številka 33 • leto XXXVII • cena 12 din
Celje, 18. avgusta 1983
0OVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Nihče ni pojedel 30 dekagramov ovsenega kruha
Na Plešiveu nad Titovim Velenjem so že šestič pripravil i
kmečki praznik in sicer na kmetiji pri Lipnikarju (po do-
mače Hotenšku). Zbralo se je okoli 6000 obiskov alcev, ki so
jim najprej zapeli člani vokalne skupine Flamingo, nato pa
sla domačina povabila kosce in grabljice na požirek -kačje
slino. Vsak kosec je moral pokositi 80 m2, grabljica pa to
pograbiti. Najboljši čas je določil zmagovalca. Plezali so
tudi po do 7 m visokih smrekah in »lovili domače klobase,
za konec pa so poleg ostalega pripravili še tekmovanje.kdo
bo pojedel 30 dkg ovsenega kruha. Uspel ni nihče, kajti
jedel bi ga lahko ves dan.
LOJZE OJSTERSEK
Marelice, kupite marelice
Tednikova akcija: Ni lahko biti pro-
dajalec na tržnici. Str. 11
Po Tuniziji
Pričetek fcljtona s potopisnimi vtisi iz Tunizije. Stran 15.
Humor in volja sta ji vsa popotnica
Ob 70-letnici Marice Frecetove. Str. 5
mednarodni krediti za izvozne investicije
Pred časom je Mednarod-
na finančna korporacija
odobrila Jugoslaviji deviz-
na sredstva za kreditiranje
istih investicij, ki v okviru
iriterijev - le-ti so izredno
trogi - zagotavljajo pozi-
ivne učinke in ki so pred-
vsem izvozno naravnane.
Trem delovnim organiza-
cijam na celjskem območju -
jSMU, Konusu in Metki je
Izvršilni odbor Ljubljanske
panke Splošne banke Celje
prejšnji teden kredite odo-
bril.
Skupni imenovalec vseh
treh investicijskih progra-
mov je, da bodo sredstva
usmerjena skoraj izključno v
tehnološko posodobitev ozi-
roma nabavo opreme. Le-ta
bo zagotavljala povečanje
produktivnosti in fizičnega
obsega proizvodnje ter višjo
stopnjo dodelave, povečan
izvoz in doseganje ugodnej-
ših cen.
EMO bo 445,824.000 din -
tolikšna je predračunska
vrednost investicije, v celoti
namenil za modernizacijo
proizvodnje poltežke in tež-
ke posode, kar predstavlja
prvo fazo modernizacije ce-
lotne proizvodnje posode.
2e sedaj jč posoda EMA do-
bro vpeljana predvsem na
zahodnih tržiščih in bo vsa
povečana proizvodnja name-
njena za izvoz. Poskusna
proizvodnja bo v EMU ste-
kla že v zadnjem četrtletju
prihodnjega leta. Po zaklju-
čeni investiciji bo proizvod-
nja narastla od sedanjih
1 883 ton na 3.320 ton posode
letno, kar predstavlja približ-
no 3,300.000 komadov pol-
težke in težke posode. Vre-
dnostno bo povečan izvoz
dosegel 5.800.000 dolarjev,
pri tem pa bodo zaposlili le
45 delavcev.
Za Konusovo umetno us-
nje Konit, ki ga uporabljajo
v obutveni, galanterijski in
grafični industriji je v svetu
vse večje povpraševanje. Z
modernizacijo celotne linije
za proizvodnjo umetnega us-
nja - veljala bo 43,825.000 di-
narjev, se bo proizvodnja po-
večala za 850 ton letno, ki bo
v celoti namenjena za izvoz.
Zanimivo je, da načrtujejo 97
odstotno izkoriščenost kapa-
citet. Investicijo bodo v Ko-
nusu zaključili v marcu 1984
in že v tem letu načrtujejo
neto devizni učinek v višini
850.000 dolarjev.
Metka je z izvozom ople-
menitenih tkanin za po-
steljnino pričela šele v letu
1980, vse dotlej pa je izvažala
zgolj neobdelane tkanine in
zanje dosegala izrazito neu-
godne tržne pogoje. Investi-
cijska sredstva v višini
60,104.000 dinarjev bodo na-
menili za nakup opreme s
katero bodo kvaliteto proi-
zvodov dvignili na raven, kot
jo zahteva zahodno tržišče.
Pomembno je, da bo z novo
opremo mogoče spremeniti
strukturo izvoza saj bo Met-
ka izvažala manj posteljnega
perila, povečala pa bo izvoz
oblačilnih tkanin, ki dosega-
jo na tujem trgu ugodnejše
cene. Investicijo nameravajo
zaključiti do konca prihod-
njega leta, že v prvem letu
poslovanja pa načrtujejo ob
enakem številu zaposlenih
milijon dolarjev neto deviz-
nega učinka.
Poleg navedenih delovnih
organizacij pa načrtujejo in-
vesticije, ki bi se delno finan-
cirale s sredstvi Mednarodne
finančne korporacije še v
Steklarni Boris Kidrič v Ro-
gaški Slatini, SIP-u Šempe-
ter in Cometu Zreče.
B. R
Nenasitni
medved pustoši
Medved, ki že kakšen me-
sec tega preživlja počitnice
v Gornjesavinjski dolini, se
še ni naužil lepot Menine,
Mozirske ter ostalih planin.
Kot kaže se za pot čez mejo
ni odločil zaradi depozita,
kajti na naši strani mu je
bolj všeč zaradi medu. Gor-
njesavinjski čebelarji ob
tem niso ničkaj veseli, da
na tak način daje priznanje
njihovi čebelarski tradiciji.
Na posnetku je Franjo Kai-
ser iz Mozirja, ki mu je ko-
smatinec uničil dve stojišči
s panji na Belih vodah in
planini Kolarici. Posnetek
je s slednje, kjer je medo
snedel približno 200 kilo-
gramov strdi, ter uničil 15
panjev. Zverini v bran so se
postavili lovci iz vse doline,
Gornjegrajčani imajo tudi
poseben štab. Nepovablje-
nega turista čakajo dan in
noč, vendar mu je težko sle-
diti, ker se ta lahko v eni
noči sprehodi po skoraj vsej
dolini. Kaj več pa v reporta-
ži, ki jo pripravljamo.
RADO PANTELlC
Rogla dobro zasedena
Hotel Planja na Rogli je v
teh dneh 77-odstotno zase-
den, dovolj prostora pa je še
v bungalovih in montažnih
depandansah, ki so name-
njene planincem. Največ je
domačih gostov, medtem ko
je zreški hotel Dobrova za-
polnjen z Nizozemci in Bri-
tanci.
Možnosti za razvedrilo je
dovolj. Turisti se lahko spre-
hajajo v bližnji okolici, nabi-
rajo gozdne sadeže, lahko se
kopajo v bazenu v Zrečah.
organizirajo pa tudi izlete na
Pohorje, v Savinjsko in Lo-
garsko dolino, v Maribor in
Ptuj. Vsak drugi četrtek go-
stijo harmonikarja, na voljo
pa je tudi vožnja s kmečko
vprego. Največ zanimanja je
za obisk kmetij, ki se ukvar-
jajo s kmečkim turizmom.
T. P.
79-letni Jože Volčovnik je na kmečkem prazniku v Trna v
čah številnim radovednežem pokazal, kako so včasih trli
lan. Obširneje o tem in drugih praznikih na Celjskem na
straneh 10-11.
(Foto: TONE TAVČAKl
2. STRAN - NOVI TEDNIK
18. AVGUST 1983
Praznično na Kalobju
Občani Šentjurske občine
so v nedeljo praznovali.
Osrednja slovesnost je bila
v manj razviti krajevni
skupnosti Kalobje, kjer so
krajani ponosni na nove
pridobitve. V kraj je prite-
kla voda, nova makadam-
ska cesta v dolžini treh kilo-
metrov pa je skrajšala pot v
dolino za 10 kilometrov.
Slavnostni govornik, pred-
sednik izvršnega sveta skup-
ščine občine Šentjur Ivan
Jager je v svojem govoru
izrazil zadovoljstvo nad de-
lovnimi uspehi v tej oddalje-
ni krajevni skupnosti. K te-
mu je v marsičem doprinesla
še solidarnost in vzajemnost
širše skupnosti in če je upati,
da ta tudi v naslednjih letih
ne bo izostala kot pomoč
Kozjanskemu, se bo tudi Ka-
lobje kmalu izvilo iz repa ne-
razvitih. Razveseljivo je na-
mreč, da v zadnjem času vse
več mladih ostaja na svoji
zemlji, saj pot v dolino ni več
tako odmaknjena. To pa daje
kraju upanje za še hitrejši
razvoj in jamstvo, da se le-ta
ne bo ustavil, da bodo ti kraji
ostali naseljeni in da bodo
težko pristopna, a lepa ob-
močja Kozjanskega lahko
dajala svoj delež k skupne-
mu razvoju.
Med drugimi je največje
občinsko priznanje - plaketo
»18. avgust« prejela tudi kra-
jevna skupnost Kalobje.
Zbrani, med katerimi so
bili tudi gostje iz republike
in regije, pobratene Užičke
Požege in Plantišta ter briga-
dirji, so se v Kalobju zadržali
na tovariškem srečanju.
MATEJA POD JED
Prehrambnih izdelkov bo
več, sis ni rešitev za Golte
Celiskl Izvršni svet le dobro ocenil Izvozne dosežke
gospodarstva
Preskrba z osnovnimi
prehrambnimi in tudi ne-
katerimi drugimi proizvodi
bo do konca leta zadovolji-
va, zagotavljajo pri sozdu
Merx, kjer so uspešno za-
ključili prvo obdobje vzpo-
stavljanja dolgoročnih po-
slovnih odnosov na osnovi
združevanja sredstev z veli-
kimi prehrambno-indu-
strijskimi kombinati iz Voj-
vodine, Hrvaške in naše re-
publike. O tem so razprav-
ljali na zadnji seji celjskega
izvršnega sveta, kjer so po-
leg ostalega spregovorili tu-
di o ustanovitvi sisa za Gol-
te, seznanili pa so se tudi z
informacijo o gibanju izvo-
za v prvem polletju.
Zagotovo bo dovolj pše-
ničnih mok, testenin, riža,
olja, margarine, rastlinskih
maščob pa tudi mleka in
mlečnih izdelkov ter čajnega
masla. Po spremembi malo-
prodajnih cen lahko priča-
kujemo bistveno boljšo zalo-
ženost mesnic s svečim june-
čim in svinjskim mesom,
boljša bo tudi ponudba me-
snih izdelkov, mesnih in rib-
jih konzerv. Dovolj bo tudi
limon, ne bo pa drugega juž-
nega sadja. Z republiškim
zavodom za rezerve naj bi tu-
di premostili težave pri pre-
skrbi s sladkorjem, po 10.
septembru, ko se prične no-
va sladkorna kampanja, pa
ta pomoč ne bo več potreb-
na. Vzrokov za kopičenje za-
log torej ni.
Po počitniškem obdobju
bo na policah tudi malce več
perutnine, nekoliko, vendar
ne bistveno, pa se bo izbolj-
šala tudi ponudba kave. Še
vedno pa bo primanjkovalo
izdelkov iz kakava. Kakor
pravijo pri sozdu Merx, bi tu-
di pralnega praška moralo
biti dovolj.
Težave pri preskrbi pa si
lahko obetamo v primeru, da
bodo morale delovne organi-
zacije blagovnega prometa
zagotavljati devizna sredstva
za koruzo, pšenico, moko,
sladkor in olje in sicer v viši-
ni od 14 do 117 dolarjev po
toni posameznega proizvo-
da. Ker gre pretežno za za-
hteve vojvodinskih kombi-
natov, so na izvršnem svetu
sklenili, da bomo zagotovili
nadomestilo deviznih zahtev
?preko domačih podjetij, ki z
nekaterimi drugimi proizvo-
di oskrbujejo vojvodinsko
gospodarstvo.
Po sklepu izvršnega sveta
delavci gospodarskih orga-
nizacij v občini Celje ne bo-
do razpravljali in se tudi od-
ločali o ustanovitvi samo-
upravne interesne skupnosti
za poslovanje RTC Golte.
Gospodarstva v današnjem
trenutku ne moremo obre-
menjevati z dodatnimi pri-
spevki in po oceni izvršnega
sveta ni nikakršnih pogojev
za uspešno vodenje razprave
o ustanavljanju novega sisa.
Celjska občina pri razreševa-
nju problema rekreacijskega
centra ne more stati ob stra-
ni, vendar bo potrebno iskati
drugačne rešitve, predvsem
takšne, ki temelje na eko-
nomskih interesih posamez-
nih organizacij združenega
dela. Več pa bodo morale pri
tem storiti tudi tiste celjske
ozd, ki imajo na Golteh svoje
depandanse.
Celjsko združeno delo je v
prvem polletju dobro uresni-
čilo izvozne plane, vsi naj-
večji izvozniki so nad ali pa v
okviru planov. Vzpodbudno
je tudi, da so nekatere manj-
še organizacije izvozile za ne-
kaj sto odstotkov več izdel-
kov kot leto prej. Ker bo po-
polnejša informacija o izvo-
zu dana ob obravnavi uresni-
čevanja občinskih resolucij-
skih ciljev, so na zadnji seji
spregovorili predvsem o ti-
stih organizacijah, ki svojih
načrtov konvertibilnega
izvoza niso uresničile. Te bo-
do morale še v tem mesecu
analizirati vzroke neuspe-
hov, hkrati pa tudi sprejeti
ukrepe za izboljšanje stanja.
Ker povsod ne bodo sami
kos tej nalogi, bo s svojimi
predlogi sodeloval tudi ob-
činski komite za družbeno-
ekonomske odnose.
R. PANTELIC
Kljub temu da so bila pro-
izvodnji zagotovljena dolo-
čena devizna sredstva za
uvoz surovin, je ponudba
zobnih past še vedno slaba,
nikakršna bi lahko rekli.
Zakaj na tržišču ni nekate-
rih osnovnih proizvodov za
osebno higieno, seveda ne
vedo odgovora niti pri celj-
skem izvršnem svetu, zato
so sklenili to vprašanje po-i
staviti v republiških dele-
gatskih klopeh.
JVa praznično nedeljo seje na Kalobju zbralo veliko ljudi iz različnih krajev šentjurske
občine.
Združena delovna akcija na Kalobju
Dan pred praznikom občine Šentjur so se na združeni delovni akciji na Kalobju zbra
delavci iz PAP-a iz Ljubljane, Uprave za notranje zadeve Celje, vojaki ljubljanske garnizije
krajani in brigadirji Zvezne mladinske delovne akcije, ki so pred tem že 14 dni kopa
izkope za vodovodne priključke.
200 udeležencev tradicionalne akcije je urejalo bankine in odtoke na trasi nove, trikilome
trske ceste proti Vezovju in urejalo prireditveni prostor na igrišču pred šolo in prei
gasilskim domom.
Popoldne so se tkale nove, še čvrstejše vezi med vsemi, ki so prihiteli na pomoč ljudemi
to krajevno skupnost, kjer je bila v nedeljo prireditev ob prazniku občine Šentjur. N
slovesnost pa so se gostje in občani že lahko pripeljali po novi cesti.
MATEJA PODJEI
V občini Laško štipendije ostajajo
V	zadnjih letih prehaja po-
klicno usmerjanje tudi v ob-
čini Laško, vse bolj od ožjih
strokovnih skupin na celot-
no družbo. Tako postaja vlo-
ga Strokovne službe v Skup-
nosti za zaposlovanje še po-
membnejša, saj mora upo-
števati vse elemente, ki so
potrebni za stalno povezavo
med svetom dela in svetom
izobraževanja.
Ko so opravili analizo na-
mer letošnjih učencev osmih
razredov, je ta pokazala, da
se je kar 87% vseh učencev
odločilo za programe sred-
njega usmerjenega izobraže-
vanja, za skrajšane programe
6% učencev, medtem ko so
se ostali odločili za takojšnjo
zaposlitev, oziroma za delo
doma. Ugotovili so tudi, da
so se učenci odločili za defi-
citarne poklice v večji meri
kot v prejšnjih letih.
Na osnovi teh podatkov je
Skupnost za zaposlovanje
občine Laško ugotovila, da
se namere učencev že prila-
gajajo spremenjenim raz-
meram na področju štipen-
diranja in zaostreni politiki
zaposlovanja.
V	letošnjem šolskem letu
je kadrovske štipendije pre-
jemalo 337 dijakov in štu-
dentov iz občine Laško, šti-
pendije iz združenih sred-
stev pa 158, nekaj dijakov in
študentov pa je prejemalo
kadrovske štipendije iz dru-
gih občin. Kljub manjšim
možnostim za pridobitev ka-
drovskih štipendij, jih je v
šolskem letu 1982/83 ostalo
nepodeljenih kar 41%. Naj-
več nepodeljenih štipendij je
ostalo na področju tretje in
četrte stopnje zahtevnosti, to
se pravi za učence srednjih
in poklicnih šol, na ostalih
področjih pa je število veliko
manjše. Pravih razlogov za
takšno stanje na skupnosti
za zaposlovanje ne vedo. Do-
mnevajo pa, da je osnovni ra-
zlog za ostajanje štipendij v
tem, da je večina nepodelje-
nih štipendij razpisanih
predvsem za deficitarne po-
klice. Poleg tega pa morajo
upoštevati tudi dejstvo, da
ima mladina vedno večje izo-
braževalne težnje in da se jih
le malo odloča za poklic že
po končani srednji šoli. Ra-
zen tega pa se za deficitarne
poklice odločajo predvsem
fantje, čeprav z vidika psiho-
fizičnih lastnosti ni nobenih
ovir, da se tudi dekleta ne bi
odločala za izobraževanje in
delo na teh področjih.
Presenetljivo je tudi dej-
stvo, da se je razmerje med
kadrovskimi štipendijami in
štipendijami iz združenih
sredstev povečalo v korist
štipendij iz združenih sred-
stev. Verjetno je vzrok temu
v strukturi v razpisanih ka-
drovskih štipendij in v
ostrejših pogojih za njihovo
pridobitev. Razen tega so šti-
pendije iz združenih sred-
stev opredeljene le kot »pre-
hodna« oblika, ki naj bi po-
časi ugasnila na račun ka-
drovskih štipendij. Vendar
bi z njihovo ukinitvijo otežili
ali celo onemogočili izobra-
ževanje dijakom in študen-
tom, ki izhajajo iz družin s
slabimi gmotnimi in social
nimi razmerami. Z drugin
besedami: otroci iz premož
nejših družin bi imeli dale<
svobodnejšo izbiro šolanji
in poklica. Prav zaradi teg>
bo »prehodnost« štipendiji
združenih sredstev, ozirom*
njihova »začasnost« dolgo
trajna. Izredno nizek odsto
tek razpisanih kadrovski!
štipendij za neproizvodni
poklice zavezuje, da bodo tu
di delovne organizacije, ^
kadre potrebujejo, razpisal'
več kadrovskih štipendij
področja. Prav tako pa je p0
trebno h kadrovskemu
pendiranju spodbuditi tud;
nosilce zasebnega dela '
obrtnike.
L. K
Zlato pivo Zlatorog
Zlatorog ekstra pivo, ki ga proizvaja pivo-
varna Laško, je dobilo zlato medaljo za kako-
vost na svetovnem ocenjevanju piva v Bruslju.
V pivovarni Laško, ki je obvestilo iz Bruslja
prejela v torek, so te dni izvedeli tudi, da so
nosilci simbola zlati zmagovalec Beograda
1983.
VVE
Poslovni center
v Rogaški Slatini
SOZD Mera DO Tkanina
Celje, SOZD Mercator TDO
Jelša Šmarje, Ljubljanska
banka Splošna banka Celje,
Podjetje za PTT promet Celje,
Loterija Slovenije in Zdravi-
lišče Rogaška Slatina so se
odločili za podpis samouprav-
nega sporazuma o začetku del
za pridobitev gradbene doku-
mentacije za gradnjo poslov-
nega centra v Rogaški Slatini.
Kdaj bo za to naložbo zelena
luč je težko reči. Izgradnja po-
slovnega centra v Rogaški Sla-
tini je bila načrtovana na začet-
ku tega srednjeročnega obdob-
ja. Seveda, zaradi zakonskih
omejitev in drugih razlogov do
uresničitve naloge ni prišlo.
Zdaj se bodo udeleženci spo-
razuma zavzeli, da bodo v tem
času priprav uveljavili spre-
membo zazidalnega načrta za
poslovni center, izdelali idejni
načrt zanj, pridobili lokacijsko
dokumentacijo z vsemi soglas-
ji, zagotovili geološke in druge
raziskave ter meritve in prido-
bili tudi lokacijsko dovoljenje.
Nosilec celotne akcije je ko-
lektiv delovne organizacije
celjske Tkanine.
V tem krogu udeležencev je
tudi celjska temeljna banka
Ljubljanske banke, ki želi z iz-
gradnjo poslovnega centra re-
šiti vprašanje svoje rogaške
ekspoziture. Le-ta vse od usta-
novitve deluje v neprimernih
prostorih, ki so bili ob zadnjem
potresu tako hudo poškodova-
ni, da so bili določeni za ruše-
nje. Nove in primernejše banč-
ne prostore pa zahtevata tudi
mesto in vloga Rogaške Slati-
ne v turističnem življenju. S
podobnimi razlogi in težnjami
sodelujejo v skupni akciji tudi
drugi podpisniki sporazuma.
M. BOZIC
,jAVGUSn983
NOVI TEDNIK - STRAN 3
II sozdu Agros imajo težave
zaradi preslabe oskrbe
V	sozdu Agros Šempeter v
savinjski dolini, ki združu-
e naše najpomembnejše
,roizvajalce kmetijske me-
hanizacije, ob polletju ugo-
tavljajo, da je bila proiz-
vodnja v večini organizacij
-druzenega dela manjša kot
50 načrtovali. Glavni vzrok
- to je bil v slabi oskrbi.
V	sozdu so opravili več po-
govorov z glavnimi dobavi-
telji materialov za proizvod-
no v Srbiji, Bosni in Herce-
govini ter Sloveniji. Uredili
so oskrbo za Strojno iz Žalca
in to s tanko pločevino in va-
gino žico, za Ferralit iz Žalca
pa oskrbo z odkovki. V
Agrosu tudi niso povsem za-
dovoljni z rezultati zmanjše-
vanja zalog. Položaj je toliko
težji, ker visoke obrestne
mere na poslovna sredstva
dobesedno požirajo težko
ustvarjeni dohodek. V neka-
terih organizacijah združe-
nega dela obresti že presega-
jo višino sredstev, ki so na-
menjena za osebne dohodke.
Pri oskrbi in nemotenih do-
bavah zavzema pomembno
mesto tudi združevanje de-
viznih sredstev z dobavitelji.
Tu so storili izredno malo.
Izjema je le Sip, ki ni imel
resnejših problemov z
osnovnimi materiali. Pose-
bej problematičen je položaj
v Tehnostroju v Ljutomeru,
ki potrebuje veliko sredstev,
še zdaleč pa si jih ne more
zagotoviti.
V sozdu Agros se zavedajo,
da je pri oskrbi pomembna
tudi primerna kadrovska za-
sedba. Naravnost čudno je,
da ponekod ni zaposlen na
področju oskrbe noben eko-
nomist. Ob vsem tem ni nak-
ljučje, če bodo morali v
Agrosu v drugem polletju
storiti vse, da bi se oskrba le
izboljšala. Vsekakor pa bo
treba najti devizne vire za
združevanje z dobavitelji.
JANEZ VEDENIK
Borna polletna bera
Izvozni primanjkljaj In izgube___
V občini Šmarje pri Jelšah ne morejo biti zado-
voljni s poslovnimi rezultati organizacij združenega
dela. Kot ni bilo v letošnjem prvem polletju dovolj
uspešno gospodarstvo, so kazalci uspešnosti poslo-
vanja nezadovoljivi tudi v negospodarstvu, ki se je
tokrat prvič soočilo z izgubami.
Najbolj je zaskrbljujoče nedoseganje plana izvoza ter
neuspešni sanacijski programi tistih organizacij zdru-
ženega dela, ki so poslovale z izgubo že ob četrtletju.
Ob primerjavi lanskega in letošnjega polletnega ob-
dobja je celotni prihodek v gospodarstvu občine pora-
sel za 35% (plan celotnega prihodka je bil presežen za
odstotek) za 41% je bilo več porabljenih sredstev, do-
hodek pa je porasel za 23%.
