsko ul.co ob Ljubljanici. V načrtu je namreč ureditev novega parka kot podaljšek drevoreda na Bregu. Cestno nadzorstvo je na tem prostoru dalo presejati in sortirati navoženi materiai. ki je tamkaj ležal dalje časa v velikem kupu. Precejšen del tega so vozniki že odvozi li in ga porabili za nasipanje raznih cestnih usedlin in kotanj, drobnejšega pa so natrosili po bližnjih pot h in stezah. Spomladi bodo ob količkaj ugodnem vremenu presadili sedanja drevesa, Izpopolnili ta prostor s še novim drevjem ter postavili v park še klopi za počitka potrebne pešce. Tudi na sosednjem Krakovskem nasipu se zmanjšuje gramoz, napeljan ob vhodu na grada-ški most od preostankov cestnih del pri Obnavljanju tramvaja na Starem trgu in po Flori jansk ulici.
u— Nova šolska palača v Ljubljani. S tem naslovom smo pred kratkim objavili opis novega poslopja meščanske šole na V-ču, kjer smo poslopje pohvalili, da so bili z opisom prav zadovoljni tudi na magistratu vendar pa žele, da pojasnimo tudi zadevo, kako .je s prostorom, ki sedaj na njem stoji ta krasna šolska palača prej je Mlo na njem sokolsko telovadišče. Sicer članek ne trdi. da bi mestna občina na tem prostoru ne imela pravice zidati nove šole .toda z magistrata nam pojasnjujejo, kaj pravijo pogodbe o tem prostoru. Kupna pogodba pravi v izvlečku: »Zadnikar Marija pocestnica na Glincah h. St 7, sedaj Trž&ška c. h. št. 36... prodaja in izroča ... Občini Vič, ki kupi m prevzame v svrho zgradbe nove meščanske šole in naprave javnega trga s tržiščem zemljišče za dogovorjeno kupni-io«. To kupno pogodbo so 27. julija 1931 poleg prodajalke in kuratorja za občino Vič podpisat tedanji župan Jurij Petrov-čič, občinski svetovalec Josip Triibuč in člana občinske uprave Anton Kušar in Martin Bezjak. Nekdanja občina Vič je torej prostor kupila za namen, ki ga je zdaj mestna občina izpolnila. Dne 19. maja 1934. so pa viški župan Petrovčič in občinski svetovalec Josip Tribuč ter občinska odbornika dr. Emil Stare in Pavel Borštnik za občino, starosta mag. ph. Rems, tajnik Danilo Furlan, načelnik Borštnik Bruno in blagajnik Razinger Anton za Soikolsko društvo Vič podpisali dogovor, da »občina Vič prepušča.... Sokolsko društvo Vič pa vzame v takojšnjo brezplačno uporabo... za sokola«© letno telovadišče... zemljišče, kjer danes stoji nova meščanska šola. S 2. tega dogovora pa pravi: »Uporaba... zemljišča po Sokolskem društvu Vič traja 1.) dotlej, dokler se občina definitivno ne odloči začeti z gradnjo meščanske šole.« a S 3. določa: »če bi nastopil slučaj iz § 2. točka 1), se Soikolsko društvo Vič obvezuje, da bo zemljišče izpraznilo in izročilo lastniku tako pravočasno, da nameravane gradnje ne bodo zadržane.« Tudi, kar se tega vprašanja tiče je bilo urejeno obojestransko po natančnem dogovoru. Pojasnilo z magistrata nanj pravi, da pač nfltdo, ld je o tej zadevi poučen, ne more mestni upravi očtati niti najmanjšega slabega namena, temveč bo sam nepoučenim razložil, da je mestna uprava ravnala korektno in požrtvovalno samo zato, da izpolni že stare, čeprav še tako velike in za prejšnje razmere popolnoma neizpolnjtve želje Vičanov v tako veliki meri, da tako mogočnega poslopja rrfeo mogli pričakovati niti sami Vičani.
Kavarna »TABOR«
DANES CELO NOČ ODPRTA.
Tork Vlado.
u— Izseljenska akademija. V nedeljo ob pol 11. bo v frančiškanski dvorani izseljenska akademija, na kateri bo sodelovala mladina raznih ljubljanskih šoL Slavnostni govor bo imel g. ban. Vstopnina je 2 do 10 dinarjev.
u— Društvo absolventov dri. trgovskih šol sporoča svojemu članstvu, da je moralo za 8. t m najavljen izlet lz tehničnih razlogov preložiti na nedeljo 10. t m Odkod ob istem času kakor javljeno, toda samo ob lepem vremenu. (—) .
u— Prva ljubljanska mos*a CW1 Metodova podružnica ima svoj občni Sbor v ponedeljek ,dne 18. decembra t L ob 18. uri v družbeni pisarni, Beethovnova 2.
u— Izjava Akademskega Kluba mOnta-nlstov glede »S*ofca čez kožo«. Skokov odbor Akademskega kluba montsnlstov v Ljubljani, lci prireja letošnji »Skok čez kožo« in ki ga tvorijo slušatelji rudarskega oddelka tehniške fakultete, čuti dolžnost. da vsej javnosti pojasni na kratko, vendar dovolj jasno, pravi značaj te prireditve, ld je star radarski običaj, rudarska svečanost, k* nima ki sploh ne more imeti nikakršne zveze s tem ali onim narodom. Tu ki tam namreč sHjkno rane
pomisleke iz nepoučene javnosti, češ daje ta prireditev docela germanskega porekla, ki jo prirejajo le na nemških rudarsk!-h visokih šolah in da je kot take ne bi smeli posnemati. Odbor ugotavlja: Slušatelji visokih rudarskih šol v Pribramu in Kra-kowu prirejajo »Skok čez kožo« in ga smatrajo koc strogo strokovno rudarsko prireditev, ki nima v svojem bistvu niti najmanjše primesi tega ali onega naroda, ki naj bi si lastil prvenstvo v tem starem rudarskem običaju. Našli rudarji si služijo svoj grenki kruh po vsem svetu in pri svojem težkem delu v mračnih zemeljskih globočinah, ko jim sinrt sledi kot lastna senca, ne poznajo medsebojnega sovraštva, vsi so kot bratje, ljudje in tovarištvo jian je sveto. V težkih trenitklh prenašajo vdano in složno vso bol m težino svojega rudarskega poklica in so zato že z značajem svojega dela vzvišeni nad vsemi mržzijami in trenji, ki danes tako občutno in neusmeljeno uničujejo vsako pametno in atotno sožitje med narodi. Odbor upa, da bo vsak trezno misleči človek s tem uvide 1, da je »Skok čez kožo« le naša rudarska prireditev in nič več. Ves čisti dob ček je pa namenjen izpopolnitvi strokovne knjižnice in predvsem za podpore revnim slušateljem rudarskega oddelka Nedavno je odbor stopil v stik s slušatelji rudarske visoke šole v Pfiihra-mu, ki imajo namen dovršiti svoje študt-je na naši montanistiki in jim je ob tej priliki tudi obljubi, da jim bomo kolikor bo pač v naših močeh, olajšali bivanje in študij med nami. Srečno!
DANES JE IZŠLA NOVA ŠTEVILKA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«.
O— Pri razširjenju Šlajmerjevega doma na Zaloški oesti, o katerem smo že na kratko poročali, zadnja dela s pospešeno naglico napredujejo. Tako pravkar obnavljajo razširjeni dohod s cestne strani in polagajo nanj kamnite plošče, ki bodo v vmesn h presledkih zalite z drobno mešanico. V vestibulu bodo še pred božičem gotovi z zadnjimi deli na tleh Vsak dan čakajo na dobavo naročenih postelj za bolnike in še manjkajočih potrebščin. Po sedanji dispoziciji utegne biti slovesna otvoritev prenovljenega in razširjenega Šlajmerjevega doma na Silvestrov dan.
u— »Kurent« poslednjič v Šentjakobskem gledališču. Kljub velikemu zanimanju je uprava odra zaradi prevelikega ansambla prisiljena odstaviti to uspelo igro z repertoarja. Vse dosedanje predstave so bile razprodane, zato si kupite vstopnice v naprej. Poslednji večerni predstavi bosta v petek (na praznik) in v soboto ob 20.15, edina popoldanska predstava pa bo v nedeljo ob 15.15.
Plesalci!
Ples ni užitek — ako ne uporabljate za nego nog ln telesa Sanoped. Vrečica 2.— Din.
u— Iz Gradišča nam pišejo: Na hiši št. 14 v Gradišču je montirana plinska svetilka, ki pa se že več tednov ne prižiga. Pod svetilko in poleg hiše je že skoraj dva mesca nakopičen gramoz in razno kamenje, ki že čez dan ovira osebni promet, ki je zlasti v jutrnjih, opoldanskih in večernih urah tod precej živahen. Prav posebno velja to za zvečer, ko je mnogo pasantov iz vrst dijaštva in urad-ništva in se svetilka zelo pogreša Stanovalci Gradišča prosimo, da se ta nedosta-tek odstrani.
Zimsko perilo - Karničnik - Nebotičnik
n— Cestni robniki in pločniki. V Goru> po vi ulici poleg obrtne srednje šole so pešci že več mescev pogrešali obnovitve hodnika, ki so ga b 11 razdrli, ko so nasi-pall in utrjali to ulico. Te dni so pa položili kamnite plošče, ki so jih zalili z malto, od Aškerčeve ulice do Mirja — Ako-ravno je Ble weieova cesta vsa asfaltirana od odcepa Tržaške ceste do križišča s Celovško, so vendar le na ostalem predelu do TyrSeve ceste, ki služi pač težkemu tovornemu prometu in je vsled tega ta del precej obrabljen in zanemarjen, položene le drobne kocke. Večje pozornosti bi bila potrebna oba hodnika, ld sta precej grbasta Ob deževnem vremenu pa tudi izredno blatna. Vsled tega so na novo uredili hod. n k ob novem bloku hiš na Bleivvedsovi cesti nasproti železniški NabavljaJni zadrugi Utrdili so tla z betonom, na katerega ao po večini nalili še asfalt. — Na desni strani Strosmajerjeve ulice nasproti gmr nazije na Poljanah so uredili hodnik za pešce, ld ga doslej ni bilo.
n— Mestno zdravniško dežurno službo bc opravljal od četrtka ob 8. zvečer do sobote ob 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marjan Ahčin, Korytkova 18, telefon štev. 36-24, od sobote ob 8. zvečer do ponedeljka ob 8. zjutraj pa mestni zdravnik dr. Fran Cfber, Srbska ulica štev. 7/1., telefon štev, 86-41.
u— JNAK Edinstvo. Drevi ob 20. bo v lokalu »Doberdoba« reden danski sestanek. Predaval bo tov. Vogrinc o marksizmu. Zanimivega sestanka se udeležite vsi!
u— Z novinarskega sestanKa, ki se je
vršil včeraj popoldne v kavarni »Emoni«, je eden izmed tovarišev pomotoma odnesel dežnik Naprošamo ga, da ga izroči v arhivu »Jutra«.
u— Najdena utopljenka. Včeraj zjutraj so pri jezu na Fužinah potegnili iz Ljubljanice truplo neznane ženske. S poizvedovanjem so v teku dopoldneva dognali, da je utopljenka Angela. Perperjeva, 38-let-na vdova po krojaškem mojstru tn mati treh obrok s Hradeckega ceste. Perperjeva je pred mesci izmenada izgubila moža ln v žalosti za njim je 17. novembra proti večeru skočila v Gruberjev prekop. Truplo so doOgo iskali, a ga niso mogli najti. Po komisijskem ogledu so nesrečno ženo in mater prepeljali v mrtvašnico na pokopališče pri Devici Mariji v Polju, kjer jo bodo danes mgrebli.
n— Združenje prevoznikov z motornimi vozili sklicuje za dne 8. t. m. ob 9. dopoldne v vrtnem salonu restavracije »Pri 6« širši članski sestanek. Udeležba članov obvezna. (—)
Iz Maribora
a— Zveza Maistrovih borcev v Mariboru bo v teku tedna razposlala vsem onim članom, ki stanujejo izven Maribora in ki so poravnali vse svoje pristojbine do vključno 1939, tiskane formularje za podelitev spom nskih kolajn. Člani v Mariboru in v bližnji okolici naj pridejo v tajništvo.
a— Bratu Danilu Kodrlčn onkraj groba. Zdrav in čvrst kakor hrast, poln življenjske sile in sposobnosti za delo, paki nad si veroval, da boš delal in se boril. Toda komaj si prav stop-l v življenje in si ustvaril majhno eksistenco, da pomagaš mami ter bratom in sestricam, si iznena-da odšel, od koder ni vrnitve. Kakor da se je nekaj zrušilo v nas, nas je presenetila tvoja smrt. Vsakdo izmed nas je imel občutek, da se ti je zgodila nepopravljiva krivica, tebi ki si bdi z vsemi dober, prijazen im odkrit. Komaj 18 pomladi si štel in že si nas zapusti, brat Danilo. Zaman te čakajo tvoji domači, zaman tvoji brat-je-naraščajndki Sokola n, tvoji tovariši ln znanci. Ko te je velika množica spremljala na zadnji poti, se je nebo posledm j č nasmehljajo v žaru zahajajočega sonca. Vsem. ki smo te poznali, je bilo hudo pri srcu ko si legel v prerani grob, nobeno oko ni ostalo suho, ko so zadoneli zvoki žalostlnke. Naj ti bo lahka rodna zemlja, k isi Jo tako ljubil! Nukoli te ne bomo pozabili, dragi brat.
a— Soriški Miklavž obišče letos tudi starejše članstvo m sicer dnevi v Sokolske m domu.
