161. številka. Ljubljana, v torek 17. julija. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MOD. Iafaaja Tsak dan «ve*er, izimfii nedelje in praznikn, ter velja po pot ti prejeman za avatro-ogerske dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden meneč 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano broz pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ca četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če ec dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni sivo je na Kongresoem trgu fit. 12. Dpravniitvn naj •* blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Upupa Epops. IV. Posebna logka se ne kaže niti v prvem, niti v drugem ,Slovenčevemtt članku. Nekaka bro/ga je to, ki pri buja »kore j od vrste do vrste v nasprotje sama s sabo. „Sloven.ec" sam piše, da ima Ljub* Ijaoaki mestni zbor pravico na podlagi razsodbe upravnega sodišča z dae 29 decembra 1894: napraviti v L ubijani samo slovenske javne napise. Čs je torej mestni zbor poslužit se samosvoje pravice, je čisto nelogično, če govorć nadi klerikalno-nemčurski gospodje nekaj vrat pozneje, da mestni zbor ne bije pravičnega, poštenega boja za svoje pravo, da se poslužuje krivice, sile in da bode dosegel k večjemu kak navidezen vspeh, tako da bode naša borba zgubila svojo moralno podlago. Kaj tacega Se nismo čuli! Na jedni strani se pripozna pravica mestnega zbora, na drugi strani se pa v jedni in isti sapi trdi, da se postavlja ta zbor na stališče krivice, uporabljajoč silo močne j* S e g a brez ozira na to, ali je stvar pravična ali ne. Vsakdo — in niti treba ni, da bi bil .liberalcu* advokat —, mora pripoznati, da je krivica absolutno izključena vselej takrat, kadar bo kdo poslužuje pravice, z razsodbo mu podeljene. Smešno je tudi tukaj o krivici govoriti in tem smešnejše, če pomislimo, kako kruto se obnašajo Nemci nam nasproti, posebno na Spodnjem Štajerskem ali pa na Koroškem. To so nasprotniki, ki v boju ne poznajo nikacega usmiljenja in ki preklicano malo povprašujejo po tem, ima li njihova borba kako moralno podlago ali ne. In ravno taki so Lahi. V tisti dobi, ko je gospod Andrej Kalao staknil nekaj ostankov nekdanjega Brizinške ga nemštva v starotoškem svojem srcu, izdal je namestnik v Trstu naredbo, b kojo odreka Slovencem ljudsko Solo in ravno takrat pritožuje se tudi Goriški mestni svet proti dovolitvi slovenskih ljudskih šol v Gorici t In ali so naši Ljubljanski Nemci boljši! Poglejte jih, kako gospo darijo tam, kjer imajo moč v rokah. Ali gledajo pri kranjski hranilnici na to, da borba ne izgubi moralne podlage ? In ali ima ta hranilnica, dasi kaže toliko praznih sten na zunaj, le najmanjši slovenski napiaek? Nima ga, da si ga že leta in leta zahtevamo! Taki so naši sovražniki! Ia sedaj pravi .Slovenec", da v pribodnje krivic, ki se nam gode, ne bodemo mogli obsojati, Ce smo v L ubijani sami krivični. To je najivnost, vredna .političnih mladenčev !a Volk, ki vodo kali, smd vse početi; jaguje pa oičeear! Mi pa menimo, bolj kot je krotko jaguje, prej ga bo snedel volk! In naši nasprotniki, ki nas že sedaj tako zasmehujejo, kako nas bodo šele zasmehovali, če se z ozirov na ravno te nasprotnike ne bodemo uiti tistih pravic posluževali, katere nam prisoja upravno sodišče! Ako gospodje „Sloveučevi" neinČurji hočejo le pravične in poštene boje boriti, če hočejo torej le takrat energični postati, kadar si bodo v to poprej priberačili privoljenja pri nemških naših nasprotnikih, vprašamo jih, v kako stisko bodo zagaziti takrat, ko bodo zahtevali versko šolo za celo Avstrijo? Take šole nočejo niti sedanji največji »Slovenčevi* ljubljenci, Ljubljanski Nemci, niti je hočejo imeti drugi avstrijski Nemci. Ali bode klerikalna gospoda takrat, ko se bo bojevati za versko šolo, ravno tako izdala verska svoja načela, kakor je izdala sedaj narodna svoja načela? Ali bode ta gospoda tudi takrat postavila se na stališče, da se Nemcu ne Bine" krivica delati, .ker bi s tem naša borba zgubila moralno podlago?" Na odgovor smo radovedni! Nemškutarija je nesreča za vsacega Slovenca, in zategadelj so prišli tudi njeni .Slovencevi" zagovorniki v prave škripce, s kojih si ne bodo tako kmalu pomagali, posebno zategadelj ne, ker nam je več odtičuih konservativcev zatrdilo, da ostro obsojajo najnovejšo nemškutarsko donkišoterijo „Sloven-čevih" urednikov. DonkiŠoterija in ničesar druzega niso ti divji izbruhi, ki bljujejo dan za dnevom iz „Slovenca" proti samoslovenakim javnim napisom! V dokaz se tukaj lahko na .Slovenca" samega sklicujemo. Pričetkom prvega svojega članka piše doslovno: „Naravno je, da se je mestni zbor Ljubljanski, ki je provzročil to razsodbo upravnega sodišča, poslužit tega ukrepa, ter dosledno Bklenil, uvesti v Ljubljani po ulicah samoslovenake napise'. Postopanje mestnega zbora Ljubljanskega bilo je torej naravno in dosledno, ali vzlic temu mu nasprotuje .Slovenčevo" uredništvo, kakor bi hoteli, da naj mestni zbor nenaravno io nedotdedno postopa. Taki so ti nasprotniki, in gotovo je, da ž njimi tudi Ljubljanski nemškutariji ne bo mnogo pomagano! Tukaj se nam vidi umestno, navesti tudi tisto, kar piše Goriška „Soča" (drugim slovenskim listom se do sedaj, čemur se jako Čudimo, ni videlo vredno, o tem kaj pisati) o najnovejši Ljubljanski nemškutariji. Goriški list piše takole : „Rloveuec" od torka je iznenadil slovenski svet z dolgim uvodnim člankom, s katerim opravičuje dvojezične napise s stališča — pravičnosti. Tako daleč smo torej žel Ni čuda, ako nam prihajajo s Kranjskega glasovi, da mnogi tamošnii takozvani konservativci so le zaradi tega še Slovenci, ker drugače /gube sleherno podlago v narodu. Da