Plan celotnega prihodka ni bil dosežen na področju
kmetijstva, trgovine in obrti. Porabljena sredstva so
rastla hitreje od celotnega prihodka, zaradi česar se je
ekonomičnost poslovanja znižala za 4%. Gospodarnost
poslovanja je bila boljša na področju kmetijstva, goz-
darstva, gradbeništva in prometa, drugod pa se je po-
slabšala, najbolj v industriji. Na višino dohodka so
vplivale zlasti rastoče cene, predvideni obseg pa niso
dosegle organizacije združenega dela s področij trgo-
vine, obrti in kmetijstva.
Gospodarstvo šmarske občine še do lani ni bilo »va-
jeno« izgub, zato so rdeče številke toliko bolj zaskrb-
ljujoče. Izguba v gospodarstvu je namreč večja kot ob
četrtletju in več kot trikrat višja od lanske ob polletju.
»Prigospodarile« so jo štiri organizacije združenega
dela.
Izvoz je realno za dobrih 5% nižji kot lani ob polletju,
plan pa je dosežen z 39,3%. Pokritost uvoza z izvozom
je 2,6 kratna.
Prvič so se pojavili izgubaši tudi v negospodarstvu.
Ta izguba znaša 7 milijonov 614 tisoč dinarjev.
Polletne rezultate gospodarjenja je v ponedeljek
obravnaval izvršni svet občine Šmarje pri Jelšah. Člani
so se dogovorili za vrsto akcij, ki naj bi prispevale k
izboljšanju rezultatov.	jyj AGREZ
Svet delovne skupnosti
ponovno razpisuje na predlog Razpisne komisije in
po pooblastilu
skupščin SIS gospodarskih in družbenih
dejavnosti občine Žalec
prosta dela in naloge
VODJE SKUPNIH SLUŽB
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora
kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da ima visoko ali višjo izobrazbo družboslovne,
ekonomske ali tehnične smeri
-	3 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podob-
nih delih in nalogah
-	sposobnost vodenja, koordiniranja in organizira-
nja
-	ter, da je družbenopolitično aktiven.
Mandat traja 4 leta.
Rok za prijavo je 15 dni od izida razpisa.
Kandidati morajo vlogi za razpisana prosta dela in
naloge priložiti vsa ustrezna dokazila o izpolnjevanju
zahtevanih pogojev.
Vloge pošljite Razpisni komisiji za razpis del in nalog
vodje skupnih služb SIS občine Žalec, Kardeljeva
ulica 12, Žalec.
Optimizem v šentjurskem gospodarstvu
V šentjurski občini so z
gospodarskimi rezultati v
prvem polletju letošnjega
leta zadovoljni, zato z opti-
mizmom stopajo v drugo
Les ostala
V prvi polovici leta so v
družbeni proizvodnji Goz-
dnega gospodarstva Nazarje
posekali skoraj toliko dreves
kot so planirali. Bojazni, da
do konca leta ne bi uresničili
načrtovanega poseka ni, dru-
gače pa je s spravilom lesa,
saj je v gozdovih ostalo več
kot 2000 m3 listavcev.
Manj so posekali zasebni-
ki, zaradi česar se je doho-
dek v kmetijstvu in gozdar-
stvu v primerjavi z enakim
lanskim obdobjem zmanjšal
za skoraj 15 odstotkov.
Z gozdnogojitvenimi deli v
prvi polovici leta so gozdarji
zadovoljni. Zaradi spreme-
njenega načina gospodarje-
nja je bilo sicer obnovitvenih
del v gozdovih manj, bistve-
no več pa je bilo negovanja,
tako da je tudi skupen rezul-
tat ugoden.
PP
polovico leta, pri čemer se
zavedajo, da bo težko pre-
broditi nove gospodarske
težave.
Gospodarstvo šentjurske
občine je namenilo precej
sredstev v obratna sredstva
in poslovne sklade, da bi bila
v prihodnje odvisnost od
bank, ki danes težko sprem-
ljajo celotno gospodarjenje,
zmanjšana. Ocenjujejo, da
bodo z velikimi napori de-
lavcev in odgovornih v zdru-
ženem delu tudi ob koncu
leta beležili tako dobre ali še
boljše rezultate.
Ugoden podatek med re-
zultati prvega polletja je po-
večanje industrijske proiz-
vodnje za 4,8%, kar je dobro
ob upoštevanju dejstva, da je
ob tromesečju industrijska
proizvodnja imela padec za
4,4%. Izgube so se v primer-
javi z enakim obdobjem lani
zmanjšale za 71,6%, nastale
pa so samo v dveh tozdih, in
sicer v Merksovem tozdu
prodaja in v tozdu transport
Kmetijskega kombinata
Šentjur. Znašajo pa 3,674.636
din.
V primerjavi z enakim lan-
skim obdobjem je celotni
prihodek gospodarstva pora-
sel za 33%, dohodek za
20,1%, doseženi čisti doho-
dek za 13,4%, del čistega do-
hodka za osebne dohodke za
23,3%, število zaposlenih pa
se je zmanjšalo za 2%.
MP
»Metkina« Iskanja
V Metkinem tozdu v Kozjem
so v primerjavi z lanskim
prvim polletjem svoj izvoz sko-
rajda podvojili, ob tem pa do-
hodek povečali za 42 odstot-
kov. V izvoznih iskanjih so ne-
mirni, zadnji uspeh v prodira-
nju na tuje pa je novi program
medicinskih oziroma kirur-
ških oblačil. V avgustu bo v
Zahodno Nemčijo odpotovala
prva tovrstna pošiljka pet tisoč
komadov.
M. A.
Ekonomičnost raste
V mozlrskl občini presegajo tudi ostale
resolucljske cilje
V mozirskem gospodar-
stvu so s poslovanjem v
prvi polovici leta zadovolj-
ni, V drugem tromesečju
so proizvedli več kot v
prvem, tudi polletni rezultati
so v primerjavi s tistimi v
enakem lanskem obdobju
ugodnejši. K temu so največ
prispevale delovne organiza-
cije Elkroj, tozd Kovinarstvo
Ljubno, Smreka Gornji
grad, trgovska delovna orga-
nizacija Savinja iz Mozirja.
Po pričakovanju so se naj-
slabše odrezali v tozdu
Stavbno pohištvo in tozdu
Zagarstvo v Glinu Nazarje,
kjer dosega dobre rezultate
le tozd Iverna.
V celoti so rezultati ugod-
ni. Ob tem, da se je ekono-
mičnost poslovanja povečala
za 2,3 odstotke, so dosegli
predvideno realno rast go-
spodarstva. Družbeni pro-
izvod občine se je ob upošte-
vanju planirane 30 odstotne
inflacije povečal za 7,7 od-
stotka, tako da so presegli
planske cilje iz resolucije kar
za 5,3 odstotke.
pogled v svet s kovinotehno
Čile na pragii 11. septembra
Pozornost svetovne ja vnosti je si-
cer - kar se Latinske Amerike tiče -
usmerjena na dogajanje v Srednji
Ameriki, kjer narašča napetost na
mejah Nikaragve, kjer potekajo ve-
liki ameriški manevri, toda vpra-
šanje, kaj se dogaja, kaj se bo zgodi-
lo v Čilu, prihaja čedalje bolj v
ospredje.
Kot je znano, bo prihodnji mesec
minilo deset let, kar je vojska pod
vodstvom generala Pinocheta v kr-
vavem prevratu strmoglavila vla-
do predsednika Salvadorja Allen-
deja, Allendeja pa so ubili. Odtlej
Čile, država z globokimi demokra-
tičnimi tradicijami v okolju, ki živi
pretežno v znamenju desničarskih,
vojaških diktatur, preživlja tegobe
diktature, zatiranja državljanskih
in osebnih svoboščin, izkoriščanja,
brezposelnosti, pomanjkanja in la-
kote.
Precej časa je kazalo, da bo Pi-
nochetu uspelo z ekonomsko politi-
ko »svobodnega podjetništva« pod
soncem razmaha svetovnega go-
spodarstva udobrovoljiti vsaj sred-
nje sloje, domačo buržoazijo, da ga
bo še naprej bolj ali manj vneto
podpirala. Toda časi rastočih profi-
tov so minili, Čile je zabredel v go-
spodarsko krizo, ta pa je pokazala,
da je Pinochetov režim sicer abso-
lutističen, da pa ni nepremagljiv.
Če se mu je v prvih devetih letih
diktature posrečilo z mešanico po-
litike trde in najtrše roke in takti-
ziranja z navidezno popustljivostjo
in odpustljivostjo ustvariti vtis, da
je režim na trdnih nogah, so pretre-
si letošnjega leta pokazali in čeda-
lje bolj kažejo, da brede Pinochet v
slepo ulico, koder ga utegnejo pu-
stiti na cedilu celo doslej najzve-
stejši zavezniki - višji častniki.
Pinochetov režim je izpostavljen
udarcem protestnih dni, ki jih pri-
reja sicer dokaj raznorodna opozi-
cija in so deležni podpore velikan-
ske velike večine Čilcev. Protestni
dan 12. avgusta je bil najbolj
krvav: 19 ubitih demonstrantov,
med njimi trije otroci, nad tisoč
aretiranih.
Bliža se enajsti september, dese-
ta obletnica strmoglavijenja Allen-
dejeve socialistične vlade, ki so jo
obsodili na smrt ne samo Pinochet
in njegovi, marveč tudi številni na-
zadnjaki zunaj meja Čila.
Pinochet nanagloma skuša rešiti,
kar se rešiti da. Izvedel je spre-
membe v vladi, toda to je v bistvu
samo urejanje raztrganih lastnih
vrst. Navzven kaže odločnost, češ
da ne bo popustil, da utegne privo-
liti v obnovo političnega življenja
šele 1989. leta. Zabiti hoče klin v
vrste opozicije. Toda roka ni več
tako spretna. Ali bolje: okoliščine
so se bistveno spremenile.
Gospodarska kriza je prinesla
hude udarce tudi domači buržoazi-
ji, kmetom, ne samo delavstvu. In
opozicionalci iz vrst meščanskih
strank, zdaj pletejo mrežo stikov z
vojsko, češ, vladati se da tudi brez
Pinocheta, v zavezništvu meščan-
ske opozicije in častnikov, seveda
brez komunistov in drugih hudih
levičarjev.
Tako imamo v Čilu pravzaprav
opraviti z dvema opozicijskima
strujama: tisto, sestoječo iz ljud-
skih plasti, ki v zameno za odstra-
nitev Pinocheta ne želi dobiti nove
inačice stare igre, in ono tako rekoč
uradno opozicijo, ki snuje načrte o
civilno vojaški vladi »narodne re-
šitve«.
Sicer pa: 11. september bo poka-
zal, kakšno je razmerje sil v Čilu,
kako dolgo lahko še zdržijo Pino-
chet in njegovi.
Piše J02E SIRCEU
4. STRAN - NOVI TEDNIK
18. AVGUST 1983
Poceni na
morje
Za mladino s plitvim
žepom so cene letovanja,
ki ga ponuja Center za
mladinski turizem, do-
volj sprejemljive. To ka-
že tudi zasedenost nase-
lja Savinja v Makarski,
saj je prostor le še v zad-
nji septembrski izmeni.
Desetdnevni Polni pen-
zion z bivanjem v prikoli-
cah ali hiškah in s prevo-
zom stane 4800 din. Vsa-
ko leto tudi sklenejo po-
godbe z zasebniki, pri ka-
terih je treba odšteti 5700
din. Za prevoz pa lahko
poskrbi tudi vsak sam. Za
tiste, ki jih mika taborje-
nje, so uredili prostor po-
leg prikolic, hranijo pa se
lahko v kuhinji naselja, ki
v sezoni nasiti tudi 300
ljudi.
Svoj program letovanj
ponudijo tudi drugim or-
ganizacijam po Sloveniji,
ki se ukvarjajo z mladin-
skim turizmom. Ugotav-
ljajo da je v naselju zelo
malo mladih s celjskega
območja.
V	predsezoni in posezo-
ni organizirajo v Makar-
ski šolo v naravi. Sedem-
dnevno bivanje otrok sta-
ne 2300 din, prednost pa
imajo tiste šole, ki so tak-
šen način učenja že upo-
rabile.
Letos je v naselju nekaj
novosti: postavili so ogra-
jo, v kampu zgradili sani-
tarije, povečali skladišče
in popravili prikolice. V
načrtu pa imajo postavi-
tev novih hišic.
V	Centru za mladinski
turizem lahko ponudijo
tudi cenejše prevoze, dvo
ali večdnevne izlete, pozi-
mi pa šolo v naravi. Ško-
da je le, da ne izposojajo
nahrbtnikov in šotorov,
saj je zanje precej zanima-
nja, prav tako pa še nima-
jo izkaznic za potovanja v
tujino, s katerimi imaš
popust pri prenočevanju
v mladinskih domovih in
obiskih muzejev in prire-
ditev.
TATJANA
PODGORŠEK
Odličja in priznanja hmeljarjem
Ob Dnevu hmeljarjev so v
Žalcu tudi letos podelili
priznanja in nagrade za vi-
soke pridelke hmelja Za le-
to 1982 so jih podelili sedaj.
Pri pridelovalcih savinj-
skega goldinga je prvo me-
sto osvojil Albin Šketa iz
Orle vasi z 2740 kg na ha,
drugo Stanko Podbregar iz
Ojstriške vasi 2384, tretje
Jože Piki iz Zgornjih Roj z
2334 kg hmelja na ha. Pri
sorti aurora je prvo mesto
osvojil Jože Bosnar iz Goto-
velj s 3573 kg na ha, drugo
Martin Krajnc iz Kaple s
3383, in tretje Ivan Zagorič-
nik iz Podloga s 3316 kg na
ha. Pri sorti atlas je prvo me-
sto osvojil Jože Jurak iz Šešč
z 2990 kg na ha, drugo Franc
Rančigaj iz Gomilskega
2907 in tretjo Franc Sedmi-
nek iz Spodnjih Roj z
2776 kg na ha.
Podelili so tudi 27 priznanj
za dosežene uspehe v hme-
ljarstvu v SRS. Posebna pa
so prejeli tudi Garnizon Ce-
lje, Sekretariat za LO SO Ža-
lec in MDA Kozjansko 83. Ti
so dobili priznanja za pomoč
ob letošnjem neurju.
Na sliki: Predsednik izvrš-
nega odbora poslovne skup-
nosti za hmeljarstvo SRS
Edi Omladič podeljuje odlič-
je hmeljarju Albinu Šketu iz
Orle vasi za doseženo prvo
mesto pri pridelovanju gol-
dinga.
TONE TAVČAR
Krajevni praznik
na Vrhu nad Laškim
Še en izliv sreče
Na Vrhu nad Laškim so v
nedeljo, 14. avgusta prazno-
vali krajevni praznik.
Kljub veliki vročini so do-
mačini sedeli na klopeh
skrbno pripravljenega prizo-
rišča pri osnovni šoli na
Vrhu in si z zanimanjem
ogledovali kulturni pro-
gram. Predsednik krajevne
skupnosti Jože Knez je kra-
jane spomnil, kaj vse so v
tem letu že naredili. Pred-
vsem so'izgradili vodovod v
Gozdecu, gradijo pa tudi ga-
silski dom. Redno tudi vzdr-
žujejo ceste. Veliko dela pa
jih še čaka. V naslednjem le-
tu naj bi napeljali telefon, iz-
gradili vodovod v Velikih
Grahovšah, v zaselku Laše,
dokončali pa naj bi tudi ce-
sto v Malih Grahovšah. V no-
vem šolskem letu bo tudi
osnovna šola na Vrhu posta-
la celodnevna. Gre za štirira-
zredno podružnično šolo
osnovne šole Antona Ašker-
ca iz Laškega. Kar 70 učečih
se glav bo zdaj tretjino dneva
preživelo v prostorih pre-
novljene osnovne šole.
V kulturnem programu je
sodelovala tudi godba na pi-
hala iz Laškega, pevski zbor
iz Rimskih Toplic in domači
recitatorji. Občane pa je poz-
dravil tudi predsednik Izvrš-
nega sveta skupščine občine
Laško, Drago Košak.
Ljudsko slavje se je nada-
ljevalo do poznih nočnih ur,
krajane pa je zabaval domači
ansambel. BOŽA GOLOUH
Franc Klančnik
Verjetno ni starejšega
prebivalca Šmartnega ob
Paki, ki ne bi poznal pri-
jaznega in skromnega
Franca Klančnika. Po po-
klicu je mizar, vendar ve-
dno najde čas tudi za raz-
ne druge konjičke in de-
lo, ki ga bogati in osre-
čuje.
Eno teh njegovih skri-
tih veselj je glasba. Lju-
bezen do nje goji Franc
Klančnik že od mladih
nog. V začetku druge sve-
tovne vojne je v Smart-
nem osnoval Komorni
trio, ki ga je tudi vodil.
Vojna leta so nekoliko
spremenila Francevo živ-
ljenje, vendar se glasbi
tudi takrat, ko se je boril
najprej v Tomšičevi bri-
gadi, nato pa odšel v IV.
operativno cono, ni odpo-
vedal. Kljub naporom in
nenehnim borbam je na-
šel čas za pevski zbor in
godbo, ki ju je vodil. Na-
stopali so na mitingih v
Celovcu, Tržiču, Ljublja-
ni in še po številnih okoli-
ških krajih.
Tudi po osvoboditvi je
Franc Klančnik nadalje-
val svoje delo. Vodil je
več pevskih zborov v
Šmartnem, še danes pa je
dirigent moškega pevske-
ga zbora. Tudi ansambla
Srnica, si brez požrtoval-
nega Frančka, kakor pri-
ljubljenega možakarja
imenujejo njegovi prijate-
lji, ni mogoče predstav-
ljati.
Njegova življenjska pot
je tako plodna in ustvar-
jalna, kot pot malokatere-
ga človeka. Znanci pripo-
vedujejo o njem, da je ve-
dno pripravljen priskočiti
na pomoč, zato ga cenijo
in imajo radi. Z delom v
različnih društvih in lov-
ski družini Oljka nesebič-
no pomaga k razvoju in
bogatitvi življenja v nje-
govem kraju.
Za svoje delo in uspehe
je Franc Klančnik prejel
že veliko odlikovanj in
priznanj: medaljo za hra-
brost, srebrni znak OF,
priznanje za delo na kul-
turnem področju, prizna-
nje skupščine Zveze lov-
skih družin Celje, prizna-
nje Lovske zveze Sloveni-
je in še bi lahko naštevali.
Med vsemi pa mu je naj-
dražje priznanje, ki mu ga
je pred kratkim podelilo
predsedstvo SFRJ, Red
zaslug za narod s srebrno
zvezdo.
Kljub vsem pohvalam,
uspehom in priznanjem
pa je ostal skromen mož.
Kdor ga pozna, nehote
pomisli, kaj vse lahko da
človeku življenje, če si
prizadeva in daje tudi on
sam.
NATALIJA HUS
OBRAZI
Drobne iz
Gotovelj
Čeprav je poletni čas
tudi v Gotovljah malo
omrtvil življenje v KS,
marsikje ne lenarijo.
Zelo aktiven je konjeni-
ški klub, ki je pred krat-
kim pripravil zanimivo
tekmovanje, ki so se ga
udeležili konjeniki iz šte-
vilnih klubov širom po
Sloveniji.
Ob krajevnem prazniku
so se močno potrudili tu-
di gasilci, ki so krajanom
prikazali vse vrste gaše-
nja. Ob tej priložnosti je
Henrik Krajnc orisal zgo-
dovino gasilskega druš-
tva. ki spada med starejša
v Sloveniji. Razveseljivo
je, da se je društvu v zad-
njem času priključilo tudi
precej mladih, tako da je
bila naknadno ustanov-
ljena še pionirska deseti-
na, ki jo vodi prizadevni
tov. Tone Lipovšek.
Omeniti velja tudi sre-
čanje starejših krajanov,
ki ga je organizirala kra-
jevna organizacija RK.
Ob tej priložnosti je bil
pripravljen zanimiv kul-
turni program, ki ga je še
posebej popestril skupni
nastop ženskega in pio-
nirskega pevskega zbora.
Končana je tudi »bitka«
za prostore. Kulturne or-
ganizacije in društva so
končno dobile nove pro-
store v Domu krajanov.
Se posebej prav bodo ti
prostori prišli Prosvetne-
mu društvu, ki ravno zdaj
pripravlja celovečerno
igro, ki bo popestrila živ-
ljenje v Gotovljah v teh
poletnih dneh.
D. K.
Stara obrt še živi
Pionirji raziskujejo staro obrt
V nedeljo se bo končal pionirski raziskovalni tabor
na Skomarju nad Zrečami. Na tem taboru, katerega
pobudnik je bila revija Pionir, so mladi raziskovalci
preučevali staro obrt na tem delu Pohorja. Pionirji
so bili zbrani iz vse Slovenije, vodilo pa jih je osem
mentorjev, študentov etnološkega oddelka Filozof,
ske fakultete iz Ljubljane.
Vsi skupaj so imeli kar precej dela, saj so raziskovali
staro obrt kar v dveh krajevnih skupnostih, Skomarje
in Resnik. Ugotovili so, da je obrt na tem področju
razvita, saj se skoraj pri vsaki hiši ukvarjajo z več
obrtmi. Posebno veliko je Žagarjev, »pintermanov«,
»cimermanov« in »tišlarjev«. Vedno manj pa jecoklar
jev, čeprav so Skomarje včasih slovele po teh obrtni-
kih, kar kaže tudi njihovo staro ime - »Cokelpurg«.
Seveda rezultati ne bodo vrhunski, strokovni, kar
tudi ni namen tega tobora. Glavni cilj je posredovati
izsledke občini, da bo lahko usmerjala nadaljnje delo
na tem področju in s tem koristila razvoju. Domača
obrt je namreč izredno pomembna z gospodarskega,
posebno pa s turističnega vidika.
Poglejmo, kaj so izjavili udeleženci tabora o njiho-
vem delu in življenju na taboru:
Mojca Sifrer, študentka etnologije, mentorica:
»Delo na tem taboru« je bila ena od dvajsetih možnosti
za obvezno prakso na naši fakulteti. Moja skupina,
kakor tudi vse ostale, registrira obrtnike, ugotavlja
razlike med nekdanjim načinom dela in današnjim.
Sprašujemo tudi, čemu se kmetje ukvarjajo z obrtjo,
zaradi lastnih potreb, ali zunanjih, ter kdo se z njo
ukvarja, ali so to družinski člani ali pa najeti delavci.«
Nives Butara, študentka, mentorica: »Delo je dokaj
naporno, saj smo stalno na terenu, poleg vsega pa je
premalo časa. Za podrobnejše raziskovanje ene same
kmetije bi potrebovali vsaj teden dni trdega dela. Tako
pa lahko samo ugotovimo, katere obrti imajo na kme-
tiji. Več ni mogoče. Obrt je v tem delu Pohorja dovolj
živa. Večina izdelkov je narejenih za domačo rabo, le
malo pa za zunanjo.«
Stanko Fijavž iz Vitanja in Robert Celcer iz Konjic,'
pionirja-raziskovalca: »Na taboru rišemo in skici-
ramo predmete, ki jih vidimo pri kmetih. Danes smo
bili pri kmetu, ki izdeluje grablje.
Naš delovni dan pa je takšen: zjutraj, ko vstanemo,
se najprej umijemo, sledi telovadba in zajtrk. Po zaj- 1
trku nas razporedijo po kmetijah in ob petnajstih
imamo popoldansko kroniko. Nato delamo do večerje,
po kateri imamo večerno kroniko. Na teh kronikah
pregledamo, kaj smo ta dan naredili. Potem pa gremo
spat.«
Tabor na Skomarju je bil prvi te vrste in je bil le
nekakšen poskus. Ker pa se je pokazalo, da je zamisel
uspela, želijo v prihodnje tabor ne le ponoviti, temveč
ga razširiti tudi na srednješolsko raven. Tako bo dobili
oprijemljivejše rezultate.
T. PODGORSEK-K. LORENCI
Očistili so mostove
Gasilsko društvo Zagrad-Pečovnik poleg svoje osnovn
naloge - zagotavljanja požarne varnosti, deluje tudi pri ko
munalnem urejanju okolja. Tako so se letos že izkazali
akcijo čiščenja nosilcev na mostovih preko Savinje v Čopov
ulici, v mestnem parku in na Polulah.