a— Meddruštvenl odbor mariborskih so-koisidh društev in Sokol Maribor m. pozivata vse svoje članstvo, da se v čim večjem štev lu udeleži pogreba br. Franja Cvetka. Zbirališče danes ob 15.15 na pobreškem pokopališču. Članstvo, ki ima kroje, v krojih, ostali pa v civilu z znakom.
a— Iz gledališke pisarne. Drevi »Prodana neviesta, jutri popoldne »Celjski grofje« po znižan h cenah in nepreklicno zadnjič, jutri zvečer »Lepa Vida«. — V kratkem premiera znane švicarske drame »Via mala« v Malčevem prevodu in režiji.
a— Mariborski zasebni nameščenci v borbi proti draginji. Predsnočnjim so se zbrali pri Novem svetu zasebni in trgovski nameščenci k svojemu sestanku, na katerem so razpravljali o naraščajoči draginji. Zborovanje je otvoril in vodil g. Pete-jan, ki je podal izčrpno poročilo o stanju draginje. Zborovalci so sprejeli resolucijo, v kateri odobravajo sklepe nameščenskih organizacij v Ljubljani in v kateri apelirajo na delodajalce, da priskočijo svoj m nameščencem na pomoč s tem, da jim izplačajo božičnico v obliki ene mesečne plače. Tudi se zavzemajo za skupno sodelovanje vseh nameščenskih organizacij.
a— Letošnji Miklavž se je sicer radodarno spomnil mariborske deoe, vendar so se tudi pri njem čutile posledice težk h časov. Sokolski Miklavž je obdaroval deco včeraj popoldne v Sokolskem domu, kjer je bilo tradicionalno miklaževanje združeno z ljubko igro »Upor v peklu«. Lepo je obdaroval zlasti tiste SokoMce in Sokoli-čice, ki zahajajo redno k telovadbi.
a— Božična razstava mariborskih slikar jev. Od 10. do 22. t m. bo v mali dvorani Sokolskega doma slikarska razstava mariborskih umetnikov, ki jo prireja »Brazda«. Slovesna otvoritev bo v nedeljo ob 10.30.
a— Izpopolnitev kabelskega omrežja.
Delavci mestnega električnega podjetja so položili nov električni kabel iz Frančiškanske ulice k novi stavbi zavarovalnice »Drava« v Sodni ulici.
a— Razstava nabranih daril za letošnjo 'božičnico obmejni deci bo, kakor vsako leto, tudi letos na praznik 8. t. m. od 8. do 12. ure v prostorih pomožne šole v Razla-govi ulici.
a— Nasilen parkelj. Na Tržaški cest-- se je neki parkelj pognal proti tkalki Julijani Ogrinčevi, ki se je peljala s kolesom domov. Ogrinčeva je obležala na tleh s poškodbami na obeh rokah in tudi na glavi, parkelj pa jo je odkuril v temo. Za nasilnega parklja se zanima policija.
a— Vlomilci v Scherbaumovi prodajalni. V noč; na sredo so se splazili s pomočjo ponarejenih ključev v Scherbaumovo prodajalno na Glavnem trgu neznani vlomilci. Našli pa so v predalu samo 300 din gotovine, ki so jo odnesli. Založili so se tudi s pecivom. DaktiloSkop g. Grob n je posnel odtise.
Iz Celja
e— Llcenclranje žrebcev. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša, da bo v smislu razpisa banske uprave v torek 19. t. m. ob 9. dopoldne na dvorišču hotela »Pošte« v Celju licenciranje žrebcev za mesto Celje ter za celjski, laški in šmarski srez Lastniki žrebcev iz mestnega območja naj predvedejo žrebce licencovalni komisiji	. .
e— Opozarjamo na razglas o se*an*u ln prodaji božičnih drevesc, ki je nabit na vseh uradnih deskah mestnega poglavarstva.
e— Lastniki motornih voz5! naj dvignejo prijave o potrošnji bencina takoj pri predstojništvu mestne policije v sobi št. 42.
e— Razširjenje Vodnikove ulice. Kakor smo že poročali, kanalizira občina sedaj Vodnikovo ulico. To ulico bodo razširili in modernizirali. Ozki del ulice med Stross-mayerjevo in Gledališko ulico bodo znatno razširili. Razširjenje ulice sta doslej
ovirala hiša in vrt g. Grad ta. Sedaj pa je občina po sklepu mestnega sveta kupila od g. Gradta del njegove hiše in del vrta v približni izmeri 200 kvadratnih metrov. Kupnina je prav znatna in znaša 200.000 din. Gosp. Gradtu je občina dovolila, da zgradi na ostalem delu svoje hiše drugo nadstropje. Oni del hiše, ki ga potrebujejo za razširjenje Vodnikove ulice, bodo menda že v kratkem porušili in razširili ulico tudi ob vrtu vse do šole šolskih sester. Pozneje bodo odstranili tudi mali vrt pred šolo šolskih sester. Vodnikovo ulico bodo spomladi tlakovali.
e— Pogreb učitelja v P. g. Frana Krajn-ca bo danes ob 14.30 iz hiše žalosti na Po-lulah na mestno pokopališče. — CPD vabi vse pevce, da se udeležijo vaje moškega zbora danes točno ob 13. v Narodnem domu. Vabljeni tudi drugi pokojnikovi prijatelji - pevci.
e—Umrl Je v torek v Gregorčičevi ulici 3 v starosti 81 let trgovski potnik g. Ivan Senica. V bolnišnici je umrl včeraj 341etni posestnikov sin Franjo Stih s Huma ob Sotli.
e— Tragična smrt pekovskega vajenca. V torek okrog 14. sta šla 161etni pekovski vajenec Jože Bornikar in 501etni pekovski pomočnik Mihael Mastnak, ki sta bila zaposlena pri pekovskem mojstru Francu Jakliču v Gaberju pri Celju, po končanem delu spat v svojo sobo poleg pekarne. Malo železno peč v sobi sta zakurila z ogljem, po nesreči pa sta pustila po-krivač zaprt. Zaradi tega se oglje ni vnelo, marveč samo tlelo. Iz peči je začel uhajati strupen plin, ki kmalu napolnil vso sobo ter omamil Bornikarja in Mast-naka. Bornikar se je predramil in je hotel oči vidno skočiti s postelje, bil pa je že toliko omaljen. da se je zgrudil in obležal poleg postelje. Malo pred 18. je stopil v sobo raznašalec peciva Franc Plivšček Hotel je leči v svojo posteljo. Ko je odorl vrata, mu je udaril nasproti strupen plin Z grozo je opazil, da leži Bornikar nezavesten na tleh, Mastnak pa v postelji Plivšček je takoj obvestil mojstra, ki je poklical zdravnika in celjske reševalce ki so prepeljal; oba ponesrečenca v bolniš-
nico. Bornikar pa je že med prevozom izdihnil. Mastnak je prišel včeraj k zavesti in je že izven nevarndsti.
e— Pouk na harmoniki. Da izključim vsako pomoto, javljam, da se nahajam tudi še sedaj vsak teden po nekaj dni v Celju, kjer poučujem harmoniko (klavirsko in na gumbe). K sigurnemu in edino zajamčenemu uspehu vodi samo ena pot: pouk pri edino priznanem strokovnMku, državnem prvaku Rudolfu PUlfcu, OaUs, Glavni trg 16/11 — Ljubljana, hotal Metropol. (—)
e— Nesreča v kamnolomu. V kamnolomu v Pristavi pri Šmarju se je v ponedeljek ponesrečil 301etni delavec Viktor Komerički. Ko je pripravljal naboj za razstrelitev skale, se je smodnik vnel, bu-šil v Komeričkega ter ga močno poškodoval na obeh dlaneh ln obrazu. Komeričkega so oddali v celjsko bolnišnico.
e— Nepošten urarski pomočnik. Pred kratkim je prevzel 481etni urarski pomočnik Rudolf K. iz Celja od raznih oseb v Celju žepne ure v popravilo. Te ure pa je prodal in nato pobegnil v Nemčijo. Policija je našla poneverjene ure in jih izročila lastnikom.
e— Vlomi v stanovanja bodo kmalu pojasnjeni. Kakor smo poročali, so bili v zadnjem času izvršeni drzni nočni vlomi v stanovanja čevljarskega mojstra Kosa na Cesti na grad. upokojenega železniškega uslužbenca Zupančiča in trgovskega sluge Božičnika na hribu sv. Jožefa, zasebnega uradnika Plahutnika v Komen-skega ulici in posestnika Skamna na Sp. HudinjL Vlomilec je odnesel mnogo oblek in drugih predmetov ter nekaj denarja. Policija je sedaj ugotovila, da je vlomilec prodal Plahutnikovo suknjo nekemu moškemu v 2alcu. Kupec pa ie pozneje vrnil prodajalcu suknjo. Ta suknja ie vredna 1.500 din. Orožniki pa so našli ob potoku Ložnici pri Žalcu v grmovju za koreninami skriti dve suknji. Ugotovili so, da je ena suknja Plahutnikova, druga pa Zupančičeva last. Oblasti so že dognale. kdo je storilec, a ga doslej še niso izsledile. Gotovo se ne bo mogel dolgo skrivati.
Gospodarstvo
Občutno poslabšanje tujskega prometa v prvih dveh vojnih mesecih
Vojna v Evropi je občutno prizadela tujski promet v naši državi, posebno v Sloveniji, saj smo imeli že prejšnja leta, posebno pa letos, največ inozemskih gostov prav iz Nemčije in Avstrije. Kakor je znano, so ob koncu avgusta in v začetku septembra zaradi izbruha vojne odpotovali iz naših kopališč in letovišč skoro vsi inozemski gosti. Sedaj so nam na razpolago statistični podatki o tujskem prometu glavnih naših kopališč in letovišč za september in oktober iz katerih je razvidno, kako ob ?utno ie v prvih dveh mescih vojne nazadoval tujski promet v primeri z istim razdobjem lanskega leta Statistika se nanaša na Bled. Bohinj. Kranjsko goro. Kamnik Jezersko. Dolenjske toplice, Rogaško Slatino. Dobrno. Laško ln Rimske toplice. V teh tujskoprometnih krajih so imeli v septembru in oktobru naslednje število gostov:
1938 1939 september 5708 2340 oktober	_919__ 574_
skupaj	6627 • 2914
število gostov je torej v primeri z lanskim letom padlo pod polovico. Zanimiva je tudi statistika glede nočnin, ki nam nudi naslednjo sliko:
1938 1939
september	59.536 37.603
oktober	_8.630 __ 8.875_
skupaj	68.166 46.478
Število nočnin je bilo letos v septembru in oktobru za 32 odst. manjše nego lani v istih dveh mescih. Podrobna statistika nam kaže, da je najbolj občutno nazadoval tujski promet na Bledu, kjer je bilo letos v septembru in oktobru le 281 gostov nasproti 3391 v istem razdobju lanskega leta, medtem ko je število npčnin padlo od lanskih 21.220 na 4501. Razmeroma malo pa je nazadoval tujski promet v Rogaški Slatini, kjer je bilo v septembru in oktobru 1123 gostov nasproti 1367 v istih dveh mes-
cih lanskega leta, medtem ko Je ifevilo nočnin padlo le od 23.573 na 22.973. Laike in Kamnik sta imela v septembru in oktobru celo več gostov nego lani v istih dveh mescih in sicer Laško 587 (lani 512) in j Kamnik 108 (lani 88), kar je razumljivo, kajti Laško in Kamnik imata skoro izključno domače goste. Med ostalimi tujsko-prometnimi kraji beleži občutnejše nazadovanje Kranjska gora. kjer je bilo letos v septembru in oktobru le 95 gostov nasproti 245 v istih dveh mescih lanskega leta, v Bohinju pa je bilo le 62 gostov na-sprdfe 139 v lanskem letu. Jezersko je imelo letos v prvih dveh vojnih mescih le 48 gostov (lani 133), Dobrna je zabeležila 422 gostov (lani 535). Dolenjske toplice pa so imele 184 gostov (lani 185). Končno so bili v Rimskih toplicah le 4 gosti Gani 32).
Število inozemskih gostov je padlo za 90*/*
Kakor smo že omenili, je vojna prizadela naše tujskoprometne kraje predvsem zaradi tega, ker so skoro v celoti izortali inozemski gosti. Tudi v tem pogledu nam statistika nudi zanimive podatke. V septembru in oktobru je bilo v imenovanih kopališčah in letoviščih le 350 inozemskih gostov nasproti 3395 v istih dveh mesecih lanskega leta In je torej njihovo število nasproti lanskemu letu padlo za preko 90*/i. Skupno število nočnin inozemskih gostov pa je znašalo letos v septembru in oktobru 6085 nasproti 24.826 v istih dveh mesecih lanskega leta. Največje nazadovanje števila inozemskih gostov je zabeležil Bled, kjer je bilo v septembru in oktobru le 144 gostov (lani 2855). V Rogaški Slatini je bilo 128 inozemskih postov (lani 253), v Laškem 16 (36), v Bohinju 6 (50), v Kranjski gori 4 (57), v Kamnika 37 (40), na Jezerskem 0 (24), v Dolenjskih toplicah 7 (10), v Dobrni 8 (55) in v Rimskih toplicah 0 (15).