ti ljudje nimajo več ni trohice narodnega ponosa, narodne zavesti, da plavajo v omotnih višavah židovsko-liberalne koalicije in njene pogubne politike »posestnega stanja", to dokazuje isti „Slovenfev" članek. Na VBem Kranjskem je komaj 30.000 Nemcev, vendar se njib govorica pri-pozDa kot deželni jezik, ki večinoma povsod uživa celo prednost pred slovenskim, a zdaj so se začeli še „Slovenčevi" koaliranci lasati za ohranitev nemščine v Ljubljani. Tako daleč smol Namesto da bi se vse slovenske stranke združile v borbi proti nemštvu, katero treba povsem iztisniti iz bele Ljubljane, iztisniti in pregnati za vselej nemško trgovino, nemško o hrt ni jo, — evo te ,Slo-venčeve" slavne koalicijske katolike, ki bo kar tope* v sveti pravičnosti, češ: m kar ne bodimo krivični, dovolimo sami nemške napise; ako bo Nemci krivični proti nam, bodimo pa mi bolj plemeniti in pravični! Tako daleč smo torej ! Ali bi se nam Nemci krohotali v pest po vsem širokem svetu, ako bi se ljubljanski Slovenci udali „Slovenčevemu" koalicij skemu „bešvihtigungshoiratovBtvu" — in prav bi imeli! Potem res ne zaslužimo boljše usode, pač pa debele palice, s katero bi Nemci mesarili naše hrbte, a mi bi jim vračali po „Slovenčevib" naukih — s poljubi in hlebci. Ali ni dr. Tavčar naglašal v svojem poročilu, da Ljubljana takoj zopet uvede dvojezične napise, ako prirede* take tudi v Mariboru, Celju, Celovcu, v Trstu in v Gorici? Ako hočejj torej Nemci imeti v Ljubljani nemške napise, saj vedo, kaj jim je storiti. Ako pa tega ne marajo, potem naj ne kričć, ako Be tudi Ljubljana ne more ozirati na peščico Nemcev, ki se tamkaj košatijo — ker je slovenski narod prekrotak in preponižen (Stritar jo je o nas po pravici še vse drugače zagodel!) 4 Sodne razmere na Slovenskem. V poslanski zbornici je poslanec g. dr. Lavo-slav Gregorec dne 23. maja govoril: Visoka zbornica! Oglasit Bem ee za besedo, da govorim o jezikovnih neprilikah pri sodiščih na jugu naše državne polovice. Predlagal bom trt resolucije, katere bom koj čital ter je potem v svojem govoru utemeljil. Resolucijo se glase: 1. ) ,C. kr. vlada se pozivlje, uveljaviti tudi glede slovenskega jezika, kar določa § 27. cesarskega patenta z dne 7. avgusta 1850 glede organizacije najvišjega sodnega in kasacijskega dvora na ta način, da bo najvišje sodišče izdajalo svoje razsodbe in razloge v slovenskem jeziku, če se je dotična pravda pri prvi instanci obravnavala v slovenskem jeziku. 2. ) Z ozirom na to, da se pravosodnega mini-sterstva naredba z dne 10. januvarja 1889, št. 21599 ex 1888, praktično tam, kjer Slovenci prebivajo, skoro nikjer ne izvršuje, se c. kr. vlada pozivlje, naj zaukbže, da Be napravijo dvojezični, namreč nemško-slovenBki, oziroma italijansko-alovenski uradni napisi in pečati pri vseh tistih sodiščih, ki morajo po veljavnih naredbah slovensko uradovati. 3. ) C. kr. viada Be pozivlje, naj skrbi za primerne lokalitete za okrajno sodišče v Šoštanji, ležeče v okrožji Celjskega okrožnega sodišča." Gospoda moja! Na teritoriju, kjer prebivajo Slovenci in Hrvati, je troje višjih deželnih sodišč: Zadarsko, Tržaško in Graško. Deželnonavadai jeziki bo tu: nemški, slovenski, hrvatski ali srbski in italijanski. Večino imajo tod Slovenci, katerih je 1,175 535 duš, potem pridejo Nemci, katerih je 1,147 896, Hrvatov je 642.758, Italijanov pa 310.581. Ako bi se čistonemški okraji na Koroškem in na Štajerskem izločili, ostalo bi še 45 265 Nemcev. V takih razmerah bi pač kazalo, opustiti višje deželno sodišče v Gradci, pri Tržaškem višjem dtželnem BodiŠČu pa ustanoviti nove senate ter je premestiti v Ljubljano. (Dobro! Dobro 1) S to razdelitvijo bi Be na leto prihranilo 50 000 gld., vrh tega pa bi zamogla justičoa uprava na ta način jezikovnim potrebam v tistih krajih ltiglje in naravneje zadoščati, kakor jej je to sedaj mogoče. (Prav res!) Ta misel ni novs. Govorilo se je o njej v osemdesetih letih v — žal — povsem pozabljeni komisiji za prihranke. Slovenski poslanci si štejemo v dolžnost, da to vedno spravljamo v razgovor. Nadejamo Be, da se ta misel gotovo realizuje, in aicer v tistem trenotku, ko spoznajo odločilni krogi naše monarhije, da je sedanjo nesrečno politiko na Primorskem korenito premeniti. (Prav res!) Glede jezikovne ravnopravnosti pri sodiščih se mej avstrijskimi Jugoslovani godi še najbolje dalmatinskim. Odkar je izšel ukaz pravosodnega minister8tva z dte 10. aprila 1872, je tam hrvaščina priznani uradni jezik za zunanje poslovanje, dočim je italijanščina še vedno izključni notranji uradni jezik, kar je po moji sodbi prava avstrijska neverojetnost. Vedeti je treba, da živi tam mimo pol milijona Slovanov samo 16 000 Italijanov. V Istri in sploh na Primorskem ni italijanščina samo ootrau.i, ampak tudi zuuanji uradni jezik. Italijani imajo tam tu isto, kar imajo Nemci na nemškem teritoriju in Poljaki v Gališki. S tem bi gospodje bili lahko zadovoljni. Slovenci ne segamo tako daleč. O tem bom še govoril. Kakor je italijanščina v Istri zunanji uradni jezik pri sodiščih, tako je tudi nem- fčica na Koroškem. Vsaj de fakto je taku, dasi bi de jure ne smelo tako biti. Nič bolje ni na Štajerskem in tudi s Kranjskega sa čujejo pogoBtoma pritožbe o povsem nezakonitem postopanji ondotnih sodnih oblastev glede slovenskega uradovanja s slo-venskimi strankami. Pravosodno ministerstvo je v tem oziru naslanjajo bo na drž. osn. zakone v zadnjih desetih letih izdalo mnogo ukazov in naredb, ki kažejo dobrohotnost napram slovenskemu prebivalstvu, ali sodni uradniki se teh ukazov in na-redeb ne drže in jih ne izvršujejo. (Posl. dr. For-egger: Žal, da to ni reji) Res je! To Vam koj dokažem. To se