Delo je bilo vse prej kot lahko, saj se je več kubiko1
raznega vejevja, pomešanega z blatom, zagozdilo ob most
niče. Skupaj z vejevjem so gasilci odstranili tudi več gnezi
glodalcev in plazilcev ter mrhovino.
Delovno akcijo pa so gasilci izkoristili tudi kot preizkus
njo sposobnosti reševanja na vodi in spusta po vrvi z mosti
v strugo.
S. SERUGil
j8. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 5
pošla še v
starih prostorih
Gradnjo novih prosto-
rov pošte v Slovenskih
Konjicah bodo morali
upočasniti zaradi po-
rnanjkanja sredstev. Po
načrtih naj bi celotni ob-
jekt končali do pomladi
leta 1984, zaradi zakasni-
tve pa bo zgrajen šele do
začetka leta 1985. Na tisoč
kvadratnih metrih povr-
šine bo poleg pošte še tr-
govina, v zgornjih nad-
stropjih pa 28 stanovanj.
Problem financiranja naj
bi rešili jeseni s samo-
upravnim sporazumom.
T. P.
Voda bo le pritekla
Delovna akcija v Zgornjem Breznu
Kar verjeti ne moreš, da
je lahko sredi vseh hribov,
ki obdajajo Vitanje, tudi ču-
dovita majhna dolina, v ka-
teri leži vas Zgornji Brezen.
Na kmetijah imajo vse po-
goje za uspešno delo na
zemlji, le vode še vedno ni.
Pomagajo si z zbiranjem
kapnice in nekateri so se na
ta način oskrbe s pitno vodo
že tako navadili, da niso po-
sebno navdušeni nad grad-
njo vodovoda.
Ta se je prejšnji teden
kljub vsemu začela. Devet
kmetij, ki bodo dobile vodo,
mora prispevati po 50.000
din in skopati 50 metrov jar-
ka. Vendar se vsi tega dogo-
vora ne držijo in nekateri jim
že maščevalno obetajo, da k
njim voda ne bo pritekla.
S kopanjem se že drugi te-
den trudijo mladinci iz Vita-
nja. Petnajst zagrizenih bri-
gadirjev, med njimi so samo
tri dekleta, preživlja počitni-
ce ob krampu in lopati. Dela-
jo od 7. ure zjutraj do 13., v
četrtek, soboto in nedeljo pa
so delovni dan udarniško po-
daljšali do 17. ure. Pravijo,
da jih tudi enourna hoja do
gozdne koče, kjer spijo, ne
moti preveč. Popoldneve
preživljajo ob igranju nogo-
meta, kart, poslušanju glas-
be ali pa spijo. Torej briga-
dirsko življenje ni čisto pra-
vo, saj se z velikimi, dobro
organiziranimi delovnimi
akcijami ne morejo primer-
jati. Celo težko pričakovano
malico so dobili z uro za-
mude.
Trasa, ki je dolga štiri kilo-
metre in pol, je na nekaterih
delih tako kamnita, da s
krampi in lopatami ne more-
jo narediti vsega. Za njimi bo
moral priti še kompresor, ki
bo delo končal. Na ravnem
delu trase pa bo delo mladih
zamenjal stroj.
V soboto je iz Vitanja priš-
lo nekaj krajanov, ki so tudi
poprijeli za lopate, izmed 150
vojakov, ki so se za konec
tedna pripeljali iz Celja, pa je
imel vsak drugi ožuljene ro-
ke. Njihovega dela trase jim
res ni nihče zavidal. Nekdo
izmed njih se je tako zagna-
no spravil nad kamenje, da
je zlomil kramp.
Vaščani so se pomešali kar
med vojake, njihovih 50 me-
trov ni nič manj težavnih. V
nedeljo jih je prišlo dvanajst,
med njimi tudi več kot 70-
letni Anton Grm, ki je pred
leti kopal premog v Zabuko-
vici, še vedno pa lahko vsa-
kemu mlajšemu pokaže, ka-
ko je treba delati.
Konec tedna bodo briga-
dirji odšli, stroji bodo delo
končali in vaščanom se obe-
ta pitna voda, ki tudi v suš-
nih dneh ne bo presahnila.
TATJANA PODGORŠEK
Nov most v Laškem
Zgradili ga bodo na mestu starega
V Laškem so se že lani odločili, da bodo zgradili nov
most čez Savinjo. Po ugotovitvah Zavoda za raziskavo
materiala iz Ljubljane je stari most iz železnih konstrukcij
dotrajan.
Novi most je bil predviden že po urbanističnem načrtu.
Odločili so ne le za drugo lokacijo, kot je bila predvidena.
Zgradili ga bodo kar na mestu starega. Povezava levega
brega Savinje z desnim je nujna, zaradi povezave z nerazvito
krajevno skupnostjo Vrh nad Laškim, pa tudi Pivovarna in
Kmetijska zadruga večino blaga spravljata po cesti, s ka-
mioni. Most bodo gradili v dveh delih. Do maja prihodnjega
leta naj bi izgradili most na južni strani in ga usposobili za
promet, do konca leta porušili stari most in dogradili še
drugo polovico novega. Po grobih ocenah naj bi gradnja
mostu stala 50.000 dinarjev. Denar za izgradnjo mostu bodo
prispevale delovne organizacije iz Laškega. Vsaka bo prima-
knila 2,5 odstotka iz bruto osebnega dohodka. V dveh letih
bodo tako zbrali 34.000 dinarjev. Ostali denar bodo zbrale
delovne organizacije z levega brega. Ze lani septembra so
izvolili tudi odbor za gradnjo mostu, ki je letos izdelal razpis
za izvajalca. V začetku avgusta letos so ga tudi dobili. To bo
gradbeno podjetje Gradiš. Na njegovih plečih bo izgradnja
in projektiranje mostu. Pogodbena cena znaša 46.000 dinar-
BOŽA GOLOUH
SREDNJA ŠOLA ZA
GOSTINSTVO IN TURIZEM -
CELJE
razpisuje
vpis za izobraževanje ob delu
za poklic
GOSTINSKI TEHNIK
Pogoj: končana Poklicna gostinska šola
Prijave na obrazcu 1.20 sprejemamo do 10. septem-
bra 1983.
110 Cinkarnarjev na Triglavu
Ob 110 letnici Cinkarne Celje se je tamkajšnja pla-
ninska sekcija odločila, da popelje Cinkarnarje na
Triglav. Poleg cinkarniških planincev so se na Tri-
glav povzpeli tudi člani pobratenega planinskega
društva iz Aera, vzgojiteljice iz VVO Anice Cernejeve
in sedem celjskih alpinistov, ki gredo jeseni na Hi-
malajo.
Na Triglav so se cinkarnarji odpravili 6. avgusta, pri
Aljaževem stolpu so razvili svoj transparent in tako
počastili svoje praznovanje. Vzpon na našo najvišjo
goro je bil vse prej kot lahek, saj je ponoči snežilo,
temperatura pa je bila vseskozi pod nič stopinjami. Z
vrha so se Cinkarnarji vračali čez Dolič, Prehodavce,
Sedmera jezera, Komno, kočo pod Bogatinom in kočo
pri Savici. Vsi, ki so se vzpeli na Triglav, pa naj bo to
najstarejši, petdesetletni Drago ali najmlajši Slavko, ki
šteje komaj osem let. so si po povratku v Celje oblju-
bili, da se ponovno srečajo v gorah. Planinski krst in
skrb cinkarniškega zdravnika in medicinske sestre za
dobro počutje planincev je tisto, kar Cinkarnarjem ne
da pozabiti lepot Triglava.
MIRA GORENSEK
»PETROL« DO-Trgovina
TOZD - Trg. na debelo Ljubljana
Poslovna enota Celje,
cesta v Trnovlje 12
Po sklepu Komisije za delovna razmerja PE Celje,
objavljamo
prosta naslednja dela in naloge:
4 gasilce
Pogoji:
-	poklicna šola KV
-	eno leto delovnih izkušenj
-	poskusno delo 1 mesec
Delo združujemo za nedoločen čas. Kandidati naj
pošljejo pisne ponudbe v 15 dneh po objavi razpisa
na Petrol TOZD - Trgovina na debelo, Poslovna
enota Celje, cesta v Trnovlje 12.
TEDNIKOV INTERVJU
Humor in volja sta
ji vsa popotnica
»Čeprav so bili starši Šta-
jerci sem bila rojena v Ljub-
ljani, kjer je bil oče uslužbe-
nec železnice. Po trinajstih
letih smo se preselili v Celje,
v Zavodno. V veliko hišo,
kjer je bilo veliko ljudi in zla-
sti otrok. Mami hiša ni bila
všeč, meni pa, ker smo se
otroci lahko igrali z najbolj
skromnimi igračami, kar se
danes ne znajo več. To so bili
biseri mojega življenja!«
Tako pripoveduje Marica
Frece, ki je v torek. 16. av-
gusta slavila 70 let življe-
nja. Njenih sedemdeset let
je tako bogatih, plodnih in
sočnih, kot največji grozd v
lepo obrodelem vinogradu.
Vse je bilo v njenem življe-
nju: težave, bolečine, zado-
voljstvo, veselje in pred-
vsem velik koš humorja.
Brez tega vseh teh 70 let ne
bi zmogla. Mladost je pre-
življala doma pred vojno,
vojno pa je doživela v tabo-
rišču izven toliko ljubljene
domovine.
MARICA FRECE: »Po ta
kratni meščanski šoli sem si
želela na učiteljišče, ki pa je
bilo žal samo v Mariboru in
Ljubljani. Odšla sem v knji-
garno, ker sem že takrat zelo
rada brala, kajti knjiga mi je
predstavljala stalno opleme-
nitev moje izobrazbe. Ze v
otroških letih sem prebrala
knjigo z naslovom Dore, av-
torja Ivana Laha, ki opisuje
dečka, ki je v 1. svetovni voj-
ni izgubil očeta. Kasneje sem
se zaposlila v Zadrugi držav-
nih uslužbencev in v njej de-
lala vse do aretacije oktobra
1941...«
NT: Pri vas je bila
javka...
MARICA FRECE: »Da,
vendar jo je izdala naša dota-
kratna »zvesta« sodelavka
Sonja iz Maribora. Aretirali
so me na delovnem mestu
29. oktobra 1941. To je bil
dan množične aretacije v Ce-
lju, saj je bilo izdanih okoli
30 aktivistov OF. Aktivistka
sem postala takoj, ko so od-
šli prvi komunisti v ilegalo.«
NT: Sledila je mučna
pot. Celjski Stari pisker
in v njem samica (vmes
številna zasliševanja in
pretepanja), Bori (trije
meseci) in mariborski
zapori, od koder so vas
odpeljali oktobra 1942 v
nemško žensko koncen-
tracijsko taborišče Ra-
vensbriick. Vožnja je bi-
la neprijetna, potovali
ste štirinajst dni, vmes
se ustavljali po preho-
dnih taboriščih. V tabo-
rišču je bilo grozno. Sa-
mo šivanko ste zlomili
pa ste jih že dobili...
MARICA FRECE: Za
vsako najmanjšo reč so
nas... Tam je bila samo pe-
ščica Slovenk pa še nekaj
Jugoslovank, veliko drugih,
Cehinj, Poljakinj... Kmalu
smo se združile in kulturno
življenje nas je skupaj drža-
lo, nam dajajo moč in željo,
da mora vsega hudega en-
krat le biti konec. Vodila
sem pevski zbor in na sokol-
sko himno napisala tudi
tekst: Prišel bo mogočni čas,
/ ko padla vaša bo oblast, /
takrat vi, kot zdaj mi, / pošte-
no boste stradali. / Plačali
vam bomo vse, / kako ravna-
li z nami ste. / Pljunil vam bo
vsak v obraz / in privoščil
vam poraz. Pred bližajočo se
rusko fronto so nas pognali
iz taborišča... Ob cesti so le-
žale naše tovarišice v proga-
stih oblekah... Iz lagra smo
šli 27. aprila, 3. in 4. maja
smo že kurili kresove in peli
pesmi, v Celje pa sem prišla
29. avgusta 1945.«
NT: Prišli ste do-
mov ...
MARICA FRECE: Ko sem
se peljala iz Zidanega mosta
proti Celju nisem vedela, če
bom doma sploh koga našla.
Prišla sem v Novo vas. Na
dom, moj dom. Našla sem
mamo, najmlajšo sestro Da-
nico in brata Bineta, ki se je
vrnil iz Mauthausna.«
NT: Igrali ste kljub te-
žavam tudi v taborišču
in kasneje doma...
MARICA FRECE: »Takoj po
vojni sem postala ena najbolj
prizadevnih članic takrat še
ne profesionalnega celjskega
gledališča. To je bilo za mene
del življenja. Cez dan smo
delali, popoldne malo se-
stankovali (OF), zvečer poz-
no v noč igrali in se veselili.
Sodelovala sem tudi pri na-
stanku poklicnega gledali-
šča, leta 1952 pa sem prevze-
la Mestno ljudsko knjižnico.
V njej sem bila vse do leta
1965...«
NT: Ste potem prene-
hali z delom?
MARICA FRECE: »Ne, to
pa ne! Brez dela ne bi mo-
gla.«
NT: Kako živite?
MARICA FRECE: »Živim
čisto prijetno življenje pa če-
prav sem imela veliko težkih
dni in bolj malo dobrih.
Imam življenjske prijateljice
in o njih bi lahko napisala
roman. Zal pa sem za pisanje
bolj lena. Poglejte, zdaj, ko
sem si zlomila roko, skrbijo
zame sestra Danica, (ta je
razpeta med menoj in starej-
šo sestro Tilko, ki je težko
bolna), Grilančeva Silva, Ju-
govičeva Fanika, Vrabičeva
Olga, Jermanova Dragica.
Benedičičeva Vera, moja so-
seda Mira Bukanovska, Ani-
ca Kmet, Zorica Zevart in ce-
lo otroci v bloku na Čopovi
2, ki mi pomagajo nositi težje
stvari, odpirajo vrata... To
varišice so mi kuhale, likale,
me klicale po telefonu, če kaj
potrebujem... Zlati so naši
ljudje, to sem spoznala že v
taborišču.«
NT: Odigrali ste 17
»kapitalnih« vlog, med
katerimi je bilo največ
komičnih...
MARICA FRECE: »Nagrado
pa sem dobila za resno vlo-
go. Morda je tudi v tem del
življenjske popotnice: s hu-
morjem in dobro voljo /.mo-
reš tudi resne stvari. Samo
malo več optimizma in tre/,
nosti bi pričakovala od da
našnjih ljudi. In potrpežlji
vosti. Pa dela!«
TONE VRABL
6. STRAN - NOVI TEDNIK
18. AVGUST 1983
45 let gasilstva
v Prožinski vasi
Osrednjo proslavo bo-
do člani Gasilskega
društva v Prožinski vasi
pri Štorah imeli v nede-
ljo, 21. avgusta ob 13.30
uri, ko se bo začelo tek-
movanje gasilskih enot
širšega celjskega območ-
ja. Po tekmovanju ob ga-
silskem domu bo prosla-
va na kateri bosta poleg
recitatorjev nastopila
tudi godba na pihala že-
lezarjev iz Štor in fol-
klorna skupina s Kom-
pol. Po proslavi in pode-
litvi priznanj najboljšim
nastopajočim bo zabav-
na prireditev, kjer bo
igral ansambel Interval.
Predsednik Gasilskega
društva v Prožinski vasi
Ivan Stojan: »V društvu
je trenutno 96 članov,
imamo dve skupini pio-
nirjev (A in B), mladince
in tri desetine članov. Ve-
dno sodelujemo tudi na
različnih tekmovanjih, ta-
ko smo letos osvojili na-
slov občinskega prvaka
med člani, bili smo tretji
med članicami in starejši-
mi pionirji, medtem ko so
bili mlajši pionirji sedmi.
Člani in članice bodo na-
stopile na kongresnem
(republiškem) tekmova-
nju 17. septembra v Gor-
nji Radgoni, pionirji A pa
10. septembra v Ljublja-
ni. Z opremo smo zado-
voljni, potrebujemo samo
še nekaj metrov cevi in
cisterno. Cevi bomo dobi-
li letos, cisterno kdaj ka-
sneje. Radi bi tudi uredili
gasilske prostore, kar še
posebej velja za zgornji
del, kjer bi pridobili ope-
rativne prostore.«
TONE VRABL
Sodelujejo tudi gasilci Grevenbroicha in Celja
Ko je človek v tujini, da-
leč proč od rojstnega kraja,
navezuje stike z rojaki, saj
je to edina trdna vez, ki ga
na tujem veže z domovino.
Predvsem to povezuje tudi
člane slovenskega društva
Celje iz Grevenbroicha. Pred
kratkim se je porodila misel,
da bi preko tega društva so-
delovali gasilci iz Greven-
broicha in Celja. Kot simbol
za to so celjski gasilci poslali
tja gasilsko čelado. Tovariš
Milan Novak, predsednik
Slovenskega društva Celje,
jo je v njihovem imenu pre-
dal g. Esserju, poveljniku ga-
silcev iz Grevenbroicha.
V torek, 9. avgusta, pa so
nemški prijatelji poslali ga-
silsko čelado v Celje. Ob 9.
uri dopoldne jo je predal Mi-
lan Novak Ivanu Paseri, po-
veljniku občinske gasilske
zveze Celje.
Po predaji sta Ivan Pasera
in Tone Senetočnik seznani-
la Milana Novaka z delom
celjskih gasilcev. Izmenjali
so tudi naslove in se že pre-
dvidoma dogovorili za po-
novno srečanje delegacij. To
naj bi bilo 3. oktobra letos,
ko bo v Celju slovenski gasil-
ski ples, na trgu V. kongresa
pa razstava gasilskih avto-
mobilov.
Gasilci za pokal bratov
DobrotinSek
Gasilsko društvo Vojnik, prireja v so-
boto 20. avgusta ob 14. uri veliko gasilsko
tekmovanje za pokal BRATOV DOBRO
TINŠKOV. Tekmovanje je posvečeno
spominu junaške Dobrotinškove družine
s Tomaža pri Vojniku.
Kmetija Dobrotinškovih je postala za-
točišče partizanov, kar pa Nemcem ni
ostalo dolgo skrito. Aretirali so vse štiri
brate in Tinče, Nejče in Lojze so že 30.
julija 1941 umrli v Starem piskru. Jurčka
pa so odpeljali v Auschwitz. Od tam so ga
leta 1944 napotili na delo v Graz, od ko-
der je pobegnil v partizane. Na pragu
svobode, leta 1945, je padel tudi on.
Tudi mater Heleno in sestri Mimico ter
Lenko so avgusta leta 1942 odpeljali v
Auschvvitz, tretjo sestro Jožico pa v tabo-
rišče na Bavarskem. Mimica je podlegla
mučenju že oktobra, mati pa nedolgo za-
tem, sredi novembra.
Svobodo sta dočakali le sestri Jožica i
Lenka.
Tekmovanje za pokal BRATOV D(
BROTINŠKOV naj bi postalo tradicii
nalno, vsako leto okoli 21. avgusta, ko;
rojen Nejče.
Po tekmovanju bomo prisostvovali .
razvitju pionirskega gasilskega prapor
saj ima prireditelj lepo število uspešni
pionirjev gasilcev, prav tako pa zei
uspešno sodeluje s PDMG na OS Brato
Dobrotinškov.
MILENA MARGUC-JURG*
Stanislava Platovšek
V ožjem krogu so na pokopališču v Žalcu zagrebli
posmrtne ostanke pred letom dni upokojene učiteljice
Stanislave Platovšek, ki je vrsto let službovala na
osnovni šoli Peter Šprajc-Jur, Žalec.
Njen dom je bil v l^evcu. Izhajala je iz kmečke dru-
žine. Osnovno šolo je obiskovala v Petrovčah. potem
pa je šolanje nadaljevala v Celju. Oče je gmot no podpi-
ral partizane že leta 1941. Pokojna Stanislava pa je
začela aktivno sodelovati na koncu leta 1943. Delovala
je na bližnjem terenu Liboj. Zbirala je sanitetni mate-
rial. pisarniške potrebščine ter živila.
Kmalu po osvoboditvi je dokončala učiteljsko šolo
in bila nastavljena v Loče pri Poljčanah. Kmalu je bila
prestavljena na šolo Rakovec na Pohorju, nato pa na
Prihovo pri Konjicah.
Dolga leta, vse do upokojitve, pa je bila na osnovni
šoli v Žalcu.
Bila je izredno dobra tovarišica, vzgojiteljica v pra-
vem pomenu besede. Njen veder obraz ni nikdar kazal
potrtosti, bil jo je tako rekoč en sam smeh, eno samo
zdravje. Pri šolskem delu pa je bila resna in vztrajna.
Zavedala se je, da je učiteljevo delo zares odgovorno.
Stanislava je bila pri vsem pedagoškem delu do kraja
disciplinirana in resnično tovariška. Ne samo za
učence, marveč tudi do sotovarišev. Rada je pomagala
z nasveti, ni se odrekla še tako težavnemu delu. Skozi
leta je delovala v vseh organih šolske samouprave.
Aktivno je sodelovala v raznih organizacijah in druš-
tvih izven šole. Skratka, radi so jo imeli učenci, spošto-
vali in cenili so jo roditelji, vsi, ki so jo poznali in delali
z njo. Bila je tudi velika ljubiteljica narave. Kakor je
bila vesele narave, življenje ji ni prizanašalo. Vse te-
gobe pa je znala z vedrim nasmehom skrbno prikrivati.
Vsi, ki smo jo poznali, jo bomo kot res vsestransko,
široko razgledano, delovno tovarišico, ohranili v naj-
lepšem spominu.
ANGELOS BAŠ
SAVINJSKI SPLAVARJI
od začetka 20. stoletja do 1941
Zadruga splavarskih gospodarjev je bila
najstarejša organizacija v obravnavani
družbeni skupini: 1914 je bila v Radmirju
ustanovljena Gornjesavinjska plavičarska
in plavbena zadruga. Ta zadruga je skrbela
za čiščenje Savinje (vse do Zidanega mosta)
in Drete, posredovala za popravila jezov,
predlagala oblastem dovoljenja za plavlje-
nje in splavarjenje ipd. Zadruga splavar-
skih gospodarjev, zakaj ti so bili zvečine
njeni člani, medtem ko je bilo članov, ki bi
bili edino plavili les, ne da bi se bili nato
ukvarjali tudi s splavarsko lesno trgovino,
precej manj (1940 je imela zadruga 163 čla-
nov), pa je poleg naštetih nalog nedvomno
imela za potrebno, posredneje ali neposre-
dneje vplivati na razmerje splavarskih go-
spodarjev do splavarjev. Zal je doslej o teh
vplivih na voljo le zelo malo pisanih, pa
tudi ne dosti več ustnih pričevanj. Vseka-
kor je moralo biti slednje prizadevanje ena
od nalog zadruge, ki jo je gornjegrajsko
srezko načelstvo 1940 opredelilo takole:
»Ker združuje ta zadruga vse večje podjet-
nike lesne stroke, predstavlja tako najvaž-
nejšo gospodarsko korporacijo v srezu«.
Splavarji so si ustanovili zadrugo dobrih
dvajset let pozneje kakor splavarski gospo-
darji: 1. 1935 je bila ustanovljena »Zadruga
splavarjev Savinjske doline« s sedežem na
Rečici. Njen namen je bil, na kratko pove-
dano, varovati gmotne in družbene koristi
svojih članov. Član je lahko postal vsak
splavar, ki je bil »vsaj že eno leto pri tej
stroki zaposlen«. Povod za ustanovitev te
zadruge se na podlagi dosegljivih virov ne
da ugotoviti. Prav tako ni mogoče dognati,
kateri so bili zgledi, ki so po njih ustanovili
zadrugo. Po enem mnenju naj bi bila zadru-
ga ustanovljena po zgledu »donavskih spla-
varjev«, po drugi strani pa je bil namen
zadruge, kakor smo ga navedli, povsem
enak namenu, kakor je bil oblikovan v »Za-
drugi splavarjev Dravske doline« (tudi ime-
ni obeh zadrug sta bili enako zasnovani).