Stanje Narodne banke ob koncu novembra
Po znatnem povečanju obtoka bankovcev v zadnji četrtini oktobra, ko smo dosegli najvišje stanje 19244 milijonov din, se je naš obtok bankovcev v prvih treh tednih novembra zopet skrčil za 294 milijonov, tako da je znašal 22. novembra din 8950.3 milijonov. V zadnji četrtini novembra pa se je obtok bankovcev, kakor običajno ob koncu mesca, zopet povečal, toda za manjši znesek, kakor v prejšnjem mesecu, namreč za 212.9 na 9163.2 milijona din (lani ob koncu novembra je znašal din 6783.1 milj). Vzporedno s povečanjem obtoka so se zmanjšale obveznosti na pokaz. toda le za 22.1 na 1929.8 milj. din (lani 2266.2); med obveznostmi na pokaz opažamo povečanje dobroimetja glavne državne blagajne za 58.9 na 109.5 milijona dinarjev, povečanje obveznosti na pokaz po raznih računih za 87.6 na 763.6 milijona din in zmanjšanje privatnih žirovnih računov za 168.7 na 1056.6 milijona din.
Zlata podlaga se je v zadnji četrtini novembra le znatno povečala na 1987.8 milijona stabilizacijskih din Gani 1905.9) v stvarni vrednosti 3180.4 milijona din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so narasle za 25.9 na 588.9 milijona din Gani 512.5).
Skupna vsota meničnih in lombardnih posojil se je povečala za 49.5 na 2559.8 milijona din Gani 1781.4). Pri tem je zanimivo. da so se menična posojila zmanišala za 94.9 na 2251.9 mililona din flani 1741.6). medtem ko so lombardna posojila narasla za 144.5 na 307.9 miliiona din Hani 39.8). Vsota eskontiranih blagajniških zapisov za narodno obrambo se je ponovno povečala za 67.7 na 797.9 milijona din.
G1ede na stvarno verdnost zlatega zaklada v višini 3180.4 miliiona din le znašalo ob koncu novembra kritle obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 28.51 odst. (prejšnji teden 29.16*/»).
"ostani tn ottani M ar Vodnikove družbef
Gospodarske vesti
— Pred trgovinskimi pogajanji z Anglijo. Poročali smo že, da bo prihodnji teden prispela v Beograd angleška trgovinska delegacija zaracii trgovinskih pogajanj z našo j državo. To bodo prva pogajanja po letu j 1936. Po londonskih iniormacijaah bo treba i sedanjo trgovinsko pogodbo v znatni meri 1 spremeniti. Londonski merodajni krogi so mnenja, da bi bil najboljši način za povečanje trgovinske izmenjave med obema državama, da se uvede sistem kompenzacij. Za medsebojno trgovino naj bi se uvedli , kontingenti. Tudi je treba določiti, kakšno blago nam je potrebno iz Anglije, in kakšno blago lahko izvažamo v Anglijo. Sistem kompenzacij pa bi imel seveda za posledico ukinjenje sedanjega plačilnega sistema na podlagi svobodnih deviz.
= Trgovinska pogajanja s Francijo se
po informacijah iz Beograda razvijajo ugodno. Delo se sicer še vedno nadaljuje v podkomisijah, kjer pa je uspelo rešiti že mnoga vprašanja. Pričakovati je, da bo te dni delo v podkomisijah končano, nakar se bo plenum sestal v petek ali soboto. Zato je pričakovati, da bodo pogajanja še ta teden zaključena. Prihodnji teden pa se bodo, kakor znano, pr čela trgovinska P°-gajanja z Madžarsko, ki bi se morala pričeti že ob koncu novembra, pa so bila odložena zaradi bolezni pomočnika zunanjega ministra g. Pilje. V petek bodo prispeli v Beograd že nekateri madžarski ekspert., v ponedeljek pa je najavljen prihod ostalih članov madžarske delegacije, tako da se bodo pogajanja oficlelno pričela v torek 12. t. m.
= Vprašanje povišanja tečaja klirinške marke. V beograjskih gospodarskih in bančnih krogih kroži zadnje dni vest, po kateri ni izključeno, da bo tečaj klirinške marke na naših borzah povišan na 15 din za muko baje že s 1. januarjem. Na uradnih mestih teh vesti ne potrjujejo. Tudi ni v našem interesu, da bi se povečal tečaj marke, ker bi to pomenilo podražitev uvoza nemškega blaga, na drugi strani pa bi povišanje tečaja marke izzvalo umetno for-siran izvoz v Nemčijo na škodo izvoza v
devizne države Očitno so te vesti nastale pod vtisom nizkega stanja klirinškega salda Kakor je znano je saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji v zadnjem času nazadoval; ob koncu septembra je znašal 15.2 milijona mark sredi novembra je dosegel najnižje stanje 5.2 milijona mark, od tedaj pa se je zopet povzpel na 8 milijonov mark. O priliki zadnjih trgovinskih pogajanj je nemška delegacija sprožila vprašanje povišanja tečaja klirinške marke, vendar do tega m prišlo in je bilo to vprašanje prepuščeno eventualnim poznejšim pogajanjem. Velik uvoz blaga iz Nemčije pri razmerama majhnem izvozu je v zadnjih mescih povzročil zmanjšanje salda naših klirinških terjatev, pa tudi vnovčenje rezerv klirinških mark, ki jih je imela Narodna banka. Zmanjšanje salda pa ni povzročil samo razvoj trgovinske bilance z Nemčijo (po kateri smo v prvih dveh vojnih mescih uvozili iz Nemčije za 115 milijonov din več blaga, nego je znašal naš izvoz v Nemčijo), temveč tudi uvedba tako zvanega kompenzacijskega računa »C«, ki je bil uveden na podlagi nedavnega trgovinskega sporazuma z Nemčijo.
= V banovini Hrvatski velja Se stari zakon o pobijanju draginje. Uredba o pobijanju draginje, ki je bila izdana prejšnji mesec, kakor znano, ne velja za področje banovine Hrvatske. V zadnjem času pa je tudi banska oblast v Zagrebu pričela odločno nastopati proti navijanju cen. Vendar ban ni razširil uredbe na področje banovine Hrvatske, temveč velja na tem področju Se nadalje zakon o pobijanju draginje življenjskih potrebščin iz leta 1921. Ker pa ni več mogoče dobiti tiskanih izvodov tega starega zakona, so »Narodne novinec v Številki od 5. t. m. ponovno objavile besed lo tega zakona, ki je izšel 30. decembra 1921 pod ta kratkim ministrom za socialno politiko dr Gregorjem žerjavom. Na podlagi tega starega zakona bodo obla-stva v banovini Hrvatski nastopala proti draginji.
—	Rezultati Konferenc** o tekočih gorivih. Kakor smo že kratko poročal, je bila v torek v Narodni banki konferenca, na kateri so razpravljali o vprašanju oskrbe naše države z nafto in z njenimi derivati. Konferenca se Je nadaljevala popoldne in so podrobno proučili vsa vprašanja, ki so s tem v zvezi. Sprejet je bil sklep, po katerem naj se zagotovi dovoz nafte iz Ru-munije z onimi tovornimi ladjami ld so že naložene z nafto, kakor tudi s praznimi ld čakajo v Djurdjevu. Za potrebno nafto so zagotovljena tudi potrebna plačl-na sredstva. Na tej konferenci so govorili tudi o vprašanju dovoza bencina iz drugih držav kakor tudi o uporabi domačih pogonskih sredstev in o ukrepih za štednjo s tekočim: gorivi. Tiskani obrazci za prijavo avtomobilov so bili že razposlani vsem lastnikom. Cim prispejo podatki v upravo državnih monopolov, bodo začeli sestavljati nakaznice, oziroma bo uveden sistem nakaznic za bencin.
= Uvoz rumunske nafte, v zadnjih tednih so bile iznešene ponovno informacije, da so tank' z nafto že na potu iz Rumuni-Je v Jugoslavijo. Te vesti pa niso bile docela točne. Po najnovejših informacijah je v rumunskl dunavski lukj Djurdjevo nato-vorjenih 9 tankov s surovo nafto, ki pa jih bodo šele v prihodnjih dneh prepeljali v našo državo.
—	Italija zaenkrat ne bo ustanovila centrale za uvoz lesa. Kakor je znano, je Italija že letos spomladi nameravala mo-nopoliz rati uvoz lesa, ki naj bi bil v bodoče dopuščen samo preko posebnih uvoznih oentral. Za uvoz lesa iz Jugoslavije je bila določena posebna centrala s sedežem v Trstu. Sedaj poročajo iz Rima, da so italijanska oblastva sklenila razdeliti uvozna dovoljenja za les tudi za prvo polletje 1940 in istočasno odgoditi izvedbo načrta o centralizaciji uvoza lesa.
<= K vprašanju povišanja delniške glavnice »Jugoslovenskega jekla«. Te dni smo poročali, da je izredni občni zbor družbe »Jugoslovensfko jeklo« sklenil povišanje delniSke glavnice za 200 mil jonov din Po beograjskih informacijah pa še ni odločeno, kako se bo izvedlo to povišanje glavnice odnosno katere državne denarne ustanove bodo prevzele nove delnice. Vprašanje se Sele proučuje. Občni zbor je sklepal o povišanju glavnice predvsem zaradi tega, da ni bilo treba pozneje zaradi povišanja glavnice sklicevati nov izredni občni zbor.
«= Naše paroplovne dražbe zvišujejo glavnice. »Jugoslovenski Lloyd« v Splitu in Prekomorska plovidba na Sušaku sklicujeta izredne občne zbore, in sicer zaradi povišanja delniške glavnice.
= Poravnalno postopanje Je uvedeno o imovini Jospa Štefana, neprotokoliranega trgovca in posestnika v Kotu pri Semiču (poravnalni upravnik Božo VoduSek, odv. v Črnomlju; poravnalni narok pri okrajnem sodišču v Črnomlju 5. januarja ob 10., prijavni rok do 31. decembra).
= v likvidacijo je prešla tvndka Razin ger & Co, tovarna pločevinastih izdelkov, družba z o. z. v Mariboru, in sicer po sklepu občnega zbora dne 7. oktobra t. L likvidator je dosedanji poslovodja inž. Malho Breme, ravnatelj železarne na Muti ob Dravi. — V likvidac jo ,je prešla Vinar, ska In sadjarska zadruga v Središču ob Dravi r. z. z o. z.
Borze
6. decembra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30, Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 36.63 in v Beogradu po 35.75. TečajS na svobodnem trgu se ravnajo nadalje po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda pri mdačni tendenci nudila po 436 (v Beogradu je bil promet po 432
—	432.50). Do zaključkov je prišlo v 7«/» Blairovem posojilu po 89 (v Beogradu prav tako po 89) in v delnicah šečerane Osijek po, 110.
Devize
Ljubljana Oficlelni tečaji: London 172.30
—	175.50, Par z 97.40 — 99.70, New Yorlc 4425 — 4485. Curih 995 — 1005, Amsterdam 2348 50 — 2386.50, Bruselj 730.75 — 742.75. Tečaji na svobodnem trgu: London 212.85 — 216.06, Pari« 120.37—122.67 New Tork 5480 — 5520, Ourifa 1228.18 — 123818, Amsterdam 2900.55 — 2938.55, Bruselj 902.54 — 914.54.
Curih. Beograd 10, Pariš 9.85, London 17.38, New Tork 446, Bruselj 73.70, MIlan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.50 Stockholm 106,15, OsAo 101.30, Kobenhavn
86.10, Sofija 5.40, Budimpešta 80, Atene 3.40, Bukarešta 3.40.
Efekti
Beograd. Vojna škoda 430 — 431.50 (432 — 432.50), 4"/« seveme agrarne 50 — 51 (50.75) 6«/, begluške 76.50 — 77.25, 0*/, dalm. agrarne 70.50 bL, šumske 69.50 — 71, T/% invest. 98.50 — 99.50, 7«/, Seligiman 99 den., 7o/, Blair 88.50 — 89.25 (89), 8«/. Blair 94 — 94.50 (94), Nar. banka 7430 den. (7460).
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 436 bL, 4% agrarne 52 den., 6*/» begluške 79 bL, 6®/, dalm. agrarne 72 bl., 6•/. šumske 72 bl., 7«/„ stabiliz. 95 bl., 7«/a inveet 90 — 98, 7«/» Blair 89 — 90 (89), &•/• Blair 93.50 den.: delnice: Nar banka 7300 den., PAB 202 bL, Trboveljska 235 —240, šečerana Osijek 110 — 120 (110), Osječka ljevaonica 150 dan.
Blagovna trSišča
2ito
+ Chlcago, 6. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za maj 93, za julij 90.75; koruza: za dec. 54.25, za maj 55.625.
-j- Wlnnlpeg, 6. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za julij 84.
+ Novosadska WagOvna borza (6. t. m.). Tendenca mirna. Pšenica: baška oko! Novi Sad 184 — 185; gor. b. 185 — 187; srem. 182 — 184; slavonska 183 — 185; ladja Tisa 188 — 190; rt: baška 142 — 144. Oves: baški, sremski in slavonski 148 - 150 Ječmen: baški ln sremski 64/65 kg 160 — 165. Koruza: baška 137 — 138; banatska 134 — 135; nova par. Indjija 108 — 109. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 280 — 290; »2« 260 — 270; »5« 240 — 250: »6« 230 — 240; »7« 190 — 200; »8« 125 — 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 372.50 — 377.50. Otrobi: baški in sremski 117.50 — 120.
Sokol
Naraščajsld odsek Sokola Ljubljana
priredi danes, v četrtek, ob 17. uri v Narodnem domu miklavževanje pod geslom »Moderni čas«.
Ljubljanski Sokol sporoča, da bo zaradi praznika v petek telovadba članov danes, v četrtek olb 21. url.
Naše gledališče
DRAMA
Četrtek 7.: Hudičev učenec. Red četrtek Petek, 8. ob 15.: Emil in detektivi. Izven. »Znžane cene. Ob 20.: George Dandin. Izven. Znižane cene. Sobota, 9.: Tri komedije. Premiera. Pne-
mierski abonma. Nedelja, 10. ob 15.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Tri komedije. Izven. Znižane cene.