je zlasti godilo tedaj, ko je politični strankar, nemskoliberalni vitez Waser vodil višje deželno sodišče v Gradci. Njegova uprava je bila dvajset let trajajoč boj zoper Slovence. (Prav res!) i Daljo prili.i Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 17. julija. Mladoče&ka xmaga. Zadnji čas se je mnogo pisalo o silnem raz poru v mladočeškem taboru in o veliki nezadovoljnosti volilcev z mladočeškimi poslanci. Posebno staročeški listi so vedeli o tem mnogo pripovedovati in da so sami verjeli svojim besedam, svedoči to, da so zopet aktivno poBegli v politično gibanje na Češkem. V Boboto se ie imela v Pribramskem okraju vršiti volitev državnega poslanca. Staročehi so v nasprotji b Bvojim Bklepom postavili lastnega kandidata in to v osebi odličnegarodoljuba bivšega Praškega župana dra. Tomaža C ■ruyin, dočim je bil kandidat mladočeškega kluba posestnik Fran Kiinig. Za staročeškega kandidata je deloval ves vladni aparat, a vzlic temu je zmagal Koiig z veliko večino. Oddanih je bilo 344 glasov, Koaig jih je dobil 240, Černy le 48, neki drugi kandidat pa 56. Te Številke govore jasno in Bvedočijo, kako neosnovana je govorica nemških listov, da bo češki volilci izgubili zaupanje v svoje mladočeške poslance. Vollticnl in na roti nost ni boj i na Ogerskem. Boj zoper cerkvenopolitične reforme madjar-tikih lažiliberalcev še vedno ui končan, narobe, konservativna stranka ga m sli nadaljevati z vso silovitostjo. Vodja te stranke, grof Ferdinand Z chy, je to na polna usta povedal nekemu novinar|u Pojasnil je, da so Wekerle in njegovi tovariši zmagali pri zadnji krizi, le ker so rabili nečuvena teroristička sredstva in naznanil, da hočej i konservativci doseči prt merabo sistema in to za vsako ceno. Ta želja, to stiemljen:e veže vse opozicijonalne stranke, drugega pa nič. Konservativna stranka bo delovala na to, da se zniža volilni cenzus. Ako se to zgodi, zamngle bodo nemadjarske narodnosti poseči v pol> tično ž vljenje. Tu bo morala z demokratičnimi načeli bahajoča se liberalna stranka pokazati svoje pravo lice. Rumunskih in slovaških poslancev m ni bati, ti bodo vedno boljši prijat.-lp katoliških tendenc, kakor Košutovci, ki so že I. 1848 razdelili volilue okraje tako, da bo povsod dobili protestanti odločilni upliv. Jednakost volilnih okrajev, znižanje cenzusa, to je parola. Opozicija namerava prirejati katoliške shode in nebroj peticij ter v delegaciii spraviti stvar v razgovor. Ali jo bode primas Vaszarv podpiral ali ne, to jej je vse jedno. D tlovala bo na dosego svojega smotia tudi brez njegove pomoči in če treba tudi proti njemu. — Madjarska vlada hoče po vsi sili udušiti rumunsko gibanje. V kratkem potuje minister notranjih del na Sedmograško, da bo tam seznani z razmerami in najde sredstva, kako ugonobiti Rumune. % nanje države. Bolgarske vesti. Velikanska proti Stamhulovu naperjena manifestacija v Si>fiji, o kateri smo sinoči poročali, je najboljši dokaz, kako silno razdraženo je ljudstvo proti bivšemu avojemu tlačitelju. Kraj najbolje volje se bo moral Koburžan naposled udati in dovoliti, da se proti Stambulovu sodno poBtopa. Vladni list »Svobodno Slovo" pripominja prav dobro, da je v Bolgarski 60 bivših ministrov, da pa ljudstvo nikogar mej temi ne Bovraži. — Pred kratkim je prišlo v javnost neko pismo Stambulova na bivšega policijskega prefekta Lukanova. Iz pisma se da dokazati, da je Jacobsohn svoje dokumente glede ruskih spletk v Bolgarski falsificiral z vednostjo in po naročilu Stambulova. Jacobsohn je sedaj v Ruščuku zaprt, vlada pa ga ne more izročiti Kusiji, ker mu je bil Stambulov podelil bolgarsko državljanstvo. — Vsi tisti bivši bolgarski častniki, ki so svoj čas pomagali odstraniti Batenberžana in so potem pobegnili na Rusko, bo se vrnili. Anarhisti. Mejnarodoa organizacija zoper anarhiste, kakor jo je predlagala belgijska vlada, se ni posrečila. Skoro vse države so stavljene predloge odklonile in se hočejo omejiti na to, da na svojem teritoriju vsaka zase pobija anarhizem. V tem, ko se delajo ostri zakoni zoper anarhiste, nadaljujejo ti svojo propagando. V nekem kalabrijskem trgu sta dva anarhista na grozovit način umorila sinu ondotnega policiiskega komisarja. Policija ju je ulovila in oba sta priznala svoj zločin. Vprašana za motive sta povedala, da sta se hotela maščevati policijskemu komisarju ker ja anarhiste energično in neustrašno preganjal. V trdnjavi C »ronatta pri Genovi so anarhisti predsinočnim vrgli v stražnico dinamitno bombo, ki je eksplodirala, naredila mnogo škode in smrtno ranila dva vojaka. Izlet ..Pravnika" v Novo mesto. -"•"TčloŠsji peti društveni izlet „Pravnika" vršil se je v nedeljo 15. t. m. Priredil se je v središče Dolenjske, v Novo mesto. Za izlet se je oglasilo toliko članov, kakor jih doslej še nikdar ni bilo pri „Pravuikovih" izletih. Zal, da je skrajno neugodno vreme nekoliko oviralo, da se javljeni izletniki niso polnoštevilno zbrali. Toda velika večina ni dala preplašiti se in gotovo ne bode nikomur Žal, da je vztrajal. Nedeljo zjutraj zbralo se je na Ljubljanskem kolodvoru okolu 3Q društvenikov, Notranjski člani, kateri bo prihiteT že v soboto ponoči v Ljubljano ter tu prenočili, in Ljubljanski in posedli po vagonih, katere je na prošnjo društva reserviralo slavno načelništvo c. kr. državnih železnic. Na Grosupljem pridružili bo se izletnikom društveniki iz Ribnice in Velikih Lašič b svojimi damami. Istotako vstopili so v Zntičini, v Št Vidu in v Trebnjem tamošnji pravniki z nekaterimi damami. Ko Brno se pripeljali v Novomesto, kazalo je nebo skrajno neprijazno lice in dež je lil kar curkoma. Uprav presenetilo nas je torej, ko ugledamo na kolodvoru