Vendar gre ta enakost očitno na račun izve-
denca, ki je sestavljal pravila za savinjsko
splavarsko zadrugo in si je poenostavil delo
s tem, da je prepisal pravila dravske spla-
varske zadruge, ki je bila ustanovljena dve
leti pred savinjsko splavarsko zadrugo
(1933 v Ožbaltu). Po samem tem se torej ne
bi dalo sklepati, da bi bili dravski splavarji
neposredno botrovali pri ustanovitvi sa-
vinjske splavarske zadruge, vendar ohra-
njena ustna pričevanja dravskih splavarjev
sporočajo, da so se savinjski splavarji zgle-
dovali pri tem pri njih in da so imeli v ta
namen z njimi, se pravi z dravskimi spla-
varji, tudi posebne sestanke v Dravogradu.
Poglavitni vzrok za ustanovitev splavar-
ske zadruge na Rečici pa je na dlani. Terjalo
jo je spoznanje o potrebi organizacije, ki naj
bi uveljavljala splvarske koristi. Kako se je
to spoznanje iz leta v leto širilo, {#ičuje
število članov. L. 1936 je štela zadruga 529,
1937 643, 1938 pa 773 članov. Glede na ozna
čeno razmerje splavarskih gospodarjev do
splavarjev so bila prizadevanja za ustanovi-
tev splavarske zadruge nedvomno poveza-
na s težavami, deloma tudi s tveganjem. Ko
pa je bila zadruga ustanovljena, so se sku-
šali vanjo včlaniti tudi splavarski gospodar-
ji, vendar se jim to v bistvu ni posrečilo. Iz
letnega poročila splavarske zadruge 1937 je
razvidno, da je bil predlog, po katerem naj
bi bili sprejeti v članstvo tudi splavarski
gospodarji, sprejet, toda »s pripombo, da se
sprejmejo kot izredni člani, ki jim odpadejo
pravice, ki jih določuje & 29. zadružnih
pravil vsakemu rednemu članu,« t. j. pravi-
ca do glasovanja na občnem zboru.
Prva prizadevanja splavarske zadruge so
bila uspešna. Prek poslanca Pevca so dose-
gli, da so splavarji zopet dobili pravico do
polovične vožnje na železnici, kakor so jo
imeli v obdobju avstroogrske monarhije.
Kar zadeva drugo dejavnost zadruge, manj-
ka pričevanj; edinole glede zboljšanja mezd
mahajamo v ohranjenem ustnem izročilu
splošnejša poročila, da je zadruga posredo-
vala v tej smeri, vendar brez pomembnejše-
ga uspeha. O preostali dejavnosti splavar-
ske zadruge pa si zavoljo pomanjkanja vi-
rov ni mogoče ustvariti nobene podobe.
Ne glede na to je ustanovitev in ugotov-
ljena dejavnost savinjske splavarske zadru-
ge poučna za razmerje splavarjev do spla-
varskih gospodarjev. Z ustanovitvijo te za-
druge sredi tridesetih let so bili ustvarjeni
prvi pogoji, da je lahko določeno (nasprotu-
joše) razmerje splavarjev do splavarskih
gospodarjev preraslo v socialno dejanje,
oziroma se je začela v obravnavani družbe-
ni skupini uveljavljati zavest, da je »resnič-
no negativno privilegirana«. Splavarsko z
drugo je ustanovilo nekaj bolj razgledan
in dejavnih splavarjev, ki so izvirali zlast:
Rečice, toda ta zadruga ne bi bila mog
zbrati tolikšnega članstva, kakor je bilo n
vedeno zgoraj, ko ne bi bila hkrati pri vei
ni splavarjev obstajala temeljna zavest
potrebi po takšni organizaciji. Resda je š
zadrugi spočetka predvsem za to, da je d
segla za svoje člane polovično vožnjo i
železnici, vendar je bila, kakor spriču
ohranjeno ustno izročilo, njena dejavno
usmerjena od samega začetka tudi k izbo! I
šanju mezd. Se pravi, da je skušala zadrug
že na začetku vplivati na razmerje splaval J
skih gospodarjev do splavarjev v poglavi
nem tako, kakor je to hotel ali s tem sogli
šal pretežni del splavarjev.
, To je bil znaten premik. Medtem ko ii
časa pred ustanovitvijo splavarske zadrug i
nimamo podatkov, da bi bili splavarji sode
lovali pri vsakoletnem določanju splaval]
skih mezd, je od ustanovitve splavarski i
zadruge naprej sporočeno, da so takrai
splavarski gospodarji vsako leto povabili
zastopnike splavarske zadruge k skupne t
mu pogovoru glede teh mezd. Kot omenjet
no, splavarji tu niso dosegli večjih uspehov t
vendar je bil temeljni preobrat v tem, da sil
lahko predstavniki splavarske zadruge so 1
delovali pri določanju mezd in v nekeflf
obsegu le uveljavljali splavarske koristi.
to soodločanje ni pomembneje izboljšal":
splavarskih mezd, pa so bile pri železni
škem popustu, ki ga je dosegla zadruga 1
posledice ugodnejše. Ta popust je bil tud i
povod, da je članstvo zadruge iz leta v let"l
naraščalo, saj je vsak njen član, ko se
vračal s sprava, plačal na železnici polovici
no vozni no. Od 1936 do 1938 se je kakor ]f'
bilo razvidno, število zadružnih članov vsa !
ko leto povečalo za več kakor 100, in verje* 1
no jih je nekaj pristopilo še v naslednji
letih; ohranjeno ustno izročilo spričuje. $ t
so v savinjsko splavarsko zadrugo sčasortf3 r
vstopili do malega vsi tamkajšnji splavarji 1
j8. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Celjski folkloristi v tujini
Folklorna skupina pri ZPD France Prešeren se je prejšnji teden odpravila na turnejo po
Nemški demokratični republiki in Češkoslovaški. To gostovanje v tujini pomeni celjskim
folkloristom priznanje za uspešno in kvalitetno delo.
Celjska folklorna skupina sodeluje v mladinskem folklornem taboru, kjer so še plesalci i/.
Italije, Bolgarije, Češkoslovaške in Nemške demokratične republike. Celjani bodo dvanajst
dni preživeli v Rostocku v Nemški demokratični republiki, potem pa bodo pripravili še štiri
nastope v Olomoucu na Češkem. Po prvih poročilih, ki so jih poslali folkloristi z gostovanja,
so njihovi nastopi uspešni in privabljajo številne gledalce.
IVANA FIDLER
1. bienale pionirske grafike v 2alcu
Občinska kulturna skupnost Žalec je
organizator 1. bienala pionirske grafike,
ki bo na ogled v osnovni šoli Petra
Šprajca v Žalcu od 10. septembra.
Razstava pionirske grafike v Žalcu je
postala nerazdružno povezana z življe-
njem tega mesta. Vanjo so se vključili
mladi ustvarjalci iz vse Slovenije, zato je
republiškega značaja. Svoj bienalni zna-
čaj pa si je pridobila s kontinuiteto raz-
stav.
Na temo: Šola - moj drugi dom, je na
natečaj prispelo 770 grafičnih listov iz šol,
ki gojijo to likovno tehniko. Posebej
izbrana žirija je v prvem krogu med vsemi
izbrala 150 listov za razstavo, nato pa med
njimi še 30 za objavo v posebnem katalo-
gu. Reprodukcije v tem katalogu pred-
stavljajo jedro letošnje razstave.
Proslavam, prireditvam in manifestaci-
jam taborskih kulturnih dnevov občine
Žalec bodo svoj pečat dali mladi sloven-
ski likovniki in njihovi mentorji.
MP
Pogled v tihi svet preteklosti
Restavrator Alojz Lešek Ima najraje barok
Za velikimi vhodnimi vrati v Zidanško-
vi ulici v Celju so na dvorišču še ena vra-
ta. Mnogo manjša, kakor je tudi majhen
prostor s katerim že dolga leta diha re-
zbar in pozlatar Alojz Lešek. Obdaja ga
tihi svet preteklosti predmetov iz različ-
nih obdobij. Danes 69-letnik se še nekaj ur
dnevno vedno sklanja nad kipci, starimi
okvirji, svečniki, svetniki...
Poklica se je izučil s srcem, pripoveduje
droben, siv in zgovoren mojster in pravi, da
bi se vselej znova odločil za to obrt. Mladih
to delo ne zanima kaj veliko, Alojza Lešni-
ka pa še vedno mami. Potrpežljivo in z
mirno roko, predvsem pa z znanjem vrača
starim stvarem nekdanji lesk in sijaj. Toda
še malo ni vseeno, kaj nastane izpod njego-
vih. Treba je dobro poznati vsa obdobja in
sloge, materiale iz katerih so predmeti iz
davnine bili narejeni. Ce svetemu Florjanu
manjka roka, mora mojster vedeti, kakšna
je ta roka bila, če mizi, ki je kdo ve koliko
stoletij pozabljena ležala na podstrešju,
manjka samo en detajl, ga je treba narediti.
Šele potem je njegovo delo dobro opravlje-
no, zadovoljstvo pa popolno.
Od vseh obdobij Alojz Lešek najbolj ljubi
barok. Poln je domišljije, težko ga je obvla-
dati, a prav to je svojevrsten izziv. Veliko-
krat je seveda treba brskati po literaturi, po
strokovnih knjigah, ki jih je žal vse pre-
malo.
Velike preglavice delajo mojstru materia-
li za obdelavo. Težko jih je dobiti. Tako je
na primer z zlatom za zlačenje.
Kadar se Alojz Lešek loti pozlačevanja
kakšnega starega predmeta, postane v
majhnem, tihem prostoru še bolj tiho. Niti
vdiha se ne sliši. S čopičem iz veveričjega
repa si seže mojster nekajkrat po laseh, da
ga naelektri, potem pa počasi, vztrajno in
potrpežljivo nanaša tanke plasti na ta pred-
met. Z držalom iz poldragega kamna ga
potem zlošči in ko je delo opravljeno, zado-
voljno postoji pred njim. A za to so včasih
potrebne debele ure in dolgi dnevi. Delo pa
restavratorja, rezbarja in pozlatarja nikoli
ne utrudi. Nekaj je v njem, kar ga žene v ta
svet, kjer se med starinami vselej dogaja
kaj novega. Na njegovo ime prihaja še ve-
dno veliko naročil in prošenj iz vseh kon-
cev Slovenije. Majhna delavnica je zato
včasih kar pravi muzej.
MATEJA POD JED
o' - '	" .	,	•">
Gradovi in graščine
na slovenskem Štajerskem
Piše: dr. IVAN STOPAR
Senek (Schonegg),
graščina, dvorec
Na položni vzpetini, Polzela 19,
ia robu naselja v Spodnji Savinj-
ski dolini. Občina Žalec.
Šenek je kot dvor morda že 1493
>ozidal ojstriški oskrbnik Lenart
laumschiissel, potomec starih še-
leških kastelanov. Tu je bil urad
kromnega imenja, ki je 1527 štelo
rinajst, 1542 ob cenitvi posestev
>a šestnajst podložnikov. Značil-
lo je, da Vischer stavbe ni upodo-
bi ne na svojem zemljevidu iz
678 ne v svoji topografiji - bila je
>ač preneznatna. Dvor so 1665 po-
edovali Gabelkhovni, 1696 Ru-
lolf pl. Schrottenbach, 1730
Ernest pl. Ehrenberg. Poznejši
astniki: 1746 Johan Anton Curti
'Vanzini, 1770 Rajmund Novak,
774 Filip pl. Carastella, 1775 spet
lajmund Novak, 1797 Johan Ne-
»ornuk Kircher, 1807 Anton Gur-
lik, 1813 spet Johan Nepomuk
Archer, 1819 vdova Jožefa Perše,
ti ga je kupila za 77.000 fl. 1844 je
»ostal lastnik Šeneka Lenart Gec-
'ter, nato V. M. Vormiggini in za
'jim 1861 Franc Maurer, ki ga je
869 izročil svojemu zetu Oskarju
Pongrazu. Njegova hči Fani pl.
Pongraz ga je posedovala še med
obema vojnama. V času okupacije
je bil last grofa Pachta - Reihofen,
o katerem so Nemci zapisali, da je
vse kaj drugega kot nacionalni so-
cialist. Zdaj je v graščini Dom
oskrbovancev.
Kompleks dvorca oblikuje sku-
pek stavb, pozidanih s treh strani
okoli pravokotnega dvorišča,
medtem ko je na četrti, vzhodni
strani zidana arkadna ograja. Juž-
no od kompleksa je samostojna
kapela, postavljena nasproti glav-
nega trakta, k njej pa je pripeta
dninarska hišica. Glavni trakt,
obrnjen proti jugu, je dvonad-
stropna, sedemosna stavba z man-
sardno streho, ki je v osi poudarje-
na z baročno oblikovano mansar-
dno atiko z vazami na vrhu, ob
straneh pa z dvema manjšima ocu-
lusoma. Portal, ki je postavljen v
osi, je kamniten, neobaročen.
Prav tako so neobaročne z greda-
mi in pilastri členjene fasade. Ena-
ke značilnosti srečamo tudi na zu-
nanjih fasadah drugih dveh trak-
tov in na okroglem, prav tako dvo-
nadstropnem stolpiču z razgibano
lanternasto streho, ki je postavljen
v zahodni vogal zasnove. Stavbo
obteka kamniten zidec iz rezanega
kamna. Severni in zahodni trakt
sta zaradi lahno vzpenjajočega se
terena za nadstropje nižja od glav-
nega trakta. Posebej je poudarje-
na le dvoriščna fasada zahodnega
trakta nasproti arkadnega zidu, ki
ima v pritličju arkadno oblikova-
no lopo s svetlobnimi odprtinami
secesijskih form, sicer pa tudi na
strehah obeh pomožnih traktov
srečamo baročno oblikovane atike
in oculuse.
Notranjščina stavbe je večidel
nezanimiva. V kleti glavnega trak-
ta sicer še naletimo na baročne
banjaste oboke s sosvodnicami, v
njegovem nadstropju pa na origi-
nalne, belo prepleskane baročne
vratnice - to pa je tudi vse, kar se
je ohranilo iz baročne dobe. Iz ča-
sa zadnje prezidave, ki je dala
dvorcu neobaročno podobo, je
najzanimivejša velika dvorana v
pritličju zahodnega trakta, ki ima
bogato štukiran strop in lep mar-
mornat neobaročen kamin.
Grajska kapela ima pravokotno
ladjo in pravokoten, na vogalih
zaobljen prezbiterij. Nad vhodno
fasado je pozidan mali nadstrešni
zvonik s kapo baročnih oblik, nad
baročnim portalom pa je v sklep-
nem ščitcu pod segmentno pre-
klado napis s kronogramom, ki da
letnico 1779: S Vb proteCtlone
FLorlanI PatronI DoMVs Vestrae
seCVrae erVnt. Kapelo je pozidal
Rajmund Novak, ki je takratni
lastnik Šeneka.
Graščina je nastala šele v ob-
dobju baroka, verjetno v 1. pol. ali
sredi 18. stol., na mestu nekdanje-
ga dvora. V ta čas lahko datiramo
jedro glavnega trakta, ki je najsta-
rejša sestavina zasnove. Severni in
zahodni trakt so pozidali šele v
času velike prenove graščine, ko
sta zamenjala nekdanja pritlična
gospodarska objekta - vidimo ju
na Kuvvassegovi upodobitvi gra-
ščine iz Lamplove suite (o. 1845).
Graščina je nespremenjena tudi še
na Reichertovi litografiji iz 1864,
zato sklepamo, da je dobila svojo
današnjo neobaročno podobo šele
po 1869, ko je prišla v roke Oskarja
Pongraza. Ta je poleg obeh novih
traktov pozidal tudi okrogli stolp
in verjetno obdal svoje prebivali-
šče z angleškim parkom, bogatim
z različnimi vrstami tis.
Šenek, pogled na graščino
8. STRAN - NOVI TEDNIK
18. AVGUST 1983
Priprave za jesensko setev
Ob letošnji žetvi smo se
lahko prepričali, da ni samo
vreme odločilno za pride-
lek. Veliko večji vpliv ima
človek-pridelovalec. Najpo-
membnejša je setev in opra-
vila ob njej: priprava zem-
lje, gnojenje in varstvo po-
sevkov.
Samo po sebi je umevno,
da morajo imeti pridelovalci
pravočasno na voljo primer-
na gnojila, sredstva za var-
stvo rastlin in usposobljene
stroje, s katerimi opravijo na
njivah vse agrotehnične
ukrepe. Kaj rado se zgodi, da
pri nas odpove oskrba, ne-
redko pa je to tudi izgovor za
malomaren pristop k setvi.
Toda, kruh postaja vedno
dražji, vedno bolj cenjen.
Katero sorto bomo
izbrali?
O setvi ne začnemo ra-
zmišljati, ko je treba na nji-
vo. Zdaj je čas, da se začne-
mo zanimati za izbiro sorte
pšenice, rži, ječmena. Pri
pšenici je na voljo zelo velik
izbor sort. Zato bo tudi izbira
težja. Za širšo celjsko regijo
smo letos izbrali osem sort.
Večino teh so pridelovalci že
doslej sejali in so se dobro
izkazale. Uvajamo pa tudi
novo sorto - LONJO, ki je
srednjerana, z nizko slamo.
Sicer pa poglejmo priporo-
čen sortni izbor:
Največ bomo sejali sorto
MACVANKA 2, ki je tudi
srednjerana, srednjenizka in
primerna za setev na dobrih
tleh. Taka tla pa so večinoma
na nižjih legah, kjer razširja-
mo tržno pridelovanje pše-
nice.
Sorta BARANJKA je zelo
rodovitna, rano dozori in
ima nizko slamo.
Sorta BALKAN je rodo-
vitna in nekoliko manj za-
htevna. Priporočamo jo ti-
stim pridelovalcem, ki se
težko odločijo, kaj naj bi se-
jali. Primerna je za nižine in
višje lege, skratka sejemo jo
lahko povsod. Zelo po-
membna lastnost te sorte je,
da zelo dobro prenaša mraz
in zato tudi dobro uspeva v
neugodnih vremenskih raz-
merah.
NOVOSADSKA RANA 2
je srednjevisoka sorta pše-
nice, ki ni preveč zahtevna,
zato je pri pridelovalcih pri-
ljubljena. Vendar pa od nje
ne moremo pričakovati re-
kordnih pridelkov. Ima tudi
to slabo lastnost, da ni dovolj
odporna zoper mraz in po
hudih zimah brez snega osta-
nejo spomladi posevki raz-
redčeni.
Sorta MARINKA je preiz-
kušena srednjerana resnica z
visoko slamo. Primerna je
zlasti za setev na hribovitih
območjih, kjer posevke rada
ogroža divjad.
DIKA je srednjerana niz-
ka sorta, ki je zelo odporna
zoper mraz. Zaradi velike ro-
dovitnosti bi jo morali več
sejati, vendar ne bi smeli za-
nemariti nujnih agrotehnič-
nih ukrepov.
SUPERZLATNA je nizka,
srednjerana sorta, ki je do-
bro znana pridelovalcem.
Za setev ozimnega ječme-
na bosta na razpolago samo
dve sorti:
-	AGER, ki je nizek, ran
in večvrstnik in
-	NS 293, ki je zelo rodo-
viten, srednjevisok, sred-
njeran dvovrstnik.
Tudi za ozimno rž imamo
na razpolago samo dve sorti
- DANKO in OKTA.
Veliko napako delajo pri-
delovalci, če sejejo domače
seme, ki ga niso niti očistili
niti razkužili. Tako seme ne
da zanesljivega pridelka. Ne-
spametno je varčevati pri se-
menu, ker se to običajno ma-
ščuje z manjšim pridelkom.
Prihodnjič nekaj več o pri-
pravi zemlje za setev.
Ing. JOŽE GUZELJ
Priročniki
•	Konserviranje z mrazom
•	Urejanje in vzdrževanje trat
Naročila sprejema Delavska enotnost-Naša žena,
61000 Ljubljana, Celovška c. 43
G0SP00ARN0 KMETOVANJE
Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. inž.
Ena krava s 4000 ali dve z 2000
kilogrami mleka? (3)
Pri prehrani krav se pogosto srečujemo s težavo,
kako zadovoljiti njihove potrebe po beljakovinah.
To nam predstavlja še posebno velik problem, če
vključujemo v krmni obrok za krave velike količine
koruzne silaže, ki vsebuje malo beljakovin in ima zelo
široko beljakovinsko razmerje.
Delež beljakovin v krmi za prežvekovalce izražamo v
odstotkih prebavljivih surovin beljakovin (% PSB). Za
hranilno vrednost določenega krmila namreč ni po-
membno le, koliko beljakovin je v njem, ampak tudi,
kako te beljakovine živali lahko prebavijo. Pojem »su-
rove beljakovine« uporabljamo zato, ker pri prežveko-
valcih niso pomembne le prave beljakovine, ampak
tudi ostale dušične spojine, iz katerih se preko mi-
kroorganizmov v vampu tvorijo prave beljakovine.
Zelo pomemben vir nebeljakovinskega dušika je urea,
oziroma amoniak, ki nastane z razgradnjo uree v
vampu. A o tem bomo več v eni od prihodnjih številk.
Pri izračunavanju krmnih obrokov pa nas ne zanima
le delež prebavljivih surovin beljakovin v krmi, ampak
koliko le-teh bo žival zaužila z določeno količino krme.
V tem primeru uporabljamo kot merske enote grame
prebavljivih surovih beljakovin (g PSB). Ce spet vza-
memo za primer koruzno zrnje, vsebuje le-to 8% PSB
in je torej v enem kilogramu tega krmila 80 g PSB. Na
primeru koruze bomo razložili tudi pojem beljakovin-
skega razmerja.
Beljakovinsko razmerje je razmerje med vsebnostjo
prebavljivih surovih beljakovin in vsebnostjo prebav-
ljive energije v določenem krmilu. Če vsebuje en kilo-
gram koruznega zrnja 80 g PSB in 800 ŠE, pomeni, da
je beljakovinsko razmerje tega krmila 1:10. Za primer-
javo naj povemo, da mora biti beljakovinsko razmerje
v obroku za kravo, ki daje 20 litrov mleka dnevno,
okoli 1:5,3, za kravo z dnevno proizvodnjo 10 litrov
mleka pa okoli 1:6,4. Podrobneje pa bomo potrebe
krav po hranilnih snoveh opisali v naslednji številki.
Ramšakova kmetija
je vzor trdnosti
Takoj, ko človek stopi na
dvorišče Ramšakove kmeti-
je na Dobrovljah, vidi, da tu
živi trden kmet. Velika, no-
va hiša in urejen hlev priča-
ta, da lahko tudi hribovski
kmet postavi veliko in
trdno kmetijo.
Francova družina ni veli-
ka. Ima dva otroka, sina in
hčerko. Oba mu že pomagata
pri opravilih, počasi pa v vo-
denje kmetije vpeljuje sina,
ki jo bo prevzel. Zena je
drobna in energična, živa-
hno se giblje po kuhinji, kjer
smo jo zmotili.
Franc Ramšak je redkobe-
seden moZ, preudarnega po-
gleda. Njegovo življenje je
polno dela in odrekanja. Do-
bro vel j ska zemlja pač ne
prenese polovičarstva, po-
treben je cel človek. In Franc
je takšen. Mora biti takšen,
če hoče poskrbeti za 21 ha
zemlje. V hlevu ima 10 krav
in nekaj plemenskih telic.
Zemlja na Dobrovljah je naj-
primernejša za pašnike, zato
se tam pase veliko krav in
tudi nekaj ovac. Večina kme-
tov mleko oddaja Celjskim
mlekarnam in med njimi je
tudi Ramšak ali po domače
Paravojnik. S količino odda-
nega mleka ni zadovoljen in
jo namerava v naslednjih le-
tih povečati.
V jeseni bi se radi Ramša-
kovi vselili v novo hišo, kjer
so tudi prostori za kmečki
turizem, ki se ga mislijo opri-
jeti. Na Dobroveljskem
kmečki turizem ni razvit in
Ramšakovi bodo verjetno
prvi, ki bodo poskusili. Go-
spodar se boji, se ne bo spla-
čalo, čeprav so Dobrovlje res
idiličen kraj. Vendar idilika
v teh hribovskih krajih ne
pomeni dosti. Prvo je delo.
TOMAŽ GUBENŠEK
Merxov program kunčereje
dobro uspeva
Merxov program kunčereje poleg intezivne vzre-
je kuncev za izvoz v zadnjem času spodbuja tudi
ekstenzivno vzrejo oziroma odkup kuncev v Orga-
nizaciji Kmetijske zadruge Laško.