Zanimiva in zabavna premiera bo v soboto za premierski abonma. Vprizoril bodo v režiji prof. šesta tri Courtelinove komedije, ki so jih dajali z velikim uspehom že pred leti. To so: Boubouroche s Cesarjem v naslovni vlogi. Stalni gost s Kraljem in Priljudni komisar s Cesarjem v glavni vlogi. Slike iz pariškega življenja polpretekle dobe so duhovite, ker pokažejo na nekoliko satiričen način slabosti in napake ljudL
O P B B A
Četrtek, 7.: Boris Godunov. Red A. Gostuje Josip Križaj. Petek, 8. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Sabska kraljica. Izven. Znižane cene. Gostovanje J. Gostiča. Sobota, 9.: Sv. Anton, vseh zaljubi jenih
patron. Izven. Znižane cene. Nedelja, 10. ob 15.: Poljub. Iziven. Znižane cene. Ob 20.: Gorenjski slavček. Izven. Znižane cene.
Josipa Križa ja bomo drevi zopet srečali na našem odru kot gosta, ki bo pel naslovno partijo mogočne slovanske opere »Borisa Godunova«. Naš rojak, član in eden izmed glavnih stebrov zagrebškega gledal šča, nam je že ponovno dal priliko, da smo prav v tem nesmrtnem Musorgske-ga delu občudovali vse njegove velike pevske in igralske vrline. Peli bodo še Franci, Betetto, Marčec, Zupan, Sancin, Slado-ljev, Lupša, Orel, Dolničar, Perko, Koge-jeva, Ribičeva, španova, Vidalijeva in Poliče va. Dir gent dr. švara.
Drugi teden bo debutiral v naši operi kot režiser Emil Frelih z E. d'Albertovo »Nižarvo«, ki jo bo glasbeno pripravil ka-pelnik dr. švara.
¥
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15 Petek, 8.: Kurent. Sobota, 9.: Kurent. Nedelja 10. ob 15.15.: Kurent
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 7.: Prodana nevesta. Petek, 8. decembra, ob 15. uri: »Celjski grofje«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. uri: »Lepa Vida«.
Četrtek 8. decembra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki s plošč. — 12: Pesmice iz naših krajev (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi
—	13.02: Sramel »Štirje fantje«. — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Samospevi g. Ivana Rueha, pri klavirju prof. Pavel Sivic. — 20.45: Reprodud-ran koncert simf. glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za oddih igra radijski orkester.
Beograd 18.30: Orkester. — 19.40: Narodna glasba. — 20: Humor. — 21: Narodne pesmi. — 21.50: Petje. — 22.20: Plesna muzika. — Zagreto 17.15: Radijski orkester. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Sofija 18.30: Koncert orkestra in solistov. — 19: Lahka glasba. — 19.50: Plošče. — 20: Simfonična glasba. — 20.30: Petje. — 21: Lahka- godba in ples. — Dunaj 16: Mali orkester. — 19.15: Plošče. — 20.15: Pester spored. — 20.50: Koncert dunajskih simfonikov. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Berlin 20.15: Kakor Dunaj — 20.50: Pester koncertni spored.
—	22.30: Orkester in petje. — 24.10: Nočni koncert
Ban šubašic v Liki '
Zagreb, 6. dec. o. Danes je ban dr. šu-bašič obiskal več krajev v Liki. V Otočcu ga je sprejelo okoli 10.000 ljudi. Ban je določil kredit 1,200.000 din za Javna dela v tem okraju.
Samostan Valamo v osrčju Ladoškega jezera
Ob Ladoškem jezera so Kdaj med
finsko in rdečo vojsko hodi spopadi. — Pričujoča slika zajema vso značilnost te romantične dežele. Na roba voda stoji v tišini častitljivih starih dreves ta samotnem otoka samostan Valamo
Na zapadnem bojišču
Kaj delajo nemški vojaki
Nemško časopisje se stalno zanima za življenje vojakov na zapadni fronti in o tem tudi stalno poroča. Ta poročila vedo povedati mnogo o precej nevojnih stvareh, saj do prave vojne noče in noče priti.
Samo ob sebi je umevno, da moštvo v sprednjih postojankah, ki ima stike z na-sportnikom ali pa njegovo gibanje opazuje, drugih nalog ne more imeti in da ne more misliti na kaj drugega. Tu zahteva služba celega moža. V obrambnih črtah za temi postojankami pa se polagoma ureja drugačno življenje.
Na fronti in v položajih, ki so namenjeni za odmor, je vedno kaj dela. Vedno se najde kakšna možnost, da se lastne postojanke še bolj utrdijo in pred vsem, da se nasprotnikovim cčem čim bolj prikrijejo. Tu je treba stalno odpravljati tudi sledove prevozov, ki bi nasprotnikovim iz-vidniškim letalom dajali možnost za kakšna sklepanja. Majhne nemarnosti bi se utegnile hudo maščevati Izkušnje iz svetovne vojne prihajajo tu spet do izraza. A tudi v položajih, ki so izpostavljeni nasprotnikovemu topniškemu ognju, se življenje razvija v splošnem mirno. Vojaki se v betoniranih, podzemeljskih zgradbah čutijo varne, kajti niti najtežje topništvo ne more tu dosti opraviti.
Razen že navedenega službenega dela zaposlujejo moštvo v frontnih odsekih in odmornih položajih pred vsem vsakodnevni apeli, ki jim je glavni smoter ta, da bi nadzirali vojakovo skrb za predmete njegove oborožitve in obleke. V vojnem času je še posebno važno, da ima vojak svojo opremo stalno v redu. Ta skrb velja tudi bivšim zasebnim in vojaškim vozilom, ki jih uporabljajo za vsakovrstno dovažanje. Ker dobivajo vojaki za službo na fronti najboljše garniture, s svojimi uniformami nimajo dosti dela in popravljanja, kvečjemu morajo skrbeti za njihovo snažnost.
V	odsekih, ki to dopuščajo, ima velik delež pri ubijanju prostega časa šport. Malo prostih vaj, malo teka' in celo plavanja daje telesu in duhu čilost. Položaji za fronto imajo po večini svoja plavali-šča in če so ta bolj oddaljena, so možem, ki jih hočejo obiskati, na razpolago celo vozovi. Ta in še drugačna Skrb za snago povzroča, da moštvo ne trpi zavoljo različnih malih živalic, ki so bile vojakom v svetovni vojni tako nadležne in nevarne.
V	prostem času imajo vojaki nadalje dovolj priložnosti za razna druga razvedrila, ki so bila bojujočim se možem včasih domala nedostopna. Odmore izkoristi vojak lahko za čitanje, za obisk gledaliških in kinematografskih predstav ter za pisanje. Med tistimi, ki čitajo, je opaziti zlasti veselje do strokovnih in jezikovnih
knjig. Mnogi mladi vojaki nadaljujejo, kolikor morejo, z izobraževanjem za poklic, ki so si ga bili v mirnem času izbrali. Vodstvo takšne želje kolikor mogoče podpira, kajti vojak naj bo po končani vojni po možnosti pripravljen, da stopi takoj k svoji stružnici ali pa sede za svojo pisalno mizo.
Tako opisujejo nemški listi življenje nemškega vojaka v sedanji vojni, v položajih ob Siegfriedovi črti.
Aljehin in
Capablanca
Amsterdamski »Telegraaf« poroča iz Buenos Airesa, da sta tako Aljehin kakor Capablanca odklonila podpis pogodbe o novem boju za šahovsko svetovno prvenstvo. Oba imata pomisleke zoper finančno ureditev takšne borbe. Če do 21. t m. ne pride do sporazuma med prireditelji tega nameravanega šahovskega matcha in obema mojstroma ter do sporazuma med njima samima, tedaj bo padla prireditev po vsej verjetnosti v vodo.
Jajce Iz srednjega vdca
Ko so popravljali majhno cerkev pri Assensu na Danskem, so zidarji v dveh votlinah v cerkvenem zidovju odkrili dve kurji jajci, izmed katerih so bili enega vzidali leta 1400., drugega pa leta 1780. Obe jajci sta se popolnoma ohranili. Takšno vzida van je jajc v debele cerkvene zidove je prastara danska šega, ki je danes sicer ne prakticirajo več.
Finec na straži
Lina v Siegfriedovi obrambni črti
Posnetek z ulice v Viborgu
Pek in astronom
„Nehvaležnost je plačilo sveta • •
V majhni vasi pri Draždanih je živel še pred nekoliko leti pek, ki se je strastno bavil z astronomijo. Na strehi svoje hiše je imel daljnogled, ob katerem je navadno presedel marsikatero noč z opazovanjem zvezd, v njegovi delovni sobi pa so bili kupi rokopisov in tabel, iz katerih je črpal svoje znanje v zvezdah.
Med vaščani je veljal pek za dobrodušnega in vrlega moža, njegovo nagnenje do znanosti o zvezdah pa seveda nihče ni jemal resno. Marsikdaj so se zavoljo tega iz njega norčevali.
Nekoč so v gostilni zopet načeli to poglavje. Mož je nekaj časa norčevanje mirno poslušal, kakor da človeško nerazumevanje ne more do njega. Končno se je pa le malo razhudil in je dejal: »Ne-hvaležnost je plačilo sveta.«
»Nehvaležnost?« so se začudili. »Zakaj bi ti morali biti hvaležni?«
»V preteklem tednu sem vam prihranil mnogo razburjenja in strahu.
Ljudje so ga začudeno gledali: »Kako pa?«
Mož jih je spet mirno pogledal: »Po mojih računih bi morala zemlja pretekli petek trčiti ob neko repatico,« je dejal potem resno. »O tem pa nisem nikomur ničesar povedal — nisem vas hotel vznemirjati.
Betonska zaklonišča nemške vojske na zapadnem bojišču imajo majhne odprtine za
opazovanje dogodkov na nasprotni strani
Advokat pije žganje
Komedije v ameriških sodnih dvoranah
Odvetnik Remington White je eden najbolj znanih zagovornikov v San Franciscu, ima pa čudno navado, da potegne, čeprav sredi obrambnega govora, iz žepa plosko steklenico z whiSkyjem in si privošči iz nje nekoliko Krepčilnih požirkov. že pogosto so ga opozarjali na to, da se takšno ravnanje ne sklada z dostojanstvom sodišča, pa to ga ni moglo spreobrniti. Mož odgovarja, da ni v Zedinjenih državah nobenega zakona, ki bi prepovedoval krepčanje, pa čeprav z alkoholnimi pijačami, med sodno razpravo.
Te dni je moral White zagovarjati takega možakarja, ki se je pregrešil z nezakonito prodajo whiskyja. Ob tej priliki je potegnil iz žepa še posebno veliko steklenico pijače, jo odprl in nagnil, prej pa je še nazdravil predsedniku. To je v dvorani povzročilo takšen smeh, da je sodnik končno našel vzrok, da je dal odvetnika odvesti »zavoljo zbujanja hrupa v sodni dvorani«. White se bo pri obravnavi, ki se bo vršila sedaj proti njemu, sam branil in vse mesto pričakuje te obravnave kakor premiere dobre veseloigre.
Šole za detektive v blagovnicah
Izguba, ki se spričo tatvin ne sme prekoračiti
Skoraj vse velike trgovine v New Yorku podpirajo posebne šole in tečaje, v katerih se prodajalno osebje uči spoznavati najnovejše tatinske načine in sleparske trike. V teh šolah vzgajajo tudi detektive za veleblagovnice.
Največje izmed veleblagovnic med svoje letne stroške že kar v naprej in avtomatično vštejejo 300.000 dolarjev izgube, ki jo imajo zavoljo tatov. Ta vsota pa se pod nobenim pogojem ne sme prekoračiti in tako je stvar prodajalcev in prodajalk ter detektivov, da tatinski plen ne preseže te vrednosti. V splošnem je tudi res ne preseže in zasluga za to gre v prvi vrsti stalnemu pouku o novih zaščitnih ukrepih zoper nove tatinske trike.
Nova himalajska lilija
V zadnjih dvajsetih letih so menili, da poznajo že vse vrste himalajskih lilij. Pred kratkim pa so tam odkrili popolnoma novo vrsto teh cvetlic, krasno rastlino s cveti, ki so dolgi in široki 10 cm. Razen tega so odkrili nad trideset novih rodo-dendronov in nad dvajset novih vrst jeg-ličev.
Nenavaden padec iz vlaka
»Pustite me spali naprej!"
Neverjetna zgodba se je primerila po pisanju italijanskih listov na progi Velle-tri—Rim. Vozač nekega električnega vlaka je v bližini Ciampina opazil, da je ugasnila rdeča signalna svetilka, znak, da so se vrata enega izmed vozov odprla. Ustavil je sferoj in ugotovil, da je eden izmed potnikov padel skozi vrata.
V temni noči so preiskali progo in res so našli nekega 651etnega Napolitanca ležati ob njej. Mož je krvavel iz rane na glavi in ker se ni ganil, so ga smatrali
Ustje reke Pečenge
V bližini tega f jorda so se odigrale profile dni ogorčene borbe med rdečo in finsko
vojsko
za mrtvega. Ko so ga pa hoteli dvigniti, je odprl oči in vprašal ves zaspan: »Kaj se je zgodilo? Pustite me, da bom spal
uiuje!«
Treba je bilo precej truda, preden so mu dopovedali, da ne sedi več na mehkih blazinah voza, temveč na trdem kamenju železniškega nasipa. V svojem krepkem spanju, do katerega mu je pripomogla po vsem videzu tudi steklenica dobrega vina. sploh ni bil opazil, da je padel iz vlaka Njegova rana k sreči ni bila huda. Malo nevoljen, da so ga zmotili v spanju, je zlezel v voz in je v njem kmalu spet tako trdno zaspal, da ga je moral sprevodnik v Rimu krepko stresti, preden se je zbudil.