mnogoštevilno zbrano meščanstvo Novomeško, na čelu Novomeški pripravljalni odbor, župau Novomeški in že zbrani dolenjski društveniki, da pozdravijo došlece. Vzprejem bil je res presrčen. Načelnik Novomeškega pripravljalnega odbora dež. sod. svetnik g. dr. K. Gestrin predstavi društvenega predsednika županu g. F. Perkotu, kateri pozdravi izletnike, naglašajoč, da je Novo mesto zelo razveselilo, čuvši, da je sklenilo društvo „Pravnik" prirediti letošnji izlet v Bredišče Dolenjske ter zakliče izletnikom imenom prebivalstva Novega mesta prisrčen : Dobro došli! Društveni načelnik g. dr. A. Ferjančič zahvali se na to županu na presrčnem sprejemu ter poudarja, da je društvo „Pravnik" z veseljem puprijelo se prve prilike, da poseti metropolo Dolenjske. Izletniki posedejo na to na pripravljene vozove ter se popeljejo na zajutrek k Tučku. Mej zajutre-kom ponehalo je deževati in izletniki podali so se ogledat prijazno meato, katero je marsikateri videl prvič. Ker bi bil primanjkoval popoludne čas za izlet na Grm, ogledali so si izletniki z ve'ine do-poludoe kmetijsko šolo na Grmu. Ob 1. uri zbrali bo ee izletniki na gostilniškem vrtu pri Tučku k banketu. Bilo je nad 90 udelež-nikov, mej njimi lepo število dam. Banketa sta se udeležila tudi župan Novomeški g. F. Perko In vodja kmetijske šole na Grmu g. R Dolenec. Društveni načelnik g. dr. A. Ferjančič poprime prvi besedo ter zahvali navzoče na mnogobrojni udeležbi izleta, kateri je najštevilneje obiskan, kolikor jih je doklej priredilo društvo. Govornik povzdigne čhšo na čaBt damam, vsem dtuštvenikom in goBtom. — Imenom dolenjskih pravnikov izpregovori odvetnik g. dr. J Šegu I a ter pravi, da je glavni smoter „Pravnika", doseči na vsem pravniškem polji slovenskemu narodu ravnopravnost Društvo dokazalo je z dosedanjim svojim delovanjem, da je kos tej nalogi, dosegajoč, svoj smoter z izdavanjem strokovnega lista, raznih tiskovin, zbirke zakonov iu terminologije. Društveni izleti, mej katerimi je dena-šnji drugi, ki se je priredil na Dolenjsko, so pojavi združenosti, ki se goji v društvu. Zahvali društvo na po8etu in napije izletnikom in „Pravniku" s klicem: „dobro došli I". — Dež. sod. svetnik gospod dr. K. Gestrin pozdravlja „Pravnik" imenom predsednika okrožnega sodišča, kateri je po rodbinskih opravilih zadržan udeležiti bo banketa, in kliče .Pravniku" : Vivat, crescat, tloreat! — Imenom odbora „Pravnika" naglasa podpredsednik g. dr. V. Krisper namen društvenih izletov, ki so pojav vzajemnosti. Mnogobrojna udeležba pri denašnjem izletu priča, da odobravajo tudi dolenjski kolegi principe, katere goji društvo in njegov odbor. Zahvali se na napit-niči g. predsednika okrožnega sodišča ter pripravljalni odbor za njegov trud in napije dolenjskim kolegam. — Na to poprime besedo Ljubljanski župan fc, P. Gr a as e 11 i ter v izvrstnem govoru slika pre- _.... _ ...... *5C membe, katere je našel na štirih svojih posetih v Novem mestu. Prvič bil je v Novem mestu I. 1865., ko je slavilo Novo mesto svojo petstoletnico, kot član „Sokola", drugič kot narodni kandidat leta 1877., tretjič o priliki slavnostne otvoritve dolenjske želez-n'ce in danes je Četrtič nekako kot sam svoj. Pri vsakem posetu kazalo je Novo mesto drugo lice. Pri prvem in tretjem posetu bito je v praznični obleki in o takih prilikah' se pač ne more spoznavati značaj mesta. Vredno je pa primerjati lice, kakeršno je kazalo Novo mesto 1. 1877. in danes. L. 1877. načeloval je Novemu mestu nemški župan, kateri je govornika kot narodnega kandidata motril s temnim obrazom. Danes načeluje metropoli Djlenjske narodni župan. Povsod do stolnega mesta Ljubljane izvolile so tudi drugod občine, mej njimi Novo mesto, slovenske zastopnike in kažejo sedaj svoje naravno slovensko lice. V imenu Ljubljane pozdravlja posestrimo Novo mesto in izreka nado, da bode Novo mesto ostalo vedno slovensko mesto. Krasno napitn o vzpre-jeli so gostje z burnimi živio-klici. — Novomeški župan g. F. Perko odgovarja, da so te premembe vršile se popolnoma naravnim potom, kajti ljudstvo bilo je vedno narodno, samo vsled višjega pritiska načelovali so občinam tujci, ter obeta, da bode Novo mesto ostalo odslej vedno narodno mesto. — Gosji. dež. sod. svetnik K. P lesko nspije damam, katere se niso ustrašile slabega vremena in pozdravi posebno preblagorodoo gospo pl. Vesteneck, soprogo okrajuega glavarja Novomeškega, kot hčer rajnega pl. Lehmanna, kateri je prvi v Ljubljani predaval pravno vedo I. 1848. v slovenskem jeziku — GoBp. dr. D. Maj aro u spominja se slavnosti, katera bode 19 avgusta t. 1. v Črnem vrhu pri Idriji, ko se bode odkril spomenik rajnemu M. C galetu, kateri je ustanovitelj pravne terminologije slovenske, in poživlja izletnike, naj prispevajo k troškom za ta spomenik. Vsled tega poziva nabrala se je mej izletniki precejšnja svota, katera se bode izročila svojemu namenu. — Društveni predsednik g. dr. A. Ferjančič nazdravi na to š-i okrajnemu g'avarju Novomeškemu g F. pl. Vestenecku, kateri je počastil s svojo navzočnostjo izletnike koncem banketa, na kar se zahvali g okrajui glavar napitnicama njemu in njegovi soprog'?, žal, da v nemškem jeziku. Koncem banketa počastil je izletnike tudi predseduik okrožnega sodišča g. F. Gerdešič. — Kouečno omeniti nam je še, da so razveseljevali pri banketu izletnike pevci z izvrstnim petjem, Novomeška meščanska godba pa je svirala mej obedom več komadov. S teškim srcem je bilo izletnikom, ko je bila zabava najprijetnejša, posloviti se, da so se vrnili v Ljubljano. Prelepe ure, katere smo preživeli v krogu dolenjskih tovarišev, ostale bodo pa vsakomur v trajnem spominu. Domače stvari. — (Dostojna