Kljub začetnim težavam poteka danes odkup
kuncev zelo uspešno na stalnih odkupnih mestih in
sicer: vsak prvi četrtek v mesecu zahodna Sloveni-
ja, Gorenjska, vsak drugi četrtek v mesecu jugov-
zhodna Slovenija, Dolenjska, vsak tretji četrtek v
mesecu severovzhodna Slovenija in vsak četrti če-
trtek v mesecu severna Slovenija, Koroška. Zaradi
izredno velikega zanimanja in ugodnih pogojev od-
kupa bo Kmetijska zadruga Laško mrežo odkupa
že razširila. Odkupujejo vse pasme zajcev, težkih od
dva in pol do tri kilograme. Rejci dobijo 150,00
dinarjev za kilogram žive teže že na odkupnem
mestu.
Poleg novitete, to je posebnega kamiona, ki pobi-
ra kunce na odkupnih mestih, ima Kmetijska za-
druga Laško organizira odkup tudi v klavnici za-
druge, vsak petek med 8. in 11. uro. Na vsakem
odkupnem mestu organizator odkupa prodaja tudi
krmila po normalni ceni. V najkrajšem času pa
bodo rejci lahko kupili krmilo tudi v vseh trgovinah
Kmetijske zadruge Celje.
JANA MLADENOVIC
Klepet s kmetom
Alojz Senica iz Ponik-
vice pri Ponikvi gospo-
dari na 10 hektarjih zem-
lje, v hlevu pa ima 35
glav živine. Čeprav je na
posestvu vsak dan veli-
ko dela, najde tudi čas za
zadolžitve, ki mu jih na-
gala funkcija predsed-
nika zadružnega sveta
pri TOK KK Šentjur.
Pravi, da je zadovoljen,
ker nastajajo v šentjurski
občini tržni viški hrane.
To so zlasti meso, mleko
in zadnji dve leti še pšeni-
ca. Situacija z mesom je v
zadnjem času nekoliko
boljša v primerjavi s spo-
mladanskim odlivom na
Hrvaško. Boli pa ga, da v
naši družbi ne znamo or-
ganizirati trga z enotnimi
cenami. Posledica tega pa
je slaba založenost trgo-
vin in pomanjkanje mesa.
Kmetje negodujejo tudi
zaradi mleka, ki prinaša
stalno izgubo.
Beseda je seveda nane-
sla tudi na sušo. Ta je na-
l»iiiii«
pravila škodo, katere po-
sledice bodo očitne še
drugo leto. Živina je v
glavnem usmerjena na
pašno košni sistem in ker
ni krme, kmetje za živino
črpajo zaloge, ki so si jih
pripravili za zimo.
Toča in suša oklestila letino
V Šoštanju so zadovoljni s pridelkom pšenice, ne pa s
pravočasnim In hitrejšim odvzemom pri Merx v Celju
Čeprav je na začetku letoš-
njega leta vse kazalo, da bo
letošnja letina ena najboljših
v zadnjih letih pa je vsa pri-
čakovanja postavilo na glavo
neustrezno vreme. Precej
pridelka je uničila toča, ne-
kaj pa ga ni in ne bo moglo
dozoreti tako kot bi moralo
zaradi prevelike suše. Tudi
zadnji deževni dnevi ne bo-
do bistveno vplivali na
izboljšanje letine, saj so priš-
li prepozno.
Ivan Rakun, hmeljar v
lastni proizvodnji: »Hmelj-
ske površine smo v velenjski
občini izredno skrčili. Vča-
sih smo gojili hmelj na povr-
šini 130 hektarov, danes pa
še samo na petnajstih v last-
ni proizvodnji in enajstih
hektarih v kooperaciji. Do
zmanjšanja površin je prišlo
zato, ker so nekateri hoteli
imeti druge poljščine. To pa
se ni izkazalo za najboljše.
Letošnji pridelek hmelja bo
slab, saj ga je uničila toča ter
prizadela suša. Kobule so
drobne in suhe. Tudi po dež-
ju se kvaliteta hmelja ni bi-
stveno popravila. V začetku
smo načrtovali toliko hmelja
kot lani, zdaj pa ga bo okoli
30 do 40 odstotkov manj in
še kvalitetno šibkejši bo. Z
obiranjem bomo začeli po
15. avgustu. Na področju
Šmartnega ob Paki imamo
za obiranje dva stroja ter
enega v strojni skupnosti
Rečica. Stroj je tudi v Šošta-
nju.«
Henrik Jonko, direktor
TOZD Kmetijstvo Šoštanj:
»Do Merxa smo imeli obvez-
nost, da moramo v letošnjem
*letu oddati 176 ton pšenice,
oddali pa smo jo 224, med-
tem ko je bil naš interni plan
225 ton. Poželi smo vse, pri-
delek je soliden, malo težav
pa smo imeli s kombajni za-
radi pomanjkanja rezervnih
delov. To smo reševali tako,
da smo z večimi kombajni
sestavljali enega, ki je potem
delal. Zal pa nismo zadovolj-
ni s prevzemom pšenice pri
Merxu, kjer so morali tovor-
njaki predolgo čakati in so
tako na dan napravili manj
voženj, kot bi jih sicer lahko.
Veliko stroškov pa smo ime-
li tudi med žetvijo, saj sta
dva tehnika in vodja koope-
racije napravili dva tisoč do-
datnih kilometrov in preko
dvesto nadur. Delali so pač
tudi ob sobotah in nedeljah,
da so pšenico pravočasno
spravili na varno. Štirinajst
dni so delali od jutra do enaj-
stih ponoči.«
Kakšna pa bo letina sa-
dja?
»Kmečkega sadja zaradi
toče skoraj ne bo. V družbe-
nem sektorju pa so najbolj
prizadete nove sorte, kjer
smo načrtovali okoli 330 ton,
uspeli pa bomo izpolniti
plan nekje do 70 odstotkov.
Kvaliteta bo slabša in zaradi
tega z izvozom ne bo nič.«
TONE VRABL
j8. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Bivak na Kamniku
Pojdimo na KAMNIK
(861 m).
Prva pot, ki jo bom opisal
vodi iz Zabukovice ob Artiš-
nici navzgor do Počivalniko-
vega vrha. To sedlo, kjer je
razpotje planinskih poti, če-
zenj gre namreč stara pot za
Mrzlico, je dostopno tudi z
avtomobilom. Smerna tabla
nas od tega vrha usmeri na
končni cilj. Po označeni pla-
ninski poti, ki je bila prvič
markirana leta 1972 kot del
Savinjske poti, smo v dobri
uri pri bivaku na Kamniku,
ki so ga leta 1974 postavili
zabukovški planinci. Skro-
men je, a daje prijetno za-
vetje.
Z vrha Kamnika je lep raz-
gled, saj vidimo pred seboj
Gozdnik, Suhi hrib, Reško
planino, Mrzlica je kot na
dlani, onstran Kolje, ob kate-
ri je speljana nova cesta, pa
se dviga Golava.
Na Kamnik lahko opravi-
mo tudi krožno pot. V Kot
pod Mrzlico pelje z Matk se-
daj nova cesta. Vozilo, tudi
dvokolo, lahko pustimo pri
spomeniku, ter jo od tam na-
prej po poti in stezi čez pla-
zoviti svet in mimo domačije
uberemo na prej omenjeno
sedlo in dalje na vrh Ka-
mnika.
Tudi ko se spuščamo z
vrha imamo več možnosti.
Lahko gremo čez Tenčevo
raven, mimo Baloha v Za-
hom, kjer samo prestopimo
asfaltno cesto in stopimo še
na Hom, do planinskega do-
ma. Druga možnost je, da pri
spustu ne gremo do Baloha
(vodno zajetje), ampak levo,
po označeni poti za Mrzlico v
Kot.
Najtežja in najzahtevnejša
pa je pot po vzhodnem po-
bočju čez prag na Mali vrh in
od tam po grebenski poti na
Veliki vrh. Nad temi stenami
si je, kot piše v svojih spomi-
nih, vrtoglavico odpravljal
Franc Kocbek, ki je bil ver-
jetno prvi pravi planinec na
tej gori. Steza, ki v zgornjem
delu pelje skozi nasad zava-
rovanih tis, pelje tudi pod
steno in se zelo slabo sledi.
Po tej poti smo na vrh vodili
dve skupini kandidatov za
planinske vodnike, ki so re-
kli, da ni enostavna. Bo men-
da že res, zato jo raje mahni-
mo po markirani poti in daj-
mo s tem priznanje za delo
našim markacistom.
B.J.
0 turizmu resneje kot dosedaj
Do konca julija je v Gor-
njesavinjski dolini prenoče-
valo preko 6600 gostov, od
tega več kot 2000 tujih. Re-
zultati, ki so jih zbrali v no-
vem turističnem uradu v
Mozirju, so veliko boljši od
tistih v preteklih letih, ko so
turistični delavci v vsej doli-
ni spali na lovorikah prejš-
njih uspehov.
V tem času so zasedene
vse zmogljivosti na turistič-
nih kmetijah, medtem ko je
za preživljanje počitnic v
obratih družbenega sektorja
malo zanimanja. Stane Pod-
sedenšek, vodja turističnega
urada upa, da bodo te prazne
postelje napolnili jeseni, ko
kmetje zaradi kmetijskih
opravil ne bodo mogli spre-
jemati toliko gostov. Sicer
pa za jesenski čas pripravlja-
jo posebne vikend pakete, ki
bodo gostom ponujali aktiv-
no preživljanje konca delov-
nega tedna.
Bolj kot v prejšnjih letih so v
Mozirju pričeli skrbeti tudi
za izvenpenzionsko ponud-
bo. Od prejšnjega tedna v so-
delovanju s Kompasom iz-
posojajo kolesa, načrtujejo
pa, da bi uredili tudi izposo-
janje kajakov. Delavci turi-
stičnega urada so sodelovali
tudi pri pripravi nedeljskega
kmečkega praznika v Trnav-
čah. V kratkem bomo v Gor-
njesavinjski dolini lahko ku-
pili nov spominek, splavarč-
ka, simbol te doline. V Mo-
zirju se torej trudijo, da bi
poleg postelj, hrane in sveže-
ga zraka prodajali še kaj dru-
gega.
R. PANTELIC
Mozirjani so svojo turistično ponudbo popestrili tudi z izposojevalnico koles
Čeki da ali ne
V letošnjem letu sta za tujce uvedeni dve novosti.
To so bencinski boni, in so se na njih že privadili ter
dinarski čeki. Dobijo jih po vsej Jugoslaviji, vendar
le na meji za 10% popustom. Drugače pa je z dinar-
skimi čeki - s katerimi naj bi bili tujci seznanjeni z
nalepkami in letaki na vidnih mestih. Tako lahko
tujci zamenjajo svoj denar v vseh menjalnicah po
Jugoslaviji za dinarsko protivrednost v denarju ali
pa v čekih.
Ob plačevanju s temi čeki naj bi dobili tujci 10%
popusta - pri vseh storitvah in tudi pri vseh nakupih.
Na celjskem območju so v tem poletnem času izdali
že veliko dinarskih čekov. Največje povpraševanje po
teh čekih je predvsem v zdraviliških krajih, kot so
Dobrna, Podčetrtek, Rogaška Slatina, kjer dajejo po-
pust pri vseh storitvah v hotelih in tudi ob nakupu v
trgovinah. Razliko, ki nastaja ob teh popusth pri stori-
tvah v hotelih, krije hotel sem. V trgovinah pa še ne
vedo točno, kdo bo pokril to razliko.
Veliko slabše pa je v samem Celju. Tako niso v
poslovalnici Kompasa v Celju zaenkrat izdali še nobe-
nega dinarskega čeka, čeprav nudi turistična organiza-
cija Kompas popust v vseh svojih hotelih, na letova-
njih in tudi ob nakupu suvenirjev. Edino pri prevozu
ni tega popusta. Prav tako tujci s temi čeki ne morejo
kupiti bencinskih bonov. Nekoliko slabše je v celjskih
trgovinah, kjer sicer jemljejo te čeke, a zato ne dajejo
popusta. Najslabše pa se godi tujcem v nekaterih
manjših gostilnah, kjer čekov sploh ne upoštevajo kot
plačilno sredstvo. Tako je sorazmerno veliko pritožb
tujcev na račun teh čekov.
Tako v teh vročih poletnih dnevih tuje turiste pri nas
ne skrbi le huda vročina.
T. R.
Zavod ŠRC GOLOVEC sporoča, da
ponovno pričenja s programom
83/84 in vas vabi na veliko poletno
rajanje, ki bo v soboto, 20. avgusta,
pred dvorano Golovec.
Vstop prost!
V slučaju slabega vremena bo raja-
nje v dvorani - cena vstopnice 50
dinarjev.
Zabaval vas bo ansambel NOČNA
IZMENA in narodno-zabavni ansam-
bel FLOSARJI, disco glasba in druga
presenečenja. Za jedačo in pijačo
poskrbljeno.
Vabljeni!
Atrij turističnega društva
V	okviru Celjskih poletnih prireditev bo jutri zvečer
ob 20. uri v Atriju turističnega društva na Tomšičevem
trgu komorni večer.
Likovni salon Celje
V	Likovnem salonu v Celju je odprta razstava slikar-
skih del Franca Novinca. Razstavo si lahko ogledate
do 27. avgusta.
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo
Velenje
V	razstavnem prostoru Kulturnega centra je odprta
razstava slikarja, pisatelja in grafologa Jureta Šarlaha
iz Celja. Razstava bo odprta do 31. avgusta vsak dan
razen ob sobotah od 10. do 14. in ob sredah od 13. do 18.
ure.
Knjižnica Edvarda Kardelja
V	obeh avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu
je odprta razstava z naslovom Rekreacija in prosti čas
ter zbirka celjskih trim značk. Razstavo je pripravila
knjižnica Edvarda Kardelja, ogledate pa si jo lahko v
času, ko knjižnica posluje za bralce in sicer do 8.
septembra.
Škofce pri Rimskih Toplicah
Kulturno prosvetno društvo Laziše prireja v nedeljo,
21. avgusta v Škofcah pri Rimskih toplicah kmečki
praznik. Na prireditvi bodo prikazali stare kmečke
običaje, obdelavo lanu, sodelovali boste lahko v dru-
žabnih igrah in se zavrteli ob zvokih narodnozabav-
nega ansambla.
Smihel nad Mozirjem
V	Smihelu nad Mozirjem se bo v soboto, 20. avgusta
ob 16. uri pričel tradicionalni ovčarski bal, na katerem
se bodo mladi zadružniki pomerili v striženju ovac,
prikazali bodo tudi spiranje volne, izdelovanje preje in
pletenje, prireditev pa bodo zaključili z rajanjem.
Zdravilišče Rogaška Slatina
V	dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo
jutri zvečer ob 20.30 uri večer opernih arij, v soboto, 20.
avgusta ob istem času pa bo v dvorani zaključni kon-
cert promenadnega orkestra.
Razstavni salon Rogaška Slatina
V	Razstavnem salonu je odprta razstava slikarskih
del Aladarja Zaharijaša in Antona Slivnika, ki jo je
organizirala Delavska univerza Rogaška Slatina ob so-
delovanju Občinske kulturne skupnosti Šmarje in Tu-
rističnega društva iz Rogaške Slatine. Razstavo si
lahko ogledate do konca avgusta.
Kino Vojnik
V	kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo.
21. avgusta popoldan ob 17. uri in zvečer ob 19.30 uri
ameriški vojni film Narednik Steiner.
Turistično društvo Celje
Celjsko turistično društvo pripravlja štiri-
najstdnevne razstave, s katero predstavlja amatersko
ustvarjalno dejavnost v združenem delu. Se danes in
jutri si lahko v Turistični pisarni na Tomšičevem trgu 7
ogledate razstavo steklenih izdelkov Vande Besenjak
in slik Jožeta Ovnika, ki sta člana RELIK-a iz Trbovelj.
Prihodnji teden v torek, 23. avgusta pa bo otvoritev
razstave olj slikarja Zvoneta Brileja. Razstava bo od-
prta do 6. septembra vsak delavnik od 8.30 do 11.30 in
od 16. do 18. ure. ob sobotah od 8.30 do 11.30, ob
nedeljah pa od 9.30 do 11.30 ure.
Razstavni prostor Ljubljanske banke
V	Razstavnem prostoru Ljubljanske banke v Vodni-
kovi ulici se s sVojimi deli predstavlja slikar amater
Niko Ignjatič. Otvoritev je danes ob 11. uri, v kultur-
nem programu pa sodelujeta dramski igralec Zvone
Agrež in glasbenik Andrej Kores. Razstava bo odprta
do 19. septembra.
Likovna predstavitev ob morju
V	popestritev turistične ponudbe v Portorožu se
vključujejo tudi celjski likovni amaterji. V teh dneh
razstavlja v avli portoroškega hotela Grand Palače sli-
kar Srečko Škoberne. Razstava je prodajnega značaja,
odprta pa bo do 31. avgusta.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
Kmečki prazniki so magnet
za zabave željne ljudi
Minuli konec tedna te bilo zares veselo. V Braslovčah, Trnavčah, na Homu In v Lučah
so obudili spomin na stara kmečka opravila
Kako se tare lan? Kakšna so starodavna hmeljarska opravila? Kako se
ročno pokosi, zgrabi in raztrosi trava? Kakšna so drvarska opravila? Pa
dobrote kmečke kuhinje? Na vsa in še na mnoga druga vprašanja so
minuli konec tedna dobili odgovore vsi številni radovedneži in zabave
željni ljudje, ki so se udeležili vsaj ene od (pre)številnih prireditev, ki
jim najraje nadenemo naziv »kmečki praznik«. Preveč je bilo prireditev
na en sam konec tedna, da bi bilo mogoče biti na vseh, vendar je bil, po
drugi plati, prav povsod obisk velik. Pa vseeno ne bi bilo narobe, če bi
datume tako pomembnih prireditev, ki ohranjajo stare šege in običaje
ter delovne navade, zraven pa še razveseljujejo, vsaj približno uskladili.
Kajti, kdor je bil v Braslovčah, ni videl tercev in teric, ter obratno, kdor
je bil v Trnavčah, ni videl, kako spretno vihtijo koso ženske... Nekaj
utrinkov smo strnili v današnji tednikovi reportaži.
Stara hmeljarska
opravila
Prizadevni člani turistič-
nega društva iz Braslovč so
v letošnji dan hmeljarjev
vpeljali nekatere novosti.
Pohvale vredno je to, da so
nekdanje »igre brez meja« le
zamenjali in namesto njih
prikazali stara hmeljarska
opravila od podiranje hme-
ljevk z mački do merjenja
hmelja s škafi in »smukanja«
hmeljevk. Škoda le, da je bi-
lo ozvočenje slabo in večina
obiskovalcev sploh ni vede-
la, kaj se dogaja. Z izjemo
tistih seveda, ki so bili naj-
bližji prizorišču.
Na vseh veselicah se je
zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so
se prijetno zabavali, izkupi-
ček pa bodo braslovški turi-
stični delavci namenili za
številna dela, ki jih čakajo v
naslednjih mesecih.
Zbranim v Braslovčah sta
se predstavila novi hmeljar-
ski starešina Ivan Vranič iz
Prekope ter njegova sprem-
ljevalka Mojca Škrabe iz Ma-
rija Reke pri Preboldu, ki so
ju izbrali na prireditvi v so-
boto zvečer v Hmezadovi
dvorani v Žalcu.
V nedeljski povorki kmeč-
kih voz v Braslovčah je sode-
lovalo kakšnih 15 voz, resni-
ci na ljubo pa je treba zapisa-
ti, da so bili nekateri tako
okičeni, da hmeljarjem niso
mogli biti v kakšen poseben
ponos.
Hmeljarji so letos pač ime-
li drugačne skrbi kot to, da
so se zabavali na veselici v
Braslovčah. Pridelek bo za-
radi neugodnih vremenskih
razmer za kakšnih 20% nižji
kot lansko leto, ko je bila re-
kordna letina. Ocenjujejo, da
bo letošnji pridelek znašal
kakšnih 3300 ton. Večina
hmelja je že vnaprej prodana
na konvertibilni trg, petino
pridelka pa bodo prodali do-
mačim pivovarnam. S trga-
njem zelenega zlata so priče-
li nekateri že v petek. Ropot
obiralnih strojev, ki so zame-
njali nekdanje ubrano petje
obiralcev iz hrvaškega Za-
gorja in Kozjanskega, bo se-
daj slišati v dolini vse tja do
prvih septembrskih dni. Pri-
delek bo torej manjši, na
Kmetijski zadrugi Savinjska
dolina v Žalcu pa pravijo, da
kakovost hmelja ne bo slaba.
Sedmič v
Trnavčah
S pesmijo, harmoniko in
vriskanjem so v soboto Tr-
navčani najavili svoj sedmi
kmečki praznik.
Vprege s kočijami, kosci in
grabljice, pa mladi, tisti za
katere pravijo da ne bodo za-
pustili zemlje in tudi naj-
mlajši, ki bodo nadaljevali
tradicijo, so sestavljali pisa-
no, povorko tistih, ki so se
tega dne namenili na svojih
kmetijah opraviti res samo
najnujnejša dela. Medtem ko
so na travniku ob ubrani p*
smi kos padali snopi trave, j
okoli domačije Cohovih
številnih stojnic zadišalo p
pečenki, srnjakovem golaži
po domačem kruhu in potic:
V svetu pod Goltmi je zadi
šalo tudi po čevapčičih, kajl
bolj kot zabeljenih žgancei
ki so jih pogrešali mestni, s
si kmetje tega dne zažele
teh.
Na prizorišču, kmečke
dvorišču, tu in tam slika i
pred nekaj desetletij. Mlaču
žita, trenje lanu, preja volni
izdelovanje metel, tesanj
debla, žganjekuha, sre
dvorišča obuvajo konja. Ti
ci, ki jih je precej, saj jih je i
bližnjega kampa v Varpolji
pripeljal na prizorišče last
nik kampa, so navdušeni
Večina še ni nikoli v živo vi
dela parne lokomotive, ka
šele takšnih reči in zato si
vneto pritiskali na sprožila
foto aparatov. Kako malo j(
potrebno, narediti nekaj re
klame tej naši lepi deželi
Žganje so pokušali prav tam
kjer priteče ven iz tiste ču
dne reči.
Drugo leto bodo spet priš
li, pa mi in vi tudi, kajti kljut
temu da so letos prikazali
skoraj vsa stara kmečka
opravila, bo nekaj presene
Novi hmeljarski starešino Ivan Vranic iz Prekope ter nje-
gova spremljevalka Mojca Škraba iz Marija Reke pri Pre-
boldu.
Tekmovanja v znanju košenja, grabijenjajn trošenja trave
na Homu se je udeležilo 11 ekip.
Da bo kmečki praznik v D
bljice so se udeležili letošn
V Braslovčah so prikazali stara hmeljarska opravila, ki jih najmlajši prebivalci Savinjske doline ne poznajo več.
Posebnost tekmovanja na Homu je bila, da so kosile žensk?
grabili pa moški.
NOVI TEDNIK - STRAN 11
rrsto let, dokazuje slika. Tudi najmlajši kosci in gra
ta.
idi v prihodnje. Pravi-
ena podstrešjih še do-
; s katerimi so si vča;
jšali težko kmečko
le so ženske
tinci iz Zabukovice so
li tudi na drugih po-
k in ne samo pri vzdr-
ju planinskih objek-
poti ter organiziranju
lizletov po vsej domo-
ako so minulo nede-
ravili na Homu zani-
[tkmovanje v kmeč-
bvilih ali bolje reče-
bšnji, grabljenju in
j^trave.
fefenovanje je bilo letos
fli( in po številnih obi-
Irih, ki so si prišli ogle-
ako kosijo ženske in
moški, lahko sodi-
i je zanimanje med
za ta opravila še ve-
liko.
a ekipa je štela tri čla-
jej pa je morala biti
i ženska, ki je kosila
atem je bilo na vrsti
jenje in nazadnje tro-
ave. Letošnjega tek-
3 se je udeležilo 11
okolice Griž. Naj bolj-
& ekipa iz Zabukovi-
1 ekipo Matke-Mrzli-
ipo Gozdnik.
lizatorji bi v bodoče
'tekmovanje razvili v
1 in bolj organizirano
sv.