Češe ne veš, zdaj izveš:
da Ima finska vlada vsak dan posvetovanja v kletnih prostorih finske Narodne banke v Helsinkih;
da je bila zadnjo nedeljo vsa Finska brez maše;
da je obhajal nemški maršal Mackensen v sredo 90. obletnico svojega rojstva;
da je skonstruiral 13-letni John Clow v Londonu nov model zračne bojnbe. Profesorji Izjavljajo, da je izumitelj pravi genij v mehaniki.
V ostalem je razvidno iz neke skrbne statistike, da je med tatovi, ki obiskujejo prodajalne, 80 odstotkov žensk, in večinoma med 18. ter 21. letom. Drugi znaten odstotek pa dajejo ženske med 40. in 50. letom. Prodajalno osebje ima navodilo, naj kupcem ne gleda toliko v obraz, kolikor na roke. oseben uspeh imajo detektivi, ki opazujejo kupujoče občinstvo s skritih mest skozi nevidne odprtine.
Fotografija
ga je izdala
Pri nekem vlomu v Litomeficah je imel tat naravnost višek vse smole. Ne da bi to opazil, mu je pri »opravilu« padla lastna fotografija iz žepa in obležala na tleh. Ob 8. zjutraj so vlom odkrili, še pred 9. pa je policija prispela v tatovo sobo, kjer je možakar navzlic slabi vesti sladko spal, in ga potegnila iz postelje. Bil je tako presenečen nad njenim hitrim prihodom, da ni niti poskusil kakšnega izgovora glede fotografije na kraju svojega dejanja in je vse priznaL
A N E K D O T A
Smetano je neki prijatelj spremljal nekoč do doma, v katerem je skladatelj sta*-naval že mnogo let.
»Kakšen napis se bo blestel pač nekoč na pročelju te hiše, v kateri je stanoval tako slaven mojster!« je menil prijatelj.
»Stanovanje se oddaja v najem!« je odvrnil Smetana suho.
VSAK DAN ENA
»Ali bi mi znali povedati, kaj je v tem listu danes pobelila cenzura?«
(»Oeuvre)
Zane Greyj
32
Zakon zapada
Roman
Mary si je komaj utegnila v mislih zadati ta vprašanja, ko je že mirno odgovoril:
»Seveda te rad odpeljem domov — saj zato sem prišel.«
Mary je kar zažarela — vendarle je bil imeniten fant, prav tako obrzdan in spodoben kakor njen dobri Enoh, ki ji je skrivaj navdušeno stiskal roko.
Georgijin obraz je le prerazločno kazal, da se nikakor ni bila zanesla na njegovo viteštvo — nekam osramočena je pobesila glavo, ko ji je ponudil komolec, nato pa z visoko dvignjenim čelom odšla skozi množico, ki se je rade volje umikala pred njima.
»Hej, Cal,« je Enoh zaklical za njim, »ne pozabi nam poslati voz nazaj!«
DEVETO POGLAVJE
Čeprav je bil poldan v decembru, je solnce vendar tako toplo sijalo, da so možje pri »Skalnatem studencu« lahko jedli brez suknjičev. Na gorskem grebenu je ležal visok sneg, in med temno zelenjo gozdnatih višav so se lesketale bele ploskve. A tu, na južnem pobočju, se ni dolgo držal, zato so se tudi jeleni in divji purani pozimi radi zatekali scmksj*
Po soglasni sodbi vseh si je bil Cal Thurman izbral za svojo naselitev najlepši prostor v vsej Tontski krajini — visoko planoto, s katere je se-
gal pogled na eni strani daleč preko gozdnate ravnine, na drugi pa kvišku k štrlečim gorskim čerem. Cedrovci in borovci so rasli tod, in ob robu gozda se je dvigala visoka, strma skala, s katere je curljal studenec, ki je dajal kraju ime. Ze mnogo let so se čutili Thurmani lastnike te dragocene vode, ki ni usahnila niti v najbolj vročem poletju; res njihova pa je postajala šele zdaj, s tem, da si je Cal gradil tukaj dom.
Novembra meseca so bili z združenimi močmi posekali petdeset juter gozda, ki so tvorila velik štirikotnik dobre, težke rdečkaste zemlje na sprednjem koncu visoke planote; vendar so bili pustili pred njo proti zahodu in jugu dva pasova gozda, ki sta varovala zemljišče vetrov.
»Ni vsak tako srečen, da bi našel kar na licu mesta pripravna debla za hišo,« je smehljaje se rekel Gard Thurman.
»Zato bo pa tudi prekleto fino, močno poslopje — jeli, Cal?« je ponosno vprašal stari Henry.
»Kaj pomaga vse to — pa da mu stešemo še tako trpežno bajto, glavno, česar potrebuje fant za naselitev, mu vendarle manjka,« je posmehljivo zaklical Wess, »in živ krst ne more storiti, da bi dobil tisto reč.«
»A, dobro ženo misliš?« je Henry odvrnil. »Zeno si mora seveda sam najti, a to še nobenemu Thur-manu ni delalo težav.«
»Razen tega pa je za to še časa,« je zlovoljno oglasil Cal, »posebno ker hiša ne bo zlepa gotova, če ves dan ne boste delali drugega kakor jedli in si brusili jezike.«
»Le nikar ne bodi tako nestrpen, dečko moj,« je prijazno rekel starec, »zdaj se res ne mudi več
I tako hudo — zemlje ti vsekako ne more nihče | več oporekati.«
Cal, ki je razumel namig, je nejevoljno vstal in krenil po otrebljenem svetu skozi gozdnati pas na rob planote.
Razgled odtod mu je bil domač, kar ga je pomnil — že kot desetleten deček se je poigraval z mislijo, da si tu kdaj zgradi hišo. Neskončno daleč po deželi si mogel gledati s tega kraja: gola, siva lisa tamle v temi je bil ranč strica Garda, ondu-kajle zadaj med griči je bila »Zelena dolina«, kjer sta živela oče in mati, svetla proga tam na levi je bilo Boydovo prosišče, in tistile beli, ozki trak je bila cesta v Ryson! Na daljnem obzorju so štrlele v nebo gorske čeri in zapirale razgled — in na desno, kakor daleč je segalo oko, se je širila gosta debela šuma, v kateri je mrgolelo divjačine — njegovo najljubše lovišče.
Naj je bila slika, ki se mu je ponujala v jasnem zimskem solncu, še tako krasna, zanj je bila izgubila ves svoj nekdanji mik, da, vsa naselitev se mu je bila zamerila. Pa tega še ni bil povedal živi duši, niti Enohu ne, čeprav ni imel drugače nikoli skrivnosti pred njim.
Ze mesec dni je živel tu gori v šotoru, in ves ta čas ni bil niti enkrat v »Zeleni dolini«, naj ga je še tako mučilo hrepenenje, da bi videl Georgijo; nekakšen ponos ga je odvračal od tega.
Od tistega plesa na zadnjo soboto v oktobru, ko jo je bil peljal domov, ni bil več z njo na samem. Takrat, ko se je čutila osramočeno, je bil pustil vso občutljivost in jezo v nemar, a pričakoval je, da bo na kakršen koli način popravila krivico, ki mu jo je bila prizadejala. Georgia pa med vožnjo
po nočnem gozdu ves čas skoraj ni izpregovorila besedice. Ko sta prišla domov, je skočila z voza, rekoč:
»V hišo ti z menoj ni treba hoditi. — Hvala ti, Cal Thurman, vidim, da sem te povsem napak sodila. Zaradi tebe se prav za prav vobče ne bi bila smela vrniti semkaj, ker nisem vredna ne tvojega spoštovanja ne — česar si bodi drugega. Lahko noč!«
»Ali, Georgia, koko moreš tako govoriti — počakaj vendar!« je zaklical za njo, toda zbežala je, in Cal je ni videl ves tisti teden dni.
Ko jo je nato spet srečal, je bilo podoba, kakor da ni več nekdanja Georgia. Kadar je izkusal ustvariti priliko, da bi se odkrito pomenila, se ga je ognila ali pa pripovedovala nevažne stvari — njemu se je pa zdelo, da s tistim, kar je bilo, nikakor ne more pričeti. Po njegovem mnenju je bilo na nji, da pokaže, če ji je kaj do tega, da obnovita staro prijateljsko razmerje.
Ker tega ni storila, je bilo nastopilo med njima čedalje večje odtujenje, ki pa Cala ni prehudo težilo, dokler je kazala Georgia tudi proti drugim neko vzdržljivost. Sele, ko je jela v občevanju z mladimi moškimi spet ubirati stare spogledljive strune — dasi ne tolikanj hudo kakor prejšnje čase — je jel postajati položaj Calu neznosen. Zato je bil prosil očeta za dovoljenje, da se sme takoj lotiti naselitve, in ta mu ga je bil tem rajši dal, ker so Enoh in njegovi ljudje prav tedaj utegnili pomagati pri sekanju in tesanju hlodov, iz katerih naj bi se že prihodnje dni dvignila Calova hiša, najlepša v vsej okolici.
Vesele in nevesele
vesli iz Dalmacije
Prvi december v Splitu — Hude gospodarske ln socialne skrbi - Zbiranje jugoslovenskili nacionalistov
Split 4- decembra
Narodni praznik dne L decembra je bil
po odredbi banske oblasti navaden delavni dan in prepovedane so bile zato vse manifestacije. Kljub temu pa je Split ta dan praznoval kakor druga leta. Poslovni lokali so bili, z redkimi izjemami, ves dan zaprti, dela na zgradbah ustavljena. Jugoslovenskih zastav je bilo mnogo, hrvaške pa so visele samo na javnih zgradbah poleg državnih zastav. Tako je bilo tudi na vrhu Marjana, kjer se je poleg državne vila tudi hrvaška zastava.
Izprememba režima v Dalmaciji ni povzročila nikakih večjih zmešnjav in nemirov Dejanskih napadov in poškodb lastnine ni bilo. Obračunavanje med strankami je samo v besedah. Položaj je miren in kaže odločno tendenco k miru in redu ter strpnosti, ki je tu običajna zaradi malih mest ter rodbinske povezanosti med prebivalstvom. Kljub vsemu pa ima Dalmacija danes posebno težke skrbi, ker dobiva gospodarsko udarec za udarcem. Prvi je bil prezgodnji zaključek tujskega prometa K temu prihajajo težkoče v pomorstvu, ki so zaradi razširjenja britanske blokade postale še večje in hujše.
Tu se z veliko žalostjo ugotavlja popoln pronad ugleda naših mornarjev pred r-narodnim svetom. Udarec je hud, ker so naši mornarji padli s prvega mesta prav na zadnje mesto v lestvici mornarskih vrlin. Čeprav vsakdo iskreno obžaluje ta padec, se vendar vse to pojasnjuje s tem, da se je moralo že davno predvidevati kaj takega zaradi stanja v našem pomorstvu. Kadar so najugodnejše prilike, naša mornarica lahko zaposli do 5000 pomorščakov, oseb. ki imajo pomorske listine, matrikulo. morjeplovnico itd., pa je preko 40.000 Zato so jih nameščali ne po sposobnostih, mar-
več po sreči in — kar je bilo najčešče — po protekcijl Taki ljudje seveda nimajo niti pojma o resničnem pomorstvu; mnogi ne znajo niti plavati, da bi pa vedeli, kaj je čast in dolžnost pomorščaka, kaj je ugled in slavna tradicija naših mornarjev, za to jim manjka prav vsega. Zato ta žalostni propad.
Tretji udarec dalmatinskemu gospodarstvu je v popolnem zastoju dela. Tvornica cementa je pred ustavitvijo dela, kar po>» meni zopet kakih 7000 ljudi brez posla in kruha. Skladišča cementa so prenapolnjena, izvoza sploh ni, domača poraba pa tudi ni zadostna. Tudi vino se izvaža le v neznatnih količinah. Javnih del ni. Pri takem stanju stvari ni nikako čudo, da ekstremnl živelj pridobiva na moči, saj se tudi neza-dovoljneži iz HSS zatekajo k ekstremistom
Nacionalisti po kmetih in po mestih so umirjeni in se polagoma spet zbirajo Po kmetih so to večinoma gospodarsko bolje stoječi, po mestih pa sestoji kader jugoslovenskih domoljubov iz onih, ki so pred vojno tvorili nacionalno mladino, in iz njihovega potomstva. Tej skupini je naklonjeno meščanstvo. To so nosilci domoljubne jugoslovenske tradicije, saj druge tradicije danes pri njih sploh ni. Seveda izgublja ta skupina svoje institucije in jih bo izgubljala še dalje, saj je ukazano, da je treba obračunati z vsemi društvi, ki nosijo jugo-slovenski naziv. Te dni je prišel pod udar najjačji splitski veslaški klub »Gusar«, šampion v nekoliko veslaških tekmah Pričakuje se, da bo društvo dobilo komisarja, ki bo sprejel toliko novih članov, kolikor jih je potrebno, da krene društvo v druge vode. S tem bodo jugoslovensko orientirani ljudje izrinjeni iz društva, kar pa jih ne bo omajalo v njihovi domoljubni zavesti.