polemika.) .Slovencev" urednik, gospod Andrej Kalan, zdihuje, da mu branita poštenje in dostojnost, našemu listu odgovarjati, češ, da se moreta poštenje in dostojnost varovati tudi v — polemiki. Kavno isti Andrej Kalan pa je zapisal v svojem članku: Ali bodo napisi rešili slovenstvo? sledeče, lepo dišečo vrstice: .Najmanj nas je pa volja padati v prah, kadar se iznebi kake ne/, misli kak liberalni advokat, ker te vrste ljudi smatramo kot najgorje nasprotnike zdravemu, v pravičnosti vtemeljenerau razvoju narodov in držav. Razdvojenost, posuro-velost, pohujšanje v javnem življenji je v precejšni meri delo liberalnih advokatov, teh v t "lesenih samodržcev, teroristov po zvanju in najbrezobzirnejših gospodarjev povsod, koderkoli se vgnezdijo." Ii tako dalje, in tako dalje. — Tak je goBpod Andrejček, kadar sam polemizuje. Tedaj mu pride prav vsak polenček, da nam tolče po trebuhu ž njim; če pa mi odgovarjamo, bi morali obširni trebušček gospoda Andreja v miru puščati ter mu morda še hvaležni biti, da nas brca v našega! Tako ne bomo vina skupaj pili, gospod Andrej, posebno sedaj ne, ko v politični pivnici, kamor ste slučajno zašli, nemškutante in Slovencem nemške napise priporočate! — (Slovensko-nemški magistratni poziv za samo slovenske napise.) „Slovenec" bo togoti nad tem, da je izdal Ljubljanski magistrat dvojezično tiskovino, ko jo pozval meščane, da naj se izreko za ali proti samoslovenskim napisom. Na je Idi strani „narodno-napredna gospoda" ni za vae odgovorna, kar počenja naš magistrat, na drugo stran pa ie bila dosedaj navada, da so se pozivi, važni za celo prebivalstvo, in to brez ozira na narodoet, izdajali v obeh jezikih, da se nikdo ni rrn-g •! potem izgovarjati, da ni znal za obseg dotičnega poziva. Tacih dvojezičnih pozivov tuđi v prihodnje ne bodemo zametavali, ker spadajo na čisto drugo polje, kot pa javni napisi. To tudi „Slovenec" predobro ve, pa si misli, s tem, da zabavljam na magistrat — ki pa dostikrat tudi nam ni vzor — radi omenjenega poziva, si s pere m 8 svoje Črne duše tisto nemškutarsko pregreho, kojo sem zadnje dni zakrivil. Pa ne bode šlo! Sicer pa je vsekako čudno, da ravno „Slovence" kriči proti dvojezičnim pozivom, ko vender pri javnih napisih hoče imeti nemščino na prvem in častnem mestu! Če je kdo smešen, potem ste smešni vi, nemčursku-klerikalni guspodje! — — (Slovenske hišne tablice v Ljubljani.) Zadnje dni zasliševala sta dva komisarja ad hoc v imenu mastnega magistrata Ljubljanske hišne gospodarje, je/H dovoli v to, da jim mestna občina staro hišno tablico zamenja z novo, na kateri se bode uahajal samo slovenski napis. Kakor čujemo, imelo je zasliševanje prav povoljen uspeh. Vendar pa mnogih h Snih gospodarjev zaradi odsotnosti ni bilo mogoče zaslišati. Vsled tega po vivljemo one hišne gospodarje, ki niso bili zaslišani, pa morebiti žele tabl co s samo slovenskim napisom, naj se čim prej zglavć v objavnem uradu mestnega magistrata, kjer še lahko podpišejo dotičuo izjavo. — (Prisega župana Ljubljanskega,) gosp. Petra Grasselli-ja bo bode vršila jutri sredo 18. t. m. zjutraj ob 11. uri v navzočnosti dež predsednika barona H e i n a v mestni dvorani. — (P o a t o j i u s k a slavnost.) V izrednem občnem zboru „Celjekega Sokola" se je Bklenilo, da se „Sokol" udeleži PostojiuBke slavnosti poluo-številno. It Olja bode vozil poseben vlak po znižanih cenah, ter se tako nudi slovenskim rodoljubom izredno ugodna prilika, da si pri tej priliki ogledajo Bvetovuozuauo Postojinsko jamo. Listki za vožnjo in za vstop v jamo se bodo dobivali pri g Drag. Hribarju v Olju. — - (Telovadba pri Postojinskem izletu.) Vse člane Ljubljanskega „Sokola", ki se beto udeležiti skupnih prostih vaj pri izletu v PoBtojiuo, vabi odbor, da pridejo gotovo jutri sredo zvečer ob l,,9. uri in vsak petek in ponedeljek ob isti uri v telovadnico. Ž -leti je, da ee teh vaj udeleži dostojno število telovadcev. — (D ež e I n o z bo r s ke volitve v Istri.) Šele nekaj tednov je preteklo, odkar sta se oddala dva deželnozburska mandata, — mandat Piranskega mesta in Rovinjske kupčijske zbornice — in že je treba novih volitev. Pri rečenih volitvah sta bila namreč zopet voljena prejšnja poslanca, intransigentni dr. Costautini in njegov pajdaš dr. Fragiacomo, ki sta se bila odpovedala mandatu, ker je vlada prisilila dež. glavarja in italijansko večino k nekam drugačnemu postopanju napram slovanski maojš ni, nego je b>lo dotlej navadno v dvorani sv. Frančiška. Costautini se je na zopetni izvolitvi takoj zahvalil, ker neče opustiti Bvojega stališča, Fragiacomo pa se je odpovedal iz dosti bolj preprostega razloga. Iz-mej 400 volilcev Piranskega mesta, kateremu je Fragiacomo župan, jih je prišlo k volitvi samo 80, uštevši župana, in kandidat Fragiacomo je dobil celih 29 glasov. To je tako krvava ironija, da se je celo trdokožnemu Fragiacomu zdela prehuda in zato se je odpovedal mandatu. Tako bodo isterski Laboni v kratkem imeli zopet priliko voliti dva poslanca. — (Za „Narodni Dom") v Ljubljani je poslala uredništvu našega lista: Vesela družba zbrana v nedeljo dne 15 t. m. v gostilni goBp J Stergulec a v Begunjah nad Cerknico (po g. Eluardu Cer jaku, upravitelju užitn. davka v Cerknici) 2 0 kron, kot odmerjene posamične kazni za rabo nemšk b besed v mejsobnem razgovoru. Ž veli rodoljubni darova'ci in njih nasledniki! — (Za Preširnov spomenik) poslal nam je g. Janez M oh o r ko, četrtošolec v Ptuji, 12 kron, katere so nabrali slovenski Ptujski dijaki pri od-hodni veselici. — Poslano svoto smo izročili gosp. blagajniku „Slov. pisateljskega društva". Živeli rodoljubni mladeniči! Naj bi našli mnogo