I dan
'eljo so bile v Lučah
slovesnosti v okvi-
kega dne«, ki ga vsa-
priredi tamkajšnje
-Ho društvo,
•n prej so se vrstile
Ureditve, od katerih
sebe j omeniti s i mul -
šahovskim velemoj-
irUnom Parmo,
štorih osnovne šole
"li dve razstavi. Na
Predstavili stare iz-
stekla in porcelana,
hranijo domačini,
ti so iz časov pred
drugo svetovno voj-
večinoma iz češkega
kega stekla,
^gi razstavi pa se je
'•1 slikar - amater
tažanc, ki je prikazal
^ na platnu. Slike, ki
jih je razstavil, prikazujejo
predvsem krajine in tiho-
žitja.
V nedeljo se je skozi Luče
vila povorka z vozovi, na ka-
terih so prikazali stara kmeč-
ka opravila. Tako smo lahko
videli, kako so včasih predi-
ce vrtele kolo na kolovratu
in predle volno ter kako so
mlatili pšenico in ločevali
zrna od plev v časih naših
starih mam.
Za prijetno vzdušje so po-
skrbeli folkloristi, ki so vese-
lo zapeli in zaplesali.
Po koncu prireditve so pri-
pravili, kot je pri nas navada,
še vrtno veselico, tako da je
»Lučki dan« vsakomur mo-
ral ostati v lepem spominu.
tažo so pripravili:
Vedenik, Tone
ir, Franci Punger-
>do Pantelič in Ka-
Arenci
Marelice, kupite marelice
Ko sem izvedela, da si kani prijatelj Luka
svojo počitniško pogačo prislužiti s prodaja-
njem na tržnici, sem sklenila, da se mu pri-
družim. Ena izkušnja več ne more škodovati.
Pravzaprav sem že razmišljala o tem, da bi
se za kakšen dan prelevila v branjevko, toda
vselej sem dvomila v svoje prodajalske spo-
sobnosti in - priznam - imela sem tudi pred-
sodke. Takole, v dvoje, bi pa že šlo.
Prvi del akcije - namreč
obiranje marelic, ki sva jih
nameravala prodajati - mi je
bil prihranjen. To je opravil
Luka. Tako sem »nastopila
službo« šele, ko so bile mare-
lice že v gajbicah na tržnici.
Ob pol devetih sem bila
pripravljena na svoj prvi
»nastop« za prodajnim pul-
tom. Luka ni debutant v teh
poslih, jaz pa sem bila. Ko
sva takole nekaj časa stala in
mencala za pultom in (o gro-
za) se za najine marelice nih-
če še zmenil ni, se me je začel
lotevati obup.
»Saj sem vedela!« sem si
govorila. »Kako klavrno mo-
ra biti vsak dan stati tu in se
spraševati, boš kaj prodal ali
ne. No, tisti tam na oni stra-
ni, veliki privatniki in po-,
djetja, tisti že prodajajo, tule
pa...«
Potem sem se spomnila,
koliko znancev se lahko prav
ta hip znajde na tržnici (saj
veste, vedno se prikažejeo
ob nepravem trenutku) in za-
čela me je spreletavati zona.
»Le kako bova prodala
vseh petdeset kilogramov,
ko pa v nekaj minutah nisva
prodala še niti sadeža?!« mi
je kljuvalo v možganih.
Pomislila sem na to, kako
v meni ni prav nobene kap-
ljice trgovske krvi, kajti za
nič na svetu ne bi hotela vpi-
ti po tržnici: »Mareelicee, ku-
pite mareeelicee... Lepe,
sočne mareeliceee...!« - kot
sem to videla početi branjev-
ke v nekaterih filmih. Previ-
dno sem se ozrla naokrog in
v svoje veliko zadovoljstvo
ugotovila, da tega ne počne
tudi nihče drug.
Kljub temu pa... No,
končno! Prvi kupec. Pregle-
duje najino ponudbo: zrele
marelice po 100 dinarjev,
malo manj zrele po 80 dinar-
jev in obtolčene ali malo
nagnite po 60 dinarjev. Vse
to sva z Lukom pošteno sor-
tirala, ker sploh nisva hotela
goljufati.
Saj pravim, brez vsake tr-
govske žilice!
Prodajalec pri sosednjem
pultu, star tržnični maček, se
nama je smejal.
»Ma dajta,« je rekel v srbo-
hrvaški slovenščini. »Kupec
kupi sve, kar dobi. Bez izbi-
ranja.«
Saj, ampak vest nama ni
dala...
Ko se je torej pri najinem
pultu ustavil prvi kupec,
sem začela natanko opazova-
ti njegov obraz in v svoje ve-
liko zadovoljstvo ugotovila,
da ni na njem ničesar neje-
voljnega ali prezirljivega. To-
rej najina roba vendarle ne-
kaj velja!
In prodala sva prvi kilo-
gram.
»Ja, madonca, kje pa je kil-
ska utež,« zagodem, ko stre-
žem naslednjemu kupcu. K
sreči bolj potihoma, kajti ti-
sti hip jo ugleSam na tehtni-
ci. Najbolj spretna res še ni-
sem, toda obupati ne smem,
ker vaja dela mojstra.
Šment! Nisva ravno najbo-
lje sortirala marelic. Mimo-
grede se mi v kilogram mare-
lic po 10 jurjev prikrade gnil
sadež. Brž ga zamenjam (po-
štenost brez meja) in kupec
je tako zadovoljen, da kupi
še kilo sadja.
Naslednji prosim!
»Veste, nekoliko več bi jih
vzel, če jih prodate za jurja
ceneje.«
»Za pet din,« baranta
Luka.
Kupec omahuje.
»Veste,« ga prepričuje Lu-
ka. »To so domače marelice.
Če bi vi lazili po drevju ob
štirih zjutraj, jih tudi ne bi
prodajali pod ceno.«
Kupec se vda. Pet kilogra-
mov po sedem jurjev in pol.
Prodano!
»Veš, saj mi ne gre za tista
dva jurja in pol,« mi šepne
kolega, ko kupec odide.
»Ampak kar tako se pa ne
smeva dati!«
Popolnoma ga razumem.
Počasi osvajam načela po-
slovnega uspeha trgovcev.
Pod mizo je še ena gajbica.
Tam so tako načeti sadeži, da
jih nisva mogla uvrstiti niti v
najnižjo kategorijo. Kakšen
premeten trgovec bi jih mi-
mogrede spravil v promet,
midva pa ne.
Neka ženica jih zagleda in
vpraša po čem so.
. »Recimo ... za jurja dobite
vse.«
Zenica je pri volji.
»Obrezala jih bom,« pravi.
»Za marmelado bodo.«
Ne, nič sramotnega ni ku-
povati na pol gnile marelice.
Toda, nehote pomislim, ka-
ko bi jih pred leti, v času bla-
ginje, nihče še povohal ne,
zdaj pa mora marsikdo že
krepko obrniti vsak dinar.
Potem spet zatišje in spet
gneča pred pultom. Za in-
termezzo še kakšen znanec,
ki ne more skriti začudenja,
ko naju vidi takole - po bra-
njevsko. Potolažim se, ko vi-
dim, da nimajo nobenih po-
smehljivih pripomb. Pa sem
res tepka. Kaj pa je to takš-
nega, prodajati na tržnici!
Marelice po šestdeset in
osemdeset dinarjev kmalu
poidejo. .
»Zdaj bova morala spustiti
ceno,« strokovno ugotovi
Luka.
Meni je prav. Nova cena za
prvo kvaliteto: 90 dinarjev.
»Po čem so? Po devetde-
set?!« se začudi tovarišica
srednjih let, ki pride mimo.
»Saj so lepe, ampak drugod
imajo takšne po osemdeset!«
In gre.
Jo j, saj res! Cisto sva poza-
bila. Zakon ponudbe in pov-
praševanja! Tudi najina cena
je od tistega trenutka dalje
80 dinarjev. Še deset, pet-
najst minut in gajbice so
prazne!
Zadovoljno si maneva ro-
ke. Kdo bi si mislil, da bova,
- takorekoč na mah - vse
prodala. Zdaj se zares zaz-
dim imenitna sama sebi.
Pospraviva zabojčke, vr-
neva tehtnico in... ja, trgov-
ski krst morava seveda zaliti.
NADA KUMER
Malce nespretno, a z veliko dobre volje sem preživela svoj krst, kot prodajalka na
tržnici. (Foto: S. Š.)
Tako so včasih predle tudi doma.
Na mlačvi je bilo vedno živahno.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
18. AVGUST 1983
Pridni brigadirji
V tem dopisu bi se radi
zahvalili udeležencem MDA
KOZJANSKO 83, še posebej
MDB iz Šentvida pri Planini.
Brigadirji iz te brigade so v
mesecu juniju kopali jarke
za drenažne cevi v Golobi-
njeku. Delo so opravili zelo
dobro, za kar smo jim kraja-
ni Golobinjeka zelo hvaležni.
Tudi ta teden, ko je bilo
potrebno naredti nov most,
so bili briadirji prvi pri delu.
Delo so tudi tokrat dobro
opravili, za kar se jim še en-
krat najlepše zahvaljujemo.
Krajani Golobinjeka
UREDNIŠTVO: Nedvo-
mno bodo tudi omenjeni
brigadirji hvaležni vam za
tole zahvalo, ki je brez dvo-
ma lepo priznanje za njiho-
vo delo.
Odmev na
protest
Vedno sem bil prepričan,
da je Novi tednik en sam in
torej za vse naročnike in
bralce enak. Dopis v 32. št.
Novega tednika, ki je prišel
iz Mestinj, pa bi bil to moje
prepričanje skoraj omajal.
Izgledalo je namreč, da ti-
skate za nekatere kraje po-
sebno izdajo Novega tedni-
ka, v kateri kar mrgoli nagic,
ki jih v izdaji, ki jo prejema-
mo pri nas, ni. Ze sem hotel
ostro nastopiti proti takšne-
mu razlikovanju, ko sem še
pravočasno odkril, da je No-
vi tednik vendarle povsod
enak, samo bralci so pone-
kod bolj primitivni.
FRANC MOHORIC,
Vitanje
Oglaša se »Dobri
človek«
Zopet se vam javljam iz
Duisburga in sporočam, da
sem se odločil in bom bolni-
kom v domovini spet podaril
tri komplete umetnih ledvic
z vsemi priključki in rezerv-
nimi deli ameriške proizvod-
nje Drace-Wilock (tri sem že
podaril). Te aparate name-
njam bolnikom, ki imajo
predaleč do dializnih cen-
trov.
Pred kratkim sem zopet
poslal v Ptuj in Gornjo Rad-
gono veliko zdravil in zdrav-
stvenih pripomočkov. Naj
omenim še, da mi veliko lju-
di piše, da bi jim poslal več
tisoč mark, kar pa žal ne mo-
rem storiti. Tudi sam, zaradi
bolezni nisem več v službi in
prejemam samo pokojnino.
V kratkem času pa se želim
za stalno preseliti v domovi-
no k Negonskem jezeru. Ko-
likor pa bo v mojim močeh,
bom še naprej pomagal bol-
nim ljudem. Kdor je zainte-
resiran za umetne ledvice, se
lahko javi do konca septem-
bra na moj naslov v Duis-
burgu.
IVAN KRAMBERGER
Grunenvvaldstr. 100
4100 Duisburg 1, BRD
Dan, ki nam bo
ostal v spominu
V soboto, 6. 8. 1983 smo
prejeli telegram, da nam je
umrla sorodnica v Celovcu.
Pogreba naj bi se udeležili
naslednjega dne ob 16. uri.
Kupili smo venec in se napo-
tili v Celovec. Mejo smo ho-
teli prestopiti na Viču, kjer
pa so našo namero preprečili
cariniki, ki nas kljub temu,
da smo hoteli plačati depo-
zit, niso spustili preko meje.
Carinik je rekel, da lahko na-
redi le zapisnik, ki mu sledi
kazen 10.000 dinarjev na ose-
bo. Vse prošnje so bile za-
man, nihče pa nam ni pove-
dal, da lahko mejo prečkamo
oziroma plačamo depozit le
na Šentilju. Preostalo nam je
samo, da se z grenkobo v
srcu in z vencem vred vrne-
mo domov. Tako smo se vr-
nili domov, ne da bi mogli
sorodnico, ki nam je veliko
pomenila, pospremiti na nje-
ni zadnji poti.
Ali ni sramotno to, kar se
dogaja pri nas? Ce že imamo
depozit, zakaj ga ne moremo
plačati na vsakem prehodu?
Tega dneva zlepa ne bomo
pozabili, zato vas, čeprav
prepozno, prosimo za odgo-
vor.
D.ANTLEJ,
Šentjur
UREDNIŠTVO: Strinja-
mo se z vami, da gre za ne-
dopusten, res sramoten pri-
mer. Žal pa sami nismo do-
volj pametni, da bi vam lah-
ko ob vaši jezi pomagali z
odgovorom, ki bi bil vsaj
približno pameten. Prav bi
bilo, da bi carinska uprava
pojasnila, ali gre za samo-
voljo carinika ali pa je pri
tem nepriljubljenem ukre-
pu res še nekaj zank, o kate-
rih občane nismo dovolj do-
bro obvestili.
Pionirski planinski
tabor
Julija smo taborili v Logarski
dolini. Tja smo se odpeljali z av-
tobusom. Ob poti smo videli ska-
lo Iglo in še veliko znamenitih
krajev. Ustavili smo se pri sta-
rem planinskem domu, od koder
smo peš krenili do planinskega
doma PD Celje.
Ko smo prišli do tja, smo na
travniku zagledali tabor. Potem
smo si razdelili šotore in jim dali
imena. Ime našega šotora je bil
»Slap Rinka«. Prvi dan našega
taborjenja smo preživeli v tabo-
ru, kjer smo se domenili, kakšen
bo naš urnik. Začel se je z vstaja-
njem, telovadbo, zajtrkom, turo,
kosilom, počitkom, igrami in ve-
čerjo. Po večerji smo imeli pla-
ninska predavanja.
Drugi dan smo se odpravili na
Klemenčo jamo, Strelovec, Ple-
snik in nazaj. Na poti na Strelo-
vec smo videli gamse. Na vrhu
Strelovca smo žigosali knjige in
jedli. Ko smo prišli do Plesnika,
smo videli muflona. V taboru
smo imeli zvečer predavanje ob
diapozitivih.
Tretji dan smo odšli na Kle-
menčo jamo, Škarje in Ojstrico.
Na tem vrhu smo bili krščeni. Ko
smo se vrnili, smo bili zelo utru-
jeni.
Četrti dan smo imeli orientaci-
jo. Bilo je osem skupin. Kontrol-
ne točke so bile kar težko postav-
ljene. Orientacija je bila kar na-
porna. Zvečer je bila razglasitev
rezultatov.
Peti dan smo odšli na Olševo in
si ogledali Potočko Zijalko. V tej
jami so našli kosti pračloveka in
kosti jamskega medveda. Na naj-
višjem vrhu Olševe, Govcu, smo
se slikali. Peš smo šli do sester
Logar. Tja je prišel kombi in nas
odpeljal v tabor.
Sesti dan smo šli mimo slapa
Rinka na Okrešelj, Kamniško
sedlo. Brano in nazaj v tabor.
Med potjo smo videli izvir Savi-
nje. Na Okrešlju nam je upravni-
ca pokazala gada. Nekateri so
odšli še na Brano, drugi so ostali
na Kamniškem sedlu.
Sedmi dan smo odšli na Kle-
menčo jamo in na Plesnikovo
planino.
Zvečer smo imeli zaključni ve-
čer.
Tabor v Logarski dolini mi je
bil zelo všeč. Mislim, da pohvalo
zaslužijo vsi naši taborniki.
TINA VEL.IGOŠEK, 4. r
OS Nada Cilenšek
GRIZE
Pozdrav iz Rovinja
Sem plesalka plesnega kluba
Zvezdice, ki deluje v okviru cen-
tra za klubsko dejavnost. Štiri-
krat tedensko že dve sezoni spoz-
navam moderno plesno tehniko,
prav tako pa sem sodelovala pri
številnih predstavah.
Moj koreograf in vodja je Igor
Jelen, ki se bori za naše pravice
in uspehe. Sedaj sem na pet-
najst dne vnem modernem ple-
snem semiranju v Rovinju, sku-
paj s koreografom in prijateljico.
Koreograf nama sestavlja koreo-
grafijo za nov projekt.
Ples mi pomeni izražanje z gi-
bom, veselje, sprostitev.
Baletka bom, dokler bom
lahko.
IRENA TABAKOVIC
CELJE
Dobila sem rački
Ko je ati nekega dne prišel do-
mov, se je spomnil, kaj mu je
naročila stara mama. Naročila
mu je naj pridem po rački Te
novice sem bila zelo vesela. Z
najmlajšim bratcem sva se dogo-
vorila, da gre z mano. Kmalu sva
se preoblekla in šla. Sla sva peš.
Šla sva mimo botre, ker je pot
bližja. K stari mami sva prišla v
pol ure. Ko sva prišla tja, so bila
vrata zaklenjena.
Nekaj časa sva čakala, potem
sva jih klicala. Niso se oglasili.
Hodila sva okoli hiše. Spet sva
začela klicati. Tedaj pa so se ogla-
sili. Bili so pri sosedovih. Poma-
gali so pri zametovanju slame.
Rekli so, naj prideva dol. Šla sva.
Povedala sem stari mami, da jih
že dolgo kličeva. Rekli so, da so
bili pri obedu. Malo sva še poča-
kala, da so zmetali. Potem sva šla
s staro mamo na njihov dom.
Tam so nama dali papirnato škat-
lo za rački. Rački sta jokali za
mamico. Stara mama so jima dali
jesti. Kmalu sva se zahvalila in
poslovila.
Doma so bili vsi veseli. Z bra-
tom sva jima prinesla velik zaboj.
Vanj sva dala papir. Račkama
sem dala jesti in piti. Bili sta za-
dovoljni. V zaboju sta spali samo
dve noči. Potem sta šli sami v
kurnik.
Sedaj sta že malo večji. Naredi-
li smo jima bazenček za kopanje.
Prvi in drugi dan smo ju mi vodi-
li kopat. Kmalu sta se tudi kopati
začeli sami. Zelo sem vesela, da
ju imam.
Tudi lani smo jih dobili. Toda
tistih ni več.
MELJTA BOŽlCNIK, 5. r
COŠ Marija Broz
BISTRICA OB SOTLI
Dragi prijatelji
Kar krepko smo že zakoračili v drugo
polovico počitnic. Neverjetno, kako hitro
bodo minile, kaj?
No, nekateri tudi v teh brezskrbnih mese-
cih niste pozabili na naš kotiček in tu so že
prvi utrinki iz vaših počitniških dni.
Sonce in igre - to so počitnice
DAVORINA ŽNIDARŠIČ, 1. r, STRANICE
Utrinki s Stranic
Straniški dopisniki tudi med počitnicami ne počivajo.
Takole so opisali svoje poletne dogodivščine:
Bila sem pri sosedu. Podajali smo si žogo. Potem me je
poklicala mamica in stekla sem domov. Zvila sem si prst.
Zelo me je bolel. Vso pot mi je tekla kri. Ati mi ga je obvezal.
Drugi dan sem mislila iti v trg, pa nisem mogla hoditi.
MATEJA JEVSENAK, 1. r
Med počitnicami mi je dolgčas, ker ne srečam svojih
prijateljic. Odločila sem se, da grem v šolo. Ob sredah se
zbiramo dopisniki in pišemo. Največkrat srečam Sergejo in
Smiljano. Grem tudi k Niveski in se tam igram. Imamo
bunker. Zjutraj tudi dolgo spim in potem se s sestrico še
igrava v postelji. Včasih pa grem tudi v trgovino ali na pošto.
Tako mi bodo minile moje počitnice.
MANJA ADAMIČ, 2. r
Imam prijateljico Bernardo. Z njo se igram, če je dež pa
riševa in piševa. Ko neha deževati, greva spet ven. Vsak dan
sva skupaj. Radi skačeva gumitvist. Kadar mora Bernarda
domov, se zmeniva za drugi dan. Neko jutro je zgodaj prišla
Bernarda k nam: »Kaj Metka še spi? Lahko gre z mano v
•šolo?«
Lahko, samo prej rnora še pospraviti!
Pomagala mi je, nato sva odhiteli v šolo, kjer ob sredah
čistimo grobove talcev, pišemo spise in skrbimo za šolsko
njivo. Kaj nam mar, če so počitnice - to je za nas razvedrilo!
METKA SODERZNIK, 2. 4, STRANICE
j8. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Rokometne
vzporednice
Piše: Vlado Bojovič
S 1. avgustom je bilo konec zasluženih počitnic. Začeli
smo namreč s pripravami na novo sezono v močno okr-
njeni postavi. V prestopnem roku smo izgubili skoraj polo-
vico moštva: Božiča, Gjurina, brata Miho, ki so odšli,
vratar Tomič je poškodovan, Lesjak se odpravlja k voja-
kom. Skratka niti malo rožnata realnost, ki pa nas ni
navdala s pesimizmom. Izgube so res boleče, vendar je pri
našem motvu že večletna praksa, da v prestopnih rokih
izgubimo dosti igralcev, kar pa smo vedno uspeli nado-
knaditi z mlajšimi igralci iz NAŠIH selekcij. V moštvo sta
se vrnila Toplak in Zupane iz Šoštanja, priključili pa smo
tudi mlajše igralce Dobrška, Kapitlerja, Šeška, Kovačiča,
Medveda, Robido, Jonaka.
Po krajših pripravah v Celju smo odpotovali na obisk k
moštvu Epitok iz Vezsprena na Madžarskem. Tam smo ob
rednih jutranjih treningih odigrali tudi dve prijateljski
tekmi. V obeh smo bili poraženi in sicer z 28:24 in 32:28.
Upoštevajoč, da je to trenutno najmočnejše madžarsko
moštvo, s šestimi reprezentanti, tik pred pričetkom tek-
movanja v njihovi zvezni ligi, je rezultat za nas resnično
ugoden. Kljub temu, da smo za takšne tekme še bili v tej
fazi dela nepripravljeni, smo pokazali dobre igre in se
enakovredno borili z objektivno dosti kvalitetnejšim in
bolj pripravljenim moštvom.
Dosedanje delo in prikazane igre pa so moštvu dale novo
samozavest, ki jo sedaj potnebujemo bolj, kot kdajkoli.
Mislim, da se bomo ob takšnem delu tudi v bodoče, če
bomo imeli »srečo« s poškodbami, res doboro pripravili in
skušali ovreči pesimistične napovedi za naše nastope v
prvi zvezni ligi.
V	četrtek (danes) bomo odigrali prijateljsko tekmo z
enim naših najboljših moštev z blestečo zgodovino - Bor-
cem iz Banja Luke, ki ga letos vodi Abas Arslanagič. Jutri,
v petek, pa se bomo udeležili mednarodnega turnirja v
Radečah.
V	preteklem obdobju je naš igralec Vito Selčan uspešno
nastopil za mlado reprezentanco SFRJ na Balkaniadi v
Romuniji. Ščurek pa bo »nastopil« v soboto in sicer pred
matičarjem, kajti stopa v zakonski stan.
Aero Celje jeseni v I. zvezni ligi
V sezoni 1983/84 bodo roko-
metaši Aera Celje po štirih le-
tih nastopanja v II. zvezni ligi
iz. I. B zvezni ligi ponovno zai-
pli med najboljšimi v I. zvez-
ni ligi. Razpored jesenskega
dela tekem:
1. kolo - Kolinska-Slovan -
AERO CELJE (24. septembra),
2. kolo - AERO - Partizan Bje-
lovar (sreda, 28. septembra), 3.
kolo - Proleter - AERO (1. ok-
tobra), 4. kolo - AERO - Borac
(8. oktobra), 5. kolo - Crvenka
-	AERO (12. oktobra), 6. kolo -
AERO - Železničar Niš (15. ok-
tobra), 7. kolo - Medveščak -
AERO (12. novembra), 8. kolo
-	AERO - Sloga Bosnaprevoz
Doboj (16. novembra), 9. kolo -
Metaloplastika - AERO (20.
novembra), 10. kolo - AERO -
Pelister (26. novembra), 11. ko-
lo - Dubočica - AERO (21. de-
cembra), 12. kolo - AERO -
Železničar Sarajevo (24. de-
cembra), 13. kolo - Crvena
zvezda - AERO (28. decembra)
Razpored je težek, saj bo tre-
ba nekajkrat oddigrati tudi po
tri prvenstvene tekme v enem
tednu in to na daljši razdalji.