Beležke
ženski zborovanji v Ljubljani in Mariboru
Poročali smo že, da bo v nedeljo ob 10. dopoldne v Narodnem domu v Mariboru javno zborovanje, ki ga sklicujejo ženske organizacije in ki naj manifestira za žensko volilno pravico. Enako zborovanje sklicujejo istočasno, torej za nedeljo ob 10. dopoldne, tudi ženske organizacije v Ljubljani. Zborovanje bo javno in bo v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Sklicateljice vabijo na zborovanje z letakom, v katerem med drugim pravijo:
»Vlada pripravlja nove zakone, ki bodo odločali tudi o naši usodi Ne dopustimo, da bi nas. ki predstavljamo polovico naroda. prt tem prezrli. Zahtevajmo. da se tudi nam omogoči soodločanje v zakonodajnih in samoupravnih zastopstvih. To pa moremo doseči edinole z volilno pravico. Prava demokracija, ki jo zahteva ljudstvo, mora enako upoštevati ves narod, moške in ženske.«
Za sodelova««1e vlade z ooozicijo
Po informacijah beograjske »Politike« prevladuje v srbskih političnih krogih želja da se čimpreje izvrši definitivna preureditev države v obMki ustvaritve treh samoupravnih edinic- Hrvatske, Srbije in Slovenije »Politika« poudarja v tej zvezi, da bi se mogle pritegni+i k reševanju bodoče ureditve države tur" one sikunine ki so sedaj še v opoziciji. To svoje mnenje utemeljuje takole:
Sodelovanje opozicije bi bilo zelo koristno ne samo za sporazum od 2f> avgu sta. temveč tudi za ves nadaljnji razvoj prilik v državi. Politični krogi opozarjajo pr; tem na težki položaj v svetu ki naravnost nalaga vsem narodom čim večjo discipliniranost, duhovno zbranost in enodu šnost Ta položaj pa tudi nalaga vsem vladam največjo pazljivost obzirnost in odločnost pri čuvanju vseh moralnih in nacionalnih narodnih sil Zaradi tega je potrebno, da se izkoristi vsaka prilika za zbliževanje stališč raznih političnih skupin, kar bi tudi omogočilo izločitev velikih sporov in spopadov v teb resnih časih.«
Volitve in oreureditev države
»Hrvatski dnevnik« posveča svoj uvodnik izjavi prvaka Davidovičeve demokratske stranke g. Milana Grola, ki se je izrekel za čim prejšnjo ustanovitev srbske ba novine. Po njegovem mnenju je to vprašanje tako važno, da ga je treba rešiti še pred razpisom volitev v narodno skupščino. »Hrvatski dnevnik« se temu zelo čudi. ker je pričakoval da bo g Grol zahteval najprej razpis volitev v narodno skupščino in potem šele ustanovitev srbske banovine. List pravi:
»Čudimo se, da se g Grol ne zavzema za to. da bi se ustanovila srbska banovina šele po volitvah ki bi sigurno pokazale, kaj misli narod o preureditvi države. Vsekakor pomeni njegova izjava važno spremembo v mišljenju demokratske stranke, ki je zahtevala doslej najprej razpis volitev in potem šele preureditev države ter tudi najbolj za-merjala sporazumu od 26. avgusta da se ni držal tega reda. S to izjavo je sprejel Milan Grol proceduro sporazuma med dr Mačkom in predsednikom vlade Cvetkovi čem.«
Polemika »Slovenskega doma"
»Slovenski dom« ponavlja svoje lažnji-ve tirade o zvezah med dr. Kramerjem in komunisti. Ne veruje pa mu menda noben njegovih bralcev več. Namesto, da bi gospodje razpravljali raje o vprašanju korupcije, zavoljo katerega se je pričela cela razprava, ponavljajo kakor oskubljene papige svoj ceterum censeo »Dr. Kramer podpira komuniste«. V dokaz zopet navajajo volilni dogovor med socialisti in JNS. Pri tem pa pozabljajo, da sede na podlagi sličnega dogovora med socialisti in JRZ najbolj ugledni prijatelji »Slovenca« v hrastniški dolini pod socialističnim županom v hrastniškem občinskem svetu. In
vendar se zavoljo tega ne razburja niti »Slovenski dom« niti »Slovenski delavec«, ki bi sicer rad v žlici vode utopil vse slovenske socialiste.
Kar se pa tiče volilnega nastopa resničnih ali dozdevnih levičarjev pri lanskih volitvah, pa smo gospode že napotili, naj razčistijo to stvar s podpredsednikom vlade dr. Mačkom, Id je edini lahko odločal o tem, kdo sme kandidirati na njegovi listi izven onih strank, ki so sklenile ž njim volilno koalicijo. Dr. Kramerja nI volil doslej še noben komunist
Iz Vojvodine
Voditelj vojvodinskih samostojnih demo-K_ratov dr. Duda Boškovič nadaljuje s svojo akcijo za razčiščenje vprašanja, kako se
je pod dr. Stojadinovičevim ffžhnom gospodarilo z denarjem banovinskega fonda za zavarovanje proti toči v dunavski banovini. Kakor smo že poročali, je dr. Boškovič prijavil bivšega bana Raflfia, da je delil denar iz tega fonda pred lanskimi volitvami tako, da je z njim podpiral agitacijo za listo dr. Stojadinoviča. V nedeljo je objarvil dr. Boškovič o tem svoje drugo pismo v vladnem »Vremenu«. V njem pra-yi med drugim:
»Trdil sem in še trdim, da so dobili podpore iz tega fonda večinoma veleposestniki, poslanci, inženjerji, odvetniki, višji uradniki, bogati trgovci, obrtniki itd. Pristojnim oblastem sem dostavil 912 imen oseb, ki so neupravičeno dob:ie podpore lz fonda za zavarovanje proti toči. Med drugimi sta dobila nečaka takratnega ministra Stankoviča 250.000 dinarjev, neki profesor dr. Juga, ld je kandid ral na listi dr. Stojadinoviča, 100.000 dinarjev« JfaL »V včerajšnjim »Vremenu« sta se sedaj oglasila nečaka ministra Stankoviča. ki potrjujeta, da sta res prejela skupaj 250.000 dinarjev iz fonda za zavarovanje proti toči, da pa sta ta denar pravilno razdelila med potrebne male posestnike. Enako izjavo obljavlja dr. Juga. Pri tem se sklicujejo na obračune ln pobotnice, ld so jih predložili banski upravi v Novem Sadu. Dr. Juga dostavlja, da je potrošil iz svojega žepa kot kandidat JRZ 40.000 dinarjev pffi volitvah 11. decembra tn da bo tožil dr. Boškoviča zaradi klevete.
Državljanska zavest
v britanskem imperiju
»Podložniki angleškega kralja« je naslov uvodnika Vilderjeve »Nove riječi«, ki ugotavlja, da vlada danes v britanskem imperiju največja svoboda na svetu. Med drugim piše:
»Britanski imperij, ki Je plod sile, živi danes po svobodni volji in svobodnem preudarku narodov, ki ga tvorijo. V imperiju ni danes ljudstva, ki bi hotelo iz te največje zajednice narodov na svetu Lokalni nemiri na meji Indije ali v Palestini so samo neznatni poskusi kršiti angleški mir. ki vlada na površini, petkrat večji in desetkrat bolj naseljeni, kakor je bil nekdanji rimski imperij. V Južni Afriki je zmagala sredi novembra stranka, ki je postavila za svoj pogram: vojno z Nemci na strani Anglije. Glavna kader njenih volilcev so tvorili Buri, ki so se pred nekaj desetletij tako junaško borili proti angleškim imperi-alistom. V francoski Kanadi je pred dobrim tednom z ogromno večino zmagala francoska liberalna stranka, ki je postavila za svoje geslo: vojna Nemčiji na strani Anglije. Franooeki nacionalisti, ki so v tem delu Kanade zastopali tezo kanadske nevtralnosti, so bili na celi črti poraženi.«
„čraa lista"
Vatikan, 6. dec br. Vatikanski radio je snoči objavil, da so Sovjeti sestavili »črno listo« nekaj milijonov katolikov. Na listi sta kar dva milijona Nemcev Mnogo je tudi Poljakov. Skupno je v teb seznamih okrog 4 milijone imen. Vatikanski radio pravi, da je glede na to razumeti, zakaj je bilo v zapadni Ukrajini in Zapadni Belo-rusijl v zadnjih tednih toliko justifikacij
Z »Glasbeno matico" v Beogradu in Pančevu
Na praznik zedinjenja, dne 1. decembra, je ljubljanska Glasbena matica
koncertirala v Beogradu s škerjančevim »Zedlnjenjem«. Dan nato je mešani zbor nastopil v Pančevu, v nedeljo pa na matinejskem koncertu s pestrim sporedom a capella.
Velika smfonična kantata za orkester, soli in mešan zbor »Zedinjenje« od Lucija-na M škerjanca je bila podana v Ljubljani pred dobrim letom. Uprava Glasbene Matice je potem iskala možnosti in poti. kako bi tudi š.rše kroge naše domovine opozorila na pomembno škerjančevo delo Načrtov je bilo več. pogajanja so se prekinila, pa zopet nadaljevala, dokler slednjič ta zamisel ni dobila svojega konkretnega izraza v nastopu Glasbene matice v Beogradu.
Preko 100 Članov močni mešani zbor je vlak potegnil v gluho noč, da ga naslednje ga dne, najbolje razpoloženega, postavi v naše državno središče, ponosni kraljevski Beograd. Za Vinkovci smo na odprti progi videli iztirjen in prevnajen vlak V Beogradu smo zvedeli, da se je ž njim voz i tudi skladatelj škerjanc. Imel sem občutek, kakor da se je po tolikih fazah ln peripe-tijah našega Zedinjenja tudi usoda hotela, nekoliko poigrati. Pa je Skerjanc izšel iz srečanja z usodo č.l in zdrav Daj Bog. da bi tako bilo tudi z našim zedinienjem.
Kljub zgodnji jutrnji uri nas je na kolodvoru v Beogradu sprejelo zastopstvo ta-mošnjih ožjih naših rojakov da nas po zdravi in nam gre v vseh potrebnih pod rob nostth na roko. Zaradi narodnega praznika je bil Beograd ves v zastavah Teraz.-je in druge glavne ulice pa prepolne ljudstva. ki je hotelo videti svojo priljubljeno »stražo« — mi bi rekli gardo; pa se je pojavil nov sprevod z mnogimi sokol-k m1 prapori na čelu, godbe, fanfare, Sokoli Sokolice, naraščaj, deca jezdeci, gasil ci . . . samo pestro življenje v proslavo zgodovinskega dneva, ki se moramo zanj vsi in z vsemi močm zavzeti, da se mu vrneta zopet oni pravi pomen in mesto. k; mu med našim narodom po vseh pravicah gresta.
Ob 10. dopoldne je bila generalna skuš nja z vsem koncertnim aparatom. Napolni la je vse sodelujoče z novi/m zaupanjem navzočne beograjske glasbene strokovnjake in umetnike pa zadovolj la in navdušila.
Zvečer je bil koncert. Prostorna Kolar-čeva dvorana je bila prav lepo zasedena Na odru je bil impozantni orkester beo grajske filharmonije, za njim mešani ma tični zbor, pred celim ansamblom pa energični In prožni ravnatelj beograjske opere Mirko Polič, matični zborovodja.
Beograjska izvedba velikega dela je bila na višku tn je Še presegala ljubljansko Naravnost blestel pa je v svoji homogenosti in zlitosti požrtvovalni in za stvar izredno navdušeni orkester beograjske filharmonije. Nočem zapostavljati korpusa pihal, ki je vsako bilo zasedeno po izvrst nem Izvajalcu, a ne morem si kaj, da ne bi podčrtal mehkobe in pastoznosti, ki so ju pokazala godala. Orkestralni part tvori jedro in ogrodje celotne kantate, zato ga z vso upravičenostjo imenujem prvega. Orkestrska mesta — naj tu omenim samo divno kolo, prikazovanje vojnih strahot ter
UvaŽujoč pomembnost storjenega del«
na polju glasbene reprodukcije kot važnega dotikališča aa naše duhovno Izenačevanje je beograjska filharmonija povabila
zbor na pr.jeten in vspodbuden družabni večer v restavracijo h Koisccn. Zunanji predstavnik filharmonije g. dr. Wagner. je prav po očetovsko skrbel za vsestransko dobro razpoloženje. Se vedno pod vtisom globokih verzov našega Gradnika so vse izrečene napitnice izzvenele v pozitivni in širše razgledane jši smeri vprašanja, smo U bratje ali ne. Za vzpodbujajoče besede se je toplo zahvalil predsednik Glasbene matice dr. Vladimir Ravn&ar. • • •
Drugega dne, v soboto, nam je Sifjskl cerkveni pevski zbor priredil v Pančevu
prav prisrčen sprejem z godbo. Po topili pozdravnih govorih se je razvila povorka do spomenika kralja Petra Osvoboditelja, kjer je predsednik Glasbene matice dr-Ravnihar položil krasen venec. Potem je bil v mestni hiši ofic elni sprejem Glasbene matice, ki jI je župan Vasa Isailovič izrekel toplo dobrodošlico.
V dvorani svetosaivskega doma je bffl zvečer koncert pevskega zbora. Obiskalo ga je izredno mnogo domačinov, ki so eksaktno podajanje zbora nagrajevali z ne-deljenlm priznanjem ln pohvalo. V odmoru je Glasbeno matico pozdravil dr. Miho-vil Tomandl za Jugoslovenski pevački savez. Opozoril je na stare vezi, ki še izza časa tamkajšnjega delovanja nesmrtnega Davorina Jenka vežejo Pančevo s Slovenijo. odnosno z Glasbeno matico. Predsednik Jefta Spaič nas je pozdravil v Imenu banatske pevske župe »Mita Topalovič« ter nam sporočil sklep uprave pančevske-ga Srbskega cerkvenega pevskega zbora, da se Glasbena matica ljubljanska imenuje za častnega člana: v priznanje velikih in trajnih zaslug za razvoj jugoslovanske glasbene in posebej pevske kulture so b il za častne društvene člane imenovani še dr. Vladimir Ravnihar, Anton Lajovic, Luci-jan M Skerjanc, Mirko Polič, Silvan Pečenko, Kari Mahkota ter Jakob Gerčar, kar je pri vseh navzočih izzvalo tople ova. clje. V imenu odlikovancev se je v lepem vzpodbudnem odgovoru zahvalil predsednik dr. Ravnihar.