posnemovalcev! — (Himen.) Gosp. Ivan Sbrizaj, inženGr v Ljubljani, poročil se je v soboto 14. julija v cerkvi sv. Jožefa na Dunaji z goBpico Karolino Kilhofovo, pevko slovanskega pevskega društva na Dunaji. To društvo pelo je pri poroki dva krasna slavnostna zbora. — Gosp. Jožef Božič, c. kr. uradnik pri niž. avstr. dež fin. ravnatelistvu na Dunaji, poročil se je z gospico Antonijo (J r ne liče v o, Slovenko iz Brežic, v farni cerkvi v Penzingu blizu Dunaja. — (Otvoritev prve slovenske planinske koče na Črniprsti) se je vršila v nedeljo navzlic neugodnemu vremenu prav sijajno. Izleta slov. plan. društva se je udeležilo nad 50 članov, ki so vsi prenočili v koči, ter bili drugo jutro navzoči pri slavnostni otvoritvi. Obširneje poročilo morali smo odložiti do jutri. — (Savinjsko podružnico nSlov. plan. društva") je vis. c kr. namistništvo štajersko potrdilo z odlokom z dne 2. julija t. 1 , št. 16 273. Iskreno jej čestitajoč, kličemo jej: Živela in uspevala! — (Iz I) o I e n j h v h h i pri R i b n i c i) se nam piše: Tukaj no bile občinske volitve, pri katerih je bil zopet izvoljen Županom dosedanji priljubljeni župan gosp Ignacij Merher iz Prigorice. Svetoval cem so izvoljeni gg. Fran Oražem, Josip Merhar, Anton Deiak, Josip Č^šarek, Pavel Šturm in Jinez Kromar iz 1) denjevasi b. št. 74 —Malen^kemu gospodu, sedanjemu kapelanu v Poljanah na Gorenjskem izid volitve ne bo po volji, ker je lansko leto celo v svojih pridigah g župana pred svetom grdil. Tudi „Slovenec- se je lansko leto motil, ko je pisal, da naš župan zaupanja nima. Zdaj se je pokazalo, ko je zopet soglasno izvoljen, da uživa vsestransko zaupanje. — (Nesreče.) V litijskem okraju pripetili sta se v Štirih dneh dve nesreči. V četrtek nosili so v Liberško cerkev lesene svetnike ie bo streljali B topiči. Sin prejšnjega župana Šmartinskega Antona Lovšeta, prižgal je topič z žvepljenko. Strel mu je odtrgal na desni roki dva prBta in roku zelo poškodoval tako, da .-o mu v bolnici, kakor se čuje, roko odrezali. Ponesrečenec je bil to spomlad potrjen k vojakom. — Včeraj (v nedeljo) bilo je cerkveno prošČenje na PreŽganji. Ko so nehali s topiči streljati, pride zraven llletni deček, nasuje v vroč topič smodnika, ta se vname iu puhne njemu v obraz. Zvečer so ga pripeljali na L tiJBko postajo in z vlakom v bolnici. Desno oko mu je izteklo, levo se morda še reši. Toliko nesreč se pri streljanju s topiči zgodi, a nič ne pomaga in nobeden se ne briga, da bi se take nesreče preprečile Topiči naj bi se pri takih prilikah izročali le pametnim in previdnim starejšim ljudem, ne pa nezreli 'mladini. — (Tombolo) priredi v nedeljo dne 22 ju lija t. I. gasilno društvo na C nem vrhu. Udeležita se je tudi gasilno in veteransko društvo idrijsko. Zjutraj ob 10. uri bo sv. maša, pri kateri bo bo-delovala rudarska godba Idrijska. Začetek tomboli ob 1 a4 uri popoludne. — (PlavaliŠče „Diana" v C e I j i,) ka tero lepo urejeno kopališče je lastnina narodnega delniškega društva, je prav dobro obiskano. Opozarjamo vnanje rodoljube slovenBke na to izborno kopelj tem bolj, ker je „Diana" jedino plavališče v Olji. — (Tamburaški koncert) priredi v Brežicah tamburaški zbor iamešnje čltaln;ce v nedeljo dne 22. t. m. na vrtu hotela Klembas. Zan miv vzpored obsez* 8 točk. Vstopnina 40 kr. Začetek ob 5. uri popoludne. — (Darilo ) Slov. prostovoljnemu gasilnemu društvu na C ven u pri Ljutomeru je poklonila banka „Slavi j a" po svojem glavnem zastopu v Ljubljani podporo 50 gld. Živela! — (PevBko društvo „Slave c" v Ric-manjih) v Istri je priredilo veselico, ki se ie izvršila prav dobro v vsakem oziru. Mej drugimi točkami vzporeda je bila tudi gledališka igra „U>b iz Kranja", katero bo domači diletant je predstavljali na splošno zadovoljnost. — (Razpisane službe.) V Kamniškem šolskem okraji s početkom bodočega šolskega leta: 1.) Mesto nadučitelja na dvorazrednici v Dobu s plačo 500 gld., funkcijsko priklado 50 gld. in prostim stanovanjem; 2) mesto učitelja in voditelja ua jednorazrednici v Zalogu s plačo 450 gld , funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem; 3.) četrto učiteljsko mesto na štirirazredni deški Ijud-Bki šoli v Kamniku s plačo 450 gld. Prošnje, do konca meseca julija okr. šolskemu svetu v Kamniku. Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! k- A Književnost. — „Slovanski Rvet" ima v Št. 13. to-le vsebino: „Ostmark in Slovani; — Iz apostolskega lista Leona XIII. ; — O ravnanju t narodnostjo v vojski; — Za dom u boj; — Iz poezij J Stritarja; Sčti; — Življenje je igrača; — Hrvatska pjesma; — More i kraj; — Der KoiigBsohn Marko; — „Vojna in mir"; — Odmev r usko-francoskih simpatij; — Dopisi; — Ruske drobtinice; — Ogled po slovanskem svetu; — Književnost. — „Prosvjeta" je z ozirom na slavnostno ustoličenje novega Zagrebškega nadškofa izšla v slavnostni obliki, z mnogimi lepimi članki in celo vrsto krasu b ilustracj. Vsebina tega 14 seiitka je naslednja: Stolua crkva zagrebačka. Poviest gradnje. NapiB'io Ferdo Sšić — Pregled biskupa zagrebačkih Napisao Ferdo Š š ć — Riznica stolne crkve zagrebačke. Napisao Dr. Ivan Bojničić — Djlazak našeg* nadbiskupa JurJR. — Djevici Mariji. Od Fraocesca Petrarke, preveo dr. A. Treaić Pavičić. — Rodoljubne misli. Napisao Stjepko Ilij ć" — Put nove postojbine. Izseljivanje u Ameriku. — Polazak sa Reke. — Hrvatski izseljenici. — Dolazak u NiVf-l'jrk. Napisao Iv. Sluu ć — Hrvatska morska kupališta. II Novi Vinodolski. Napisao Dr. Franko Potočnjak. — Postojna« Napisao dr. August Ha-rambašić. — Opi« naših slika: Obnovljeno svetište stolne crkve u Zagrebu. — Nadbiskupski dvori i Btolna crkva kakva je sada. — Nadbiskupska stolica u Stolnoj