Sicer pa, kar je to je. Treba je v
bitko in Celjani so bili zanjo
vedno pripravljeni!
Dornikov
memorial
Radečanom
V Zagorju ob Savi so pripra-
vili rokometni turnir - Dorni-
kov memorial, kjer so nastopi-
le štiri ekipe. V prvi tekmi sta
se pomerili ekipi Radeč in Za-
gorja, v drugi pa ekipi Veterani
iz Zagorja in Sevnica. V finale
sta se z lahkoto uvrstili ekipi
Radeč in Sevnice. Presenetlji-
vo so zmagali Radečani z 11
proti 10. Največ golov za Sev-
nico sta dala Špan 4 in Guček
3, za zmagovalce pa Kavšek 4
in Starina 3. Dobro sta sodila
Dobrovoljni in Bajda.
Zmaga Radeč, ki nastopajo v
II. slovenski ligi vzhod, je
ohrabrujoča pred jutrišnjim
(petek) mednarodnim turnir-
jem, ki ga pripravljajo doma v
Radečah.
JURE MUSAR
Iztok Ščurek, odlični roko-
metaš Aera Celje, je takole
razpoložen pred sobotnim
»nastopom« pred matičar-
jem in bližnjim nastopom v
1. zvezni ligi. Za oboje pravi
»vzdržali bomo«! Mi pa se
sprašujemo, kje?
Foto: T. TAVČAR
Tudi brez ledu živahno
Hokejisti HDK Cinkarne
Celje nabirajo ob Savinji vse
tja do Grička kondicijo, ko jo
bodo potrebovali za letošnje
državno prvenstvo, ki je tako-
rekoč pred durmi.
V soboto in nedeljo bodo v
italijanskem mestu Assiagu
odigrali dve prijateljski tekmi
s tamkajšnjim klubom, ki led
sredi poletja že ima. Po vrnitvi
iz Italije bodo odpotovali na
desetdnevne priprave na Ce-
hoslovaško, ko pa se bodo vr-
nili, jih bo že čakal led tudi v
Mestnem parku.
Prvenstvo se bo začelo 6. ok-
tobra, ko bo manjši derbi v Ce-
lju med domačini in zagreb-
škim Medveščakom.
Igralci Cinkarne za novo se-
zono: poleg mlajših tudi nek-
danji in sedanji stebri ekipe
kot so Lesjak, Vertovšek, Zor-
ko, Filipovič, Poljanšek, Prus-
nik. Lepša... Iz vojske sta se
vrnila Komadina in Burnik.
Redno vadi tudi Vojko Bratec,
ki pa še čuti posledice poškod-
be. Letošnje prvenstvo bo te-
žavnejše, kot prejšnja, saj se
lahko ekipe okrepijo s po tre-
mi tujimi igralci. Ker pa Celja-
ni za to nimajo denarja, bodo
nekoliko prikrajšani. Z delom
pa si vseeno ob koncu lahko
zagotovijo mesto, ki jim zadnja
leta pripada, to je med štirimi
najboljšimi jugoslovanskimi
ekipami.
J. KUZMA
Z zmago z
zadnjega mesta
Vaterpolisti celjskega Nep-
tuna nstopajo v republiški li-
gi, kjer so na zadnjem mestu.
Včeraj so igrali z Iskro, v so-
boto pa bodo v zadnjem kolu
igrali doma z Renčami. Samo
v primeru dveh zmag in ugo-
dni razliki v golih bi se mladi
celjski vaterpolisti še lahko
rešili zadnjega mesta.
Tankov
najuspešnejši
maraton
Jože Tanko je v Šabcu na
reki Savi plaval maraton v dol-
žini 18 kilometrov. Startali so v
Jarku, kraju, od koder so med
vojno Nemci gnali več kot 5000
domačinov proti Šabcu in
kdor je na tej poti omagal je
dobil strel. Padlim je tudi po-
svečen ta plavalni maraton, ki
je bil letos prvič z izredno moč-
no mednarodno konkurenco,
saj so nastopili predstavniki
Egipta, Argentine, Italije, Polj-
ske, Madžarske, Nizozemske
in Jugoslavije ali skupaj 27
tekmovalcev, med njimi tudi
štiri trenutno najboljše plaval-
ke-maratonke na svetu.
»Sava me je tokrat spominja-
la na Nil. Bilo je veliko mulja,
peska, nizka je bila in počasna
ven si prišel umazan,« se spo
minja Jože Tanko svojega zad
njega plavalnega maraton;
kjer je osvojil osmo mesto, pr
čemer mu je bronasto odličjt
»ušlo« samo za 45 sekund
Zmagal je Bojan Jean iz Ljub
ljane, druga pa je bila trenutne
najboljša plavalka maratonka
na svetu Irena Kolieniwska.
Vse tekmovalce je na cilju v
Šabcu pričakalo več kot deset
tisoč ljudi. Zdaj se Jože Tanko,
pripravlja za nastop na držav-
nem prvenstvu na Hvaru, ki bo
4. septembra.
TV
Jesensko prvenstvo
v malem nogometu
Zveza telesnokulturnih orga-
nizacij Celje je že povabila k so-
delovanju vse ekipe v občin-
skem prvenstvu v malem nogo-
metu za jesenski del.
Tekmovanje v vseh petih ligah
se prične v ponedeljek, 22. avgu-
sta.
»Višinski« par s sinom Rožletom
Pred leti sta prišla v Celje in postala člana AD Kladivar. Vsak s svojega konca. Dušan
Prezelj iz kranjskega Triglava, Stanka Lovše iz Maribora. Oba odlična skakalca v višino,
Dušan pa občasno nastopa tudi v drugih disciplinah (daljava, troskok). Na celjskem
stadionu je tako nastal odličen slovenski in jugoslovanski »višinski« par. Dušan in Stanka
sta vedno dobro zastopala celjske atletske barve in dosegala odlične rezultate na domačih
kot tudi tujih tekmovanjih. Stanka je posegala celo po balkanskih medaljah, za kar je bila
izbrana za najboljšo celjsko športnico. Zdaj oba atleta na tekmovanjih spremlja štiriletni sin
Rožle. Dušan: »Ime je izbrala Stanka. Ne vem po kakšnem ključu. Je pa res pravi Rožle.
Danes je lahko šel z nama na tekmovanje zato, ker je pridno jedel, kar mu ne gre vedno. Na
treningih pa je vedno poleg.« Rožle je dopolnil očeta Dušana: »Ko bo konec tekmovanja
(Skokovega memoriala - op. p.) bom šel tudi jaz na stadion in treniral.« Morda pa z
Rožletom raste nova »višinska« zvezda? Saj pravijo, da jabolko ponavadi ne pade daleč od
drevesa!	T. VRABL
Foto: T. TAVČAR
V Celju republiško
prvenstvo
kotalkarjev
V sklopu sekcije za umet-
nostno drsanje pri Hokejsko
drsalnem klubu Cinkarna
Celje uspešno deluje tudi ko-
talkanje, ki je posebej popu-
larno izven zimske sezone.
Tako bodo pripravili v petek
in soboto, 19. in 20. avgusta,
na drsališču v Mestnem par-
ku REPUBLIŠKO PRVEN-
STVO v vseh kategorijah,
kjer bo nastopilo okoli 80 tek-
movalcev iz petih slovenskih
klubov - Nove Gorice, dveh
iz Ljubljane, Titovega Vele-
nja in dvanajst predstavni-
kov celjske Cinkarne. V pe-
tek dopoldne in popoldne bo
tekmovanje, slavnostna otvo-
ritev pa bo v soboto ob 13.
uri, nato še tekmovanje in po
njem zaključek. Organizator-
ji bodo veseli, če bo njihovo
delo tako na tekmovalnem
kot organizacijskem področ-
ju poplačano z domačimi
uspehi mladih tekmovalcev
ter z večjo prisotnostjo gle-
dalcev.
T. VRABL
Z NOVIM TEDNIKOM
TUDI NA MORJU
Novi tednik poiščite v Vestnikovih
kioskih
NA KRATKO
Karateistl na Dobrni
Društvo za karate Celje ima od
prejšnje sobote pa do nedelje, 21.
avgusta, za 70 članov iz Celja,
Žalca, Maribora, Slovenskih Ko-
njic, Rogaške Slatine, Tuzle in
Uroševca seminar za stil JU - GO
- KAJ, ki ga vodi mojster 3. dan
Tone Maruša. Društvo za karate
Celje ima že dolgo tradicijo, saj je
bilo ustanovljeno 1968 ter je de-
lovalo v stilu BUDO - KAL Sedaj
je v društvu 60 članov ter 30 pio-
nirjev in mlajših mladincev. Do-
mače treninge ima imajo vsak
ponedeljek, sredo in petek v telo-
vadnici I. osnovne šole.
Glavni namen zdaj že šestega
seminarja na Dobmi pa je prika-
zati in izpopolniti veščine karate-
ja, polaganje za pasove po izpit-
nem programu ter opravljanje iz-
pitov za regijske sodnike pod
vodstvom zveznega sodnika Vla-
da Gobca, nosilca 2. dan. Na se-
minarju se bodo tudi dogovorili
o tesnejšem sodelovanju med
klubi, ki so na Dobrni.
Društvo za karate v Celju pa bo
za najmlajše oziroma začetnike
pripravilo v začetku septembra
tečaj v stilu JU - GO - KAL Pri-
dejo naj tisti, ki jih veseli šport te
zvrsti borilne veščine.
TV
Nogometaši v
Laškem
Prav ta šport je poleg košarke,
smučanja, karateja, namiznega
tenisa, rokometa in še česa v la-
ški občini med mladimi pa tudi
malo starejšimi najbolj priljub-
ljen. Zdaj ZVEZA TELESNO-
KULTURNIH DRUŠTEV obči-
ne Laško razpisuje nogometno
občinsko ligo za sezono 1983/84,
kjer bodo ekipe nastopile v dveh
skupinah s po več kot desetimi
ekipami iz vse občine. Vsi, ki bi
želeli sodelovati v ligah za občin-
sko prvenstvo Laškega v malem
nogometu naj se javijo do 22. av-
gusta letos pri ZTKD občine La-
ško, Valvazorjev trg. V prijavi
morata biti tudi podatka o imenu
ekipe in naslov vodje omenjene
ekipe.
TV
Najboljši strelci Iz
Žalca in Griž
Na strelišču v Šempetru so pri-
pravili občinsko strelsko tekmo-
vanje z malokalibrsko puško.
Nastopilo je sedem ekip iz šestih
strelskih družin v žalski občini:
1. SD Žalec 1313 krogov, 2. SD
Griže (lanski zmagovalec) 1290,
3. SD Žalec II 1253, sledijo SD
Šempeter, Liboje, SIP Šempeter
in Braslovče. Posamezniki (40
strelcev): 1. Jože Tkavc (Šempe-
ter) 344, 2. Alojz Klovar (Žalec),
3.	Milan Brilej (Griže), oba 343,
4.	Justin Smrkolj (SIP Šempe
ter) 341, 5. Ivan Novak (Liboje)
388 krogov itd.
Na regijsko tekmovanje, ki bo
v Celju, sta se uvrstili prvo in
drugo uvrščeni ekipi Žalca in
Griž.
Zal na tekmovanju niso nasto-
pile ekipe SD Polzela, Vransko
in Prebold, za kar so pretežno
kriva neustrezna in premalo ak-
tivna vodstva.
DRAGO GRESAK
Strelci vabljeni v
Rečico pri Laškem
SD Dušan Poženel pripravlja
»veliko medobčinsko strelsko
tekmovanje z MK orožjem« na
njihovem strelišču. Tekmovanje
bo trajalo dva dni in sicer v sobo-
to 27. avgusta (MK pištola proste
izbire, MK pištola Drulovv in MK
pištola standard) ter nedeljo, 28.
avgusta (MK puška serijske izde-
lave, MK pištola brzostrelna na
silhuete in MK pištola standard).
Oba dneva se bo tekmovanje za-
čelo ob 8. uri zjutraj na strelišču v
Rečici pri Laškem, prijave pa
sprejemata predsednik strelske
družine Vinko Lavrinc in Silva
Jeran najkasneje do 20. avgusta!
Organizator je povabil kar 41
strelskih družin.
TV
Sodelovanje kljub poletju
Kljub poletju dobro sodelujete v nagradni igri in to
nas veeli. Morda imate zdaj še več časa kot običajno in
ste zato toliko bolj pridni in tudi »znanjavedni«, saj je
med sodelujočimi zelo malo takšnih, ki bi odgovore
napačno obrožili.
V 43 nagradni igri so dobili nagrade:
Prvo MIKI NOSAN, Ulica bratov Vošnjak 8, Celje,
drugo ŠTEFKA ŠTARKEL. Gotovlje 150, Šempeter
v Sav. dolini
in tretjo MOJCA BUČAR. Čopova 16, Celje.
Šahovska nagradna igra 44
Bruno Parma je odigral nekaj srečanj za
našo državno reprezentanco. Koliko?
3	6	8
Pravilni odgovor obkrožite, kupon iz reži te in
na dopisnici z vašim imenom in priimkom
pošljite najkasneje do 10. septembra na
naše uredništvo. Pri naslednji igri bo
nagrade prispevala Delovna organizacija
KOVINOTEHNA Celje!
14. STRAN - NOVI TEDNIK
18. AVGUST 1983
NOČNE
CVETKE"
•	Branko S. je uspel
pretihotapiti steklenice
alkoholnega poživila mi-
mo vratarja in se v Cin-
karni, tozd kemija, kar
pošteno nacedil. Že do-
dobra okajen se je lotil
svojih sodelavcev in ene-
mu izmed njih »podaril«
v spomin precej modric.
Za Branka pa se je ta
»razburljivi« dan končal
na postaji milice.
•	V Stanetovi ulici 14
se je T. (v poročilu milič-
nikov ni zapisano njego-
vo ime) odločil, da se ga
bo napil. Pa kaj, ko se je
v gostilnah, kjer je tudi
prijetna družba, tako po-
dražila pijača. Zato se je
odpravil v samopostrež-
no trgovino in se oskrbel
s polnimi steklenicami.
Doma jih je potem pri-
dno praznil, nato pa me-
tal skozi okno na precej
prometno ulico. K sreči
so se mimoidoči kar moj-
strsko izogibali projekti-
lov iz njegovega stano-
vanja, obstreljevanje pa
so nazadnje prekinili mi-
ličniki.
•	Družini Jurija M. in
Katarine S. na Roški uli-
ci nista ravno v prijatelj-
skih odnosih. Medseboj-
ne spore pa sta pred dne-
vi kronali z razburljivim
pretepom. Za orožje so si
izbrali metline ročaje. V
zabavo številnih sose-
dov in mimoidočih, ki so
si z veseljem ogledali to
zanimivo predstavo.
•	V petek popoldan so
na vrtu gostilne Ojstrica
obležali trije vrli pivci,
ki se ga pogosto nacedi-
jo. Ta dan so začeli že do-
poldan in se ga nekaj po
poldnevu že pošteno na-
cedili in pobruhali vrt.
Snažilke so se kar precej
trudile, da so počistile za
njimi, natakarice, ki so
jim postregle več, kot pa
lahko prenesejo, pa mi-
ličnikom niso povedale
njihovih imen. Seveda,
kdo bi le špecal dobre
stranke.
Poskrbeli so za večjo varnost
prometa in obiralcev hmelja
Delavci Hmezada, pro-
metni miličniki in celjska
UNZ so poskrbeli da bo tudi
letošnje obiranje hmelja po-
tekalo čimbolj varno. Tako
v teh dneh ob vseh vpadni-
cah v Savinjsko dolino (na
Vranskem, v Arji vasi, Lev-
cu, Vojniku in Letušu) že
stojijo opozorilni napisi, ki
voznike pozivajo k previ-
dnejši vožnji.
V teh dneh je hitrost na
odsekih magistralnih cest
Brode-Vransko, Zirovnik -
Gomilsko, Latkova vas-Šen-
trupert in na žalski obvozni-
ci omejena na 60 kilometrov
na uro. Na vseh križiščih na
teh odsedkih so tudi postavi-
li rumene utripajoče luči, na
križiščih v Gotovljah in v
Prekopi pa bodo za večjo
varnost prometa poskrbeli
še Hmezadovi čuvaji.
Hmezad oziroma njegovi
kooperanti so tudi zadolženi,
da poskrbijo za varnost obi-
ralcev. Tako otroci ne bodo
smeli sami po nakupih v tr-
govino, pri odhodu obiralcev
domov ali na drugo hmelji-
šče pa bodo morali poskrbeti
za spremstvo.
Za traktorje pa seveda tudi
med obiranjem hmelja velja-
jo prepovedi vožnje s tovor-
nimi vozili ob petkih od 14.
do 19. ure, ob sobotah od 5.
do 17. ure in ob nedeljah od
16. do 22. ure.
V Hmezadu bodo tudi po-
skrbeli, da bodo z omejitva-
mi oziroma ureditvijo pro-
meta v teh denh seznanili
svoje delavce in kooperante.
S. Š.
Trčenje tovornjakov
V ponedeljek zjutraj so na
križišču v Gomilskem trčili tri-
je tovornjaki. Proti Žalcu je vo-
zil tovornjak s prikolico 33-let-
ni Ferdinand Svatovšek iz Za-
gorja. Zaradi prekratke var-
nostne razdalje se je na Gomil-
skem zaletel v tovornjak s pri-
kolico, ki ga je vozil pred njim
44-letni Silvester Bolčina iz
Idrije in na križišču zavrl. Pri
trčenju je Svatovškov tovor-
njak zaneslo nekoliko v levo,
kjer je trčil še v tovornjak, ki
ga je iz nasprotne smeri pripe-
ljal 41-letni Albert Iršič iz Slo-
venskih Konjic. V nesreči se je
lažje ranil voznik Svatovšek,
škode pa je za 1,1 milijona di-
narjev.
Motorist izsiljeval
prednost
Iz Mozirja proti Pobrežju je
vozil z osebnim avtomobilom
19-letni Pavel Bitenc. V Trnav-
cu mu je z desne strani izsilje-
val prednost 16-letni Miran B.,
ki se je peljal z motorjem. V
nesreči se je motorist lažje ra-
nil, sopotnik na motorju, Mati-
ja C. pa huje.
Miran B. je vozil motor brez
vozniškega izpita.
Kolesar trčil v ograjo
S kolesom s pomožnim mo-
torjem se je peljal proti Laške-
mu 21-letni Vlado Varina iz
Brez. Zaradi prevelike hitrosti
je v Marija gradcu trčil v lese-
no mostno ograjo in se huje
ranil. Prepeljali so ga v celjsko
bolnišnico.
Tovornjak prehitro
Po magistralni cesti iz Radeč
proti Vrhovem je vozil s tovor-
nim avtomobilom Miloš Lukič
iz Šoštanja. Zaradi prevelike
hitrosti na mokri cesti ga je za-
čelo v ostrem ovinku v Vrho-
vem zanašati. Zapeljal je v levo
in tam s kesonom trčil v osebni
avtomobil, ki ga je iz nasprot-
ne smeri pripeljal 74-letni Hin-
ko Jazbec iz Trbovelj. Tovor-
njak se je po nekaj metrih pre-
vrnil, v nesreči pa sta se huje
ranila voznik osebnega avto-
mobila Hinko Jazbec in sopot-
nica, 75-letna Ljudmila Jazbec.
Pretesno
prehitevanje
Iz Zidanega mosta proti
Rimskim Toplicam se je pelja-
la z osebnim avtomobilom 33-
letna Ana Breznikar iz Jagnje-
nice. V Rimskih Toplicah je
pretesno prehitevala pešca, 75-
letnega Edvarda Breznikarja iz
Rimskih Toplic, ki je hodil po
desnem robu ceste. Pešca je
pri trčenju odbilo na travnik,
kjer je obležal huje ranjen.
Zgorelo gospodarsko poslopje
Prejšnjo sredo zvečer je med neurjem strela udarila v
Gospodarsko poslopje last Mirana Šuhlja v Proseniškem pri
ientjurju. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, v njem
pa tudi traktor, rezan les, pet ton sena in kmečki voz. Škode
je za približno 400.000 dinarjev.
Nekoliko več sreče pa je imel Jože Ratej iz Zadobrove.
Strela je udarila v njegovo stanovanjsko hišo in porušila
dimnik ter poškodovala električne instalacije. Škode je za
približno 60.000 dinarjev.
Spet iztirjenje v Rimskih Toplicah
V soboto, ob približno 17.30 uri je na železniški progi pri
Rimskih Toplicah iztiril prazen tovorni vagon. Zaradi tega je
bila dvotirna proga Laško-Rimske Toplice zaprta do 19.30.
ure, škode pa je za približno 1,2 milijona dinarjev. Največ
škode je nastalo na signalnih napravah, ki jih je poškodoval
iztirjeni vagon.
. . ., Posebna komisija je ugotovila, da je do iztrjenja prišlo,
ker se je na vagonu zlomila nosilna vzmet.
Umrl pri nalaganju živine
V torek dopoldne je 53-letni Karel Koprivnik z Riv^a
6 pn Zrečah pomagal sosedu nakladati živino na tovor-
njak. Vendar pa pri tem niso dovolj poskrbeli za v ar-
nost. Tako je bik. ki so ga vlekli na tovornjak, skočil in
se prevrnil tako. da je padel na Koprivnika. Zlomil mu
je hrbtenico in Karel Koprivnik je umrl na kraju ne-
sreče.
kovinotehna
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB
objavlja
prosta dela in naloge
VODOVODNI INSTALATER
Pogoji:
-	končana poklicna šola za vodovodne instalaterje
-	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
Kandidati, ki izpojnjujejo pogoje za zasedbo objav-
ljenih del in nalog, naj pošljejo ponudbe z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v 10-dneh po objavi na na-
slov: KOVINOTEHNA, Mariborska c. 7, Celje, Kadrov-
ski oddelek.
SREDNJA TEHNiŠKA ŠOLA
CELJE - SEKTOR
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
Pot na Lavo 22
RAZPISUJE
vpis v 1. letnik srednjega izobraževanja po
nadaljevalnih programih ob delu.
1.	Kovinsko predelovalna industrija
in metalurgija
Program obratni strojni tehnik - tehnolog
Pogoj - uspešno končana poklicna kovinarska ali
avtomehaniška šola in najmanj 1 leto delovnih izku-
šenj.
2.	Elektrotehnika in računalništvo
Program elektrotehnik energetik-elektronik
Pogoj - uspešno končana poklicna šola in ustrezne
delovne in življenjske izkušnje.
3.	Gradbeništvo
Program delovodja v gradbeništvu
Pogoj - uspešno končana 3 letna šola in opravljen
zaključni izpit iz stroke.
4.	Kemija
Program kemik-kemijski procesničar
Pogoj - delovne izkušnje v kemični procesni tehno-
logiji.
Program kemik-kemijski tehnik
Pogoj - končana poklicna šola za kemijskega proce-
sničarja in ustrezne delovne izkušnje.
j8. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 15
PO TUNIZIJI
Piše: Janez Vedenik
(Osebna izkaznica Tunizije
Obiskati Tunizijo pomeni vsekakor
več, kot le kopanje v morju, sprehajati
se po kilometre dolgih peščenih pla-
žah, uživati v soncu, ter se predajati
užitkom, ki jih ponuja sodobna turi-
stična država. Tunizija to vsekakor po-
staja in iz leta v leto privablja več turi-
stov. V veliki meri tudi po zaslugi niz-
kih cen. Obiskati Tunizijo in ne videti
Kartagine, doživljati vsakodnevnega
utripa življenja, ne obiskati slovitega
Sidi Bou Saida, ki slovi po svoji belini
in modrini ter ob vsem tem spoznavati
še pestro zgodovinsko preteklost, pa
bi pomenilo, da je bil obisk te sever-
noafriške države zaman. Toda, tako je
pravzaprav vsepovsod. Škoda le, da
takšna potovanja ne trajajo dolgo in da
človek nima časa, da bi neko deželo
spoznal vsaj približno. Tako ostanejo v
spominu le drobni utrinki, ki pa ven-
darle dajejo določeno sliko o neki dr-
žavi, pokrajini, njenih ljudeh, lepotah
in njeni zgodovini.
Tunizija je približno tako velika kot
naša severna soseda Avstrija. Na vzho-
du jo omejujejo obronki gorovja Atlas,
ki se vlečejo iz Alžirije sem, na vzhodu
pa jo omejuje Tuniški zaliv, Hamma-
met in Gabes. Proti jugu se zelena Tu-
nizija vse bolj spreminja v pravo pu-
ščavo, tunizijska Sahara pa se začenja
z znanimi usedlinami ter jezeri soli.
Poleti seveda nikomur ne priporočajo
naj obišče Saharo, ker so že na severu
temperature izredno visoke in se
povzpnejo prek štirideset stopinj Cel-
zija. Mnogo se jih je že prevaralo na
afriškem soncu, ki lahko povzroči ope-
kline tudi takrat, ko vročina ni preti-
rana.
Pomembno vlogo v gospodarstvu
Tunizije ima kmetijstvo. Tunizija je ta-
ko kot tudi druge atlaške države, zna-
na po proizvodnji pomaranč, limon,
mandarin, po plantažah mandeljnov,
dateljnov, skratka po stvareh, ki so
značilne za Sredozemlje. Kot zanimi-
vost opišemo, da raste v Tuniziji kar
2,700.000 oljk in tako ni naključje, če je
ta država ena izmed najpomembnejših
proizvajalk oliv in olivnega olja, znana
pa je tudi po proizvodnji vina. Tunizija
je ena izmed največjih proizvajalcev
fosfatov in na osnovi tega se je razvila
industrija superfosfatov. Precej jih
izvažajo tudi nepredelanih. Bogata so
tudi nahajališča železove, cinkove in
svinčene rude. Precej je predelovalne
industrije, predvsem tovarn za prede-
lavo in konserviranje sadja, sladkorne
tovarne, tekstilne tovarne, zadnje čase
pa se razvijata tudi kemična industrija
in metalurgija. Vse pomembnejše me-
sto zadnja leta zavzema turizem. Pre-
bivalci so Berberi in Arabci, arabski
jezik pa je tudi uradni. Seveda večina
zna tudi francosko. Glavno mesto Tu-
nizije je Tunis, ki šteje nekaj manj kot
milijon prebivalcev.
Vhod v rezidenco predsednika Tunizije Habiba Burgibe
16. STRAN - NOVI TEDNIK
18. AVGUST 1983
j8. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Za močnejše postave
Danes namenjam nekaj
besed močnejšim predstav-
nicama ženskega spola. Le-
tošnja barva lestvica je kot
nalašč ustvarjena za vas, než-
ni pastelni toni in črno-bela
kombinacija, to so najpri-
mernejše barve za močnejše
postave. Takšno postavo
moramo optično zožiti, zato
posebno pazljivo izbirajmo
kroje in materiale. Kroji naj
bodo čim bolj enostavni, od-
povedati se morate raznim
velikim našitim žepom, pre-
širokim krilom in bluzam.
Tudi hlače so vprašljive, lah-
ko si jih nadenete, če imate
tunike segajoče do bokov ali
čez ali pa daljši brezrokav-
nik. Uporaben kos oblačila
je krilo, ki naj bo ravno kro-
jeno, kombinirate pa ga lah-
ko s poljubnimi kosi oblačil.
Obleko v svetlem tonu, s
temnejšim blazerjem ali bre-
zrokavnikom, prikriva mar-
sikatero pomanjkljivost in
optično zožuje postavo. Tudi
letos modnim črtam se ni
treba odreči, uporabite po-
dolžne ^i prečne. Prečne naj
bodo čim tanjše in v pastel-
nih tonih, lahko so le v bluzi
ali pa tudi na obleki; izgibaj-
te pa se jih na krilu ali površ-
niku. Podolžne črte lahko
uporabite povsod; v krilu,
blazerjih, bluzah, na oble-
kah ... Največkrat pa so črte
dodane za poživitev raznih
reverjev in mašet, žepnih po-
kropcev ob rokavu oblek...
Izogibajte se močnih barv, ki
postavo širijo, tudi debelejši
materiali dodatno širijo po-
stavo; material naj bodo zato
tanki in mehki.
pripravlja
Duška Šorn
TO IN ONO 0 RIBAH
Vaba - znana neznanka
Ni pomembno kakšno
vrsto rib namerava ribič lo-
viti, vedno je postavljen
pred težko odločitev, kakš-
no vabo naj ji ponudi. Ali
naj krapu nastavi žgance,
ščuki blestivko - žličko in
lipanu umetno enodnevni-
co, to so, za laika smešna,
za ribiča pa pomembna
vprašanja.
Takoj je treba povedati,
da so današnji športni ribi-
či zaščitili ribji živel z vrsto
predpisov. To je razumlji-
vo, ker bi sicer nešportno
ribarjenje na »meso« kma-
lu pustilo naše vode praz-
ne, še posebej ob današ-
njem industrijskem za-
strupljevanju. V sklopu teh
predpisov je tudi prepoved
uporabe vseh živih vab in
vseh vab živalskega izvora
z redkimi izjemami. Tako
uporablajo ribiči danes v
glavnem umetne vabe (za
vse salmonide in ribe ropa-
rice razen sulca) in pa vabe
rastlinskega izvora (za vse
bele ribe) Da me ne bi kdo
držal za besedo, naj še en-
krat povem, da so tudi ob-
časne izjeme.
Izbira vab pa je še vseeno
ogromna. Na uspešnost ri-
barjenja vplivajo: naše po-
znavanje terena, naše iz-
kušnje, oprema s katero ri-
barimo, vreme, ob katerem
času ribarimo in pa razum-
ljivo - razpoloženje ribe.
Koliko na uspeh vpliva va-
ba, verjetno ne ve nihče.
Skoraj vsi ribiči pa so ob
pridobivanju izkušenj šli
skozi določene faze, ko se
je njihovo mnenje o vre-
dnosti vabe neprestano
spreminjalo. Prav to gleda-
nje na vabo je vzrok tega
prisanja in marsikak starej-
ši ribič se bo spomnil svo-
jih začetkov, današnji za-
četnik pa se lahko tudi kaj
nauči.
Ko ribič prvič lovi krape,
misli da le ti komaj čakajo
da vrže karkoli v vodo in da
ostane samo še vprašanje
kdo bo hitrejši. Potem, ko
vidi da ni tako, pa zmotmo
misli da je vsemu kriva ne-
prava vaba. Vaba postane
za njega naenkrat alfa in
ornega ribarjenja. Najti mo-
ra takšno vabo, da se ji ne
bo mogla upreti nobena ri-
ba in še tiste ki so kilome-
tre daleč bodo kar najhitre-
je priplavale k njej in tako
nastajajo pravi domači »la-
boratoriji« v katerih ribiči
mešajo žgance, sladko pa-
priko, janež, med, sladkor
in kaj vem kaj še vse. In
takšna zmes postane »dr-
žavna skrivnost«, če slučaj-
no luskinar res zgrabi. Po-
znam ribiče ki so žgance
mešali s čokolado in že pri-
pravljeno vabo posipali s
prahom bučnega kamna.
Ribič pa kmalu ugotovi
da ni »čarobne« vabe. Nje-
govi sotovariši lovijo na
kruh, pa imajo enake uspe-
he. Mogoče je tudi med nji-
mi kdo, ki trdi da je ena
vrsta kruha boljša od druge
(npr. Mlakarjev kruh). Z le-
ti ribarjenja pa ribič ugoto-
vi, da pri vsaki ribiško-
športni panogi obstaja želja
najti »čarobno« vabo. Ugo-
tovi pa tudi, da ta želja ni
uresničljiva.
RECEPT TEDNA
Musaka iz Jajčevcev ali iz mladih
buč
Potrebujemo: 40 dkg jajčevcev ali mladih buč, 1/dkg
soli, 4 dkg moke, dve jajci, olje za cvrenje; za nadev dve
dkg maščobe, 5 dkg čebule, četrt kg zmlete govedine, strok
česna, nekaj juhe, sol, poper, sesekljan šopek peteršilja.
Preliv: dva del kisle smetane in dve jajci.
Jajčevce ali bučko olupimo, narežemo na cm debele re-
zine, jih posolimo, povaljamo po moki, paniramo po pariško
in ocvremo. Na dno pekača damo plast očrtih jajčevcev ali
bučk, nato plast nadeva in zopet plast jajčevcev oziroma
bučk. Vse naj bo debelo 4 cm. Prelijemo z mešanico kisle
smetane in jajc in spečemo v srednje vroči pečici.
Za nadev prepražimo sesekljano čebulo, dodamo zmleto
meso in strt česen. Premešamo in prilijemo tri žlice juhe in
dušimo četrt ure. Nazadnje še posolimo in popopramo. Na-
mesto preliv?, kot je opisan, lahko uporabimo bešamel. Ko
je lepo zapečena, musako hitro ponudimo in jo okrasimo s
sesekljanim peteršiljem.
HORTIKOLTORNI KOTIČEK
Uskladimo vrtne motive in
materiale
Domačega vrta ne sestavljajo le zelenjavni vrt, sadne in
okrasne rastline ter grmovnice. Sem prištevamo še do-
stopne poti, počivališča, ograje, trate, latnike in vrtne ute,
razne cvetlične nasade, morda skalnjake, vodne motive, žive
meje, vrtne svetilke in še kaj. Z izbiro verjetno ne bo težav,
saj dobimo na trgu marsikaj lepega in potrebnega. Če bomo
upoštevali načelo skladnosti, bomo uporabljali sorodne ma-
teriale tudi v vrtu.
Oblika in barva, oziroma obloga hišnega pročelja večkrat
v mnogočem vpliva tudi na oblikovanje okolja. Pot, nare-
jena na primer iz lesenih čokov, je lahko v nekem vrtu zelo
primerna, v drugem pa povsem poruši skladnost. Tudi glede
latnika moramo biti previdni, če ga postavljamo blizu hiše.
Tedaj je primerneje, če se odločimo za obdelane materiale v
bolj oddaljenem, naravno motiviranem delu vrta. Zelo upo-
rabne so rustikalne oblike.
Glede vrtnih ograj nam vse bolj pomagajo urbanisti, ki
prepovedujejo postavitev težkih ograj in dajejo prednost
živim mejam. Ta korak bi morali pozdraviti. Morda bo naj-
bolje, če jo bomo prilagodili hišnemu pročelju ter uporabili
enake materiale tudi za vrt.
Če se odločite za živo mejo, bi radi opozorili, da kalina
(ligustrum) ni edina rastlina za te namene, čeprav hitro
raste, dobro zapira, je cenena in jo lahko vzgajamo. Po-
znamo še več rastlin, ki imajo enake in boljše lastnosti in bi
bile primernejše za vrt. Ognjeni trn, lovorikovec, tisa, japon-
ska kutina, razne medvejke, dreni, gaber, češmin in še druge
grmovnice so primerne za celinski del naše domovine. V
Pri morju je izbor še bolj pester. Te rastline nudijo gosto živo
mejo, če jih le pravilno vzgajamo, bodisi da so prosto rastoče
ali obrezovane.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO
CELJE
ZDRAVILNE RASTLINE
Gosja trava
Gosja trava Potentila anse-
rina L., je plazeča rastlina, ki
ima v zemlji zelo razvejano
korenino. Je trajnica s plaze-
čim se steblom. V presledkih
poganjajo listi in dolgopeclja-
ti cvetovi. Listi so pernato
razdeljeni in so po spodnji
strani porasli s sivkasto sre-
brnimi laski. Zlato rumeni
cvetovi imajo do 20 prašni kov
in značilno zanje je to, da se
ponoči popolnoma zapro.
Cveti od maja do julija, ko jo
lepo najdemo po travnikih,
jasah, ob poteh, na ledinah in
vlažnih pašnikih.
Zdravilna je cela rastlina in
jo nabiramo med cvetenjem
ter na hitro posušimo na pre-
pihu.
Gosja trava vsebuje zelo veli-
ko čreslovine, neko do sedaj še
ne dognano substanco, ki de-
luje spazmolitično, to je proti
krčem, nato flavone, smole,
sluzi, rudninske soli, itd.
Zaradi velike vsebnosti čre-
slovine je gosja trava zelo pri-
merna za zdravljenje kronič-
nih in kužnih črevesnih katar-
jev, griže, vnetja debelega čre-
vesja, zlasti tam, kjer se menja-
vajo driske in zaprtja, ker uni-
čuje in ovira razvoj črevesnih
bakterij, ki povzročajo to bole-
zen. Vidimo, da uspešno ureju-
je presnovo in tako tudi poma-
ga pri čiščenju krvi. Zelo po-
mirja krče in to ne le v prebavi-
lih, temveč tudi krče mišic in
celo proti srčnim krčem. Neka-
tere novejše raziskave potrju-
jejo že srednjeveško izkustvo,
da izvlečki iz gosje trave po-
mirjajo krče, ki spremljajo
božjast. Flavoni, čreslovine,
razna barvila in še nedognana
protikrčna snov v gosji travi
delujejo v tako majhnih količi-
nah, da so skoraj nedoločene,
pa vendar pomagajo tudi pri
menstrualnih težavah, ženskih
težavih v trebuhu itd.
Iz gosje trave običajno pri-
pravljamo najrazličnejše pri-
pravke. Kuhamo si čaj, pri-
pravljamo si alkoholne izvleč-
ke, mazila, praške itd. Za čaj
vzamemo eno veliko žlico po-
sušene rastline in jo prelijemo
s skodelico vrele vode in to
ohlajeno zasladimo z medom
in spijemo več skodelic čaja,
če nas mučijo zgoraj navedene
težave. Za tinkturo vzamemo
dva dela sveže ali suhe rastline
in jih namočimo v dobrem do-
mačem žganju in vse skupaj
pustimo za štirinajst dni na
soncu. Vmes večkrat dobro
premešamo, na koncu pa pre-
cedimo. Po potrebi pijemo do
30 kapljic tri do štirikrat na
dan. Ljudsko zdravilstvo pri-
poroča tinkturo za čiščenje
nezdrave kože, za zdravljenje
trdovratnih ekcemov, za lajša-
nje ozeblin in bolečin, ki to
spremljajo. Dobrodejni so tudi
obkladki, ki si jih pripravimo
tako, da gosjo travo skuhamo
na domačem jabolčnem kisu
in jih polagamo na noge, ki jih
vleče krč.
Čaj iz gosje trave, ki smo mu
dodali še kamilice, sok iz trpot-
ca, lahko vsrkavamo pri vnetju
nosne votline in pri krvavitvah
iz nosu. Gosjo travo in kamili-
ce prekuhajo oziroma prepra-
žijo na maščobi in precedijo
ter to mast uporabljajo za
zdravljenje ran pri živini.
V Aktualni temi
založbe Delavska enotnost
so izšli vsi separati in sklepni
dokumenti
KRAIGHERJEVE KOMISIJE
Naročila sprejemamo na naslov:
Delavska enotnost, Ljubljana, Celovška c. 43
18. STRAN - NOVI TEDNIK
18. AVGUST 1983
j8. AVGUST 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Izvenpenzionska ponudba na kolesih
Bilo je v tistih najboj pas-
jih vročih dneh, ko je skala
na termometru tudi v senci
podivjala. Po dveh urah ča-
kanja pod milim nebom, na
supernovi koperski železni-
ški in avtobusni postaji je
dvestoglava množica doča-
kala avtobus Koper-Umag-
-Poreč. Usoda vseh, ki so še
tega dne hoteli videti Istro,
je bila od tistega trenutka da-
lje v rokah šoferja, po videzu
sodeč pa tudi generalnega
direktorja vseh prevoznih
služb naše prelepe turistične
dežele.
»Samo za Poreč vzamem«,
sporoči zbranim, kot govo-
rec na mitingu, češ, vsi ostali
le preko mojega trupla. S te-
lesom, ki ga nekje pri vrhu
krasi nasmeh zmagoslavja,
zapolni zadnji kotiček spred-
njih odprtih vrat avtobusa.
»A ta avtobus ne gre v
Umag?« vpraša nekdo iz oza-
dja.
»Gre, ja.« stisne skozi zobe
kapetan cestnega plovila.
»Pa se torej ne moremo pe-
ljati do Umaga?« je bil pre-
več radoveden nekdo drugi.
»Ne!« je bil kratek brona-
sti kip med vrati, ki je v ti-
stem trenutku na avtobus
spuščal srečneže, ki so oddih
nameravali preživeti v Po-
reču.
»Kako pa naj pridemo do
Umaga?«
»Zaradi mene tudi peš, si-
cer pa do večera še pelje kak-
šen avtobus. Kam rineš, kam
rineš tele, kje pa misliš da si?
Kam greš?« s peno na ustih
opozori srečneža, ki je že pri-
šel do vrat.
»Poreč«, mu pojasni svet-
lolasi in jogurtove barve za-
goreli turist z zahoda.
»Kaj potem čakaš, bogati,
kje si se učil olike?« je do
skrajnosti prizanesljiv šofer,
medtem ko ga porine na av-
tobus.
Polovica sedežev na avto-
busu je zasedenih, zunaj
pred njim le še množica, vsi z
vozovnicami, kupljenimi na
postaji, za Umag. Odrešitelj
je nepopustljiv, neprizadeto
zre v nebo brez oblačka. Po
20. minutah se le posvetuje s
sprevodnikom:
»A jih spustimo?«
»Pa dajva« je bil odločnej-
ši ta.
Skoraj vsi, le kakšnih 50
jih je ostalo na ploščadi, smo
tega dne zadeli na tomboli,
četudi takrat, ko smo kupo-
vali vozovnice na postaji, ni-
smo vedeli, da so to pravza-
prav srečke. Ko je voznik
ugotovil, da imamo po nje-
govem ukazu vsi oblečene
srajce (pri +60 °C), nas je od-
peljal proti Umagu in nas
vso pot zabaval s svojimi do-
mislicami, kletvami, zraven
pa pritiskal na plin, kot da
vozi krompir. Vsi, tudi tisti,
ki jih je zato, ker so se lahko
peljali v avtobusu od veselja,
malce pa tudi zaradi slabe
zraka, zapustila zavest, smo
bili še bolj veseli na končni
postaji, kjer so nas z odprti-
mi rokami čakali hotelirji,
gostilničarji, receptorji, izpo-
sojevalci čolnov, pa toplo
morje in topla coca-cola in še
bolj toplo pivo. Na morju pa
smo le bili, celo nekaj več
nas je bilo kot lani, pravijo.
RADO PANTELlC
Obadji piki
-	Če pridno delate, tudi pridno zapravljate.
Več boste zapravili, manj boste obdavčeni.
-	V revoluciji so se borili tudi proti davkom.
Davki so Ostali. Pridružili pa so jim še pri-
spevke.
-	Zamenjajmo denarno enoto. Dinar vendar
ne more biti vedno na parah.
-	Marsikomu smo podarili Marxov Kapital.
Vzel ga je dobesedno in ni mu treba več
delati.
-%Dvigujte delovno storilnost in uživajte.
Plače neproduktivnih še vedno hitreje rastejo
kot njihova delovna storilnost.
OBAD
En kovač konja kuje...
Kovačev je iz dneva v dan manj, tako kot tudi kmečkih konj, ki jih je treba redno
podkovati. Med tistimi redkimi ki še opravljajo to delo, je tudi že upokojeni Janez Zeleznik
iz Polzele. O svojem poklicu nam je sam povedal takole: »Kovaštva sem se izučil že pred
petdesetimi leti in ga vse do danes nisem opustil. Prej sem imel obrt, sedaj pa sem že več let
upokojen. Še vedno pa rad podkujem kakšnega konja. S tem napravim uslugo lastniku in
živali, meni pa je tudi v veselje zavest, da lahko komu še koristim. Sicer pa so konji
dandanes tako redki, da bi se od te obrti težko živelo. Sliši pa se, da se marsikje spet
odločajo za nakup te plemenite živali, tako, da konji pri nas morda le ne bodo povsem
izginili.«
T. TAVČAR
Daniela ne bo, gotovo
pa bo prišla Džuli
Kot smo že poročali v
prejšnji številki Novega te-
dnika, so v četrtek, 4. avgu-
sta odprli nov disco na Sta-
rem gradu. Poglejmo, kaj o
discu menijo obiskovalci:
Damjan Pompe: »Y tem
discu mi je všeč. Družba, pi-
jača, dekleta, vse. Tudi glas-
ba mi je všeč, čeprav se razli-
kuje od tiste, ki jo navadno
poslušam.«
Rado Zvonar: »Od disca
sem pričakoval več. Glasba
je slaba, ker sem jo že stokrat
slišal. Moti me tudi to, da ni
dovolj deklet.«
Igor Seničar: »Glasba je
mešana. Od šestdesetih let
pa do novejše glasbe. Vešč
mi je mešana družba, meša-
na glasba. Ne bi bilo slabo,
ko bi vstopnica veljala vsaj
za eno pivo.«
Tako obiskovalci. Kako pa
o discu razmišlja Dušan Spo-
riš, disc jockey v diskoteki
na Gradu?
»Glasba v discu bo razpo-
rejena po dnevih. V četrtek
bomo vrteli glasbo šestdese-
tih, v petek glasbo sedemde-
setih let, v soboto pa disco
glasbo. Glede na glasbo, ki jo
bomo vrteli, je disco name-
njen malo starejši generaciji.
Vstopnina je 100 dinarjev,
ves prihodek od vstopnine
pa gre za priprave celjskih
atletov. Diskoteka bo odprta
od 20. do 1. ure zjutraj.«
Na vprašanje, če bodo po-
vabili morda tudi kakšne
bolj znane goste, je Dušan
šaljivo odgovoril:
»Ker še nismo uspeli zgra-
diti avionske piste, ne bomo
mogli povabiti Daniela, go-
tovo pa bo prišla Džuli.
N.G., G. O.
AMADEUS POROČA
Očka in mamica res sta krivična
in takšnole morje je odločno premalo,
a vrednost dinarčka, toliko resnična,
da vsi vzeli morje smo le kot šalo...
Počitniški dom TN Polzela
je ves čas dopustov zaseden
Vojko Bec je star 21 let,
sicer pa je študent VEKŠ v
Mariboru. Kot mnogo mla-
dih ljudi se je tudi on odlo-
čil, da bo poletni čas izkori-
stil za priložnostni zaslu-
žek. Vojko je sedaj uprav-
nik počitniškega doma pol-
zelske tovarne nogavic v Pi-
ranu. Poleg njega pa v do-
mu skrbe za dobro počutje
gostov še Jožefa Turnšek,
upokojenka s Polzele. Edita
Jug ter študentka Valerija
Smisel.
Vojko Bec pravi, da letos
pri oskrbi v Piranu ni večjih
težav. Občasno sicer zmanj-
ka paštete in sira, medtem
ko je založenost z mesom ze-
lo dobra, res pa je tudi da je
meso izredno drago in pred-
stavlja v prehrani kar polovi-
co vseh stroškov.
Delavci polzelske tovarne
nogavic, ki letos letujejo v
počitniškem domu v Piranu,
so z osebjem, ki skrbi za nji-
hovo dobro počutje zelo za-
dovoljni. Nedvomno ima
mladi Vojko pri tem kar pre-
cej zaslug. Dom je odprt od
konca junija, zadnje skupine
delavcev pa bodo na oddih
prišle konec avgusta, oziro-
ma v začetku septembra.
Za celodnevno delo prej-
mejo kuharice in upravnik
mesečno nagrado v višini od
19.500 do 24.000 dinarjev. Pri
tem je treba upoštevati tudi
to, da praznikov ne poznajo
in tudi prostih sobot in ne-
delj ne. Tudi delovni pogoji
niso najboljši. V kuhinji je
vročina toliko bolj neznosna,
ker v njej ni urejenega pre-
zračevanja. Tudi sami pro-
stori počitniškega doma so
že precej dotrajani in tako
skoraj vedno kaj odpove.
Upravnika Vojka Beca
smo povprašali, če bi se pri-
hodnje leto znova odločil za
podobno delo, pa je odgovo-
ril, da verjetno ne. Potem pa
se je popravil in dodal, da je
tako še vedno mislil, ko pa je
napočil čas za odločitev po-
čitniško delo da ali ne, se je
še vedno odločil zanj. Lani,
na primer, je delal v Merxo-
vem počitniškem domu v
Biogradu na moru.
Najbolj pomembno je, da
se gostje dobro počutijo. V
polzelskem domu se. Tudi s
hrano so zadovoljni, saj je
okusna in obilna.
JANEZ VEDENIK