Po koncertu kjer so prav posebno ugajali Lajovčev »Zeleni Jurij«, Milojevičdva »Vldovdanska pričest«, Gotovčeva »Jado-vanka sa teletom« ter Tomčeve »Svatske belokranjske narodne«, smo bili gostje
.. e, - cerkvenega pevrttega ^Jora«>V polno zasedeni dvorani Vajfertove pivou važna se js ob prisrčni pomešano*! Pan* čorftanov s Ljubljančani razvfla prara domačnost Iz ust dr. TomancHa smo slišal, da sedimo prav V oni dvorani, k j« je p<red tolikimi leti deloval naš Davorin Jenko in prirejal svoje pevske nastope. Ob kozarca dobrega vina sta nas ponovno pozdravila Jefta Spaič in Vasa Isailovič, čigar za» nosni patriotični govor je izzval splošno navdušenje. Predsednik Srbskega, cerkvenega pevskega društva dr. Patič je v roke dr. Ravnikarja izročil krasno diplomo o častnem članstvu Glasbene matice. Val govori, tako tudi zahvala dr. Ravniharja, so izzveneli v, utrjevanju slovanske misli In vzajemnosti, prav posebno pa v nagla-šanju enotnega duha, ki naj v vsakem ost-ru zavlada v naši lepi, prostrani domovini. Splošno navdušenje je še povečal Slovenski pevski kvintet z nekaj točkami, tako da je le prehitro prišla ura slovesa. Nekoliko udobnih avtobusov nas je ob nepretrganem vzklikati ju ln pozdravljanju potegnilo preko zimske banatske ravni in impozantnega novega pančevskega mosta Zopet v Beograd.
♦ • #
Skoraj z istim sporedom kakor t Pančevu se je v nedeljo vršil matinejski koncert v Kolarčevi dvorani. Koncert so obiskali vsi ljubitelji naše pevske kulture ln prav odlično beograjski Slovenci Kakor na prejšnjih nastopih je mešani zbor Glasbene matice tudi na matineji dosegel prodoren uspeh in živahne ovacije. Zastopnik pevskega in glasbenega društva »Stanko-vič« je odlikoval matični zbor z lepim, velikim lavorjevim vencem
Po koncertu je bilo treba takoj h kosilu, kajti že v zgodnjih popoldanskih urah smo vneli slovo od prelepega, v toplem
zimskem solncu kopajočega se Beograda.
• * »
- Ce vržem splošen pogled na delo, ki ga je Glasbena matica s temi tremi koncerti — prav posebno pa še s Škerjančevim »Zednjenjem« — storila, tedaj je treba pribiti, da Glasbena matica neomajno na-dal ju je svoj preko sedemseset let stari prosvetni program, da ga od leta do leta izpopolnjuje, in da sveto čuva svojo slanino tradicijo, tradicijo čiste glasbene kulture, vokvirjene v okvir slovanske vzajemnosti ln bratske ljubezni Naj bi to delo s čim večjim uspehom nadaljevala tudi v bodoče!
ŠPORT
Velik table-teniSki turnir
akademsko prvenstvo Jugoslavije bo v soboto in nedeljo v Ljubljani
žalno koračnico v prvem delu kantate, da lje globoko in pretresujoče zasnovan, izvedeno žalno koračnico .nterludija tei končno blestečo pripravo zaključnega him nusa — so bila pc-dana s tako prep.ičeval-nostjo, da so pri vseh poslušalcih pust4 krr najugodnejši in najgloblji vtis.
Solisti, ki jim je dana izredno težka w občutljiva naloga (fuga in kadenca prot koncu prvega soneta!), so to nalogo rešil tako, kakor bi je bolje ne mogli Naj ko' prvo omenim našo Heybalovo. ki je v svo sopranski part položila toliko lepote in m line, da je bila njena pohvala splošna. Prav tik zanjo so ji sledili: alt Bojovičeva. tenor Marinkovi** ter bas Cvejič vsi tr.je člani beograjske opere, tako da je solistovskl zbor posebno na skupnih metih pokazal vso vse svoje ogromno tehnično znanje ln glasovno lepoto. Izbira solistov ki je bila v rokah d ligenta Poliča, pa je obenem pokazala, koliko preuda nosti in kritiout-presoje je zo to potrebno.
O matičnem zboru bi bilo odveč govoriti v superlativih Če smo kdaj rekli, da je Matej Hubad privedel zbor na viš no. te daj je treba priznati, da je M: j ko Polič to viš no do skrajnih možn >sti še intenziviral B I je tudi to pot duša vsega dela Kljub vel ki zaposlenosti v beogra skl operi še vedno najde po par dni v mescu da jih posveti svoji dragi Glasbeni matici da jih posveti študiranju in izoblikovanju onega malega. Kar nam je narava v na-Mh ozkih mejah dala. Poi o 4e človek najtršega glasbenega obzorja Otel ie pozabi marsikatero naše glasbeno delo Naša kulturna in posebej glasbena zgodovina 'ga bo z vso upravičenostjo imenovala med vn'p-!i našimi pionir j . ki so bih po svoji rutini spretnosti in umetniškim pojmovanjem zmožni zt gati se iz povprečnosti in se postav ti pvav ra voistvo. če sem že o beograjski izvedb- §ke"iančevega »Zerlinje-nja« rekel, da le bila na višku, potem je to zasluga dirigenta ravnatelja Poliča. Tonli aplavz, ki ga je spre žil s svojim finim občutkom in široko muzkalno linijo, naj mu bo v zahvalo in zadoščenje za velikanski trud in požrtvovalnost brez katerih bi kantata gotovo ne dož vela tako prodorne in bleščeče reprize.
Po odsviranju prvega dela kantate je zastopnik akademskega pevskega zbora »Obilič« podaril matičnemu zVoru krasen venec, kar je Izzvalo med vso publiko spontane in tople ovacije. Iz ust mnogih posetn kov koncerta je bilo slišati nedelje-no priznanje in pohvalo, take da so vsi izvajalci z dirigentom vred prav lahko za- ' dovoljni. In ne v zadnji vrsti naj bo z uspehom svojega dela zadovoljen avtor sam, ki mu naj na tem mestu še enkrat čestitam. Pisati o Skerjančevem delu kot takem pa bi b lo povsem odveč. Naj spomnim samo na absolutno ugodne kritike ob priliki ljubljanske izvedbe. Sicer so se pojavili glasovi, ki so za vsako ceno hoteli najti strahove tam, kjer j h v resnici nI A to je le dokaz, da se stvari kot čiste umetnine niso mogli dotakniti.
Ta veliki turnir v izvedbi ASK-a dobiva čedalje bolj jasno sliko o udeležbi Igralcev. Prav gotovo bo najlepša borba za I. mesto ln ponosni naslov prvaka Jugoslavije v moštvih med zagrebško in ljubljansko univerzo. Zagreb bodo zastopali: drž. prvak Dolinar žarko, bivši drž. prvak in sedanji drž. reprezentant Heksner Ladislav ter drž. repezentant Merksamer Egon, našo »Almo mater« pa bivši drž. reprezentant	'Milan ter odlična Igralca Dji-novski Vojo ln Krečič Dušan. Favoriti na papirju so vsekakor Zagrebčani, toda tudi naši se ne bodo dali kar tako odpraviti, tako da navsezadnje nI Izključeno presene-
čenje. Ljubljana pa bo poslala v borbo 9e druga moštva, tako moštvo, ki ga tvorijo člani »JASO« z dobrim Lenertom na čelu, dalje moštvo prireditelja ASK-a z odličnim Krečičem, ki je v sijajni formi, ter tudi ostalih društev na univerzi. Seveda so tudi Zagrebčani postavili še 2 moštvi ki bosta prav tako skušali čim častneje zastopati barve zagrebške univerze.
Ljubitelje te igre opozarjamo že danes, naj si ogledajo napete borbe naše akademske mladine, v table-tenlsu.
Turnir bo v soboto zvečer ln v nedeljo ves dan v telovadnici drž. moškega učiteljišča na Resljevi cesti
Juniorski
pokalni turnir
Prireditelj SK Mars, sodelujoči še Moste, Slavija in Mladika
Slednjič so se okorajžlll še najmlajši igralci Marsa, ki bodo v nedeljo ves dan izvedli pokalni turnir na igrišču Mladike. Sodelovala bodo juniorska moštva prireditelja, Mladike, Slavije-Lj. In Most. Torej mladina štirih klubov, ki je pokazala posebno letos, da se v prvenstvenih tekmah zna boriti in bo nekoč dostojno stopala po-stopinjah svojih starejših tovarišev-igra-čev če bo vreme naklonjeno, bo ta prireditev tudi zanimiva, saj bo šlo za prestiž vsake enajstorice in tudi za dosego čim lepšega ln častnejšega uspeha. Razpisana sta dva pokala.
Spored je naslednji: ob 9.S0 Mars—Slavija, ob 10.30: Moste—Mladika. Popoldne ob 14. dopoldanska premaganca za tola-Mlno darilo, ob 15. dopoldanska zmagovalca za glavni pokal.
Pridite in oglejte si v nedeljo ta turnir, saj v Ljubljani gotovo premalo gledamo živahne turnirje nadarjenih juniorjev.
V neka] vrstah
Beograjski zimsko «»nortnl podsavez na delu
Beograjski zimsko-sportni podsavez, o katerem smo zadnjič — ali prav za prav prvič — slišali nekaj več nedavno, ko Je začel hrupno akcijo proti JZSS, češ da nI zadovoljen z njim in je treba zato kar hitro ustanoviti samostojno srbsko smučarsko zvezo, se je te dni pokazal z bolj konstruktivne strani. Njegov predsednik g. Limič, ki je bil veliki gromovnik v prej omenjeni akciji proti savezu, objavlja včeraj v beograjskih Ustih toplo napisan poziv, naj bi vsi prijatelji smučarstva darovali za božične praznike bodisi nekaj stare smučarske opreme ali pa poklonili kakšno denarno podporo, kar naj bi se vse razdelilo med revno vaško deco v smučarskih predelih na Kopaoniku In Sari Ta akcija beograjskega zimskosportnega pod-saveza je vredna vse pohvale In Je samo želeti, da bi res tudi Imela nekaj uspeha, še posebno razveseljivo pa je, da sta ta podsavez ln njegov predsednik Llmič s to idejo pogodila svojo nalogo z najbolj važne strani in morda je to celo prvi znak, da bodo beograjski zimsko-sportni delavci v smučarstvu res začeli delati tam, kjer je najbolj potrebno. Za fazprajre za zeleno mizo bo še zmerom časa dovolj...
Revanža med BSK ln Gradjanskim v Beogradu
Revanžna pokalna tekma med BSK in Gradjanskim bo v nedeljo 10. t m. v Beogradu. Ker je prva tekma v Zagrebu ostala neodločena in je za končnega zmagovalca lz obeh tekem razpisan dragocen pokal predsednika vlade g. Cvetkoviča, bo ta tekma 4e posebno napeta, ne glede na to, da M hotela 1 Beograd i Zagreb veljati za najboljše nogometno središče v državi BSK se je začel za to tekmo temeljito pri-
pravljati ln bo Imel do nedelje še nekaj ostrih treningov zanjo. Kakor se zatrjuje, bo enajstorica BSK-a tudi v Beogradu nastopila v isti postavi kakor je igrala v Zagrebu. Tudi ta tekma bo odigrana po mednarodnih pravilih, torej brez dovoljenja za menjavanje Igralcev, sodil pa jo bo madžarski sodnik Ivancsics iz Budimpešte.
Zagrebška Concordia bo v dnevih 8. in 10. t m. gostovala v Gradcu, ln sicer prvi dan proti moštvu Ostmarka, drugi dan pa
proti Sturmu. Ker sta oba nasprotnika Concordije v dobri formi bo zagrebški 11-gaš odšel na to gostovanje s svojo najboljšo enajstorico.
Med HNS in SLS tečejo pogajanja, da bi za konec sezone odigrali še dve odločilni tekmi med reprezentancema HNS ia SLS. Prva tekma naj bi bila 26. decembra
v Zagrebu, povratna pa 7. januarja v Beogradu.
Jugoslavija in Rumunija se pogajata za meddržavni dvoboj v table-tenisu, ki naj bi bil v teku januarja 1 1940. v Zagrebu.
Mednarodni zimsko-sportni teden bodo priredili na Slovaškem v dnevih od 18. do 21. januarja-po raznih zimsko-sportnih postojankah Visokih Tater. Na sporedu bodo tekme v smučanju in smuških skokih kakor tudi v hokeju na ledu. K udeležbi so bili povabljeni tekmovalci Iz Nemčije, Madžarske, Rumunije, in Jugoslavije.