crkvi u Zagrebu. — Program svečanosti prigodom dol&zka zagrebačkog nadbinkupa. — Tennis i Lhw.i Temih. Piše Dr. Sr« ćko Bošnjakov ć — L'Btak. — Nova risarska sprava. — Slike: Snimak bh izvornoga rukopiBa, nadbiskupa Jurja Po-silov ča. (Izvadak iz pastirskoga lista, kojim nare-djuje, da se u svoj senjsko modruškoj biBfupiji rabi Btaroftlovjenski misal) — Dr. Juraj Pol lov ć, nad-b sku > zsgrebački. — Stolna crkva u Zagrebu izza obnove. (Omova pok. Schmidta, koja se sada uz neko promjene gosp. B ille a provodja.) — Redikvijar XV. vieka, u kojem se čuva komad ć sv. križa. — Monstranca za uskra. — Kalež biskupa gnfa Mirka Esterba y-a. — Mitra biskupa Vuka Gyultiya. — Dio kruuitbenoK plašta sv Ladislava. — Palica b bkupskiv sa slikami uge.rbkih svetih kraljeva. — Srebrena posuda biskupa Andriie Scolar s de F.o-rentiu iz XV. vieka. — Iz misBala starog obreda zagrebačke stolne ctkve. —• Iz m anala starog obreda zagrebačke stolne crkve. — Stara relief h.tka ua slouovoj kosti. — Nadbiskupski dvori i stolna crkva kakova je sada. — Obnovljeno svetište stolne crkve u Zagrebu. — Na vidiku nove postojbine. — Veliki hram ili šjiilja Neptunova. Stalagmiti u špilji cara Ferdinanda. Stalagmiti i stalaktiti na Pjuki. — Pltćaik bltž. biskupa Augustina Kažotić«. — Nadbiskupska fctolica u stolnoj crkvi u Zagrebu. — Sprema za preriRaianj*«. Bizoiavl^e. Dunaj 17. julija. Lastnik tukajšnje menjalnice A. Bettelheim je poneveril vsaj 240.000 gld. in pobegnil. (Bettelheim je pošilja! tudi v Ljubljano svojega agenta, ki je z uspehom nagovarjal ljudi j, da so igrali na borzi. Bati se je, da je ubegli bankir tudi nekaj Ljubljančanov osleparil. Op. ured.) Dunaj 17. julija. Slavni anatom jos. IIyrtl je danes v starosti 83 let umrl na svojem posestvu v Perclitolsdorfu. Beligrad 17. julija. Vlada je odstavila načelnika srbskih monopolov dr. Paču-ta, ker je pri obravnavi glede dajanja soli zavrnil ponudb > ogerske vlade in vzprejel ponudbo ru-immske vlade, dasi je bila ogerska ponudba dosti ugodnejša od rumunske. Sofija 17. julija. Proti bivšemu policijskemu prefektu Lukauovu, dobremu prijatelju in pristašu Stambulova, se je začela sodna preiskava zaradi zlorabe uradne oblasti. Lukanov je storil nebroj kričečih grozovitostij. Preiskava bo dognala, koliko je dotičnih zločinov deležen Stambulov. Sofija 17. julija. „Agence balcaniqueu javlja z ozirom na predvčerajšnje demonstracije, da je pomiloščenje Karavelova zategadelj nemogoče, ker Karavelov neče priznati Kobur-žana kot kneza in neče podpisati prošnje za pomiloščenje. Pariz 17, julija. Poslanska zbornica je s 450 proti 43 glasom odobrila zakonski načrt o neposrednih davkih. Bruselj 17. julija. Policija je ujela jako nevarnega anarhista z imenom Boulanger, ki je priznal, da je zanetil ogenj v poletnem gledališču, katero je te dni zgorelo. Madrid 17. julija. V raznih mestih se republičani zadnje dni kar očitno pripravljajo na revolucijo. Razdelili so že mnogo orožja. Ponekod so se primerile velike protidinastične demonstracije. Vlada je na dotična mesta odposlala večja krdela vojaštva, boji se pa, da bi se revolucijonarna agitacija razširila Čez celo deželo. Narodno-gospodarske stvari. — Posojilnica v Radovljici, registrovana zadruga z omejenim poroštvom imela je v pretepenem polletji 181 754 gld. 86 kr. prometa, ted»j za 31.174 gld. 5 kr. več, kakor v prvem polletji 1893. Vložilo se je v tem polletji 66572 gld. 4 kr., stanje hranilnih vlog |e tedaj naraRlo na 145463 gld. 58 kr. Izposodilo se je 31795 gld ; stanie posojil je tedaj končni tega polletja naraslo na 132.095 gld. 94 kr. — Nakup pšenice, rži in ovsa. C. ia kr. vojaški erar kopi po trgovakem ob čap 5 400 nie-terskih centov pSenice, 39 530 raeterskih centov rži in približno 35 000 meterskib centov ovsa. Kupi se to žtto potom vojaAkih preakrbovslni^ roaquc nov v Gradcu, Mariboru, Brncku ob Muri, Celovcu, Trstu, Gorici in Pulji. Dobaviti je to žito v man,šib količinah do konca septembra, oktobra, novembra in decembra 1894 in do konca jaouvarija, f biuvarija, mare ja, aprila in rosja 1895. Oves za Tr>t, Gorico in Pulj odda se lahko tudi na železnci v Ljubljani in Mariboru. Knpue punudbe je vložiti do 31. ju i na. t. 1, 10. ure doooiudne i>n c. kr. intendanciji 3. voja v Gradci. Podrohnosti jo/.v do se hhko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Narodno zdravilo. Tako se sine imenovati bolesti uteiujoče, mišico in živce krepćujoce, kot mazilo dobro znano „Moli-o v o francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prebujenju. Cena steklenici 90 kr. Po poatnem povzetji razpošilja to unizilo vsak dan lekarnar A. 3I0LL, o. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlaubeu 9, V zalogah po deželi ju izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 2 (Iti—b) Zahvala. Nižje podpisana šteje si v prijetno dolžnost, v svojem in v imenu otroćićev izreki gospici Heleni Bav-d c k o v i, katera je tudi letos ob sklepu I. mestnega otroškega vrtca podelila otroćićem prav lepa in mićua darilca, najtopleJO zahvalo. j, Lavvić, vrtoarica. Umrli no \ I,j.il>ljanl: 15. julija: Alojzij Cantoni, zasebnik, 76 let, Mestni trg št. 12. 16. julija: Ana Poćivavnik, zasebniea, 27 let, Sv. Petra cest« Št. 9. „LJUBLJANSKI ZVON" na vae leto 4 gld. 60 kr.; x& pel leta B gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Meteorologično poročilo. i o Ćas opazovanja Stanje haroraetra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj 7362 ni, 180°C h rez v. jasno 2. popol. 736 7 nun. 22 0" C si. vzh. jasno 0-00 mi. -.r \r. zvečer 736 9 »ho. 17 4° C si. vzh. d. jas. Srednja temperatura 191°, za 0-3° pod normalom. ID-a.3n.a.3sls:SL borza dne 17 julija t. I. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4°/w .... Ogerska zlata renta 4°/0..... Ogerska kronska renta 4°/0 .... Avatro-ogersko bančne delnice . . . Kreditne delnice........ London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 mark . 20 mark........... 10 frankov.......... {talijanski bankovci....... C. kr. cekini ........ Dnć 16. julija t. I. 4 državne srečke iz L lbf>4 po 260 gld Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 4,/1°/0 zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld..... Ljubljanske srečke....... 11 ii del love srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 800 gld, . Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj........ 9H gld. 55 kr 98 • 40 f 122 ■ 20 0 97 rt 90 ■ 121 • — t 96 n 25 f 998 — 9 ■ 50 9 124 HO 9 61 ■ 12 V, 12 ■ 22 ■ 9 ■ 90«/, 44 15 5 ■ 89 • 149 gld. _ kr 197 v 25 127 n — s 124 rt — 19fi ■ — 24 1 50 * 23 g 50 156 • 75 303 n 50 t 1 33»/4 Učenca vzprejmem v trgovino mnogovrstnega blaga. 773—1) Ferdinand Hlebš v Kranji. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in i 11,33 velocipedov 411 IVAN JAX v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 13. —M Ceniki zastonj ln poštnine prosto. K— C. h. glant ranattljim avstr. drl. železnic. Izvod iz voznega reda -vel?at"VTn.egra. od 1. j-u.an.11ai 1S94. Nastopno omenjeni prihajali! In oiiliajalnl Aaal označeni io v mriHtnJfGvroiMkmm ramu. Srednjeevropski čaa j« krajnemu oaza t Ijjub. Ijani aa 3 minuti naprej. Odhod lx LJubljane m, O-mundena, Iachla, Aui. aeea, Pariaa, Oeneve, Curilia, nregenaa, Inomoata, Zeli* na jeaeru, Lond<()aateina, Ljubneira, Celovca, Beljaka, Kramenafeate, Trbiia. Ob H. uri ft min. tjutt'nj meiaui vlak ia Novega mosta, Kočevja. Ob 11. uri V7 min. doj»oiu«fne oiebul vlak a Duuaj* vta Ainuetten, Lipilje, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Murijinili varov, Planja, Budejevio, Boluograda, Lluoa, fttorra, Harifa, Ueueve, Curiha, Bregnice, Inomoata, /ella ua Jeaeru, Ijend-Oaateina, Ljubnega, Celovca, Lienaa, Pontabla, Trbiia. Ob lit. uri 40 min. popoluitne mešani vlak iz Novega mesta, Kočevja. Ob 4. uri 4H min. pojtoiuitnti oiebul vlak a Dunaja, Ljubu..^n, Selithala, Beljaka, Celovca, Vrauaenafoste, l'mitabta, 't'rluza Ob S. uri 34 min. mvrrfr motani vlak iz Novega Meata, Kočevja. liti O. uri VI min. rvrrrr otehui vlak a Dunaja proko Amttetteua in Ljubnega, Beljaka, Celovca, 1'ontabla, Trbisa. Odhod lz LJubljane (dr*., kol./ Ob 7. uri V3 min. ajuiruj v Kamnik. n S\ „ OH „ t>t>i>ntntlnt< n „ a «. . HO . »vrrrr n „ II IO. ,, IO n mvrčrr ,, „ (ilednjl vlak le ob nedeljah iu praznikih.) Prihod v LJubljano (dr«, kol.). Ob 0. uri S« min. t)ittr.,J ia Kamnika. , 11. n 13 „ ,l„V,,l„pr ,, „ W. „ OS „ trrrrr n „ (ileiluji vlak le ob nedeljah in praznikih.) Najboljše za obuvalo mm voiu« krove, konjiiko opravo i. t. d., da postane in n.Hiami |n-[r|i'lllii(,l|:l. ti.cbka in jaku trpežua in da so zlasti obuvalo aveti, ne da hI je bilo treba povoSčiti, ao: F. BENDIK-A v Št. Valentinu mi INlsejo ^V^'Mti-ijMlconm patentuvani fabrikati: redilna mast za usnje ki vode ne prepušča, in pa svetilna tinktura za usnje ki je uvedena in v rabi pri c. in kr. vojski. Calnvua anlOKi* v I.|ni»lj»nl pri Scliin*Hutf(K-u A Weber*ju, v <'«*lov«'i pa pri I.. ItIummI-Jii iti v vatli većj.h meltill monarhije. Cenike pošilja na zalita anje F. Itemlik v št. Valentinu na Nižje AvHtr ijskem. (223 —t«) MfdlcKl Št I5 04G. (774) Na dan oblstoico porok« Nje c. in kr. viaoiJanstva K'ospf? nadvojvodinje Marije Valerije ra/.(l**|tii je po aklepu o: a^k^u sveta ilt-želtif uu stolnega meata Ljuhhane dve Nt« goldinarjev mej petero ubogih vdov I^JuhlfaiiHkili. 1'rošnje za podelitev teh podpor vložiti je pri mng sfratu do ilue M, i. m. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane di.e 17. julija 1894. Štev, 461 M. S. av. Razpis ponudbinske razprave. Podpirani c kr. m^Btii! šolski R\et razpisuje pismeno posudbinsko r«z-pravo za oddalo del :n dubaV pri gradnji nove dvorazredne ljudske šole na Ljubljanskem barji namreč: sa sldarako, t«narsko, kaniuoseško, kleparsko in krov-Nk«» delo in za dobatO Koiislnihi-ijslit^it ŠelOBja io kniueuhic na 26. dan meseca julija letos ol» 11. url dopoliutiie. Dotlčoi nafif, proračuni mer, pogoji in drugi pripomočki so rezsjnipni v pisarni mestnega tjtavb:utik*ga urada za Davadnita uradnih ur vsakemu na vpogled. V ponudbah, glaHeč h se na skupno prev/etje vseh razp;8anih del ali na kako posamično delo in dobavo, nastavi ponudnik h šfe-ilkanii in besedami jedootoe cene iu na njih podstavi preračucnemi skupne ineske ter oddaj te pouudbe zapei^ateuo in opremljene h 5°/0 vadijeni v gotovim alt v vrednostnih papirjih da določenega roka pri podpisanem c. kr. nifstnfiti šolskem svčtu. Na ponudbe, ki hi dofile prekasnu in na taka, katero hi se ne skladale popolnem z navedenimi pogoii, se ne hode ozira'o. G. kr. mestni šolski svet v L«jii'blja.xii 9. dan juliia 1894. l7i52—2) z varstveno znamko labodom, je brezdvomno najboljše sredstvo v dosego snežnobelega perila, za čiščenje svilene, volnene in barvane tkanine, kakor je dokazano, je to milo najboljše razkužujoče sredstvo za vsake vrste perila in mimo tega popolnem neškodljivo za perilo in roke. liitdl Izliorne nvoje kakovoatl pit Nltijejo lnii» t oko Schicht-ova. stedilna jedernata mila, ki so brez vsake konkurence. Ta mila imajo, kakor je že njih kakovost, jedno naslednjih varstvenih znamk. (580—3) Jurij Schicht, Usje nad Labo, tovarna 22a.ll, sveč in palmovega olja-. Islajatelj ia odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastuiua in tisk .Naiodue Tibkarue'