Izredno lepe uspehe v nogometu beleži letos Švica, kajti ponaša se lahko, da vso sezono ni izgubila nobene mednarodne tekme. Glavni dogodek je bila njena 3:1 zmaga nad Italijo, pa tudi v ostalih šestih tekmah ji ni nihče mogel pripraviti poraza. Proti Poljakom je bil izid neodločen 1:1, potem pa je zmagala nad Portugalsko 4:2, nad Madžarsko 3:1, nad Holand-sko in nad Belgijo 2:1, nad Luksemburško pa celo z 9:1. Švicarji so v nogometu prvič nastopili v mednarodni tekmi 1 1905. in Je njihov letošnji uspeh prav gotovo zelo lep. Morda so lz previdnosti — ali pa lz drugih razlogov — za letos odpovedali nameravano srečanje s Nemčijo, da no U pokvarili te ugodne bilance.
Švicarska zveza za hokej na ledn Ima letos posebno nenavadne skrbi Ne gre namreč to pot za to, kako bi dobila sredstva za svojo blagajno, temveč si morajo gospodje lz odbora beliti glavo, kako bi najbolj pametno razdelili 30.000 frankov prebitka, ki so ga spravili na lanskem svetovnem prvenstvu. Da so bili nazadnje vsi veseli rešitve tega vprašanja, so se ze-dinili za to, da bo vsak od funkcionarjev, ki so sodelovali pri tem svetovnem prvenstvu, dobil 2000 švicarskih frankov nagrade...
SK Reka. Za včeraj zvečer pomotoma objavljeni Miklavžev večer bo drevi ob M. na Strelišču pod Rožnikom.
SK Ilirija (atletska). Drevi ob 19. v»-žen sestanek v lokalu nad kavarno »Evropo«.
Smučarski klub Ljubljana. V soboto^ t m ob 20. v verandi Unlona tradicionalni Miklavžev večer s pestrim sporedom. Ker je dobiček namenjen klubovim članom na terenu, pridltev Mm večjem številu m pcfc pdjlts fte prijatelje s seboj!
MALI OGLASI
CENE MALI
OGLASOM
Po 50 par es besedo, Din 8.— davka sa vsak oglas In enkratno pristojbino Din 3.— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, U tičejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din IZ.—. Dopisi In ienitve se zaračunajo po Din 2.— aa vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanj« znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L,— sa besedo, Din S.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Dtn 0.— sa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek n enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Službo dobi
Upokojencem
Bodimo pod ugodnimi pogoji dober postranski zaslužek. Sprejemamo krajevne Zastopnike za ljudsko zavarovanje. Samo resni interesenti naj pošljejo ponudbe na zavarovalnico »Drava« v Mariboru. '
51983-5
Damskega
frizerja (-ko)
amoinega vodne, železne in trajne ondulacije sprejmem. Nastop takoj ali 17 .t. m. Vyborny Vekoslav, Slovenji Gradec.	31989-1
Plačilno natakarico
mlado, lepe zunanjosti, za boljšo gostilno iščem. Nastop takoj. Pogoji: točilnica na račun, stanov, in hrana v hiši. Ponudbe na gostilno Kački, Delnice.
31987-1
Čevljarskega
pomočnika
m vajenca takoj sprejme: Leopold Pirnat, Železnikar* jeva 2, Ljubljana.
32011-1
Frizerka ali frizer
vešča vseh del, prvovrstna moč, dobi stalno mesto, ta-koj ali po dogovoru pri tt. Ivan Mrak, Radovljica na Gorenjskem.	32000-1
Kmečko dekle
zmožno vsega gospodinjstva in hišnih del išče službo, najraje na deželi, nastop takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31992-2
Prodam
Parkete, deske
in bukova drva
ugodno proda Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4. telefon 22-44.
2449-6
Kupim
Žagar
(gaterist) priden, zanesljiv ln trezen strokovnjak, dobi stalno službo. Ponudbe z označbo zahtevkov na Hart-ner, parna žaga. Murska Sobota.
31930-1
Službe išče
Dekle z dežele
»ednjih let želi spremenit! Z novim letom službo. Vajena vseh hišnih in vrtnih del. Naslov v vseh posloval. Jutra.	32003-2
Trgovska pomočnica
mlajša, dobra moč, išče za takoj službe. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Ce-fca pod »Takoj«.
32013-2
Smrekovega čresla
zdravega, suhega, zdrobljenega, kupim pet vagonov. Cenjene ponudbe z navedbo cene franko vagon, pod šifro »Čreslo« n* ogl. oddel. Jutra.	3198S-7
Avto, moto
Več DKW Meister
kabrio v dobrem stanju, OPEL OLIMPIA, kabriolet, FIAT 514 2-sedežni roadster FORD limuzina, novejši model proda po likvidacij skih cenah DKW zastopstvo J. LOV5E. Tyrševa četa 33.	31947-10
Pohištvo
Malo rabljene
trgovske opreme
jedilnice, spalnice, nove špe-rane spalnice in razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathian, Ljubljana, Tyrševa 12, dvorišče.
17-11-12
Les
Vsako množino
hlodov
(Erdstamme), botovih, mečeš novih in smrekovih, v eksportni kakovosti, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Les«. 31962-15
Smrekovo žaganje
suho, 1 m dolgo, vezano z žico, par vagonov lagodno odda žaga Hribar Medlja-Izl&ke. 31633-15
za din 1,000.000.—
vsega 100 m oddaljena od glavne beograjske ulice ali pet hišnih številk; zelo razkošno zidana; fasada kamen in terra-nova, vrata železna, obložena z antikoro-dalom, vhod in stopnjišče večbarvni naravni marmor in oniks. Stopnice vse do podstrešja ob straneh obložene z dragocenim naravnim marmorjem. Vsa vhodna vrata v stanovanja so izdelana iz prvovrstne hrastovine, a vsako stanovanje ima glavni in stranski vhod. — Stanovanja so zelo moderna — manjša, ki so največ iskana v Beogradu, povsod stranski prostori obloženi z belo najboljšo keramiko. Kopalnice, zidane kadi, iz bele keramike. Vsaka kuhinja ima lepo, veliko teraso z dvorišča. Hiša je vsa oddana samo izbranim najemnikom, tako da je renta popolnoma zagotovljena. Hiša je nova, še celih 20 let davka prosta. Poleg tega, da je zelo razkošno zidana, stoji tudi v neposredni bližini nove univerze in donaša vendar 10% obresti na vložen kapital. Opozarjamo gg. kupce, da je to izredno redka prilika, da pride taka hiša naprodaj in je v interesu kupca, da to priliko izkoristi. V gotovini je potrebno 750.000 din, ostalo hipoteka. — Prodaja izključno:
BOVAN,
Beograd, Knez Mihajlova 5, palača »Ta-Ta« teL 27-978.
| G. Th. Rotman	j
SAMBO IM PETER
POTUJETA
5
Teta ja je sprejela z velikim veseljem. Pripovedovala jima je o Egiptu, kjer je živela pred mnogimi leti, in o Nilu, kjer je toliko blata, ki se lahko valjaš po njem. »A zdaj,« je dodala teta, »zdaj v Egiptu ni več povodnih konjev; vsi so se izselili!«
Kapital
Starejšega
prijatelja
iščem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Novčana pomoč 24«.
31993-16
Hipotečno posojilo
v znesku 15 tisoč din iščem proti garanciji vknjižbe na prvo mest«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstno«.	32006-16
Lokali
Damski frizerji!
Dobro vpeljan salon z vsem inventarjem v centru Ljubljane takoj ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«.
32016-19
Sobo odda
Opremljen kabinet
oddam v sredini mesta s 15. decembrom ali s 1. januarjem. Naslov v vseh poslov. Jutra.	' 32007-23
Komfortno sobo
v centra, poleg cestne železnice, mirno in čisto, v visokem pridičju .oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
32017-23
Sobe išče
Opremljeno sobo
mirno, blizu tramvajske proge Vič, išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15. december«.
32012-231
Stanovanje
odda
Trisob. stanovanje
zračno in suho. v centru oddam s 1. januarjem. Naslov v vseh posl. Jutra.
31998-21
Nagrado
dobi tisti, ki priskrbi takoj tričlanski odrasli družini eno ali dvosobno stanovanje v bližini kolodvora, za Bežigradom, v Sp. Šiški. Naslov v vseh posloval. Jutra.
32008-21a
Izgubljeno
100 din nagrade
dobi najditelj črne palice s srebrnim ročajem, ki je bila izgubljena pretekli mesec na eni ljubljanskih ulic. Najditelj naj izroči palico v upravi »Jutra«. Na srebrnem ročaju je graviran napis: I. K. Prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah.
31952-28
Pisalni stroj
rabljen, kupim. Ponudbe s navedbo cene pošljite na: Bruno Prebil, Glince 1-6.
31997-29
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih
cenah ČERNE • juvelir, Ljubljana, Wolfova
! K
PREMOG
KOKS — DRVA
nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5. " Telefon 20-59 Postrežba brezhibna.
Preutrujen ?
TO JE NAVADNO POSLEDICA NAKOPIČE-NJA STRUPENIH SNOVI V ORGANIZMU.
Vsako delo povzroča vi organizmu gotove strupene snovi, ki se nabirajo v mišičevju, kar se pojavlja v utrujenosti Te otrovne sestavine je treba Iztrebiti iz telesa. Za to svrho je prikladno
DIANA
FRANCOSKO VINSKO ŽGANJE
Z masažo telesa s francoskim vinskim žganjem zvišate cirkulacijo krvi in omogočite izločevanje strupov, ki povzročajo utrujenost.
f
Naznanjamo žalostno vest, da je za vedno zatirali očl po dolgi bolezni gospod
JOSIP TERČAK
ŠOLSKI UPRAVITELJ V POK.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 9. t. m. ob 9. uri na pokopališče v Smartnem ob Paki.
Šmartno ob Paki, dne 6. decembra 1939.
VERONIKA, žena; PEPCA KBAMER, SLAVKA, STANKO, otroci; BOŽA roj. PODBOJ, sinaha; IVAN KBAMER, zet; VLADKO, SLAVKO, TATJANA, vnuki in ostalo sorodstvo.
f

m DIANA
FRANCOSKO ŽGANJE
Dotrpela je naša ljubljena mati, teta in tašča, gospa
KARLA BERGMAN roj. PERUŠEK
BIVŠA UČITELJICA IN VDOVA PO ŽEL. PRIST.
Na zadnji poti jo spremimo dne 8. decembra ob 16. uri iz hiše žalosti, Hrenova ul. 5, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, 6. decembra 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
MeeUil pogrebni zavod Občina Ljubljana
f
Dotrpela je naSa nepozabna mama, stara mama, teta, svakinja ln tašča, gospa
JADVIGA BEŽEK roj. JAN
VDOVA PO ŠOLSKEM RAVNATELJU
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 7. t. m. ob %3. uri pop. iz mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c.) na pokopališče k Sv. Križu.
Varaždin, Ljubljana, dne 6. decembra 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
Ing. VLADISLAV FASAN in MARIJA FASAN naznanjata, da je umrl njun brat odnosno svak, gospod
ing. Rudolf Fasan
VIŠJI ZEMLJEMEREC V POK.
Pogreb bo v četrtek, dne 7. decembra ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa — Vidovdanska cesta na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 6. decembra 1939.
Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana
a m
Telefon 20-42
Tapetništvo JageT FRANC,
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA tt 17, nudi najcenejše otomane od din 350.—, žimo od 26.— din. Velika izbira madracev, cauch-zof, volne, gradla in blaga za
prevleko pohištva.
Od Vas
Je
odvisno, da Imate obleko vedno kot novo jo postite redno ilčno eistitl ali barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana Poljanski nasip 4-6
_ Srertolikalnicfl
PREVOZE
premoga, drv, moke, selitve itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno ln po najnižjih cenah z avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo
A. SEMENIČ
Privoz št, 13« Ljubljana
TELEFON 36-92
Da vaša postelja v zimi ne bo mrzla,
si preskrbite tople flanel odeje, prešite odeje v svili in klotu, pernice, plimoje itd. pri
F. I. GORIČAR
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29
kjer ima v svojem specialnem oddelku največjo zalogo po najnižjih cenah!
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naš ljubljeni stric, brat, gospod
Franc Krainc
nadučltetj v pokoju
včeraj dne 5. decembra ob pol 2. uri popoldne za vedno zapustil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 7. decembra ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Polule št 6, na okoliško pokopališče v Celju.
Sveta maša zadušnica bo v soboto 9. decembra ob pol T. url zjutraj v farni cerkvi v Celju.
CELJE, dne 6. decembra 1939.
Globoko žalujoči brat, nečak In nečakinje
-

Zapustila nas je naša dobra mati in stara mati. gospa
Narifa L
Pogreb bo v petek, dne 8. decembra ob pol 15. uri izpred magistrata na mestno pokopališče.
Ptuj, Mala Nedelja, dne 6. decembra 1939
Žalujoče rodbine: LEŠNIK, ŠVARC
		
		
Umrl je po dolgi mučni bolezni star 70 let naš skrbni oče, stari oče, tast itd., gospod
JOŽE DOLANC
VPOKOJENI RUDAR IN POSESTNIK Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek 7. t. m. ob pol 16. url iz hiše žalosti, Loke 430, na farno pokopališče.
Trbovlje, 6. decembra 1939
Žalujoči: IVAN, JOŽE, RUDOLF, LUDVIK, sinovi; JOŽEFA, MARIJA, hčeri — ter ostalo sorodstvo.
Vsem poslovnim prijateljem, poznancem in sodelavcem naše delavne skupnosti sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgotrajni sodelavec,
gospod
ojz Rizzoli
blagajnik in knjigovodja tvornice KID na Javorniku
Pokojni je služboval pri našem podjetja 48 let in si je s svojim vestnim delovanjem, ter s svetlim tovarištvom ustvaril trajen spomin.
JESENICE, dne 6. decembra 1939.
Kranjska industrijska družba
•
. ' . •.:»v«
Urejuje Davorin fiavljen, — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani.