Uto XLIV - št. 47 - CENA 17 din
Kranj, torek, 18. junija 1991
stran 6
stran 9
Gallus, Plečnik, ETG... Zaprta carina bo zaprla tovarno
stran 11
"rbpol/e 170 YU-61240 Kamnik, telefon S, fax (06V 832-875
Banka posojila prilagaja nižjemu standardu
novimi žuzuM zAHumo
Ljubljana, 14. junija - Hočemo delo, kruh, plače in mir, zahtevamo spoštovanje kolektivne pogodbe, zahtevamo delo in pošteno plačilo, dajte nam kruh, ne simbolov! To so gesla s transparentov, ki so jih na petkovem protestnem shodu pred slovensko skupščino najpogosteje izrekali delavci tekstilne panoge, kovinarji, gradbinci in drugi, ogroženi zaradi hude krize v gospodarstvu. Na njihove zahteve se je med drugimi oglasila tudi Jožica Puhar, slovenska ministrica za delo. Več na 2. strani. — Foto: G. Sinik
dogovor slovenskega in hrvaškega vodstva
Sočasna osamosvojitev
Ta teden bodo začele delati posebne mešane komisije *a posamezna področja, najbrž pa se bosta delegaciji najvišji ravni kmalu ponovno sestali.
Ljubljana, 17. junija - Dele- federalnimi organi, po osamos-
Saciji sta vodila dr.  Franjo vojitvi pa bosta obe republiki
r.udJman in Milan Kučan, v zagovarjali, če bodo možnosti,
nJ'h pa so bili vsi najodgovor- ustanovitev skupnosti ali zveze
n^Jši predstavniki republik in suverenih držav na ozemlju da-
^'nistri ključnih resorjev. Po našnje Jugoslavije, pa tudi si-
s,Cer  zaprtem   razgovoru  so cer naj bi na tem območju za-
?P°ročili, da se bosta obe repu- gotovih nemoten pretok blaga,
T'ki osamosvojili sočasno, naj- storitev, kapitala, pa mir in var-
^asneje pa do 26. junija. Pono- nost. Pripravljena bo posebna
sta poudarili svojo pripra- pogodba, ki bo regulirala od-
'Jenost nadaljevati pogovore s nose med novima samostojni-
*D°sameznimi  republikami  in ma državama, ki pripravljata
Romanje h koreninam
Nadškof na Ajdni
Ajdna, 16. junija - V počastitev Svetovnega slovenskega kongresa je v nedeljo na Ajdni, na prostoru nekdanje naselbine iz pozne rimske dobe, maše-val ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Srečanje na hribu nad Potoki je potekalo pod imenom Romanje h koreninam, organizirali pa so ga Dekanija Radovljica, Medobčinski odbor za študente in gibanje Pot, udeležili pa so se ga tudi predstavniki radovljiške in jeseniške občine, razen seveda romarjev z Gorenjskega pa tudi od drugod. Nadškof se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri ohranitvi in obnovi tega bisera iz slovenske zgodovine. Dosedanja restavratorska dela je opisal Milan Sagadin iz kranjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Raziskovalna dela na Ajdni je začel Gorenjski muzej iz Kranja leta 1976, doslej je bilo opravljeno veliko dela in ta zapuščina je že na ogled javnosti. Popoldne se je slovesnost nadaljevala v Valvasorjevem domu pod Stolom. • J. K.
Obeležitev osamosvajanja
Slovenski poštarji so včeraj predstavili novo poštno znamko, ki bo začela veljati z dnem osamosvojitve Slovenije. Znamka se bo uporabljala v rednem domačem in tujem poštnem prometu. Novost so včeraj predstavili minister za promet Marjan Kranjc, minister za informiranje Jelko Kacin, direktor PTT podjetij Slovenije Miloš Mitič in avtor znamke Grega Košak. Danes pa bo Studio Marketing predstavil projekt obeležitve samostojnosti Slovenije.
novo skupno moneto, dinar pa bo v prehodnem obdobju funkcioniral kot vzporedna valuta. Obe republiki bosta hkrati razglasili samostojnost. Obe republiki želita, da se carinska vojna čim prej konča, zato bosta republiki predlagali možno rešitev predsedniku zvezne vlade Anteju Markoviću, ki naj bi se že v prvih dneh sestal s predsedniki zveznih vlad. • J. Koš-njek
o/mik
KRANJ, CANKARJEVA 4
Slabi časi za zapečkarje
"Sosedu je lahko, dobil je nepovratna sredstva, zdaj pa obnavlja hlev," so besede, kijih je v že prislovični gorenjski nevoščljivosti mogoče kar pogosto slišati, le redko pa je slišati, da bi se ta isti kdaj tudi vprašal, zakaj je sosed dobil pomoč, on pa ne.
Da bi si lažje odgovorili na vprašanje, zakaj je "sosed dobil nepovratna sredstva, on pa ne" ali "zakaj je sosed plačal za enak traktor dva tisoč mark manj kot on ", je, denimo treba povedati, da en bere časopise in v stiku z ljudmi stalno išče informacije, zbira podatke o cenah in posojilih itd., medtem pa je drugi zaverovan samo v delo in tudi ko ima čas, najraje obsedi na zapećku. Zapečkarjem pa časi ne gredo najbolj na roko.
Prihajajo namreč časi, ko bo obisk v zadrugi, pri kmetijskem svetovalcu ali pri kom, ki bo "z vsem na tekočem", več vreden, kot nekaj dni ali celo nekaj mesecev trdega dela na kmetiji: ko bo kmet moral tudi sam več storiti za to, da bo dobil premijo, regres, nepovratna sredstva, najugodnejše posojilo in kmetijske materiale po
nizkih cenah; ko se bodo še bolj kot doslej pokazale razlike med razgledanimi, sposobnimi, podjetnimi, poslovnimi in iznajdljivimi...
Dovolj pove že to, da bodo letos sicer skromna sredstva za pospeševanje in pomoč kmetijstvu "pritekala" iz treh virov: iz republiškega in občinskih skladov ter še iz sklada za pomoč demografsko ogroženih, da posojil, ki so na splošno za kmetijstvo neugodna, ne dajejo samo hranilno-kreditne službe, ampak tudi Slovenska zadružna kmetijska banka in tudi druge banke po Sloveniji, da zasebne trgovine s kmetijskim materialom rastejo kot gobe po dežju in da so jih v zadnjih dveh letih samo na Gorenjskem odprli najmanj en ducat, da bo kmalu nastala konkurenca tudi v živinozdravmštvu in da se bo kmet tudi na tem področju moral sam odločiti, komu bo zaupal zdravljenje živine in reševanje drugih hlevskih problemov, da bodo tudi pri prostem trgovanju z lesom sposobni in podjetni iztržili od vsakega kubičnega metra lesa več kot tisti, ki ne bodo spremljali trga in bodo, denimo, les oddali kar prvemu kupcu... • C. Zaplotnik
PRIZNANJE GORENJSKEGA GLASA KRAJEVNI SKUPNOSTI LJUBNO - Bilo je veselo in tudi svečano, ko smo v soboto na Novinarskem večeru, ki smo ga tokrat pripravili skupaj z Radiom Triglav Jesenice, podelili že enajstič priznanje Gorenjskega glasa. Sicer pa ste se krajani krajevne skupnosti izkazali tudi pri praznovanju, ko ste z veselim razpoloženjem, za katerega je skrbel potem tja proti nedeljskemu jutru ansambel sekstet Karavanke, podprli domače gasilce pri gradnji njihovega doma. Kaj vse smo počeli, ko smo pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav "delali časopis v živo", pa podrobno v petek v Gorenjskem glasu. - A. Ž. - Foto: G. Šinik
V soboto XXI. zbor aktivistov
Jesenice, junija - V soboto, 22. junija, ob 11. uri bo na Poljanah nad Jesenicami XXI. srečanje aktivistov in borcev Gorenjske, kamor Občinski odbor ZZB NOV Jesenice vabi vse borce, aktiviste, internirance, zapornike, pregnance, mladino in vse Gorenjce. Praznovanje bo posvečeno 50-le-tnici vstaje slovenskega naroda in 50-letnici ustanovitve OF. Slavnostni govornik bo Iztok Žagar, predsednik Pokrajinskega odbora aktivistov OF za Gorenjsko. V kulturnem programu bodo sodelovali Pihalni orkester jeseniških železarjev, pevci in recitatoru ter člani gledališča Tone Cufar. Posebni prevozi bodo organizirani, tako da bodo udeleženci, ki bodo prišli z vlakom na Jesenice, prepeljani na Poljane s posebnimi avtobusi. Srečanje bo ob vsakem vremenu. Za vsa pojasnila se obrnite na OO ZB NOV Jesenice, tel. 81-643. • D. D.
eoPflCK
PAKIRNI STROJI TEL. 065 31 766
Osmošolci na sprejemnih izpitih
Kandidati za vpis v jesenski prvi letnik jeseniške, kranjske in škofjeloške gimnazije, blejske gostinske programe, konfekcijska programa na tekstilni šoli in za ekonomsko-komercialnega tehnika v kranjski trgovski šoli, so včeraj ob devetih dopoldne sedli k sprejemnim izpitom, enakim za približno trinajst tisoč vrstnikov v 61 prenapolnjenih slovenskih srednjih šolah.
Za gimnazijske kandidate je sprejemni izpit in matematike in slovenščine sprejemljiv, za tiste, ki nameravajo v poklicne šole, denimo, gostinsko ali šiviljsko, pa bi bilo gotovo pametneje upoštevati druge osebnostne lastnosti in sposobnosti učencev.
V šestih gorenjskih šolah, ki so omejile vpis in izvedle sprejemne izpite, bodo odklonili skupaj 290 kandidatov, ki se bodo razkropili po drugih šolah. Želja, da bi dobili mesto v šoli, ki so si jo sami izbrali, je vsekakor še zelo utopična. • H. J., foto: A. Gorišek
31
&3
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MIHA NAGLIC
Carine in suverenost
"Gedanken sind zollfrei" - misli se ne carinijo, je zapisal Martin Luter že leta 1523, Evropa pa se šele zdaj približuje stanju, ko se misli res svobodno pretakajo prek meja. To, kar velja za misli, velja tudi za ljudi, a v manjši meri in v še manjši za blago; slednje se namreč še vedno carini. Države in vlade razmišljajo tako kot Goethejev Karlos: "Kdor sedi na carini in ne obogati, je bedak." Ali, prirejeno našim razmeram: slovenska oblast, ki ne bi pobirala carin na slovenskih mejah (za blago, kije namenjeno v Slovenijo) in bi hkrati razglašala svojo suverenost, bi izpadla prav bedasto. Vprašanje o tem, kdo bo pobiral carine na naših mejah, je torej eno ključnih vprašanj dejanske osamosvojitve Republike Slovenije.
Oglejmo si ob tej priložnosti in v tej luči še enkrat zunanjepolitične determinante osamosvojitve Slovenije. Poldrugo stoletje stara notranjepolitična težnja po zedinjenju in osamosvojitvi namreč ni edina, ki odloča. Zunanje ovire so močnejše. Davek ("carina"), ki smo ga morali plačevati za uveljavljanje svojih hotenj in za premagovanje zunanjih določilnic le-teh, so pobirale naše sosede in "Evropa", pretežni del pa Beograd in pred njim Dunaj.
Prva Jugoslavija je nastala z združitvijo kraljevin Srbije in Črne Gore z Državo SHS v Kraljevino SHS - "versajsko tvorbo", ki jo je "Evropa" (beri: Francija) potrebovala kot člen v političnem in vojaškem obkoljevanju Nemčije. Srbija je "prečanske" dežele (onkraj Drine, Save in Donave) dobila kot vojni plen oziroma kot nekakšno nadomestilo za želeni, a nikoli dobljeni izhod na morje pri Solunu. Tako jih je tudi jemala; velesrbski generaliteti in beograjski čaršiji (ne srbskemu narodu!) se ni zdelo vredno, da bi se borila za hribovite slovenske kraje, potem ko je dobila v dar bogato in ravno Vojvodino in Slavonijo in sploh vse pokrajine, naseljene s srbskim življem. V tem oziru se je ujela z interesi Italije in si z njo v Rapallu razdelila vojni plen, koroške volilce slovenskega rodu pa je s svojim primitivnim nastopaštvom odvrnila od tega, da bi na plebiscitu glasovali za Jugoslavijo.
Drugo Jugoslavijo, kije, vsemu navkljub, pomenila velik korak naprej v zedinjevanju slovenskih ozemelj in v uveljavljanju slovenskih gospodarskih in kulturnih posebnosti, pa je treba še danes gledati v luči Jalte. Tam so se veliki trije dogovorili, da se bodo vzhodnoevropski narodi po umiku Rdeče armade sami, na svobodnih volitvah, odločili o prihodnji politični ureditvi v svojih državah. Tako se je tudi zgodilo - čeprav šele leta 1989! Očitno pa se šele zdaj uresničuje tudi dogovor o delitvi interesnih območij v Jugoslaviji po načelu "fifty-fifty" (50 : 50); Hrvaška in Slovenija sta že povedali, kam sodita, ostaja le še vprašanje, kako in kaj bo z Bosno. Po drugi strani pa se je treba zavedati, da se Rusija (SZ) ne bo nikdar odpovedala svojemu hotenju po kopenskem izhodu na toplo morje; to je ena stalnic njihove zunanje politike še iz carskih časov, ki bo ostala tudi, ko ne bodo več na oblasti komunisti. Romunija, Srbija in Črna Gora torej morajo ostati v okviru sovjetskih 50 odstotkov!
Duh Jalte je še vedno živ in dejaven, čeprav ga Evropa presega z združevanjem v novo celoto, od Atlantika do Urala. Mogoče prav zato tako okorno vztraja pri ohranitvi "enotnosti" Jugoslavije, čeprav ta še nikoli, od svojega nastanka leta 1918, ni bila tako očitno razdeljena na dve tradicionalni interesni območji. Evropa tako, hote ali nehote, podpira oblast v Beogradu, ki se po 73 letih življenja na tuj račun, le-temu očitno ne misli zlepa odpovedati. Pobiranje carin na slovenskih mejah je ena od zadev, ki odločajo o njenem preživetju.
Tu smo v zadregi: ali Evropa ravna protislovno, ko podpira interes Beograda ali pa mi ne razumemo te visoke politike. Mogoče kdo poreče: pozabite zdaj na Jalto; mar ne vidite, da nastaja Evropa, ki presega tisočletno razločitev na Vzhod in Zahod. Prav, mu odvrnemo, veseli nas. če je res tako - toda v to novo Evropo hočemo kot suverena država in ne kot provinca, upravljana iz Beograda! In o carinah za blago, kupljeno v tujini, bomo odločali sami. Zamisli gospodov iz Beograda, blago, ki ga prevažajo in oni sami pa so za nas tranzit! Slovenec, ki sedi na carini in jo odkazuje v Beograd, bo odslej res bedna pojava.
Protestni shod zaradi socialne negotovosti
^JELOVICA
Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjelje GORENJSKI GLAS. KRANJ_
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudar-kom na dogajanjih na Gorenjskem_
Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak__
Direktor ČP Glas in glavni urednik: Marko Valjavec___
Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj______
Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir. Andrej Žalar. Slefan Žargi_
Oblikovanje: Igor Pokom_
Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler Nada Prevc_
Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gora/d Sinik_
Tisk: Podjetje DLLO — TČR. Tisk časopisov in revij. Ljubljana_
Urednistvo: Moše Pijadeja 1. telefon: 21 1-860. 21 1-835. ielefax: 213-163_
Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA (064) 215-366
16. telefon: 218-463, telefax:
Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7—13.30. ob sredah do 16.30 (Cesta
JLA 16)_
Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 17.00 din. Naročnina: trimesečni obračun: za drugo trimesečje 1991 412,50 din. Naročnina za tujino. 140 DEM oz. preračun v ostale valute, obračun enkrat letno. Oglasne storitve: po ceniku ČP. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Ur. L. RS 7/91).
Skorja kruha na slovensko zastavo
Ljubljana, 14. junija - Slovenskih tekstilcev, kovinarjev in drugih, ki delajo in životarijo v industrijskih panogah v nezadovoljivem gospodarskem položaju, ni bilo treba siliti na protestni shod, da bi izrazili nezadovoljstvo z obotavljivo in za gospodarske težave nedo-jemljivo vlado. V petek so pred slovensko skupščino prišli z zgovornimi transparenti in v srditem nerazpoloženju, ker se oblast ukvarja z vsemi drugimi, le z njihovimi problemi ne.
Protestni shod, ki so ga že  da bo ob obubožanih delavcih
pred časom napovedali delavci tekstilne panoge, pridružili pa so se jim tudi drugi panožni sindikati (Zveze svobodnih sindikatov Slovenije), je zadnje opozorilo vladi, skupščini in gospodarski zbornici, naj se vendarle začno ubadati z gospodarsko in s tem delavsko problematiko. Lačni delavci so postali nepotrpežljivi in če jim oblast ne bo odgovorila s strategijo gospodarskega in socialnega razvoja Slovenije, bo sledilo vse kaj hujšega kot petkov shod, grozijo s svojim najmočnejšim orožjem, splošno stavko. Na petkovem protestu je bilo slišati ostre kritike oblasti, ki ima več razumevanja za zunanje slovenske simbole kot za žive ljudi. Eden od govornikov iz delavske množice pred slovensko skupščino je dejal, naj bo na zastavi košček kruha, ker
to kmalu simbol Slovenije.
Več tisoč delavcem na shodu so spregovorili tudi predstavniki oblasti, vendar jih množica ni sprejela preveč naklonjeno. Ministrica za delo Jožica Puhar je skušala odgovoriti na delavske zahteve: pripravljen je zakon o soupravljanju, spremenjen bo zakon o stečaju, tudi zajamčena plača bo višja, vendar ne zahtevanih 5.000 dinarjev, tudi podatke o plačah imajo delavski predstavniki pravico zahtevati tam, kjer so izplačila tajna. Dr. Andrej Ocvirk pa je govoril o pripravljanju lastne gospodarske politike ob osamosvojitvi in obljubil, da bo vsebovala snovanje novih delovnih mest. Zbranim je spregovoril tudi novi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan SemoliČ, ki seje v nasprotju s predgovorni-
koma popolnoma identificiral z delavskimi zahtevami in je bil zato deležen večjega odobravanja. Preden se je množica razšla, so ponovili zahteve skupščini, vladi in organom oblasti.
Terjajo sprejem razvojne strategije za slovensko gospodarstvo, sprejem ukrepov za razbremenitev posameznih gospodarskih vej, sprejem novega stečajnega zakona in zakona o soupravljanju, pri lastninjenju
Slovenska vlada potrdila omejitev vpisa na višje in visoke šole
Tretjina kandidatov preveč
Ljubljana, 13. junija - Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je na današnji seji potrdil predloge višje in visokošolskih organizaciji za omejitev vpisa v prve letnike. Podatki kažejo, da se je na 9.523 prostih oz. razpisanih mest za študij prijavilo 14.741 kandidatov ali 55 odstotkov več, kot jih lahko sprejmejo, to pa pomeni, da za 35 odstotkov kandidatov ne bo prostora. Tak položaj je moč razložiti z izredno velikim deležem srednješolcev, ki so se odločili nadaljevati šolanje (kar 84 odstotkov), na večje število kandidatov pa je vplivalo
tudi dejstvo, da so tu še fantje, ki so se vpisali lani in služijo vojaški rok, letošnji pa nadaljujejo šolanje brez te obveznosti. Vzrok za tako velik naval je tudi v izrednem povečanju števila brezposelnih s srednješolsko izobrazbo, saj se je to število v enem letu skoraj podvojilo (marca letos 14.000). Obe univerzi sta poskušali povečati svoje kapacitete in pri tem deloma uspeli: število prostih mest se je povečalo za 15 odstotkov, kar pa se ob takem navalu skoraj ne pozna. Sprejetih je bilo 23 sklepov o omejitvi vpisa, kar pomeni, da bodo na
teh fakultetah in višjih šolah na podlagi srednješolskega uspeha (uspeh v 3. in 4. letniku, ponekod uspeh pri za študij pomembnih predmetih, uspeh pri zaključnih izpitih) in sprejemnih izpitov izbirali. Število diferencialnih izpitov je močno zmanjšano, te izpite bodo opravljali pretežno tisti s triletnimi šolami. Ker je fakultet brez omejitev manj, študij v Mariboru pa je za Gorenjce manj mogoč, naštejmo tiste, kjer v Ljubljani vpis ni omejen: Pedagoška fakulteta (razen razrednega pouka, defektologije in vzgojiteljske), Biotehnična fa-
podjetij najmanj 30-odstotni brezplačni prenos delnic na zaposlene delavce, sprememb0 zakona o izplačevanju osebnih dohodkov, oziroma dosledno uveljavljanje kolektivnih po-godb, javnost plač, zagotovitev sredstev za izplačevanje zajamčenih plač iz republiškega proračuna, kjer to ni mogoče iz rezervnih skladov podjetij in občin, pri izplačilih prednost osebnim dohodkom! • D. *•< foto: G. Šinik
kulteta - gozdarstvo, FAGC gradbeništvo in geodezija-FNT razen farmacije, FSPN razen novinarstva, FF na nekaj manj kot polovici usmeritev.
Naj od zanimivejših točk, ki jih je obravnavala slovenska vlada na 94. seji omenimo še predlog zakona o ukinitvi skladov skupnih rezerv, oceno stanja v turističnem gospodarstvu (o tem poročamo na gospodarski strani), investicije v družbenih dejavnostih leta 1991 (na spisku je tudi Dom A. Dro/f3 Preddvor s 5,5 milijona din) 10 sklep o nakupu tuje valute, PP katerem bo Republika Slovenija odkupovala menjalniške devize po povprečnem tečaju evidenčnih deviznih pravic v zadnjem tednu na borzi v Ljublja-ni. • Š. Ž.
Z občinskim odlokom nad povzročitelje prekomernega hrupa
Manj hrupa v okolici bolnišnic, šol, vrtcev?
Radovljica, 15. junija - Radovljiški izvršni svet je na zadnji seji določil osnutek odloka o varstvu pred hrupom v nekaterih zavarovanih naravnih in bivalnih okoljih v občini. Delegati občinske skupščine bodo osnutek obravnavali na seji 25. junija.
Določila odloka se na nana- pri tem pa se šteje, da hrup šajo na okolja stanovanjskih  presega največjo dovoljeno ra-
PETROL
TRGOVINA Ljubljana TOE Kranj
Koroška c. 53/b, 64000 Kranj
Obveščamo vse dijake in študente, ki so zaprosili za delo v času šolskih počitnic, da smo kandidate, ki so prišli v ožji izbor, pisno obvestili o izbiri. Drugim pa glede na veliko število prošenj ne bomo posebej odgovarjali.
hiš in bivalnih prostorov, na zelene površine in na posebno zavarovana območja, kamor sodijo območje Psihiatrične bolnišnice Begunje, območje vzgojnoizobraževalnih, social-novarstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov in območje turističnih naselij, kot jih opredelujejo prostorsko izvedbeni dokumenti. Na posebno zavarovnih območjih bo lahko pristojni občinski organ ne glede na normativne vrednosti dovoljenih ravni hrupa stalno ali le v določenem času prepovedal hrupna ali moteča dela oz. dejavnosti, uporabo določenih gradbenih strojev ali promet z motornimi vozili, predpisal pa bo lahko tudi ureditev parkirišč v zadostni oddaljenosti od bivalnih prostorov ali morebitne druge ukrepe.
Ce bo v območjih, ki jih opredeljuje odlok, hrup presegel največjo dovoljeno raven, bo občinska sanitarna inšpekcija lahko zahtevala izdelavo sanacijskega programa za odpravo ali zmanjšanje hrupa;
ven, če presega vrednosti, ki jih določa pred enajstimi leti sprejeti republiški odlok. Povzročitelj hrupa bo moral izdelati sanacijski program v pol leta, v izjemnih primerih pa najkasneje v dveh letih in pol.
Za kršitelje so zagrožene denarne kazni: za podjetja in druge organizacije od 2.000 do 30.000 dinarjev, za posameznike pa od 2.000 do 5.000 dinarjev. • C. Z.
/uspešen\
™   posel propagandna ■
I OBJAVA f
v Gorenjskem glasu_^^ Pokličite ^W
GLAS
<^  218-463 ^
Vabimo vas v plesno dvorano KAZINA na Bledu, kjer vsak večer, razen ponedeljka, nastopajo lepa dekleta iz Moskve s petja'11' plesom in kančkom erotike ob zvokih ansambla Demian. Preživite lep in prijete" večer v naši družbi!
Torek, 18. junija 1991
NOVICE IN DOGODKI
3. stran mmmmmkLAS
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Srečanje članov SDP Jesenic in Radovljice
Vlada ne ve, kaj naj stori
Jesenice, 17. junija - Minulo soboto je bilo na Poljanah nad Jesenicami že drugo srečanje članov in simpatizerjev Stranke demokratične prenove z Jesenic in Radovljice. Na srečanju sta gosta, predsednik SDP dr. Ciril Ribičič in predsednik vlade v senci Emil Milan Piular odgovarjala na vprašanja navzočih. Med drugim je udeležence srečanja zanimal položaj gospodarstva in njegove perspektive, ukrepi vlade na posameznih področjih, stanovanjski zakon, stroški skupščinskega sistema, položaj borcev in stališče SDP do slovenskega kongresa.
venci, SUP pa je tudi predlagala, da se oblikuje sekcija slovenskega kongresa, ki naj bi obravnavala Slovenijo kot socialno državo.«
Emil Milan Pintar, predsednik vlade v senci: »Na vprašanje, ali smo »prodani«, bi odgovoril takole: Slovencem po svetu je bilo obljubljeno dvoje. Da bomo imeli zakon o državljanstvu in se bodo vrnili in zakon o lastninjenju. V letu dni seje izkazalo, da to ne gre tako hitro in ko je vlada to poskušala, je sama sebe izolirala. Tisti, ki bi morali »pognati« razvojni ciklus, tega niso storili. Interes Peterletove vlade ni več rušenje starega, njihova slabost je v tem, da ne vedo, kaj bi naredili.«
Oto Kelih, predsednik SDP Jesenice: »Gospodarske razmere so danes hujše kot pred plebiscitom: vlada izgublja čas ob simbolnih vprašanjih in iskanju nepravilnosti iz preteklosti, namesto da bi skrbeli za gospodarski razvoj. Danes na Slovenskem ni sloja prebivalstva, ki ne bi bil na neki način ogrožen. Tudi za Jesenice velja, da se morajo v skupščini predvsem reševati gospodarski problemi in da ni čas za razna strankarska navzkrižja.«
Dr. Ciril Ribičič, predsednik ^DP; »Pobuda za slovenski k°ngres je prišla iz vrst borcev, Pozneje so jo prevzeli drugi in Premalo upoštevali njen prvo-*ni namen: povezati Slovence na nacionalni osnovi. Potem se •le Poskušalo združiti le desno usmerjene, s tem pa bi se poglabljale stare delitve. SDP je v uPanju, da popravi napake, Pnstopila h kongresu in pri pri-Pfavah aktivno sodeluje. Iz Ita-uJe bodo tako prišli na kongres Politično levo usmerjeni Slo-
Vlado Silič, predsednik SDP Radovljica: »V temelju je treba spremeniti ekonomsko politiko, saj je nevzdržno, da tako naglo narašča število brezposelnih, obenem pa ni novih delovnih mest. Žalostno pa je -tako kot je dejal danes Ciril Ribičič - da v skupščini ni domala nikakršnega odziva na pobude, ki jih daje opozicija.« • D. Sedej
Velika aktivnost liberalnih demokratov
|^anj, 17. junija - V uredništvo smo v zadnjih dneh prejeli kar ^»ri vabila Libralno demokratske stranke, s katerimi nas obveš-CaJo in vabijo kar na tri seje, ki bodo v torek in eno v sredo. V to-rek bo zasedal Izvršni odbor, ki bo med drugim spregovoril o ak-lualnem položaju ob osamosvojitvi Slovenije, medtem ko se bo-sta Ekonomski svet in Odbor za podjetništvo ukvarjali z novo gospodarsko zakonodajo in zakonodajo s področja obrti in male-Sa gospodarstva. Očitno gre za napor proučiti novo zakonodajo !n s sodelovanjem strokovnjakov oblikovati vsestransko uteme-Jena stališča za poslanski klub.
£a alternativno socialno politiko
^fanka demokratične prenove se je na minuli seji predsedstva Odločila sklicati problemsko konferenco z naslovom "Socialno-?elfiokratska socialna politika SDP za Slovenijo devetdesetih 7 > ki bo v četrtek, 20. junija, v Celju. Po znanem zbližanju sta-Jsfo razmerah in namerah ob obcepitvi Slovenije, h kateremu je !eilko pripomogel pogovor predsedstva SDP z vlado pretekli te-Jen.. ostajajo prenovitelji ostri kritiki socialne politike in načina "^JanJa delovnih odnosov. Že na konferenci v Mariboru so skle-71. da bodo pripravili celovit program stranke, zato je najavlje-a Problemska konferenca v bistvu namenjena za oblikovanje te-ll segmenta. Alternativno socialno politiko bodo oblikovali na j^novi podatkov o gospodarskem kolapsu in krizi socialne politi->n v luči Evropske socialne listine.
^Pel za skupnost suverenih držav
Otočec Prav
. 16. junija - V vihri osamosvojitvenih (odcepitvenih) pri-• ko spoznanje o potrebnosti sporazumnega razhoda in do-{rj°ra na novih osnovah, še ni prodrlo, so se na Otočcu sestala , "astva Stranke demokratične prenove Slovenije, Stranke demonskih sprememb Hrvatske in Socialistične demokratske partije Sne in Hercegovine. Na srečanju so sprejeli Apel za skupnost
suverenih držav, v katerem zahtevajo takojšnjo sklenitev sporazuma o jugoslovanski skupnosti suverenih republik. Preimenovani nekdaji komunisti opozarjajo na navarnost popolne gospodarske blokade, socialnih nemirov, mednacionalnih spopadov in celo državljanske vojne ter vmešavanja tujih držav. Osamosvajanje, prizadevanja za suverenost, ozemeljsko celovitost in enakopravnost aktivno podpirajo, vendar bi sporazum o skupnosti veliko pripomogel k mednarodnem priznanju nove jugoslovanske stvarnosti. Pozivajo tudi, da republike ostanejo aktivne v organih dosedanje federacije, saj le tako lahko preprečijo zlorabe in blokade stihijskega razpada države. K podpisu tega apela, ki v bistvu zahteva nov zgodovinski sporazum na ozemlju Jugoslavije, vabijo stranke in gibanja v vseh republikah.
Okrogla miza o ustavi
Kakšna naj bo nova ustava?
Ljubljana, 14. junija - Stranka demokratične prenove Slovenije je danes v Cankarjevem domu v Ljubljani organizirala okroglo mizo pod vprašanjem, ki smo ga omenili v naslovu. Na posvet je bilo povabljenih 33 strank in gibanj, vabilu pa se jih je odzvalo 18. Kot je v uvodu omenil dr. Ciril Ribičič, je bil namen posveta omogočiti javnosti vpogled v stališča in razlike strank do delovnega besedila predloga nove slovenske ustave ter se opredeliti do možnosti uskladitve in s tem sprejema tega temeljnega zakona države. Razprava je pokazala, da ima večina udeleženih strank -iz vladajoče koalicije so sodelovali le predstavniki Zelenih in SDSS - na odprta in neusklajena ustavna vprašanja: poudarjanje socialne in pravne države, pravica do soodločanja zaposlenih, svoboda odločanja o rojstvu otrok, lokalna samouprava in regionalizem, sestava republiškega parlamenta, pravice manjšin in drugi narodnih ter etičnih skupnosti, demilitarizacija in nevtralnost Slovenije, izvedba novih volitev, zelo podobne poglede. Še največ iskric se je vžgalo med predstavnikom Slovenske nacionalne stranke in predstavniki italijanske manjšine ter strank, v katerih so organizirani doseljenci iz drugih republik (v imenu Stranke za enakopravnost državljanov je nastopil tudi Maroje-vić). Različni pogledi so bili tudi o tem, kako doseči uskladitev, saj nekatere nestrpnosti v razpravah ustavne komisije ne obetajo. Poleg že znanega predloga o razpisu referenduma za odločanje o najpomembnejših odprtih vprašanjih, smo slišali tudi predloge za takojšnjo izvedbo parlamentarnih volitev v ustavodajno skupščino. • S. Ž.
Socialdemokratska unija Slovenije
Obisk švedskega socialdemokrata
Ljubljana, 14. junija - Dr. Rado Bohinc, predsednik glavnega odbora Socialdemokratske unije Slovenije, in Emil Milan Pintar, predsednik vlade v senci, sta sprejela sekretarja za mednarodne odnose Socialdemokratske stranke Švedske g. Connvja Fridrikssona in generalnega sekretarja mirovnega foruma g. Gunnarja Lassinantija. Pogovarjali so se o možnostih sodelovanja med forumi, ki se ukvarjajo s teorijo socialdemokratske misli.
Ameriški veleposlanik Zimmermann v Sloveniji
Pogovor s strankarskimi voditelji
Ljubljana, 14. junija - Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Warren Zimmmermann seje med obiskom v Sloveniji srečal tudi s predsedniki nekaterih političnih strank. Ameriški veleposlanik je Kučana, Bučarja, Peterleta, Rupla in Drnovška predvsem spraševal, kaj bo Slovenija storila po 26. juniju in če se bo še pogovarjala z drugimi deli Jugoslavije. Slovensko vodstvo mu je odgovorilo pritrdilno, veleposlanik pa je ponovil ameriško stališče, da se morajo razmere v Jugoslaviji urejevati dogovorno. Zimmer-man se je srečal s predsednikom Stranke demokratične prenove dr. Cirilom Ribičičem in predsednikom Liberalnodemokratske stranke Jožefom Školčem.
Slovenski krščanski demokrati
Nov krajevni odbor
Britof, 12. junija - Za področje krajevnih skupnosti Britof, Predoslje, Kokrica in za Suho in Ilovko je bil ustanovljen nov krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov. Na dobro obiskanem zbopu so za predsednika izvolili Jakoba Vrečka, za podpredsednika pa Božidarja Trelca. Po volitvah in sprejetju programskih izhodišč so gostje večera predsednik zbora občin slovenske skupščine Ivo Bizjak, vodja poslanskega kluba Slovenskih krščanskih demokratov Nace Polajnar in predsednik kranjskega izvršnega sveta Vladimir Mohorič odgovarjala na aktualna vprašanja, ki jih je bilo veliko, saj je ta dan obiskal Slovenijo predsednik zveznega izvršnega sveta Ante Marković.
Danes v Cankarjevem domu
Položaj delavstva pri nas
Ljubljana, 18. junija - Socialdemokratska unija Slovenije, Delavska stranka, Stranka krščanskih socialistov in Nova social-demokracija organizirajo danes, 18. junija, ob 17. uri v okrogli dvorani Cankarjevega doma okroglo mizo o položaju delavstva pri nas. K sodelovanju so povabljeni mnogi strokovnjaki, okroglo mizo pa bo vodil dr. Rastko Močnik.
Liberalna stranka Slovenije
Haider na obisku
Ljubljana, 18. junija - Jutri, 19. junija, bo v Ljubljani srečanje Liberalne stranke Slovenije in Svobodnjaške stranke Avstrije, ki jo bo vodil predsednik te stranke in koroški deželni glavar dr. J6rg Haider. Srečanje, na katerem bodo obravnavali dejavnost strank, sodelovanje strank in osamosvojitev Slovenije, bo zaključeno ob pol šestih z novinarsko konferenco. • Zbral J. Košnjek
© JELOVICA
Priprave na Svetovni slovenski kongres zaključene
Slovenski delegati izvoljeni
Svetovnega slovenskega kongresa, ki se bo začel 27. junija v Ljubljani, se bodo udeležili Slovenci z vseh koncev sveta.
Ljubljana, 15. junija - Z zasedanjem konference za Slovenijo, na kateri so sprejeli statut Svetovnega slovenskega kongresa in izvolili delegate, ki bodo zastopali na kongresu matično republiko, so priprave na letošnji največji narodnostnopo-litični dogodek v Sloveniji končane. Svetovni slovenski kongres se bo začel v četrtek, 27. junija, v Ljubljani, končal pa se bo v nedeljo, 30. junija, v Celju. Bo izjemno deloven, udeležili pa se ga bodo delegati z vseh koncev sveta, kjer živijo Slovenci. Na kongres bodo prišli celo delegati iz Venezuele in Japonske, sicer pa bodo zastopani vsi kontinenti. Čeprav je kongres nevladna, nepolitična in nadstrankarska organizacija in tudi finančno v pripravah ni bila vezana na proračunski denar, bodo slovenski zbor nagovorili vsi najvišji predstavniki Republike Slovenije. Smisel kongresa bo povezati slovenski živelj, odstraniti delitve, ki so tako med Slovenci v tujini kot po svetu, ter tudi na ta način poskrbeti za promocijo in uveljavitev Slovenije. Naša republika zagotavlja vsem udeležencem varnost, tistih nekaj ljudi, zoper katere še velja kazenski pregon, pa po zagotovilih organizatorjev ni med udeleženci kongresa.
Sploh je minil pretekli konec tedna v znamenju kongresa. V četrtek je bila seja osrednjega organizacijskega odbora, na kateri so z glasovanjem ponovno potrdili zaupnico predsednici slovenskega dela kongresa Spomenki Hribar, v petek pa je bila seja skupščinske komisije za svetovni slovenski kongres. Tudi na tej seji so izrekli priznanje Spomenki Hribar in ji podaljšali mandat do kongresa. • J. Košnjek
potovalna j—, agencija
NE ODLAŠAJTE, ODLOČITE SE ZA UGODNO 7-DNEVN0 LETOVANJE OB MORJU!
STRUNJAN: nastanitev v bungalovih zdravilišča Krka, v lepem okolju, tik ob obali 7 polpenzionov že od din 3.445,-dalje
nastanitev v kontejnerjih kampa Lanterna z možnostjo kuhanja 7-dnevni najem za 4 osebe že od din 2.600,- dalje
POREČ:
PULA
z okolico:
LOŠINJ:
izbirate lahko med apartmaji, paviljoni ali hoteli 7 polpenzionov že od din 1.820,-dalje
nastanitev v apartmajih Lopari, v mirnem okolju, tik ob obali
7-dnevni najem za 6 oseb že od din 3.510,- dalje
PRIČAKUJE VAS
POTOVALNA AGENCIJA ALPETOUR
s poslovalnicami:
KRANJ, Koroška 5, tel. 064/211-083 RADOVUICA, avtob. postaja, tel. 064/74-621 ŠKOFJA LOKA, avtob. postaja, tel. 064/621-755 TRŽIČ, Cesta JLA 2, tel. 064/52-370
Z DOTIKOM
in
DANOM ŠERCERJEM DO ZDRAVJA
Predavanje in demonstracija, prijave sprejemamo na Delavski univerzi Kranj, 064-217-481 do 20.6. 1991, tudi za 3-dnevno delavnico Nehipnotične regresije v pretekla življenja.
Z muzejskim vlakom na Sveto goro
Gorenjski krščanski demokrati pripravljamo romanje na izlet na Sveto goro, ki bo v soboto, 22. junija, pod geslom: Za domovino, za slovensko državo!
Pridružite se nam! Odhod z železniške postaje Bled ob 8.40 uri (z Jesenic ob 8. uri)! Po dobrodošlici Novogoričanov, se bomo z avtobusi odpeljali k romarski cerkvi, kjer bo ob 11. uri maša, nato še ogled muzeja I. svetovne vojne ter krajši obisk Kostanjevice. Kosilo in družabno srečanje - vmes govori in krajši kulturni program - bo v Solkanu. Na Bledu bomo spet ob 19. uri.
Cena: 450,00 din. Otroci do 15. leta imajo 40 odstotkov popusta, družine z več kot tremi člani pa še dodatnih 10 odstotkov popusta. Možno je obročno plačevanje!
Prijave sprejemamo do petka, 21. junija, na naslov: SKD, regionalni odbor, 64000 Kranj, Poštna 3/11 ali po telefonu številka: 218-170 od 11. do 13. ure ter od 16. do 18. ure (Kranj), 50-152 od 9. do 16. ure (Tržič), 83-061 od 18. do 19. ure (Jesenice).
Janez Poštrak
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Potrjena zelja
Slavnostni govornik, predsednik občinske vlade, me je prejšnjo soboto ob praznovanju obletnice telesne vzgoje in krajevnega praznika spomnil na razmišljanje kakšno dobro leto nazaj na tej strani. Takrat sem razmišljal nekako tako, da gredo obljube rade v ušesa, da pa bodo v krajevnih skupnostih morali še naprej prevladovati volja, zavzetost in skupni interes, da bodo denar, ki ga bodo dobili za uresničevanje svojih programov, čimbolje obrnili in čimvečkrat oplemenitili. Kakršnokoli razvrščenje krampov in lopat po barvah ali drugih razpoznavnih znakih bo nabiralo le prah na napisane dogovore zborov krajanov.
Slavnostni govornik je tokrat dopadljivo, z nenavadnimi, izbranimi primerjavami orisal včerajšnji in današnji trenutek stanja in položaja. Hvala in graja, kot da sta v primerjavah in ocenah danes povsem razumljivi sopotnici dogajanja v krajih, krajevnih skupnostih, občini. Ob razumljenemu priznanju, da ima lahko vsak svoj prav, je izpostavil, da za gospodarstvo v občini, ki je med najmočnejšimi izvozniki v slovenskem prostoru, ni bojazni, da bi se potopilo. Ob slabi volji družbenih služb pa je dejal, da je pač najprej treba ustvarjati.
Se posebej pa je bila izpostavljena ugotovitev, da občinska vlada vedno manj obljublja, pač pa skuša čimveč narediti. Pri tem pa so v vladi na strankarstvo tako rekoč pozabili in vlada deluje kot ena celota. Takšna pa je bila želja govornika tudi tej in drugim krajevnim skupnostim... % A. Zalar
Dobra sezona
Soriška planina - Na Soriški planini, čeprav je še maja zapadlo nekaj snega, je smučarska sezona že nekaj časa mimo. Zasebna obrtnica Nataša Pevc iz Škofje Loke, ki je z družabniki prevzela v najem Litostrojsko kočo, je z zimsko sezono, ki je trajala kar dobrih pet mesecev, zelo zadovoljna. Soriška planina pa je zanimiva turistična točka tudi poleti, saj je dostopna s primorske, gorenjske in ljubljanske strani. Če se bo najemnica dogovorila za pogodbeno razmerje z Litostrojem (kar bi bilo nenazadnje v obojestransko korist in zadovoljstvo), namerava svojo ponudbo razširiti še z oddajanjem gorskih koles, ureditvijo balinišča, organiziranjem rednih tedenskih zabavnih prireditev v na novo urejenem klubu, prirejanjem veselic, piknikov... Nataša Pevc razmišlja tudi o vlaganju sredstev v razširitev obstoječih objektov, seveda pa je vse odvisno od namenov, ki jih ima lastnik Litostroj.
(id)
lic■■:-m /
Udarniška akcija sredi Kranja - Ta konec tedna je bilo živahno pri domu kranjskih obrtnikov, bolje rečeno, na domu, kajti v petek in soboto so prekrivali streho. V akciji je sodelovalo okrog 40 kranjskih in okoliških obrtnikov. Kot je povedal predsednik društva Alojz Grmek, so delo strokovno vodili mojstri krovstva in sicer Aleš Ribnikar iz Goric, Janez Grilc iz Šenčurja, Slavko Hočevar z Visokega in Brglez iz Kranja. Še enkrat so dokazali, da si znajo vzeti čas za društvene potrebe, da jih druži stanovska zavest, delo pa je oba dneva potekalo v vedrem razpoloženju. Vsem, ki so sodelovali, se Društvo obrtnikov Kranj lepo zahvaljuje, posebej Antonu Arvaju iz Britofa, ki je poskrbel za dobre malice. D. D., Foto: J. Cigler
Krajani KS Železniki so veliko naredili sami
OBVESTILO
Na podlagi sklepa 38. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Škofja Loka, z dne 11.6.1991, Sekretariat za družbeni razvoj občine Škofja Loka obvešča, da bo organizirana
JAVNA PREDSTAVITEV študije o variantah regionalne cestne povezave skozi Škofjo Loko, t. i. poljanske obvoznice.
v četrtek, 20. 6. 1991, ob 18. uri v dvorani KINO SORA Škofja Loka Studijo bodo predstavili strokovni delavci Republiške uprave za ceste, potek predvidenih cestnih tras pa je tudi grafično ponazorjen na kartah v M 1 : 5000, ki so na vpogled v sejni dvorani občine Škofja Loka vsak dan od 8. - 15. ure.
Vabljeni!
Sekretariat za družbeni razvoj
OSNOVNA ŠOLA prof. dr. Josipa Plemlja BLED
razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom naslednja dela in naloge:
1. PREDMETNI UČITELJ GLASBENE VZGOJE
2. PREDMETNI UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA
3. PREDMETNI UČITELJ TELESNE VZGOJE
Pogoji:
— VI. oz. VII. stopnja izobrazbe ustrezne smeri (predmetni učitelj ali profesor)
— poskusno delo traja tri mesece
— nastop dela 1.9. 1991
— stanovanj ni
Prijave na razpis v 8 dneh na naslov Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled, s pripisom za razpis.
Bazen zavrl načrtovani komunalni program
Med večjimi poškodbami, ki po lanski poplavi še vedno čakajo na sanacijo, so hudournik Sovivnik, obrežni zidovi v starem delu in Plešeniški most. V rednem letošnjem komunalnem programu pa izstopa načrtovana izgradnja meteorne in sanitarne kanalizacije.
Železniki, 17. junija - Po lanskih poplavah v krajevni skupnosti Železniki v škofjeloški občini je ocena v teh dneh naslednja: večje poškodbe na krajevnih in lokalnih cestah je odpravil Tehnik Škofja Loka, manjše pa so pod strokovnim nadzorom in ob izredni zavzetosti in skrbi člana občinskega izvršnega sveta inž. Franca Mohoriča s sredstvi za sanacijo odpravljali v veliki meri krajani po posameznih naseljih sami. Tako so vse ceste v krajevni skupnosti ta hip prevozne. Od večjih del sta nerešena le še zemeljski usad v Podlonku, za katerega so opravljene že geološke raziskave, podobno pa je tudi s cesto na Prtovč.
Začasno je urejen tudi odsek Davški most - Davča oziroma odcep za Potok. Kot sta pred dnevi poudarila podpredsednik sveta krajevne skupnosti in predsednik odbora za komunalo Anton Sedej ter tajnik krajevne skupnosti Dare Gortnar, so v krajevni skupnosti zadovoljni tudi z dosedanjimi deli Podjetja za urejanje hudournikov (PUH), čeprav je še nekaj precej žgočih problemov. Največji je prav gotovo hudournik Sovivnik, ki naj bi se saniral z mednarodnim posojilom.
"Ker pa je to posojilo še vedno odprto, predlagamo izvršnemu svetu v občini, da skuša nekako "premostiti" denarni primanjkljaj. Hudournik v samem centru starih Železnikov namreč ogroža hiše in cerkev. Skrbi pa nas tudi že Plešeniški most. Po zagotovilih Republiške uprave za ceste bi moral biti zdaj zgrajen do konca leta, vendar pa se trenutno pripravlja šele dokumentacija, krajani pa imajo pripombe na predloženi projekt, po katerem bi bil novi most za skoraj poldrug meter višji od sedanjega. Nujna je tudi sanacija obrežnih zidov Sore. Kar pa zadeva sanacije, pri katerih so sodelovali krajani v krajevni skupnosti, so se še posebno izkazali vaščani Martinj vrha in Potoka, ki so imeli pravzaprav največji obseg del, a jih pod strokovnim nadzorom zelo uspešno izvajajo."
Anton Sedej
Ob sanaciji poplav pa si v krajevni skupnosti prizadevajo tudi na uresničevanju letošnjega tako imenovanega rednega programa. V prejšnjih letih so ob sodelovanju in zavzetosti krajanov precejšnjo skrb namenjali telefoniji, cestam in komunalnim problemom v posameznih naseljih. Letos so nameravali večjo pozornost "obrniti" mestu.
"Vendar pa nam je načrtovani komunalni program zavrl plavalni bazen," razlaga Anton Sedej. "Zamenjati bo treba nenormalno dotrajano streho, za to pa bo po predračunu treba najti kar 1,3 milijona dinarjev. Tako ta trenutek načrtujemo za letos le pripravo izgradnje kanalizacije za meteorne
Na razstavo Ossipa Zadkina
Radovljica - MRO - Galerija Šivčeva hiša prireja v soboto, 22. junija, ekskurzijo v Slovenj Gradec na razstavo velikega mojstra kiparske umetnosti Ossipa Zadkina, ki jo je posredoval Zadkinov muzej iz Pariza. Prijave za strokovno ekskurzijo, stane 350 din. sprejemajo v Muzeju, v galeriji Šivčeve hiše in v radovljiški knjižnici.
Pri Tončetu v Javorjah
Nenavadno srečanje z Abrahamom
Javorje, 16. junija - To nedeljsko popoldne si bo Tone Tavčar -Tončetov v Javorjah 16 nad Poljanami prav gotovo zapomnil. Pred 20 leti, ko sta mama Katarina in oče Franc Tavčar, praznovala zlato poroko, so se zadnjikrat pri Tončetu v Javorjah zbrali vsi bratje in sestre. To nedeljo, za Tonetovo srečanje z Abrahamom, 50 let je bil star v četrtek, 13. junija, pa so nepričakovano in nenapovedano spet prišli vsi skupaj in mu kot najmlajšemu v družini Tavčar v Javorjah zaželili zdravja, pa njegovi družini, in dobro gospodarjenje.
« Skoraj bi se zgodilo, da Toneta v nedeljo popoldne sploh ne bi bilo doma. Pa so otroci (Nada, Toni in Primož) nekako zaslutili, da lahko pride kakšen obisk. In res so se bratje in sestre: Francka (živi v Drulovki), Stane (Lipica), Marica (Kokrica), Gabrijela (Javorje), Cilka (Kranj), Franc (Hrastje), Janez (Škofja Loka), Anica (Kranj), Jože (Javorje), Kati (Dolenja vas) in Rajko (Munchen) zbrali najprej pri Gabrijeli Dermota v Gorenji vasi. Potem pa so se v sprevodu skozi vas napotili do domačije, kjer živi in gospodari z družino najmlajši od dvanajstih bratov in sestra, Tone.
76 let sta bila stara oče in mati dvanajstih Tavčarjevih otrok, ko sta umrla; mama Katarina doma iz Gorenje Žetine je umrla 1974. leta, oče Franc s Sv. Lenarta pa leto prej. Danes imajo vsi bratje in sestre svoje družine in vsi skupaj (le) 25 otrok; sicer pa raste po očetu in materi že četrti rod.
Za najmlajšega Toneta z ženo Nado (in za vse skupaj seveda) je bil to res velik praznični dan. Tone, ki ima doma kovačijo in nekaj glav živine, (Nada pa je zaposlena v LTH Škofja Loka), sprva sploh ni vedel, ali naj sprejema čestitke, ali pleše... Bilo je lepo, svečano, veselo... Kako tudi ne; ne vem za primer, da bi se lahko še kje toliko bratov in sestra naenkrat zbralo skupaj in čestitalo najmlajšemu za srečanje z Abrahamom...
V uredništvu, kjer smo nekako naključno izvedeli za to nenavadno srečanje, bi nam bilo tudi žal, če bi ga zamudili. Tako pa: Tone in vsi Tončetovi - Srečno! • A. Žalar
in sanitarne vode na območju Trnja in Loga, urejanje parkirišč, zelenih površin in avtobusnih postajališč. Iz referendumskega programa oziroma samoprispevka, ki se je iztekel konec marca, pa gradimo mrliške vežice. Ta dela pa potekajo po programu."
Problem, ki ga v krajevni skupnosti resno proučujejo, pa je gasilski dom. Ugotavljajo, da so gasilci v Železnikih po dejavnosti sicer takoj za škofjeloškimi, vendar se je vrsto let le načrtovalo izgradnjo novega doma. Še vedno so v starem, utesnjenem in ob sedanjih pogojih nemogočem objektu. Ker so projekti pripravljeni za razširitev na sedanji lokaciji na Racovniku, problem pa je le odkup zemljišča, upajo, da ga bodo v občini (kot je obljubljeno) resnično kmalu razrešili.
"Upamo pa, da se bo kmalu v prid naši oceni in zahtevi razrešil tudi problem dežurne zdravstvene službe v Železnikih. To zahtevo smo postavili že na prvi seji sveta krajevne skupnosti 18. januarja letos. Po dolgotrajnih razgovorih, pogajanjih, ugotavljanjih... so od-
fovorni v zdravstvu v Kranju in kofji Loki zagotovili, da bodo pripravili variantne, finančne rešitve o ponovni uvedbi dežurstva za Selško dolino. Krajani pa tudi si-
Hudournik Sovivnik še vedno ogroža hiše in cerkev.
cer niso zadovoljni z dosedanjim vzdrževanjem stavbe Zdravstvenega doma v Železnikih, ki so ga, mimogrede, pred 30 leti zgradili sami. Kar pa zadeva križišče Ceš-njica, smo se zaradi pritožb (tokrat že na tretji projekt) odločili, da ga začasno uredimo z asfaltno preplastitvijo in ureditvijo talne signalizacije za parkirišča...." • A. Zalar
Sser
Strm-:
Po vzoru sosedov
Zdaj posebni zabojniki tudi za papir
Kranj, 17. junija - V Papir servisu Ljubljana, firmi, ki deluje že trideset let, so se lani spomladi odločili, da najprej v dveh ljubljanskih občinah namestijo posebne zabojnike za odpadni papir. To je bil začetek in preizkušanje, po vzoru sosedov v Avstriji, da bi tudi pri nas že na samem "izvoru", kolikor se da, razvrščali odpadke. Zdaj je Papir servis v sodelovanju s kranjsko Komunalo namestil 20 takšnih zabojnikov tudi na območju mestnih krajevnih skupnosti oziroma v Kranju.
Jože Stružnik v kranjski Komunali je minuli teden, ko smo se pogovarjali z vodjem komerciale Papir Servisa Ljubljana Rudijem Vrečkom, povedal, da so v Kranju zainteresirani za izločanje papirja iz komunalnih odpadkov, saj papir, pomešan z drugimi odpadki na odlagališču v Tenetišah, po prostornini predstavlja kar precejšen delež. S tovrstnim organiziranim izločanjem bi odlagališče lahko precej razbremenili. Za Slovenijo na primer velja podatek, da papir v skupni teži komunalnih odpadkov na urejevanih odlagališčih danes predstavlja približno 30 odstotkov celotne teže vseh odpadkov. Za Kranj velja ocena, da znaša ta odstotek okrog 20. Sicer pa se v Sloveniji na odlagališčih vsako leto zakoplje okrog 20.000 ton odpadnega papirja.
Izkušnje Papir servisa iz obeh ljubljanskih občin, kasneje pa se te zabojnike namestili tudi v Kamniku in Domžalah, kažejo, daje bila njihova odločitev upravičena. V Ljubljani zberejo na ta način v 14 dneh v 20 zabojnikih okrog 5 ton papirja. In kako bo v Kranju? "Vsak začetek je težak. Tudi predpisi oziroma čas z olajšavami za tovrstno gospodarjenje nam ni naklonjen. Vendar nameravamo vztrajati. Zdaj imamo 340 takšnih zaboljnikov, posebej prirejenih za časopisni in revialni papir v Sloveniji. 300 smo jih že namestili. Postopoma bomo to število povečevali, vendar pa predstavljajo
za našo tirmo kar precejšnjo na-ložbo; ob tem, da se investicija ob sedanjih pogojih sorazmerno počasi obrača. Zabojniki so požarno varni, praznili pa jih bomo tudi okrog vsakih 14 dni po posebnem postopku (zabojnikov namreč s stalnega mesta ne odvažamo).
Naš cilj je. da se s ponujeno možnostjo vsi skupaj navadimo, da je odpadna surovina lahko tudi koristna, če je odložena na pravem mestu. Predvsem pa. kot je že Jože Stružnik iz kranjske Komunale, (mimogrede, v Kranju so nas takoj z razumevanjem sprejeli) rekel, tudi v tem primeru precejšnja razbremenitev danes pogosto že zelo obremenjenih (prostorsko in urejevalno) tovrstnih odlagališč komunalnih odpadkov.A. Zalar
Spominski pohod na Triglav
Radovljica - V četrtek, 13. junija, se je v Radovljici šesta' organizacijski odbor za šesti spominski pohod partizanov in mladih na Triglav. Odbor, ki ga vodi prizadevni organizator Franc Šmid z Bleda, deluje pri skupnosti borcev VII. SNOUB France Prešeren. Najpomembnejši sklep odbora je, da bo kljub nezainteresiranosti oblastnih organov v podtriglavskih občinah (Radovljica, Jesenice, Tolmin), ki so sicer podpisale skupni dogovor o izmenični organizaciji pohodov, šesti spp* minski pohod partizanov in mladih udeležencev v petek, 19. if1 v soboto, 20. julija. Zbirališče bo pri planinskem domu Jeseni-ško-bohinjskega odreda na Uskovnici, sklepno srečanje pa bo po pohodu pri Šport hotelu na Pokljuki. • (jr)
Kolesarski izlet v Komendo
Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje prireja v četrtek. 20. junija, za svoje člane kolesarski izlet v Komendo in Križ. Start bo ob 9. uri pri avtobusni postaji v Cerkljah. Pot bo po* tem kolesarje vodila skozi Zalog in Komendo do Križa, kjer bo postanek in osvežitev. Če bo v četrtek slabo vreme, bo izlet naslednji dan. Podrobne informacije o izletu dobijo interesenti na telefonski številki 42-806 pri Janezu Žargaju. • (až)
Torek, 18. junija 1991
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
5. STRAN mmmmMGLAS
V skupščino prihaja stanovanjski zakon
Stanovati »na svojem«?
Ta teden bodo parlamentarni poslanci dobili v pretres osnutek stanovanjskega zakona, ki napoveduje obsežne spremembe v stanovanjskem gospodarstvu.
Z njim naj bi tudi na stanovanjskem področju zaživeli tržni odnosi, ne da bi pri tem pozabili na socialne ukrepe in utrditvi neprofitnega področja. S stanovanjskim skladom bodo po sprejetju zakona upravljali lastniki stanovanj, uporaba stanovanj pa bo urejena z najemnimi razmerji za nedoločen čas. Pri privatizaciji stanovanj pa bodo lastniki dolžni stanovanja prodati dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice, če bodo le-ti zahtevali. Pogoji odkupa so dve leti od sprejetja zakona ugodni, da nikoli tako.
Lastninjenje in privatizacija stanovanj
Kako je z lastninjenjem? Pravne osebe, ki imajo danes pravico do uporabe družbenih stanovanj (podjetja, banke), bodo postali lastniki. Občine bodo postale.lastnice sedanjih solidarnostnih stanovanj, splošnega ljudskega premoženja, službenih stanovanj državnih uslužbencev. Lastnica upokojenskih in borčevskih stanovanj bo Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Z osnutkom zakona je predvideno, da bodo omenjeni lastniki dolžni stanovanje na zahtevo prodati imetniku stanovanjske pravice. Slednji bodo v prihodnjih dveh letih od začetka veljavnosti zakona lahko odkupili stanovanje s popustom. Pri odkupu stanovanja ima nosilec stanovanjske pravice 30-odstotni popust od vrednosti stanovanja, zmanjšan za morebitno lastno udeležbo ali vlaganja. V 60 dneh pd sklenitve pogodbe bo plačal 15 odstotkov preostale cene, za ostali, torej 55-odstotni delež pa je predvidena odplačilna doba 20 let. Odplačevanje pa je lahko tudi krajše, z dodatnimi ugotnostmi. seveda. Če se stanovalec odloči stanovanje odplačatiu v enkratnem znesku, bo popust znašal kar 60 odstotkov ugotovljene vrednosti stanovanja. V tem primeru bo človek lahko kupil stanovanje že za 40 odstotkov vrednosti. Za vsako leto hitrejšega odplačila stanovanja bo imetnik de-ježen popusta v višini 1.5 odstotka, največji možni popust pa je 28,5 odstotka. Če se denimo odločimo, da stanovanje odplačamo v
desetih letih, dodatni popust znaša 15 odstotkov. Dokler stanovanje ne bo dokončno poplačano, ga tudi ne bo mogoče odprodati naprej. S tem zakonodajalec skuša preprečiti morebitne špekulacije s stanovanji.
Z zakonom zaščiteni najemnik
Velike pozornosti je deležen odkup družbenih stanovanj, ki utegne po ugotovitvah strokovnjakov v stanovanjskem gospodarstvu realno zanimati le kako desetino ljudi. Zakon pa prinaša
določen čas) najemno razmerje, v katerem bo najemnik popolnoma zaščiten, odpoved stanovanja bo lahko dobil le iz krivdnih razlogov (če stanovanje uporablja v nasprotju z zakonom, če povzroča škodo, če z načinom uporabe huje moti sostanovalce, če v stanovanje in na opremi izvršuje spremembe brez soglasja lastnika). Osnutek zakona predvideva več vrst najemnih stanovanj, od socialnih (do teh pridejo občani s stalnim prebivališčem v Sloveniji, če skupni prihodek na člana družine ne presega zajamčenega osebnega dohodka, veljajo pa tudi druga socialna merila), službenih, profitnih in neprofitnih. Različne so tudi najemnine, pri katerih mora biti spoštovana metodologija o oblikovanju najemnin
DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA
V Sloveniji je 687.590 stanovanj. 70 odstotkov jih je zasebnih. 25 odstotkov družbe-nih. pel pa solidarnostnih. Dobra tretjina stanovanj je dvosobnih, 18 odstotkov je enosobnih, 27 odstotkov je trisobnih, petina pa drugih. Povprečna površina zasebnih stanovanj je 74 kvadratnih metrov, družbenih pa nekaj manj kot 53 kvadratnih metrov. Tudi starostna struktura slovenski li stanovanj je zelo raznolika: nekaj nad 15 odstotkov jih je starih do 10 let, blizu 24 odstotkov med U in 20 let, 18 odstotkov od 21 do 30 let, 25 odstotkov od 31 do 72 let in 15 odstotkov nad 72 let.
Zakaj odkup, se sprašujejo dolgoletni družbeni stanovalci, ki so poleg stanarin vsa leta od plač odvajali tudi stanovanjski prispevek? Mira Becele. pomočnica ministra za varstvo okolja in urejanje prostora, je v eni od številk Mladine to pojasnila takole: Če prispevke preračunamo na vrednost kvadratnega metra stanovanja, je delavec na leto v povprečju prispeval za nakup 0,23 kvadratnega metra novozgrajenega stanovanja. Kjer sta bila denimo oba zakonca zaposlena 35 in 40 let, sta v polni delovni dobi skozi vzajemnostmi stanovanjski prispevek prispevala sredstva, ki bi zadoščala za nakup 17,3 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Povprečna velikost družbenih stanovanj, ki bodo naprodaj, meri 56 kvadratnih metrov, kar pomeni, da sta delavca že prispevala 30.9 odstotka vrednosti. Po tej logiki so oblikovalci zakona prišli do 30-odstotne-ga popusta, ki ga pri odkupu lahko uveljavlja dosedanji imetnik stanovanjske pravice.
Še eno ugodnost ponuja zakonodajalec, z njo pa bi rad dosegel večjo mobilnost stanovalcev, da bi se sprostilo tudi več stanovanj in bi imeli možnost tudi mladi iskalci strehe nad glavo. Gre za odpravnino. Če se najemnik v dveh letih od veljavnosti zakona izseli, mu namreč lastnik stanovanja izplača odpravnino v višini 30 odstotkov vrednosti stanovanja. Podobno je tudi pri zamenjavi stanovanja: če gre najemnik v manjše, dobi plačano 30-odstotno odpravnino na razliko od vrednosti obeh stanovanj.
tudi druge novosti. Lastniki stanovanj bodo postali tudi ljudje, ki jim je bilo v preteklosti to premoženje odvzeto. Njihovi najemniki pa bodo imeli enake pravice kot nosilci stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih. Kako pa bo s tisto večino družbenih stanovalcev, ki si odkupa ne bodo mogli privoščiti? Zakonodajalec tolaži, da je njihov strah pred izgubo bivališča neutemeljen. Stanovanjske pravice ne bo več, spremenila se bo v trajno (za ne-
V neprofitnih stanovanjih. Velika večina stanovanj bo neprofitnih. Najemnik in lastnik bosta torej sklenila najemno pogodbo, med njenimi številnimi določili bo zapisana tudi predkupna pravica. Najemnik ima v primeru, da lastnik stanovanje prodaja, prvi pravico kupiti stanovanje, ta pravica pa velja tudi po izteku roka, ki ga zakon predvideva za prodajo družbenih stanovanj s popusti, le da po dveh letih popusti ne veljajo več. • D. Z. Zlebir
Hrastje 52 a      ® 064/324-033, 324-034
Dom Petra Uzarja hoče obdržati kvaliteto
Nove cene oskrbnega dne
Tržič, junija - Zaradi zadnjih podražitev živil in vsega drugega, je vodstvo Doma Petra Uzarja v Tržiču Izvršni svet SO Tržič zaprosilo za soglasje k povečanju cen svojih storitev. - Podražitev oskrbnega dne s 1. junijem za 15 odstotkov.
Težko so člani tržiškega izvršnega sveta pristali na podražitve, vendar so klonili pod težo upravičenih argumentov vodstva, ki trdi. da bi se. če bi ostali pri starih cenah in nepoprav Ijenih osebnih dohodkih zaposlenih, občutno poslabšala kvaliteta storitev v domu. Glede na to. da je to dom starostnikov z majhno kapaciteto, večina oskrbovancev pa je hudih bolnikov, veliko je nepokretnih, tako da je l« v bistvu le še na pol zavod, na pol pa že bolnišnica, oskrba zahteva veliko večje napore, kot sicer. Kljub temu, da pridejo na 1 delavca 3 oskrbovanci, medtem koje v ljubljanskih domovih to razmerje veliko ugodnejše, saj prideta na I delavca le 2 oskrbovanca, si v Tržiču Prizadevajo, da bi obdržali kvaliteto oskrbe, kajti prav ta bo v prihodnje najbolj odločilna pri zapolnitvi domov. V Domu Petra Uzarja so trenutno zasedene vse postelje; 60 odstotkov oskrbovancev je domačinov, 40 odstotkov pa od drugod.
Težko so se tudi v domu odločili za podražitev, vendar drugače ni šlo. To je prvo pov išanje cene oskrbnega dne. brez da bi se poviša-le pokojnine. S 1. junijem velja torej v domu nova cena in sicer namesto dosedanjih 160 din 184 din. • D. Dolenc
Stražišče, 7. junija - Krajevna organizacija Rdečega križa iz Stra-žišča je pripravila nekaj prijetnih uric svojim najstarejšim krajanom. Na območju krajevne skupnosti Stražišče živijo 203 ljudje, starejši od 75 let, in sicer 71 moških in 132 žensk. 94 jih je starih med 75 in 80 let, 98 med 80 in 90 let, 11 pa si jih je že naložilo deveti križ. Na slovesnosti je najstarejše nagovorila Francka Dolenc, predsednica stražiškega Rdečega križa, kulturni program pa so pripravili otroci tamkajšnje šole in moški zbor Šmartin. Na sliki: devet deset letnika Meta Bajželj in Jože Kavčič. - Foto: F. Perdan
*ranj, 13. junija - Že majhnim otrokom skušamo privzgojiti skrb ža zobno higieno in zdravje. V kranjskih šolah imajo večletno tovr-st"o preventivno prakso, letošnjo celoletno skrb za zdrave zobe pa ^° zaokrožili s prireditvijo v telovadnici osnovne šole Helene Pu-^ar< kjer so zmagovalcem v tekmi za zdrave zobe podelili priznanja. Nagradili so najuspešnejše razrede v 16 osnovnih šolah kranjske 7č|ne, pohvalo pa sta jim izrekla tudi dr. Franc Porenta, direktor *0o»e poliklinike Kranj in zobozdravnik dr. Jože Rebolj, ki ima m delu največ opravka z mladimi. Slednji je za naš časopis pripravi »udi obsežnejši zapis o varovanju zdravja zob, ki ga bomo 6bja-'Ja,i v prihodnjih številkah. - Foto: G. Šinik
Kranj, junija - V avli kranjske skupščine je bila odprta razstava ob 71-letnici organiziranega delovanja slepih in slabovidnih v Sloveniji. Na otvoritvi je peščici obiskovalcev spregovoril predsednik te organizacije Hubert Verdnik, zapel pa ženski komorni zbor Medobčinskega društva slepih in slabovidnih iz Kranja pod vodstvom Petra Škerjanca. Potujoča razstava, ki so jo najprej prikazali v Ljubljani, zdaj pa se seli v vsa središča, kjer imajo sedeže medobčinska društva slepih, prikazuje pripomočke, ki lajšajo življenje slepim, šolanje, ki razsvetljuje edino obstoječo temo (po Shakespearu), publikacije v Braillovi pisavi, izdelke iz rok slepih in podobno. - Foto: J. Cigler
Nadomestilo OD za porodniški dopust in likvidnostne težave podjetij
Vprašanje:
Trenutno sem na porodniškem dopustu. Ker v našem podjetju zaradi likvidnostnih težav delavcem že drugi mesec niso bili izplačani OD, tudi jaz nisem prejela nobenega nadomestila OD. Ali je to pravilno, kajti kolikor vem, se nadomestilo za porodniški dopust izplačuje v breme sredstev proračuna in ne v breme sredstev podjetja? Odgovor:
Sredstva za nadomestilo OD v času porodniškega dopusta se res zagotavljajo v proračunu (prej v okviru skupnosti otroškega varstva), vendar pa se nadomestila izplačujejo v podjetju in iz sredstev podjetja, šele nato pa se refundirajo v breme sredstev proračuna. Takšen način izplačevanja nadomestil je bil uveljavljen zaradi višine nadomestila, ki je enaka višini OD, ki bi ga upravičenec prejemal, če bi delal. Glede na to, da je ta podatek znan šele ob vsakomesečnem izplačilu OD v podjetju oz. organizaciji, dobijo upravičenci po veljavnem sistemu nadomestilo izplačano istočasno kot drugi delavci osebne dohodke. Načeloma torej predčasno izplačilo nadomestil OD za porodniški dopust neposredno jz sredstev proračuna ni možno.
Zaradi vse pogostejših likvidnostnih težav podjetij pa v zadnjem času prihaja do precejšnjih (tudi večmesečnih) zamud pri izplačilih OD in s tem tudi nadomestil za porodniški dopust. Zato je Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo dne 16. 4. 1991 občinskim komitejem za družbene dejavnosti (za področje otroškega varstva) poslal posebno priporočilo, v katerem predlaga v teh primerih uvedbo neposrednih izplačil nadomestil preko pristojnih občinskih služb, in sicer pod naslednjimi pogoji:
1. do takšnega načina izplačevanja naj bi bili upravičeni tisti upravičenci, za katere bo podjetje dokazalo, da OD oz. nadomestila v podjetju niso bili izplačani več kot 1 mesec;
2. podjetje mora pristojni občinski službi predložiti seznam vseh upravičencev do nadomestila z datumom zadnjega izplačila nadomestil;
3. na podlagi predloženega seznama naj bi bilo upravičencem zagotovljeno direktno izplačilo nadomestila iz sredstev proračuna, vendar pa le do višine zajamčenega netto OD. medtem ko bo razlika do polne višine nadomestila izplačana ob prvem izplačilu OD v podjetju.
Posebej pa je treba poudariti, da taka oblika izplačila nadomestil za porodniški dopust ne pripada delavcem, ki jim je v času porodniškega dopusta delovno razmerje že prenehalo zaradi stečaja. Zato mora podjetje za upravičence predložiti tudi potrdilo o tem, da so v delovnem razmerju.
Predlagamo vam torej, da se obrnete na pristojne službe vašega podjetja z zahtevo, da skladno z omenjenim priporočilom uredijo vse potrebno za uveljavitev direktnega izplačevanja nadomestil OD za porodniški dopust upravičenim delavcem.
Vodja pravne službe Sveta kranjskih sindikatov Mato Gostiša, dipl. iur.
Agromehanika I Presti
Upokojenci vabijo na izlet
Društvo upokojencev iz Preddvora vabi na izlet, ki bo v soboto, 22. junija, z odhodom ob 6. uri, iz Preddvora. Peljali se bodo skozi novi Karavanški predor mimo Vrbskega jezera do Celovca, h Gospe Sveti, po dolini Gline, v Velikovec mimo Pliberka do Poljane. Vračali pa se bodo skozi Velenje in Mozirje.
Srečanje invalidov
Prihodnjo soboto, 29. junija, bo v Majdičevem logu tradicionalno srečanje invalidov Kranja in Maribora. Začelo se bo ob 10 uri. Prireditelj, Društvo invalidov Kranj, obeta prijeten dogodek Prijave z vplačilom (130 dinarjev) pa še ta teden sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10.
Upokojenska članarina
Prvo polletje se bliža koncu, zato Društvo upokojencev Kranj prosi člane, naj poravnajo članarino. Lahko se kot lani zuodi da se bo ta povečala. Obenem vabijo tudi vse, ki še niso člani društva da se pridružijo tej stanovski, nadstrankarski in humanitarni organizaciji. Uradne ure so vsak ponedeljek, sredo in petek od 8 do P ure.
Izlet na Cerkniško jezero
Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet, ki bo v četrtek. 27. junija, z odhodom ob 6.30 izpred kina Center v Kranju. Pot jih bo vodila v Cerknico, na grad Snežnik, nato se bodo odpeljali v Ribnico in v Trubarjevo Raščico. Prijave sprejemajo v pisarni društva do 24. junija.
Planinski pohod na Kofce
Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj prireja v četrtek, 27. junija, planinski izlet na Kofce. S posebnim avtobusom se bodo ob 8. uri odpeljali izpred kina Center v Tržič in proti vasi Dolina, od koder bodo krenili na okoli dve do tri ure dolgo pot na Kofce. Stroški prevoza znašajo 80 dinarjev, če bo število prijav premajhno, bodo organizirali prevoz z osebnimi avtomobili. Izlet vodita Dušan Feldin in Jože Šparovec. Priporočajo planinsko opre-
Trata pri Škofji Loki, 15. junija - Minula sobota je bila za traške malčke spet prijeten dan. Vzgojiteljice iz vrtcev Pedenjped in Rožle so jim namreč pripravile "Moj drugi žur", prireditev, ki je lani med otroki in starši požela veliko občudovanja in navdušenja. Prav tako živahno je bilo tudi letos. Otroci so risali, oblikovali plastelin, ustvarjali iz lesa in škatlic,... zraven pa peli, jedli in pili - kot se pač za žur spodobi. Foto: V. Stanovnik
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOMENTAR
\±4L htu-tj^i^
LEA MENCINGER
GALLUS, PLEČNIK, ETC...
Najbrž je marsikdo opazil, da je predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan na svojem nedavnem obisku v Italiji papežu kot darilo pozornosti izročil CD ploščo Musica, noster amor, na kateri Gallusovo muziko interpretirajo Slovenski madrigalisti.
Najvišji cerkveni predstavnik si bo morda vzel kdaj časa za poslušanje madrigalov. ki jih je pred okoli 400 leti pisal naš največji skladatelj, mojster renesančne zborovske skladbe. Pa tudi. če ne bi utegnil, šteje pač že dejstvo, da se državnim poglavarjem v čast predstavlja vse. kar najboljšega podalpska kultura premore.
Tega pa je prav gotovo kar nekaj in se ne začenja in končuje samo z'Gallusom, katerega jubilej letos tako pozorno častimo. Nadaljuje se recimo že s Slovenskimi madrigalisti, pevci, ki se že vrsto let lotevajo tako zahtevne glasbene zvrsti, kot je mnogoglasno petje madrigalov. Mojstrstvo posebne vrste so že ponesli po evropskih deželah, kjer so jih poznavalsko pohvalili in na primer po koncertu v Franciji obenem povprašali, kako vam pa kaj gre tam na Madžarskem. In tu je najbrž srž nekega problema, zaradi katerega se slovenska kultura ne sliši tako daleč v evropski prostor, kot bi se sicer lahko. Za promocijo slovenske kulture je bilo očitno v preteklosti storjenega bore malo. kol bi hoteli take izjemneže. kot so Gallus. Plečnik. Tartini in drugi ljubosumno hraniti samo zase in skopuško uživati v njihovi ustvarjalni zapuščini skrito pred očmi sveta. Toda največji dosežki uma in duha so vedno bili last vsega sveta, le pokazati jih treba svetu, da jih spozna.
Seveda se za naše razmere takoj postavlja vprašanje, kako in koliko nas vse to stane. Zares se marsikomu milo stori ob dveh milijonih jenov, ki jih podjetni japonski poslovneži v Mozartovem letu vlagajo v proslavljanje njegove obletnice in kajpak v slavo njegove muzike - le-ta pa je že zdavnaj postala last vseh. Pustimo ob strani razmišljanja, kolikokratna vsota se bo Japoncem povrnila, kajti če kdo. potem pač ti vzhodnjaški poslovneži vedo. da je vredno investirati tudi v kulturo in ne samo v avtomobile. Točno vedo. da je Mozartovo glasbeno ime vredno toliko kot najboljša blagovna znamka.
Slovenska kultura je s svojo promocijo še kar precej daleč od uveljavljanja na takšne načine. Zamudništvo bo še nekaj časa kar precej oviralo hitrejši korak v evropski kulturni prostor: potrebujemo čas in še marsikaj zraven, da bo ne samo izbranim poznavalcem, pač pa tudi širšim množicam ob slovenskih kulturnih imenih zazvenelo domače v ušesih. Tega se zaveda novo kulturno ministrstvo še posebej močno: zato je tudi v svoj program jasno zapisalo nalogo o spodbujanju predstavitve slovenske kulture v evropskem prostoru in tudi širše. Imen. po katerih bi nas morala poznati Evropa, ni ravno tako malo. Priložnosti pa tudi kar nekaj že v bližnji prihodnosti. Časa pa ni na pretek. Komaj dobrih osem let nas loči od novega tisočletja in to je obenem priložnost za posebno počastitev 200-letnice Prešernovega rojstva. Zdi se. da je bil prevelik pesnik, da bi ga dobro poznal in častil le njegov majhen narod.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled 2. medregionalna likovna razstava. V Prešernovi hiši je na ogled razstava del likovnih umetnikov - maturantov in pedagogov kranjske gimnazije. V galeriji Bevi-sa je odprta prodajna razstava akad. kiparja Janeza Boljke. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava umetniško poslikanih tkanin avtorice Karin Popolari iz Avstrije. RADOVLJICA - V knjigarni Državne založbe na Cankarjevi 72 bo v četrtek. 20. junija, ob 19.30 predstavitev knjige Carlosa Fuentesa Terra nostra v prevodu Alenke Bole - Vrabec. Sodelujeta založba DZS in Linhartov oder. V radovljiški graščini bo jutri, v sredo, ob 20. uri koncert pianistke Irene Kolar ob zaključku desetletnega šolanja na Glasbeni šoli Radovljica. V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Janko Avsenik ob diapozitivih predaval o Deželi kranjski. V avli občine Radovljica je na ogled razstava slik Marte Kunaver Jakopič\z Ljubljane. V Šivčevi hiši je na ogled razstava ilustracij akad. slikarja Andreja Trobentarja. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji bodo danes, ob 20. uri podelili nagrado in štipendijo za leto 1991 ter odprli razstavo del Marija Preglja. Ob tej priložnosti bo nastopil violončelist Miloš Mlejnik V galeriji Fara je na ogled slikarska razstava Janeza Ferlana. V avli skupščine občine Škofja Loka razstavlja umetniške fotografije Renato Gorjan iz Gorenje vasi. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan. razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava del Pavleta Sedeja. Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan. razen ponedeljka, od 8. do 14.30 ure. SORICA - V Groharjevi galeriji razstavlja grafike Klementina Golijo.
Kranj - Prvi teden po zaključku pouka bo ZKO Kranj organiziral v svoji grafični delavnici začetni tečaj grafike s poudarkom na sitotisku. Tečaj te vse bolj popularne tehnike je namenjen predvsem srednješolcem (pa tudi starejšim), ki bi radi spoznali tehniko, ki se vse bolj uporablja v obrtništvu, industriji in seveda tudi umetnosti. Grafična delavnica v Tomšičevi ulici je opremljena s tremi prešami za vse grafične tehnike, razen za litografijo. Ob grafični je tudi foto delavnica, v kateri se je letos zvrstilo že nekaj začetniških fotografskih tečajev. L. M., foto: J. Cigler
Blejski plesni studio
PLES NA NAČIN MLADOSTI
Bled - Prav gotovo ni nekaj najbolj lahkega, če je treba ob zvokih temperamentnega ritma v vročem popoldnevu plesati po parketu šolske telovadnice. Toda dekleta, tudi nekaj plesalcev imajo, so kljub zardelim licem in potnemu čelu potrpežljivo vadila po navodilih koreografinje
Sonje Lenard - Šajn, posedla za pet minut počitka, nato pa znova vadila.
Toda takšen hud tempo seveda nimajo ravno vsakič, ko se zberejo na vajah. Tudi sicer resno delajo trikrat na teden in to vse tri starostne skupine - od najmlajših tja od petega leta pa do najstarejše skupine petnajstletnikov. Ta konec tedna pa jih čaka nastop v blejski Festivalni dvorani, zato pilijo še zadnje podrobnosti programa.
"Predstavili bomo kar dvajset plesnih točk. ki smo jih pripravljali vso sezono od lanskega septembra naprej," pravi koreografi-nja Sonja Lenard - Šajn. Seveda
Sonja Lenard - Šajn
sobotni nastop ni prvi in edini nastop te mlade komaj dve leti stare skupinice kakih šestdesetih mladih plesalcev. "Med letom nastopamo največkrat po osnovnih šolah po Gorenjskem, največkrat pa dopolnimo program prireditve na osnovni šoli dr. Plemlja na Bledu, ki nam gostoljubno odstopa telovadnico za naše vaje."
Vendar pa mladi plesalci niso tako neizkušeni in neznani: za seboj imajo že nastope v ljubljanskem Cankarjevem domu, posneli so nekaj nastopov za TV Slovenija, lani so jim ploskali za nastop na Blejski noči in še in še.
"V dveh letih trdega dela so mladi naŠtudirali za okoli štirideset plesnih točk. od tega bomo v
sotobo predstavili polovico novih. Da pa bo plesna prireditev, kot se spodobi, bosta nastopila tudi dva baletna gosta iz ljubljanske Opere in baleta. Za nastop se pripravljajo prav vsi plesalci, zato bo to neke vrste produkcija celoletnega dela. vsi bodo imeli priložnost pokazati, kaj znajo. Priprave so nam vzele mnogo časa. prav tako kostumi, saj mora biti do konca tedna nared tudi okoli sto kosov nove garderobe."
Plesni program, ki ga je izbrala koreografinja Sonja Lenard -Šajn temelji na široko zastavljenem plesnem izobraževanju. Kot nekdanji baletki se seveda Šajno-vi zdi najbolj umestno, da je tudi osnovno plesno znanje mladih temelji na klasičnem baletu. Iz tega pa raste vse drugo - do modernega plesa, jazz baleta do pop stila. Sele s takšno podlago lahko mladi plesalci zlahka osvojijo tudi karakterne plese, s katerimi so vzbujali pozornost že lani - ciganski plesi, španski, arabski, plesi renesanse in baroka pa vse do slovenskih plesov na Bitenče-vo glasbo. Predstavo bodo oblikovali kot skrbno pripravljeno mešanico plesne predstave na glasbo iz preteklosti, kot je muzika Stra-ussa, ritem južnoameriških plesov, charleston, na glasbo iz opere Carmen. kitajski ples iz La-
Irena Zupan - Ambrožič
Grobeljski glasbeni festival
Nič ni pretežko - niti ciganski ples na glasbo skupine Gipsy Kings.
bodjega jezera, ples Kroga na glasbo Bacha, manjkalo pa ne bo niti sedanjih glasbenih hitov Ma-donne in Hammarja.
"Za nami je sedemnajst letoš-njih nastopov." je povedala Irena Zupan - Ambrožič, ki v skupini sodeluje kot organizatorka. Njeni hčerki plešeta v skupini, pa je bilo treba postoriti to in ono in kaj kmalu je vsa družina sodelovala pri skupini, če že drugače ne. pa s šivanjem kostumov. Prav tega, namreč garderobe, se je nabralo že ogromno in če bo šlo tako naprej, bodo v prihodnje potrebovali že garderoberja. "Večina staršev živi s plesno dejavnostjo, nič ni težko, kadar gre za
nastop naših otrok." pravi Zupanova. Hvaležni pa so za vsako pomoč, blejska Vezenina jih oskrbuje z ostanki blaga in čipk. podjetje Perfetch pa jim je podarilo glasbeno tehnično opremo.
Sploh se trudijo za kar najbolj zanimiv in dober nastop, svoje znanje pa preverjajo tudi z video posnetki. Skratka, Blejski plesni studio se kljub mladosti po letih in po komaj dveh letih delovanja uveljavlja kot zanimiva skupina, ki z zadnje čase tako popularnim plesom izraža vse to, kar mladi so - mladost, veselje do gibanja, glasbe, nastopanja. • Lea Mencinger, Foto: Jure Cigler
MOZART IN GALLUS
Domžale - Z nocojšnjim koncertom Komornega orkestra Domžale Kamnik v izredno akustični grobeljski cerkvi se začenja jubilejni dvajseti festival stilne komorne glasbe.
Ta tradicionalna prireditev, ki jo je ustanovitelju skupščini občine Domžale uspelo obdržati celi dve desetletji, se bo letos v organizaciji podjetja Gallus Carniolus Lukovica s po dvema koncertoma na mesec odvijala tja do konca oktobra. Kot je na nedavni tiskovni konferenci v restavraciji Napoleon International v Lukovici povedal Tomaž Bole. ki s pianistom Acijem Bertoncljem deli umetniško vodstvo festivala, seje doslej v tej znameniti cerkvici poslikani z 230 let starimi Jelovškovimi freskami, zvrstilo okoli 115 koncertov. Med nastopajočimi so bila tudi svetovno znana imena, kot so flavtistka Irena Grafenauer, violinist Andreas Reiner. čelist Heinrich Schipp, operni pevec Vladimir Ruždžak in drugi.
Letošnji program koncertov je večinoma namenjen Mozartovi glasbi in glasbi lacobusa Gallusa Čarniolusa.
Nocojšnji nastop Komornega orkestra Domžale Kamnik pod vodstvom Tomaža Habeta je v celoti posvečen Mozartu. Prav tako tudi petkov koncert, na katerem bosta Mozartove sonate za klavir in violino predstavila violinist Andreas Reiner in pianist Aci Berton-celj. Julija bodo koncerti Domžalskega komornega zbora in Komornega orkestra Domžale ter češkega Panocha kvarteta, avgusta bo na-, stopil urugvajski kitarist Baltazar Benitez in Salzburški instrumentalni solisti, septembra pianistka Jasminka Stančul in Dekliški pevski zbor Domžale, oktobra pa Slovenski madrigalisti in Camerata Laba-censis - Komorni orkester RTV Slovenija. • L. M.
PLESNE DROBTINICE
Kranj - V Prešernovem gledališču bo v soboto. 22. junija, ob 19.30 predstavitev gorenjskih plesnih skupin. Zveza kulturnih organizacij Gorenjske je sicer v začetku letošnjega maja na Jesenicah pripravila srečanje najbolj zanimivih plesnih skupin. Plesni pedagogi so ocenili, da se je v zadnjih nekaj letih plesna dejavnost tudi na Gorenjskem izredno razširila in tudi izboljšala. Ker pa omenjena srečanja minejo brez večje pozornosti javnosti, so iz plesnih skupin, ki so se predstavile na gorenjskem plesnem srečanju, izbrali najuspešnejše in najzanimivejše plesne predstavitve od modernega plesa, jazz baleta ter drugih plesnih zvrsti, ki jih gojijo tako odrasle kot tudi otroške plesne skupine.
Na odru kranjskega Prešernovega gledališča bodo v organizaciji ZKO Kranj nastopile skupine: Miš maš (koreograf Alenka Dolenc). Ročk deklice (Maruša Rovanšek). Kaj (Nataša Jerkovič). Forma ekstra (Alenka Dolenc). Arabeske I (Jolanda Meglic). Hipnoza (Helena Arh). 5.5 (Alenka Hain) in Nova (Alenka Hain).
JURIJ ZALOKAR: MAVRIČNA KAČA
Pri Didakti je radovljiški rojak Jurij Zalokar objavil Mavrično kačo. Dobrih 130 strani vznemirljivega potopisa. Opisana je pot, *' ga je leta 1986 pripeljala kot etičnega psihiatra v Avstralijo, začeta sredi leta 1973, ko je »opozoril na nevarnost za naš narod tako zaradi kontracepcije kot zaradi splava«. Tako politika kot tudi nekateri ginekologi so vsuli nanj precej žolča.
Doživljaje s poti Jurij Zalokar vpleta v duševni potopis, ki predstavlja hrbtenico pripovedi. Umešča svojo izkušnjo v svet. predstavlja nam predvsem svoj odnos do zdomstva. predsodkov, psihiatrije Grenki domači izkušnji s slednjo se ima zahvaliti za izkušnje tujine. Ko opisuje razpad psihiatrije v Ameriki, navezuje v sorodni razvojni tok svoj izgon iz psihiatrične bolnišnice v Begunjah:
»Sredi te rasti pa je psihiatrijo tudi pri nas naenkrat zajel val kritik in napadov. Gonja je bila skoraj taka kot v Ameriki. Tudi Begunjam, kjer sem delal, ni bilo prizaneseno. Naenkrat sem se znaše) napaden kar z več strani hkrati. Medtem ko so sindikat, sekretarj1 partije in mladinska organizacije v bolnišnici ščuval k uporu, mi je poštar začel prinašati kopico najbolj grobih anonimnih pisem z žal'1' vami in grožnjami. Pisali pa so jih ljudje, ki so se predstavili kot k3' toliki. Še verski tisk se je obregnil vame. Bitka je bila seveda izgubljena.«
Dragoceno izkušnjo iz Avstralije, ki mu je omogočila pogled na slovenske razmere iz svetovnih prostranstev. Jurij Zalokar radodarno in bogato posreduje v mavrični kači.
Jurij Zalokar je predstavil knjigo na Gradu Kamen v petek, 1^-junija, v okviru prireditev ob svetovnem slovenskem kongresu. S tern Zalokarjevo pripoved tesno povzujejo njegova prizadeta razmišljanja o zdomstvu, izseljencih. Zgovorni so naslovi poglavij: Spet o izseljencih - na robu, Zdomstvo misli - skrajnost in malikovanje. Večkratno obrobje - zdomstvo. osamljenost, duševna bolezen.
Jurij Zalokar opisuje odzive na tujino in izkoreninjenost: »alkoholizme« pijače, jedače, garanja, družabnosti, govorjenja.
Izbruhi predsodkov so srhljivo predstavljeni ob etnocidu aboi'id' žinov. avstralskih domorodcev. Prav njihova usoda napne struno prj' povedi med strahom nad človekovo preteklostjo in upanjem na prl' hodnost. Ali bomo sposobni dojeti sporočila aboridžinskega sožitja2 naravo, njihove vere?
Upam. da bralcem njegove knjige ne bo tuje navezovanje 113 modrost aboridžinov: »Enoje vse in vse je eno. duh ne bo umrl«.,0' plo dopolnjeno: »In bivanje doma. pa čeprav ostajamo na tujem. ^° doma ni nikjer in je obenem povsod, saj je to dom srca in ne kraja./*.
Jurij Zalokar nam je pokazal, kako je treba skozi svet razmišlja11 o domovini. Potem so mnoge slovenske bolečine in zaslepljenosti b'a' žje in lažje umrljive.
Jože Dežma"
Harmonija zvoka in barv z baročnim navdihom Jelovškovih fresk.
GROBLJE 20 let
Predprodaja vstopnic: Turistična agencija Odisej, Maistrov trg 2 in uro pred koncertom v Grobljah*
Informacije: Gallus Carniolus d. o. o„ tel.: 061/310-734.
Predstavljamo vam
Kamnik
Kamnik, staro mesto bi lahko rekli. Kamnik se namreč prvič pojavlja kot mesto že pred 763-imi leti. Takrat prvič zasledimo, da se o Kamničanih govori in piše kot o meščanih. Mala osebna izkaznica občine Kamnik: ima 28.000 prebivalcev (zadnja leta ta številka "stoji"), ki živijo na 288 kvadratnih kilometrih, kolikor je velika kamniška občina. V občini je 10.000 zaposlenih, všteti so tudi tisti, ki se vozijo na delo v Ljubljano ali druge kraje izven občine.
KAMNIK
/1
Po arhitektonski plati in po družbenem in družabnem utripu bi Kamnik lahko označili kot starinsko mesto, kjer pa je že v preteklosti dobro uspevalo podjetništvo, zlasti pa turizem. V zlatih časih, ki so bili Kamniku dani pred drugo svetovno vojno, bi se to malo mestece v turizmu lahko celo kosalo z Bledom. In ni gotovo, katero mesto bi potegnilo krajši konec!
Za razcvet turizma, vodovod, ki je v Kamniku star že 100 let, in še za marsikaj ima velike zasluge Alojz Prašnikar iz Izlak. Mož, ki je v preteklosti s svojo podjetniško žilico, tudi v korist železnice, ki te dni slavi v Kamniku 100-letnico, pripomogel,  da  so Kamničani
In če se z znanim in za današnje čase vedno bolj prikladnim izrekom "Slava prednikov je luč zanamcev", preselimo iz bogate preteklosti v sedanjost, potem naletimo na moža, ki se tega zelo dobro zaveda. Ta mož, ki pravi, da je tisto, kar je bilo mogoče nekoč, mogoče tudi danes, resda v drugačnih pogojih, ta mož je kamniški župan Maks Lavrinc. Maks Lavrinc zase sicer nič rad ne sliši, da je župan, ampak le eden izmed 75 (poslancev v občinski skupščini), predsednik občinske skupščine. To pa zato, pravi, ker naj bi župan imel oblast in pravno podlago, da se vtakne v vse. Naši "župani" pa tega nimajo.
Kamnik se po besedah Maksa Lavrinca že trudi, z drobnimi koraki in kolikor mu zako-^ nodaja dopušča, ponoviti turi* stični utrip kraja, ki ga je v preteklosti že imel. Trenutno so v zelo težkem položaju (kot večji del ostalih slovenskih občin), saj bodo morali ogromna finančna sredstva nameniti za
obnovo gondolske žičnice na Veliko planino in cesto, ki vodi v Kamniško Bistrico. Po drugi
imeli nekatere dobrine - po tr-  Dunajem.  Pravijo, da vodo-Kamniški župan Maks Lavrinc,   ditvah poznavalcev - celo pred vod!
100 let kamniške proge
Kamničan startal v novo stoletje
Kamnik - Zadnji petek in v še večji meri naslednji dan, v soboto je bilo v Kamniku nadvse praznično. Razumljivo, ne praznuje se vsak dan 100. obletnica kamniške železnice, kajti pred sto leti, točneje 28. januarja 1891 je po železni cesti iz Ljubljane v Kamnik pripeljal prvi vlak. V soboto je hlapon iz tistih časov spet sopihal med Ljubljano in Kamnikom.
v pozne večerne ure, za Kar so poskrbele pihalne godbe, narodne noše, mažoretke, zabavni ansambli, pri Korobaču so priredili tudi modno revijo, med glavno kamniško postajo in postajo Kamnik - mesto pa
Točno ob pol desetih je z ljubljanske železniške postaje ob igranju Zidanomoške želez-ničarske pihalne godbe, glasno piskajoč krenil proti Kamniku slavnostni muzejski vlak, nekaj za njim pa pravtako častitljiv starec, turistični muzejski vlak. Sicer so bile klopi v 91 let starem vagonu precej trde, pa tudi prepiha ni manjkalo, a kaj, ko so potniki v glavnem stali, se drenjali pri oknih in odzdravljali mnogim ljudem ob progi, tako da na revmo nihče ni niti pomislil. S postanki v Črnučah, Domžalah in v Jaršah, povsod je hlapon pozdravila množica ljudi, godba na pihala, pevski zbori, vrstili so se pozdravni govori, se je po uri in pol jubilejni vlak pripeljal na kamniško glavno postajo. Zbrane Kamničane in goste, med njimi člana slovenskega predsedstva Dušana Pluta, ministre Marjana Krajnca, Inga Paša, Miho Jazbinška in druge visoke osebnosti iz Ljubljane in Kamnika je pozdravil kamniški župan Maks Lavrinc, ki je ob tej priložnosti na pročelju železniške Postaje odkril spominsko ploščo graditelju Kamniške proge Alojzu Prašnikariu.
strani pa imajo srečo, da je kamniška industrija zelo heterogena in ni bila nikoli megalo-mansko zastavljena. Kot pravi Maks Lavrinc, preživela je vse
šok terapije tistih, ki so poklicani ali ne, vladali. Sreča je tudi v tem, da se kamniška politika že nekaj časa ni vtikala v gospodarstvo. V preteklosti in danes pa je osnovna filozofija v
Kamniku in vsej občini predvsem ta, da se vsi obnašajo čimbolj kot podjetje. Nenazadnje tudi sama institucija občine in njene vlade.
"Od svoje, silno obrtniško in sedaj že podjetniško usmerjene sosede, domžalske občine smo si vzeli za zgled filozofijo. Vendar pa smo v Kamniku v precej težjem položaju. Prvič moramo varovati zaloge pitne vode za
Ljubljano in Domžale. Drugič: v preteklosti so se vsi poskusi podjetništva grdo zatirali. Takšni ljudje so bili hitro onemogočeni. Ljudje nikakor niso smeli bogateti," pravi Maks Lavrinc.
Kamniški župan je, naj ne zameri, če ga bom še naprej imenovala za župana, kot pra-
vi, v politiko zašel bolj ponesreči kot ne. Pravi, da bo to v njegovem življenju bolj kratka epizoda. Je neprofesionalni župan in profesionalni direktor kamniške Ideje. Zase pravi, da je svež direktor, na tem mestu je šele eno leto, medtem ko je župan že v drugem mandatu. Maks Lavrinc je preizkusil že nekaj zelo različnih delovnih mest, med drugim je bil tudi štiri leta zaposlen kot kriminalist. "Vsako delo je lepo, če te preveč ne priganjajo in če lahko kreativno delaš. Na občini za kreativno delo ni možnosti, jih je pa obilo v Ideji. Po pravici povedano pa zadnje čase vedno večkrat razmišljam o tem ali se predčasno in častno umakniti ali nečastno propasti. Politiko "furajo" mali drobni "voluharji", ki se po pisarnah skrivajo že dobrih petnajst ali dvajset let. Ljudje se ne zavedamo, da je evforija ob prvih povojnih večstrankarskih volitvah, vrgla na piano tudi nasto-pače, ki do svojega petdesetega leta, ne v poklicu ne v politiki niso naredili nič, sedaj pa sedijo na pomembnih stolčkih. Namesto da bi se znanje uporabljalo za napredek, ga nekateri uporabljajo za "miniranje". Težava, ki te ne zlomi, naj bi te okrepila, vendar so včasih težave le prehude." V kamniški občini imajo za prihodnost predvsem dva velika načrta, ekološko sancijo tovarne Utok (okolju prijaznejša tehnologija), enako pa velja tudi za smodniš-nico sredi Kamnika. Zaradi nje se mesto ne more normalno širiti, prostor, kjer bi jo bilo možno bolje izkoristiti. Kamničani bi radi poskrbeli za ponovno reafirmacijo Kamnika kot turističnega mesta, predvsem na kulturnem področju. In nenazadnje se bodo morali, hočeš nočeš spoprijeti tudi z brezposelnostjo, saj je v kamniški občini že čez devetsto brezposelnih, zlasti mladih, ki iščejo prvo zaposlitev. • Mojca Peter-nelj, foto: Jure Cigler
Mercator
Živilska Industrija Kamnik d. o. o.
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA
V razstavišču Veronika si je bilo ob 100-letnici Kamničana moč ogledati priložnostno razstavo, mesto pa je bilo živahno
je med 13. in 15. uro vozil muzejski vlak, ki so ga bili seveda najbolj veseli otroci. • I. Kavčič, foto: J. Cigler
Naša prodajalna je postala utesnjena, premajhna. Odločili smo se, da uredimo novo, večjo, sodobno opremljeno samopostrežbo. Paleti lastnih proizvodov smo dodali še mesne in mlečne izdelke, konditorske proizvode, sadje, zelenjavo in še kaj.
Prodajalna je odprta od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 12. ure.
Pričakujemo tudi Vaš obisk!
KAMNIK SE PREDSTAVLJA
Trgovsko podjetje Kočna v Kamniku
JLJLU
01
kar TJotrebule
Kamniško trgovsko podjetje Kočna je v domači občini znano predvsem zaradi številnih maloprodajnih poslovalnic z živili in izdelki za dom. Posebnost veleprodajne mreže Kočne je razvažanje mesnih in mlečnih izdelkov v gorenjske, ljubljanske in zasavske trgovine. Kočna je mnogim blizu tudi zaradi kmetijske in kooperacijske obrtne dejavnosti.
Večina delavcev Kočne, okrog 250 od skupno blizu 400 zaposlenih, skrbi za vsakdanje zadovoljstvo kupcev v 20 prodajalnah z živili in nekaj manj trgovinah z raznimi izdelki za vsakdanje potrebe. V Kamniku in drugih krajih te občine najdejo obiskovalci vse od tekstila do tehničnih predmetov in gradbenega materiala. V živilskih irgovinah pa si posebej v zadnjem času prizadevajo pri-
vabiti čimveč proizvajalcev, ki kupcem predstavljajo nove izdelke. Tudi to poletje ne bo minilo brez stojnic Kočne na Titovem trgu v Kamniku, kjer bo za vsakega kaj po ugodni ceni.
Če je za maloprodajo Kočne značilna bogata ponudba, je odlika njene veleprodaje živil gotovo oskrba tako zasebnih kot družbenih trgovin od Kranjske Gore do Zasavja. Zlasti mesni in mlečni izdelki,
ki jih dostavna ekipa Kočne razvaža k prodajalcem, morajo biti vedno pravi čas na mestu; od septembra lani tudi v 100 hladilnikih ne sme zmanjkati izdelkov LEDO.
V sadovnjakih Kočne vsako leto pridelajo 500 do 600 ton jabolk in nekaj ton hrušk, po katerih je vedno dovolj povpraševanja. Kmetijsko proizvodnjo dopolnjujeta še drevesnica in vrtnarija. Dejavnost Kočne zaokrožujejo kooperantski posli s predelovalci kovine, lesa, plastike in papirja. Njihove izdelke bodo od konca junija prodajali v posebnem oddelku Diskonta Kočne v Kamniku.
AZUR Kamnik
"H		
	L0	j *
Podjetje, ki se je v dobrem desetletju uveljavilo z gradbeno proizvodnjo, ima že dve leti svojo trgovino v Vrhpolju pri Kamniku. V njej članom stanovanjske zadruge AZliRIANA ne zaračunavajo provizije. Že jeseni bodo v novih poslovnih prostorih v Domžalah in Mariboru ponudili storitve svojega gradbenega inženiringa.
Med najbolj znane izdelke kamniškega podjetja AZUR spadajo različni kamini, od odprtih kaminov za notranje prostore do vrtnih žarov, h katerim sodijo tudi kaminske obloge. V kooperaciji z drugimi firmami tam še izdelujejo marmorno opremo, betonsko galanterijo in peči za centralno kurjavo.
Vse to in še večje na razpolago v trgovini AZUR v Vrhpolju. Kot je zapisano v katalogu podjetja, tam dobite vse - no, skoraj vse. Na zalogi imajo vedno material, ki je potre-
ben za izgradnjo hiše do strehe, vse drugo pa po naročilu hitro priskrbijo. V sodelovanju s projektivnimi biroji so že doslej zagotovili projekte za stanovanjske in počitniške hiše ter druge stavbe, sedaj pa AZUR pripravlja svoj gradbeni inženiring. Odprl bo nove poslovne prostore v Domžalah in Mariboru, kjer bo od jeseni dalje strankam na voljo vse od svetovanja in izdelave projekta do nakupa materiala in izvedbe del na objektu.
Čeprav je stanovanjska zadruga AZU-RIANA šele letos začela z delom, ima že okrog 250 članov. Gotovo jih bo kmalu imela še več. saj člani te zadruge v trgovini AZUR ne plačajo nobene provizije, za nakupe drugod pa jim zaračunajo le 3 odstotke plačila. Enote zadruge na Gorenjskem najdejo interesenti v Kranju, Radovljici, Bohinjski Bistrici in na Jesenicah.
MenmA
»MENINA« KAMNIK, p. o., Šmarca, Trg padlih borcev 3 izdeluje in prodaja pogrebno in pokopališko opremo.
Telefon: n. c. (061) 811-122 Prodaja 811-027 Telefaks 832-532
		T	
	Proizvodni program: navadne in cilindrične ključavnice, pocinkani in nepocinkani fitingi, elementi za enocevni sistem centralnega ogrevanja, ulitki iz temprane litine, smučarske vezi Tyrolia, električni stroji za prehrambeno ind.		
		S) TITAN ▲	
Kamniška prodajalna Metalke
ele blagovnica
Gorenjci radi zaidejo po nakupih v kamniško Metalko, ki si je v dobrih dveh desetletjih pridobila velik ugled. Trgovina, ki je nekdaj ponujala predvsem gradbeni material, je prerasla v miniaturno kopijo ljubljanske veleblagovnice s široko izbiro izdelkov.
Ob vstopu v kamniško Metalko obiskovalcu najprej ponudijo blago za najširšo osebno porabo. Darilni oddelek, kot ga imenujejo v blagovnici, je bogato založen s kozmetiko, posodo in drugimi izdelki za dom ter z gospodinjskimi aparati. Korak naprej najde kupec električni in fotografski material, zatem stopi v oddelek bele tehnike, oskrbi se lahko s čistili in barvami, v pritličju pa mu je na izbiro tudi kuhinjska oprema slovenskih proizvajalcev. V
kleti sta dva oddelka; poleg tehnične železnine so tu vodovodne inštalacije, oprema za centralno ogrevanje, talne obloge in prenovljen prostor s kopalniško opremo. V spodnji etaži so artikli namenjeni tudi grosistični prodaji.
Kupci se v Metalko radi vračajo, kot ugotavljajo v vodstvu kamniške blagovnice, tako zaradi velike izbire blaga kot zaradi konkurenčnih cen. Mnoge privabijo razne akcije v
sodelovanju s proizvajalci, ki ponudijo izdelke po ugodnih prodajnih pogojih. Od 17. do 29. junija bo moč kupiti izdelke iz programa orodja Unior po tovarniških cenah; razen ugodne obročne prodaje bo za sindikalne organizacije tudi diskontna prodaja. Novost iz kletne etaže je prodaja strešne kritine BRAMAC po naročilu.
Pa še to! Blagovnica, ki je sedaj odprta od 8. do 19. ure -ob sobotah do 13. ure, bo julija in avgusta prešla na deljen delovni čas; odprta bo med 9. in 12. ter 15. in 19. uro. V pritličju bodo kupcem kmalu omogočili samopostrežno izbiro blaga.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Elektromotorji vsak mesec dobijo odlično Philipsovo spričevalo
Zaprta carina bo zaprla tovarno
Elektromotorji v Železnikih največji izvoznik v okviru Iskre
Železniki, 12. junija - Na lestvici največjih izvoznikov lanskega leta tokrat ni več Iskre, temveč dvajset njenih tovarn, seštevek jih uvršča na tretje mesto med največjimi slovenskimi izvozniki v lanskem letu. Največji izvoznik v okviru Iskre pa so bili Elektromotorji iz Železnikov, ki so izvozili za 33,6 milijona in se tako na lestvici 200 največjih izvoznikov uvrstili na 17. mesto. Po besedah direktorja TONETA RAKOVCA pa bi se uvrstili še za mesto navzgor, če bi upoštevali posredni izvoz.
"Izkazalo se je, da so Elektromotorji v okviru Iskre največji izvoznikov, kar doslej ni bilo znano, kako to komentirate?"
"Ta podatek nas ne preseneča, verjetno pa preseneča javnost, predvsem ljudi v Iskri. Naša tovarna je bila od nekdaj izvozno usmerjena, v Ameriko smo začeli izvažati že leta 1958 in bili že sredi šestdesetih let verjetno največji izvoznik v Iskri, kar pa javno nikoli ni bilo priznano. Izvoz je bil za nas nujen, tudi v časih, ko ni bil popularen, ta tovarna drugega izhoda ni imela, možno je bilo prodajati samo na Zahod, ki je potreboval elektromotorje za široko potrošnjo, zdaj tudi za profesionalo. Več kot 10 odstotkov tega programa doma na Vzhod nikoli nismo prodali, poskušali smo izvažati na Vzhod, vendar nismo uspeli, Iskra pa je tja v glavnem prodajala telefonije in druge sistemske izdelke. Potrebe po elektromotorjih so na Zahodu bistveno večje, tam je že pred petnajstimi leti življenjski standard zahteval 14 elektromotorjev na gospodinjstvo, danes že več kot dvajset."
"Prava izvozna usmerjenost vam zdaj pride zelo prav?"
"Kupce imamo v tujini, svet nas je naučil živeti skromno in nas prisilil, da smo izdelke in tehnologijo razvili tako daleč. Vendar naš izvoz v Iskri nikoli "i bil popularen, vedno so nam Pravili, da delajo vrhunske izdelke, mi pa navadne, zdaj pa se je izkazalo, kaj je vrhunski izdelek. To je tisti, ki ga svet Prizna in naš elektromotor svet Prizna. Poglejte, za nemške firme AEG, Philips in še nekatere smo dobavitelj A, kljub mnogim težavam pri nas. Veliko dobaviteljev se ne more pohva-
liti s spričevalom, da so dobavitelj A in da so brez izmeta, kakor jih mi zdaj dobivamo vsak mesec od Philipsa. Mislim, da takšnih spričeval v Jugoslaviji ni niti deset."
"Se zaradi težav pri nas stiki niso pretrgali?"
"Niso, vendar nas vse firme opozarjajo, kaj se v Jugoslaviji dogaja, mi naše poslovne partnerje prepričujemo, da se v Jugoslaviji sicer dogajajo velike stvari, da pa oni za to ne bodo nič vedeli, da nikakršnih posledic ne bodo čutili. Seveda imamo velike težave, vendar smo prepričani, da jih bomo sami zmogli in bomo ostali njihovi dobavitelji."
"Težave pri oskrbi?"
"Domačega materiala skoraj ne kupujemo več, v glavnem se oskrbujemo z materialom iz tujine, zato smo v Celovcu odprli svojo firmo, predvsem zato, ker smo pričakovali težave pri oskrbi in ker smo pričakovali težave pri plačilih tujim dobaviteljem. Že nekaj mesecev jim ne bi mogli plačevati, če ne bi imeli te firme, finančni preto je popolnoma normalen, če ne bo kaj hujšega, večjih motenj ne bi smeli imeti."
"Kaj pa zatikanje pri carinah?"
"Jugoslovansko-slovenski zaplet s carinami nas seveda lahko udari, zaprta carina bo zaprla tovarno, če poslovnim partnerjem v tujini ne bomo mogli dobavljati natančno, kvalitetno, v rokih, potem izhoda ni. Trdno smo prepričani, da do tega skoraj ne more priti." (Pogovarjala sva se pred četrtkom op.p.)
"Kakšna je prodaja na domačem trgu?"
"Bistveno se ni zmanjšala, računamo, da bo tudi letos pri-
bližno 20- odstotna, povečati nameravamo izvoz, tako kot smo ga doslej. Leta 1988 je znašal 22,7 milijona dolarjev, lani 33,6 milijona dolarjev, letos računamo na več kot 40 milijonov dolarjev izvoza, v štirih letih ga bomo torej podvojili. K temu pa je potrebno prišteti še dinarsko fakturirani izvoz, kupec je namreč domača firma, končni porabnik pa nemška, letos bo predvidoma znašal 3 milijone dolarjev."
"Kako ocenjujete prodajo deviznih pravic?"
"Dobro, naj jih prodaja tisti, ki jih ima, mi jih seveda prodajamo, kar je največja spodbuda, prvič razlogamo s svojim denarjem."
"Zakaj 'šticunga' ni višja?"
"Ker ni dinarjev, po moje je to krotenje tistih, ki veliko uvažajo. Seveda pa je treba vedeti, da si nekatera slovenska podjetja pomagajo z deviznim trgom v Beogradu, kjer devize kupujejo praktično po uradnem tečaju. Vendar pa gre to h koncu, saj deviz ni, v vrsti čakajo že mesec in pol, da jim banke izvedejo plačilo."
"Vsepovsod štejejo presežke delavcev, kako je pri vas?"
"Večino ljudi nameravamo obdržati, zaenkrat nimamo no-
benega namena odpuščati, bistveno pa bomo spremenili odnos proizvodnja - režija. Pri-pravljemo se na prilagoditev mednarodnemu standardu ISO 9000, pričakujemo, da bomo jeseni dobili certifikat."
"Kakšne spremembe bodo prinesli?"
"Tako velike, da se jih bojimo, spremembe od vratarja do direktorja, v celoti bo potrebno spremeniti odnos do dela, do kupcev, odnose znotraj hiše, odgovornost posameznika bo zelo velika. Novosti bo veliko, če bomo potrdilo jeseni dobili, bomo verjetno potrebovali še leto, leto in pol za dokončno izpeljavo. Seveda pa ne spreminjamo le organizacije, temveč skušamo zmanjšati tudi stroške, žal na nekatere nimamo vpliva, v primerjavi s tujino je pri nas veliko breme energija, državni stroški."
"Zaposlenost vendarle zmanjšujete?"
"Lani smo starejšim, najbolj zaslužnim dali odpravnine, ponovno pripravljamo predlog za upokojitev približno 50 ljudi, v dveh delih. Če ne bo kaj hujšega, kaj več ne bo potrebno storiti. Program elektromotorjev je zanesljiv, ker je izvozen, ostaja pa vprašanje gospodinjskih aparatov, ki ga moramo do dopustov razrešiti."
"V kakšnem smislu?"
"Če bo jugoslovanski trg za nas še odprt, potem bo lažje, če se bo zaprl, potem se bo zastavilo vprašanje odpuščanja."
"Torej v Retečah, v Železnikih pa ne?"
"Program elektromotorjev je polno zaposlen, imamo tudi veliko orodjarno, ki je zlasti v zadnjem letu delo poiskala tudi izven tovarne, tako je zdaj polno zaposlena, išče celo kooperante, letos pa bo ustvarila za 2 milijona mark izvoza."
"Za konec, kolikšne so plače?"
"Nekje v sredini smo, povprečje znaša 7.500 dinarjev, izplačujemo jih redno, v dveh delih." • M. Volčjak
Promocijska vožnja novega zelenega vlaka med Ljubljano in Beljakom
Zelena vez med Ljubljano in Beljakom
Predstavniki ljubljanskega železniškega gospodarstva so se skupaj z gosti iz Beljaka, po katere so šli s svojim novim zelenim vlakom, pripeljali v Ljubljano.
Ljubljana, 13. junija - Gostje iz Beljaka, predvsem predstavniki njihove železnice, župan Beljaka pa žal ni imel časa in je Preko namestnikov sporočil svoje pozdrave, so bili povabljeni na sprejem k ljubljanskemu županu Strgarju, kjer jih je Pozdravil tudi slovenski minister za promet in zveze Marjan Krajne.
Naš prometni minister je Poudaril, da so pri nas ceste in
železnica dopolnilne prometne poti, ki si med seboj ne konkurirajo. "Želel bi, da bi bil ta vlak vedno polno zaseden in da se bodo potniki v njem dobro počutili," je ob koncu svojega pozdrava gostom iz Beljaka povedal Marjan Krajne.
Z magistrata so se beijaški gostje skupaj s svojimi ljubljanskimi gostitelji napotili na ogled starega dela Ljubljane. Na ljubljanskem gradu so si
O pomenu novega zelenega vlaka za gorenjske poslovneže nam je za Gorenjski glas nekaj besed povedal slovenski minister za promet in zveze Marjan Krajne:
"Novi zeleni vlak med Ljubljano in Beljakom pomeni predvsem boljšo povezavo naših ljudi z avstrijskimi, tudi z našo narodnostno majnšino. Ta povezava je bila doslej predvsem cestna. Treba je priznati, da je bil pri nas železniški promet dolgo časa v zaostanku. Ta povezava ni pomembna toliko s poslovnega vidika, temveč z narodnostnega vidika. Veliko je ljudi, ki hodijo naku-povat tako na eno kot na drugo stran. Avstrijci bodo tako lahko skočili na kratek ogled v Slovenijo in si lahko sami ustvarili sliko o naših turističnih zmogljivostih. Mogoče se bodo kasneje odločili tudi za dopust pri nas. Zeleni vlak je pomemben tudi za to, da dokažemo, da so naši vlaki, ki sicer ne slovijo po točnosti in udobnosti, lahko tudi udobni, točni in hitri."
pod strokovnim vodstvom arhitekta Mušiča ogledali obnovitvena dela. Beijaški gostje so bili navdušeni nad tem, kar so videli, kasneje na tiskovni konferenci pa so se pozanimali, kako so potekale razprave v zvezi s prenovo ljubljanskega gradu v Ljubljani in med širšo slovensko javnostjo. Na tiskovni kon-
ferenci v beli dvorani gradu je goste pozdravil tudi slovenski minister za turizem Ingo Paš, direktorja obeh železnic, Jurij Pirš in dr. Rudolf Reisp pa sta menila, da je novi zeleni vlak med Ljubljano in Beljakom dober prvi korak za povezavo med obema mestoma. • M. Peternelj
TRGOVINSKO PODJETJE TRŽIČ, d.d.
?e'jaški gostje v zelenem vlaku na poti proti Ljubljani. Predsednik *e'ezniške direkcije iz Beljaka, dr. Rudi Reisp je prisrčno pozdravil S6 g°st'telje, med katerimi je bil tudi predsednik poslovodnega ^bora (v. d.) dipl. ing. Jurij Pirš. Na sliki: stoji Rudi Reisp, ob nJem sedi Jurij Pirš. M. P., foto: J. Cigler
DISKONT PRODAJALNA KRIŽE
tel.: 57-391
Obiščite nas!
Pripravljeno poročilo o stanju v turizmu s predlogi ukrepov
Turistično gospodarstvo potrebuje pomoč
Ljubljana, 13. junija - Slovenska vlada je danes obravnavala oceno stanja v turističnem gospodarstvu, ki so jo pripravili Republiški sekretariat za turizem in gostinstvo ter ustrezni sekciji Gospodarske in Obrtne zbornice Slovenije, sodelovala pa je tudi Turistična zveza. Poročilo je zahteval Zbor združenega dela Skupščine Republike Slovenije, zato bo ta ocena že skoraj katastrofalnega položaja, v katerem se je panoga znašla, s predlogi nekaterih ukrepov, po obravnavi na Izvršnem svetu, poslana na poslanske klopi. Poročilo najprej ugotavlja kompleksnost dejavnosti turizma, ki poleg turističnih in gostinskih organizacij v produkcijo in sodelovanje vključuje številne gospodarske, infrastrukturne in družbene dejavnosti. Raziskave so pokazale, da prav ta panoga mnogokratno povečuje proizvodnjo in izvoz (izračuni so pokazali, da bi morali enoto turistične potrošnje množiti z 2,69) in zaposlenost (množiti z 2,12). Turizem je hkrati družbeno gibanje (turistična, planinska, ribiška... društva) in izredno pomembna izvozna dejavnost, ki je lani ustvarila 550 milijonov dolarjev kar predstavlja 20 odstotkov deviznega priliva. V svetu se turizem prebija na sam vrh med gospodarskimi dejavnostmi in poživlja vlaganja v izgradnjo infrastrukturnih objektov, pri nas pa se je po nekajletni stagnaciji, ki jo moramo pripisati pomanjkljivi osnovni infrastrukturi (ceste, PTT), premajhni ekološki osveščenosti, pomanjkljivi propagandi, neustreznemu odnosu do same dejavnosti, že lani začelo nazadovanje. Nerealen tečaj dinarja, nezadostne izvozne spodbude, upadanje kupne moči domačih gostov, visoke cen vhodnih materialov in storitev, visoka javna poraba, novo uvedene davščine na promet v gostinstvu, nelikvidnost, visoke obresti - vse to je lani izničilo rezultate (akumulacijo) in možnost investiranja, po dogodkih v Zalivu in političnih razmerah v naši državi, pa v letu 1991 drvi v prepad. Razmere kažejo, da moramo letos računati z 70 odstotnim zmanjšanjem obiska tujih gostov, materialni položaj ljudi pri nas, pa bo po oceni, zmanjšal za četrtino tudi obisk domačih. Katastrofalni položaj dejavnosti, ki bi samostojni Sloveniji na začetku poti lahko v marsičem olajšala proizvodni, dohodkovni, izvozni in devizni položaj, utegne imeti dolgoročne gospodarske in socialne posledice, zato se je nujno potrebno organizirati za sanacijo in preživetje te panoge.
Sestavljalci ob koncu te zaskrbljujoče ocene predlagajo tudi ukrepe. Država Slovenija naj bi, poleg v novi strategiji Slovenije opredeljene vloge turizma, to dejavnost s posebnim zakonom nanovo uredila, zlasti v odnosu do širšega kompleksa, katerega del je turizem, izboljšala promocijo Slovenije in jo z znižanjem obresti, odlogi plačil razbremenila. Znižali naj bi se prometni davki na pijače, hrana ne sme biti obdavčena, enako naj velja za turistični propagandni material. Za stimulacijo vlaganj in zaposlovanja v turizmu naj se uvedejo davčne olajšave, davčna politika pa naj bo v teh razmerah tudi bolj gibljiva. Pospešiti in olajšati je potrebno pogoje za delo turističnih društev, vsa podjetja in zasebnike pa naj se pozove k izboljšanju kvalitete storitev kar je najboljša turistična naložba. Slovenski minister za turizem Ingo Paš je ob zaključku tiskovne konference pozval vse državljane Slovenije, naj letujejo doma!
Predstavitev turistične ponudbe Slovenije
Kam v Sloveniji
Kranj, junija - Center za ekonomsko in turistično propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije je letos že četrtič izdal vodnik po najzanimivejših prireditvah v Sloveniji. Vodnik "Kam v Slovenji" je postal tako že tradicionalni informator za tujce.
Naši turistični delavci zadnje dneve, tik pred glavno turistično sezone, obupano štejejo turiste in ugotavljajo, da so hoteli v primerjavi z lanskim letom zasedeni tudi sedemdeset in več odstotkov slabše. Ker pa vedo, da tudi redki, ki pridejo k nam, lahko ponesejo dober (ali slab glas), so se organizatorji kulturnega, zabavnega in športnega življenja v turističnih krajih tudi letos z vso vnemo lotili dela. Pripravili so vrsto prireditev, kot vodnik po prireditvah pa je te dni izšla knjižica Kam v Sloveniji. Letos je zasnovana nekoliko drugače, saj je poleg koledarja prireditev v njej predstavljeno vse kar tujce, ki obiščejo naše kraje, zanima: seznami muzejev in galerij, možnosti ogledov starih gradov, starih mest, zanimive izvenpenzionske ponudbe (naprimer vožnja z old - ti-merjem...) in turistični vodnik. • V. S.
Alpini usahnil izvoz na Vzhod
V žirovski Alpini so v letošnjem prvem trimesečju izdelali 480 tisoč parov obutve, smučarskih čevljev le 17 tisoč parov, lani v tem času 44 tisoč parov. Proizvodnja je bila precej nižja kot lani, vendar direktor Bojan Starman v poslovnem poročilu ocenjuje kot realno, da bodo do konca leta izdelali več kot 2 milijona parov obutve. Alpina je morala v zadnjih letih krepko spremeniti proizvodnjo, saj so zaradi treh zelenih zim in usihanja izvoza na Vzhod izgubili kar 60 odstotkov dotedanjega tržišča, kar je pomenilo, da so morali za 1,3 milijona parov čevljev poiskati nove kupce. Izvoz na Vzhod je letos povsem usahnil, v skladišču je ostalo za 50 milijonov dinarjev obutve, saj izvozni posel ni bil uresničen, tudi nadaljnja naročila so obvisela v zraku. Za velik uspeh pa štejejo, da jih je v letošnjem prvem četrtletju uspelo za 13 odstotkov povečati maloprodajo, grosistična prodaja pa je bila kar štirikrat večja.
Odprto:
od 7.-19. ure, sobota od 7. -12.
ure.
kmetij ako
gozdarska
zadruga
MERCATOR-SORA p. o.
64226 žiri
M-SORA ŽIRI DE MIZARSTVO PRODA:
PREŠO za stavbno pohištvo 2 x 3 m, letnik 1978, brezhibna Licitacija bo v soboto, 22. 6. 1991, ob 8.30 uri v prostorih »Mizarstvo« Žiri.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
(Ne)spodbujanje podjetništva
Denar zapravili za avtomobile
Jesenice, 11. junija - Lani smo milijardo mark zapravili za drage avtomobili, Marković nam je dal denar za projekt spodbujanja podjetništva po Jugoslaviji, hkrati pa napravil to neumnost, ljudje so denar porabili za avtomobile, namesto da bi ga vložili v podjetja, je grenko dejal dr. Aleš Vahčič na predstavitvi programa pospeševanja drobnega gospodarstva v jeseniški občini, ki so jo pripravili s sodelovanjem podjetniškega inkubatorja Injes Jesenice, ki deluje v Železarni.
Predstavitev je bila dokaj dobro obiskana, izzvenela je predvsem kot povabilo vsem s podjetniško pobudo, naj se oglasijo na občini, kjer pri sekretariatu za gospodarstvo (vodi ga Vilomir Pretnar) deluje podjetniški informativni center. Sodelujejo pa s podjetniškim inkubatorjem Injes Jesenice, ki so ga osnovali v Železarni, vodi ga Janez Pikon. Morda bo kdo. ki je prisluhnil besedam dr. Aleša Vahčiča. priznanega strokovnjaka za spodbujanje podjetništva, sicer profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti, predsednice jeseniške vlade Rine Klinarjeve in direktorja Železarne Borisa Breganta. napravil ta korak. Najtežji je. kot pravijo prvi korak, povezan tudi z vprašanjem: mi bo kdo ukradel idejo? Slišali smo ga tudi na predstavitvi. Janez Pikon je zagotovil, da je strah odveč, saj je to pogovor "na štiri oči". Dr. Aleš Vahčič pa je dejal, da ni dobra ideja, ki jo lahko vsakdo ukrade.
Seveda pa je osip podjetniških idej velik, izkušnja podjetniškega inkubatorja Injes pove. da se je v Železarni s podjetniškimi idejami javilo 70 ljudi, od tega jih je le 16 napravilo podjetniški načrt, šest projektov je bilo nato odobrenih, izmed teh pa so nastala tri podjetja.
Za spodbujanje podjetništva je poleg poslovnega servisa potreben denar in prostori. Denarja pa na Jesenicah nimajo veliko, v proračunu le slab milijon dinarjev (za malce boljše avto). Rina Klinar je priznala, da je tega denarja malo. toda morda se bodo že čez leto. dve pokazali drugi, nemara tuji finančni viri in nanje bi morali biti z načrti pripravljeni.
Boris Bregant pa je povedal, da v Železarni razpolagajo s prostori, ne samo znotraj tovarniške ograje, možni so nakupi, najemi ali skupna vlaganje pri večjih stvareh, pripravljeni so financirani poslovni načrt (1.500 mark), če iz njega nastane podjetje in si tako delo preskrbi presežni delavec Železarne ter zaposli še enega. Če ustanove podjetje, so odpuščenim delavcem pripravljeni v enem obroku izplačati šest mesečnih plač in odpravnino, v gotovini ali z opremo, slednje je še bolj verjetno in hitro izvedljivo, saj bi jim tako dolžniki s to opremo poravnali račune, ki jih z denarjem ne morejo plačati.
Zapisati je treba še nasvet dr. Aleša Vahčiča. ki je dejal, da je na Jesenicah veliko podjetniške skepse, bi ali ne bi. vendar je oklevanje odveč, predvsem pa dvomi, da je kod za to prestar. Najboljša podjetja napravijo ljudje med 40 in 50 letom starosti, ko si naberejo že nekaj premoženja, informacij in izkušnje ter imajo še dovolj energije. Pametno pa je zaposliti upokojence, ker imajo veliko časa in jim ni toliko do denarja. # M. Volčjak
Po malce daljšem odmoru smo vam spet pripravili primerjavo cen določenih izdelkov v petih izbranih trgovinah. Odločili smo se za naslednje izdelke — nekaj je istih kot zadnjič, nekaj pa je novih: kruh — bela »štruca«, lOOgramska mlečna čokolada Gorenjka, kilogram zelene solate, kilogram banan, liter ustekleničenega olja Cekin, kilogram sladkorja, liter vinjaka Cezar, liter belega vina Kos (pregovorno najcenejše belo vino), pivo Union in 3 kilogramski prašek Persil. Police, na katere smo pokukali, pa so bile v naslednjih trgovinah: trgovina Živil v Predosljah, Emonin Market v Stražišču, Globus — Živila, Mercator PC Planina in trgovina Rožca, samopostrežba na Blejski Dobravi.
	Predoslje Živila	Stražišče Emona	Globus Živila	Planina Mercator	Rožca
kruh	17,00	17,00	17,00	17,00	17,00
čokolada	19,30	19,20	11,80	11,80	13,30
solata	43,10	/	60,00	52,80	43,10
banana	59,90	62,50	30,00*	64,60	59,90
olje	34,20	34,60	34,20	34,30	34,60
sladkor	16,70	19,20	16,70	16,50	16,00
vinjak	/	/	145,80	114,00	/
belo vino					
Kos	/	24,90	/	23,00	/
pivo	13,90	13,90	13,90	11,80	13,30
Persil 3 kg	/	197,50	239,10	194,10	194,10
* — zvezdica pri ceni banan v trgovini Globus, pomeni, da so te banane tretje kvalitete
/ — poševne črtice pa so znak, da določenega izdelka v trgovini nimajo (M. Peternelj) h
Cene rabljenih vozil na kranjskem avtosejmu dne 16.6.1991
Podjetje Iskra Terminali je prejšnji četrtek predstavilo nove modele telefonov, ki bodo v prihodnosti morda postali proizvodi Iskre Terminali. Na javni natečaj za oblikovanje telefonskega aparata se je odzvalo kar nekaj oblikovalcev, med njimi so bili tudi študentje z ljubljanske fakultete za oblikovanje. Žal izredno zanimivih in domiselnih modelov telefonov nismo smeli fotografirati, ker še niso zaščiteni. Le eden izmed njih, telefonska garnitura sodobne oblike je tik pred serijsko proizvodnjo, saj že izdelujejo orodja za njegovo izdelavo. #M. P., foto: J. Cigler
C*tm
Tip
Letnik
RADIATORJI 1UG0TERM
48
°/<
0
ZNIŽANJE
KIKA ŽIRI 064/692-036
vozila	1990	1989	1988	1987	1986 1985
YUG0 45			5.700	4.800	3.700
YUGO 55	7.200	6.800			3.800
Z 101	8.500	7.600		5.500	
Z 128		7.700		6.000	
R4			6.000	5.500	
LADA 1300		9.000		7.100	
GOLF		17.000			12.500
OPEL KADETT	23.000			16.000	
Opomba: navedene so povprečne cene s sejma rabljenih vozil v Kranju z dne 16. 6. 91 in so v DEM. Podatke pripravlja Podjetje Prakti-kum Gorenja vas, d.o.o., ki izvaja kranjski avtosejem vsako nedeljo od 6.—14. ure.
Jesenice, junija - V središču Jesenic, le streljaj od Kosove graščine je Gašper Koren odprl novo zasebno trgovino GUM SHOP. Že na prvi pogled je vsa v znamenju Save Trade Kranj. Mladi podjetnik se je pred nedavnim prijavil na razpis, s katerim je Sava iskala zasebnike, ki bi v svojih ali najetih prostorih prodajali izključno izdelke iz njene ponudbe. Jeseniški GUM SHOP je prva prodajalna, ki bo tako poslovala, ker je zanimanja zasebnikov veliko, bodo podobne prodajalne kmalu odprli po Sloveniji in v drugih republikah. Na policah lepo urejene prodajalne na Jesenicah kupci poleg avtomobilskih gum najdejo vrsto izdelkov, ki pridejo prav vsakemu avtomobilistu. Zanimiva in pisana je tudi ponudba za kolesarje, od koles do različnih modnih dodatkov. Sava je imela doslej na Gorenjskem prodajalno le v Kranju, zato bodo nova na Jesenicah verjetno dobro obiskana, Gašper Koren pa pravi, da bodo na policah izdelki, ki bodo zanimivi za kupce in med drugim omenil ameriška kolesa. Vera Drašak. foto: Ivan Draškič
Servis in salon avtomobilov RENAULT
Ivan Preša, Cesta Toneta Fajfarja 9 - 7 Cerklje, tel., fax 064/42-259
Servis avtomobilov Ivan Preša lastniki avtomobilov renault poznajo že dvanajst let. Prodaja avtomobilov renault je lani precej narasla, nadaljuje pa se tudi letos. Od četrtka dalje je v Cerkljah poleg servisa odprt tudi nov prodajni salon avtomobilov, rezervnih delov in dodatne opreme. Nekatera vozila bodo na zalogi, za ostala pa bodo kratki dobavni roki. Vozila bo dobavljal REVOZ iz Novega mesta. Z odprtjem novega salona bodo lahko potrošniki opravili vse na enem mestu: nakup vozil, rezervnih delov, dodatne opreme ter servis vozil. Dvanajstletno sodelovanje s tovarno IMV in sedaj REVOZ je jamstvo za kvalitetne storitve.
BRAMAC VSE ZA STREHO
Strehe ščitijo zgradbe pred padavinami, dežjem, snegom, vetrovi in sončno pripeko Prav tako ščitijo zgradbe pred preveliko izgubo toplote Strešna oblika m kritina se prilagajata okolju, v katerem stoji hiša Prilagaja se pokrajinskemu načinu gradnje Strehe so z ozirom na obliko eno-, dvo-. tro-, štin-in večkapnice Z ozirom na nagib imamo položne in strme strešine Strešna kritina mora biti take vrste da voda hitro odteče s strešine BRAMAC ima tako kritino1
BRAMACOVA strešna kritina je izdelana iz naravnih surovin, peska vode cementa m barvnih pigmentov na zelezooksidni osnovi Z namenom slediti najnovejšim smernicam harmoničnega vključevanja strehe v naravo, nudi BRAMAC najnovejšo rešitev kritine Dva modela strešne kritine (klasični in donavski strešniki) v opečni rdeči, rdeče rjavi temno rjavi m crm barvi.
Ta paleta tradicionalnih strešnih barv in oblik BRAMAC v zadnjem času na našem tržišču prispeva predvsem k preoblikovanju streh BRAMA-COVI izdelki so polni sprememb, so lepi in individualno prilagojeni željam potrošnika - gradbinca Lepi m obstojni strehi pa pripada še več. namreč najboljše rešitve za vse strehe Zato ponuja BRAMAC tudi dodatni program specialnih izdelkov za vse
detalje, od kapi do slemena, v obliki in barvi prilagojene na izbrani model strešne kritine Vsi posamezni deli se harmonično vklapljajo v površino strehe
Hitro in preprosto pokrivanje s strešniki BRAMAC z vsemi dodatnimi specialnimi izdelki je osnova za dolgotrajno zanesljivost, estetski videz in gospodarno rešitev strehe.
30 let garancije   vaša varnost
KUPON
Prosim, pošljite mi brezplačno m neobvezno predloge, prospekte, cene in kupoprodajne pogoje
IME IN PRIIMEK
POKLIC
NASLOV
Če potrebujete nasvete, pokličite nas tehnično informativni oddelek po telefonu 068 22-016 in 0602 85-074
BRAMAC-
5 Se^iiar
as-35 Te 066-22-0*6 Tee> 5582" Fa* 068-D-a.oc-ac Te 0602-S5C"* Fa> 0602-55 3:8
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
POGOVOR
JOŽE KRISTAN, pomočnik direktorja Gorenjske banke
Banka posojila prilagaja nižjemu standardu
Kranj, 14. junija - Gorenjska banka iz Kranja je te dni začela ponujati niz posojil, bistvena je vsekakor novost, da so pri običajnih Potrošniških in tako imenovanih deviznih posojilih odplačilno dobo Podaljšali na leto in pol. V pogovoru z Jožetom Kristanom, pomočnikom direktorja, smo skušali izvedeti še druge novosti, ki vas bodo morda zanimale.
"Sirite posojilno ponudbo, ker je banka likvidnejša?"
"Gorenjska banka razen nekaj izjem, ki so odraz družbenih razmer, težav z likvidnostjo ni imela. V petih mesecih letošnjega leta smo obseg kreditiranja povečali, na podlagi prodaje deviz so znašala 20 milijonov dinarjev, potrošniška približno 10 milijonov dinarjev in kratkoročna ter dolgoročna posojila obrtnikom več kot 20 milijonov dinarjev. Ponudbo širi -nio, ker poskušamo zagotoviti kreditiranje za vse namene, da ne bi bilo dobrine, ki je banka ne bi kreditirala. Uvajamo nove oblike zavarovanja, ki naj v večji meri omogočijo možnost najemanja posojil, poleg zavarovalnice so to poroki, zastava dinarskih in deviznih sredstev, hipotekama zavarovanja, tudi ročne zastave vrednostnih papirjev, predmetov. V pomembnem delu rok odplačila podaljšujemo z enega leta na 18 mesecev, saj je kupna moč že tako nizka, da za posamezne potrošne dobrine s podaljšanjem odplačilnega roka omogočamo povečanje posojila in s tem povečamo tudi kreditno sposobnost posojilojemalcev." "Posojilo je moč dobiti za vse namene?"
"S tem da so razdeljeni na več področij, ločeno je gotovinsko in dokumentarno, saj v ce-
Za plačilo carine je moč dobiti posojilo do treh let, do enega leta je obrestna mera 70-odstotna, nad enim letom 75-odstotna. 56.700 dinarjev posojila vam bodo odobrili, če vaša plača znaša vsaj 10.000 dinarjev, mesečni obrok bo znašal 3.328 dinarjev.
loti še nismo prešli na gotovinsko. Tako je za plačilo storitev, dajatev in obveznosti potrebno predložiti račun, znesek pa povrnemo na tekoči račun, v bistvu gre torej tudi za gotovinsko kreditiranje. Pri potrošniških posojilih glede na namene pokrivamo predračunsko vrednost v celoti, ne samo del. Obrestna mera se za pet indeksnih točk razlikuje, če je rok odplačila do enega leta oziroma nad enim letom. Pri nekaterih pa je še daljši, do dveh let pri nakupu trajnih potrošnih dobrin, do treh pri plačilu storitev, pri izplačilu dednih deležev in ob razvezi celo do deset let."
"Kakšne so novosti pri tako imenovanih deviznih posojilih?"
"Pri posojilih na podlagi prodaje deviz, z ali brez vezave dinarske protivrednosti, spreminjamo odnos med prodanimi devizami in posojilnim zne-
skom; pri vezavi dinarske protivrednosti povečujemo odstotek posojila na 500, pri prodaji deviz brez vezave v primeru predložitve računa na 300 odstotkov, pri gotovinskih pa na 200 odstotkov. To so posojila do enega leta in nad enim letom, obrestna mera je pri vezavi dinarske protivrednosti 53-oziroma 57- odstotna, brez vezave pa 65- oziroma 75-odstotna. Pri odplačilnem roku do enega leta je najnižja vsota prodanih deviz 500 mark, nad enim letom pa 1.000 mark. Seveda so to posojila za vse namene."
Dinarsko potrošniško posojilo do dveh let ima do enega leta 70- odstotno, nad enim letom 75-odstotno obrestno mero, za 45.900 posojila mora vaša plača znašati vsaj 10.000 dinarjev, mesečni obrok pa bo znašal 3.325 dinarjev.
POSEBNA PONUDBA
polpenzion v sobi 1/2 za bivanje najmanj 7 dni Hoteli:
LANTERNA NARCIS
junij julij/avgust     junij julij/avgust
230 din        340 din 220 din     320 din
N a sami obali v Rahcu, v borovem gozdičku, leži hotel z apartmaji LANTERNA. Ima 102 sodobno opremljena apartmaja za 2,3.4 in 6 oseb. Gostom je na voljo restavracija z bogato ponudbo mesnih in ribjih speci-alitet. V bližini apartmajskega naselja so trgovine, športni in teniški objekti.
Na samem rtu riviere Rabac pa je tudi hotel LANTERNA, ki je B kategorije, ima svojo peščeno plažo in je prav tako obdan z borovim gozdičkom.
MEDITERAN junij
260 din
julij/avgust
370 din
Vašim otrokom, starim do 12 let POKLANJAMO v vseh terminih in hotelih popust do 50% na ceno penziona ali polpenziona.
Posebni tedenski aranžmaji tudi za upokojence: polni penzion za eno osebo na dan:
junij
1/1 310 din 1/2 260 din
julij/avgust
1/1 456 din 1/2 386 din
Prosim posljuc mi brezplačno prospekt hotelih, apartmajih, zasebnih sobah in
V hotelskih apartmajih PLUTON A, PLUTON B. apartmajih LANTERNA. CASTOR IN POLLUX. avtokampih OLIVA, MARINA in TUNARICA ter v zasebnih sobah in apartmajih nudimo na že znižane cene (določene pred devalvacijo) 10% popusta za bivanje najmanj 7 dni. Izbira je velika, zato dobrodošli v našem in vašem RABCU!
Kupon izre?.ne in ga pošljite v kuverti na naslov ■ RABAC" poduzeće za ugostiteljstvo
i turizam po.
52221 RABAC
L^RabaC
Informacije in rezervacije telefon: 052/872-226, 872-206 telex: 25347 yu rabac telefax: 052/872-561
Poiščite biser, ki je prav blizu - v školjki Kvarnerskega zaliva.
Za 1.000 prodanih mark boste dobili 13.000 dinarjev in 26.000 dinarjev posojila, pri 68-odstotni obrestni meri ga boste leto in pol odplačevali po 2.125 dinarjev mesečno. Vaša plača pa mora v tem primeru znašati vsaj 6.375 dinarjev. Vzemimo še obratni primer. Za 100.000 dinarjev posojila morate prodati 3.846 mark, plačevali boste po 8.170 dinarjev mesečno, vaša plača mora znašati 24.510 dinarjev. Posojilo seveda lahko vzameta dva (mož in žena), v tem primeru morata seveda oba skupaj zaslužiti toliko.
Ifi
CHEMETS d.o.o.
proizvodnja, zastopanje in trgovina Trg Prešernove brigade 5 64000 Kranj tel.:325-003
Organiziramo prodajo sledečih avtomobilov:
- SUZUKI SWIFT
- MAZDA 323
-HONDA CMC, CONCERTO
- DAIHATSU CHARADE, APPLAUSE
- FIAT UNO, TIPO
Vseh vozil je trenutno na razpolago 70, cene zelo ugodne, dobava možna takoj po vplačilu. Interesente vabimo, da se javijo osebno ali po telefonu vsak delovni dan med 10. in 12. uro ter 16. in 18. uro.
Pri 77.400 dinarjev stanovanjskega posojila do 15 let, ki ima 50- odstotno obrestno mero, mora polog znašati 19.350 dinarjev, mesečno pa boste plačevali po 2.667 dinarjev. Premostitveno stanovanjsko posojilo v višini 30.000 dinarjev, do pet let s 72-odstotno obrestno mero, pa boste odplačevali po 1.486 dinarjev mesečno.
"So podobna tudi stanovanjska posojila?"
"Ponudba je prav tako pisana, prilagojena individualnim potrebam, razlika je med posojili za gradnjo in nakup zemljišča in premostitvenimi posojili oziroma za zaključitev finančne konstrukcije, saj so pri gradbenih odplačilne dobe do 15 let, pri premostitvenih do pet let, obrestne mere pa 54-oziroma 72-odstotne."
"Imajo posojila devizno klavzulo?"
"Ne, imajo pa klavzulo o spremenljivosti obrestnih mer, kar posojilojemalcu daje določeno mero negotovosti. 50 in več odstotne obrestne mere se zdijo enormno visoke, vendar pa ne pokrivajo inflacije, ki je bila maja 10,4-odstotna." "Upoštevati je seveda potrebno, da človek marke verjetno dražje kupi, kot jih proda banki?"
"To smo poskušali upoštevati, zato smo povečali znesek kreditiranja, seveda pa ne moremo nositi posledic črnega trga." • M. Volčjak
Avto-moto servis daihatsu Miran šern
YAMAHA Kranj, Čirče, Šmidova 13, tel. 064/323-419
DAIHATSU poobl. servis YAMAHA poobl. servis VWAUDI
Vsa mehanična popravila in nastavitve
Sprejemamo tudi naročila za kleparska in ličarska dela DELTA TEAM KRŠKO Zastopnik za YAMAH0 Ugodna prodaja motociklov MODEL11991
TZR 125 3 730 DEM
FZR 600 7.105 DEM
FZR EX UP 1000 ZS 9.455 DEM in drugi modeli
Informacije: tel. 064/327-007
KOLIKO JE VREDEN DINAR
Tečajna lista z dne 15. junija
Država	Devize	Velja za srednji tečaj
Avstrija	100 ATS	184,6550
Nemčija	100 DEM	1300,0000
Italija	100 ITL	1,7449
Švica	100CHF	1518, 8492
ZDA	l USD	23,3219
Dinar Čez mejo - Bolj ko se bliža 26. junij, manj je vreden tudi dinar na avstrijskem Koroškem in v Italiji. Medtem ko večina trgovcev in bankirjev menja en šiling za tri dinarje, je menjava lir malce ugodnejša saj je za sto lir treba odšteti od dva dinarja in doI navzgor. V Nemčiji je marka vredna okrog 23 dinarjev.
Cma borza - Na črni borzi je bilo te dni malce bolj razgibano, saj so bili plačilni dnevi in kljub vse višji "šticungi" mnogi še vedno zaupajo le trdnim valutam. Tako je za marko treba največkrat odšteti 19 dinarjev, nekateri pa zahtevajo zanjo že 20 dinarjev. Ker se šušlja, naj bi bila marka kmalu tudi na tečajni listi vredna krepko čez dvajset dinarjev, pa črnoborzijanci "blaga" ne ponujajo pretirano.
0%
0%0
SAMSUNG
Electronics
IV 51 cm, teletekst cena 12.990,00 din
TV 51 cm, scart, 40 progr. cena 11.490,00 din
VIDE0REK0RDER - 3 glave cena 11.490,00 din
VIDEOPLAYER - daljinsko uprav, cena 7.890,00 din
HIFI STOLP-OD-dalj. uprav, cena 11.490,00 din
MOŽNOST NAKUPA NA 3 -12-MESEČNO POSOJILO!
del čas
od ponedeljka
do petka
9 do 12 ure,
odjl5 do 19 ure
CENTER KRANJ
C. Talcev 3
(pri gostilni Blažun)
tel.: 212-367
alpski letalski center lesce-bled
vabi na DAN Z LETALCI ALC,
ki bo dne 22.6.1991 na letališču Lesce z začetkom ob 11. uri. Pokrovitelj - SAVA KRANJ - TRADE in GORENJSKI GLAS. PROGRAM:
- od 11. do 20. ure - panoramski ieti - Bled, Bohinj, Triglav, po želji in zračni krsti;
- od 13. do 18. ure - komentirano letenje športnih pilotov, skakanje s padali, kjer bodo skakali trije svetovni prvaki, državna reprezentanca in drugi padalci, letenje ultralahkih letal in zmajev, akrobatsko letenje ter letenje raznih modelov;
- ob 15. uri - prikaz možnosti gašenja z letalom;
- od 13. do 18. ure - BOGAT LETALSKI SREČELOV;
- ob 20. uri gost večera NACE JUNKAR;
- od 20. ure dalje bo za ples skrbel TRIGLAVSKI KVINTET s pevko. Vmes bodo igre presenečenja.
Za pijačo in jedačo dobro poskrbljeno. Pridite, ne bo vam žal.
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Konkurenca
Časi, ko je množično zavarovanje živine (na Gorenjskem) zagotavljalo v okviru zavoda organizirani veterinarski službi delo in denar, se, kot kaže, končujejo. Odkar se je pomoč občinskih skladov za pospeševanje kmetijstva in drugih občutno zmanjšala ali pa te pomoči sploh ni več, je manj zavarovane živine, predvsem pa se je zmanjšal delež zavarovanj, ki vključujejo tudi zdravljenje. To je za sedanjo živinozdravni-ško službo hud udarec, še hujši bo, če bodo spremembe in dopolnitve sedanjega zakona o zdravstvenem varstvu živali omogočile zasebno živinozdravniško prakso. Zakonski osnutek, ki je že pripravljen za skupščinsko obravnavo, po eni strani "odira pipo" za tovrstno prakso, po drugi strani pa jo z raznimi omejitvami, ki gredo na roke predvsem veterinarski službi, organizirani v zavodih, omejuje.
Čeprav zasebna živinozdravniško praksa doslej formalno ni bila dovoljena in še vedno ni, pa je treba priznati, da nekatere gorenjske kmetije že imajo svoje "družinske živino-zdravnike", ki jih zato, ker so z njimi zadovoljne, kličejo na pomoč vsakič, ko jih potrebujejo - in tudi tedaj, ko formalno niso v službi ali na razporedu za dežurstvo. Ker se je tudi med živinozdravniki zaradi pričakovane uvedbe zasebne veterine že začel "boj za gorenjske hleve", s tem pa tudi za delo in zaslužek, je tovrstna praksa predvsem v zadnjem času izzvala med delom zaposlenih ogorčenje in tudi zahtevo po discipliniranju. Zadnjemu poskusu, da bi dvema živinozdravnikoma onemogočili popoldansko delo oz. delo na kmetijah v domači in po okoliških vaseh, so se uprli tudi kmetje, ki kajpak ne morejo razumeti, zakaj bi morali klicati, denimo, živinozdravni-ka iz deset, dvajset kilometrov oddaljenega kraja, ko pa ga imajo v domači vasi oz. le kilometer ali dva od doma.
Na vseh področjih, in tudi na živinozdravniškem, je konkurenca najboljša pot za izboljšanje kakovosti in za pocenitev storitev. Kakšna je, na primer, konkurenca v nemški pokrajini Baden - Wurtemberg, pa je najbolje pokazala anketa, ki jo je tamkajšnja veterinarska zbornica izvedla med zasebnimi živinozdravniki. Podatki, da 15 odstotkov veterinarjev v zadnjih petih letih ni bilo na dopustu, ker je konkurenca premočna, da ostajajo veterinarji tudi tedaj, ko niso dežurni, konec tedna in ob praznikih doma, v svojih praksah, da je samo vsak peti veterinar pripravljen zaposliti praktikanta ali začetnika (predvsem zato, ker se bojijo, da bi jim bili konkurenca) in da v polovici primerov med veterinarji ni kolegialnega sodelovanja, povedo dovolj. # C. Zaplotnik
MEŠETAR
Gozdarski inšpektor Savo Vovk:
Ravninski kmetje sekajo več brez odkazila kot hribovski
Hmezad Agrina Žalec prodaja uvožene vrtne kosilnice po cenah, za katere pravijo, da so ugodne.
vrsta stroja
cena (v din)
i	nahrbtne kosilnice z nitko	
—	tipStibl FR 106	16.417,20
—	tip Castor400	15.385,80
—	tip Jonsered GT 32	10.072,40
	parkovne kosilnice (štiritaktne)	
—	tip Raser 484	9.857,10
—	tip Jonsered 350 S	10.589,00
—	tip Benassi RS-40	11.133,10
—	tip Jonsered, samohodna	18.082,70
—	tip Murray 20 VSA	8.188,50
	tip Alko 48 BS	10.482,80
V škofjeloških Mesoizdelkih (podobno pa tudi v drugih gorenjskih klavnicah) veljajo od 3. junija dalje nove, za osem odstotkov višje odkupne cene MPG — mladega pitanega goveda, cene ostalega (starejšega) goveda pa so enake, kot so sicer že od 6. maja dalje. Kot nam je povedal Janez Cuderman, klavnica plača zadrugi oddano živino v 25 dneh.
Poglejmo, kakšne so nove oz. stare cene!
MPG — mlado pitano govedo		din/kg
kakovostni razred	živa teža	meso
extra	35,00	62,50
I	31,80	56,78
II	28,60	51,07
zunaj razreda	26,00	46,43
Starejše govedo		din/kg
kakovostni razred	živa teža	meso
I	18,72	36,00
II	16,12	31,00
III	14,50	27,90
zunaj razreda	12,74	24,50
Teleta in prašiči so se 3. junija podražili za okrog deset odstotkov. Teleta odkupujejo po ceni do 55 dinarjev za kilogram, prašiče pa 27 do 28 din za kilogram.
Ker je na Gorenjskem krompir zelo pomembna poljščina, poglejmo, kakšne so trenutne prodajne cene po jugoslovanskih mestih.
mesto	na dan	cena (v din)
Beograd	10. 6.	12,00
Niš	10. 6.	10,00
Novi Sad	10. 6.	12,00
Subotica	10. 6.	7,00
Priština	5. 6.	10,00
Skopje	10. 6.	15,00
Bitola	.5. 6.	15,00
Mostar	5.6.	10,00
Banja Luka	10. 6.	10,00
Ljubljana	5.6.	18,00
Maribor	10. 6.	12,00
Zagreb	5. 6.	10,00
Split	10. 6.	14,00
Reka	10. 6.	16,00
V vseh gozdnih gospodarstvih spremljajo poseke brez odkazila in jih vrednotijo po tem, ali pomenijo za gozd škodo ali ne.
Kranj, 15. junija - Stari zakon o gozdovih je le mrtva črka na papirju, novega zakona pa še ni, in kot kaže, ga nekaj časa še ne bo, ker se vlada in skupščina več ukvarjata z osamosvojitvenimi zakoni in postopki kot pa z zakoni, ki so sicer že "prešli" prvo skupščinsko razpravo (zakon o privatizaciji, o denacionalizaciji, o zadrugah, o gozdovih itd.). Prehodno obdobje, ko se staro podira, novo pa šele izgrajuje, je tudi priložnost za razne špekulacije in ravnanja, za katera sicer v starem zakonu ni pravne podlage, vendar pa je pričakovati, da jih bodo uzakonili novi. Stari zakon o gozdovih še vedno predpisuje obvezno odkazilo drevja za posek, (novi) osnutek zakona predvideva le obvezno pravočasno priglasitev sečnje - kakšna pa je praksa v prehodnem obdobju.
Savo Vovk, edini gozdarski inšpektor v Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko, poudarja, da razmere še niso kritične. Večina kmetov s hribovskih predelov, kjer imajo na splošno boljši odnos do gozda kot v ravninskem območju, še vedno pride prosit gozdarja za odkazilo lesa in tudi večino lesa odda gozdnemu gospodarstvu, medtem ko "ravninski kmetje" sekajo več brez odkazila, med njimi pa so tudi takšni, ki sekajo le zato, ker rabijo denar za nakupe. V vseh slovenskih gozdnih gospodarstvih spremljajo poseke brez odkazila in ugotavljajo, ali so lastniki s posekom naredili gozdu škodo ali ne, ali so povzročili znosno ali neznosno škodo in podobno. Podatke bodo posredovali gozdarskim inšpektorjem, ki bodo proti takim, ki so sicer zakonsko še neizbojevano pravico do prostega poseka lesa razumeli kot neomejeno pravico, tudi ukrepali.
Za zdravje ljudi in živali
Zakon o začasni prepovedi sečnje v lastniško spornih družbenih gozdovih je nehal veljati konec minulega leta, nadomestilo ga je navodilo republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Osterca gozdnim gospodarstvom, da naj ravnajo tako, kot da zakon velja. Ali GG-ji navodilo tudi spoštujejo? Savo Vovk pravi, da gozdna gospodarstva to navodilo spoštujejo, da v podržavljenih, zaplenjenih ali kako drugače odvzetih zasebnih parcelah sekajo le lu-badarke in druge "slučajne pri-padke" in da za vsako parcelo posebej vodijo evidenco tovrstnega poseka. V nekdanjih cerkvenih gozdovih sekajo tako kot prej, po gozdnogospodarskih načrtih.
Da so nekdanji lastniki gozdov že nestrpni in da težko čakajo na vračilo odvzetega premoženja, se kaže na različne načine. Čeprav so lastnice zemljišč pašnih skupnosti še vedno
Kam s trupli poginulih živali
Vsaka poginula žival predstavlja morebitni izvor širjenja bolezni, hkrati pa tudi onesnažuje okolje. Zato povsod po svetu posvečajo veliko pozornost varstvu okolja in tudi neškodljivemu uničevanju živalskih odpadkov. Odstranjevanje teh odpadkov ima predvsem higiensko funkcijo.
Mnogokje odpadke še zakopavajo in sežigajo, vendar je to nehigiensko in neekonomična metoda, ki jo zato uporabljajo le izjemoma na nedostopnih mestih, v izjemnih vremenskih razmerah, za male živali in podobno.
Slovenija je že 1977. leta z zakonom o varstvu živali pred kužnimi boleznimi določila os-, novna načela odstranjevanja živalskih odpadkov. Ta načela so zelo blizu normativom, ki jih predlaga Evropa. Na Gorenjskem opravlja odvoz kada-vrov ŽVZG Kranj, ki mu morajo lastniki živali javiti pogin. Financiranje te dejavnosti zagotavljajo občine in je zato za lastnike živali odvoz brezplačen. Vsa trupla poginulih živali
odpeljejo odpeljejo v kafilerijo v Zalogu pri Ljubljani, kjer je urejena secirnica in stalna služba za ugotavljanje vzroka pogina.
Živalski odpadki gredo nato v termično obdelavo, to pomeni predelavo pri 133 stopinjah Celzija za 20 minut in pod pritiskom treh barov. Namen takšne sterilizacije je pridobivanje zdravstveno neoporečnih končnih proizvodov, kot so mesno - kostne moke, tehnične masti, hrana za pse itd.
Služba za odstranjevanje živalskih odpadkov je torej pomemben člen v sistemu organizacije epizootiološke službe, hkrati pa tudi del službe za varstvo okolja. • Tone Plestenjak, dipl. vet.
občine ali zadruge, pa nekatere že kažejo težnje po samostojni sečnji in se tudi sicer obnašajo, kot da so že "pravne osebe". Gozdarski inšpektor Savo Vovk pravi, da lahko sekajo, če se o tem prej dogovorijo z lastnikom. V tržiški občini so se, denimo, dogovorili za posek lesa, ker potrebujejo les in denar za popravilo koče na planini Šija; podobno so se sporazumeli tudi v pašni skupnosti Dovje - Mojstrana.
V Triglavskem narodnem parku opozarjajo na nevarnost, da bi v nekdanjih pašnikih, ki so zemljiškoknjižno še vedno pašniki, sicer pa so se zarasli in spremenili v gozdove, njihovi koristniki sekali po svoje in pokvarili krajinski izgled.
Lahovčah pred nedavnim nasekala in odpeljala 59 kubičnih metrov lesa. Pobirala je le prvi in drugi hlod, vse ostalo pa puščala in se tudi sicer obnašala, kot da še ni nikdar slišala za gozdni red. Ko si je inšpektor bolj podrobno ogleda posek, je ugotovil, da so sekali predvsem v parcelah, ki tudi po denacionalizaciji ne bodo dobile zasebnega lastnika, in da so s po-
Inšpektor Savo Vovk poudarja, da v gorenjskih gozdovih povzroča veliko škodo tudi divjad. Ko sije pred nedavnim ogledal gozdove v Mojstrani in na Dovjem, je naletel na obgrizene mlade je-senove in smrekove nasade, v krvavških gozdovih delajo škodo mufloni, v Udinborštu jelenjad, prav tako tudi na Jelovici, kjer so raziskave pokazale, da je divjad poškodovala že 25 odstotkov jelke, 13 odstotkov bukve, 10 odstotkov gorskega javorja, 40 odstotkov jerebike, en odstotek smreke. Na področju kranjskega gozdnega gospodarstva je 8180 hektarjev od divjadi poškodovanega gozda, od tega je 3850 hektarjev z neznatnimi poškodbami, 3424 hektarjev z zdržnimi, 666 hektarjev z nevzdržnimi, 240 hektarjev gozda pa zaradi škode od divjadi že propada. Poško-dovanost gozdov je najhujša v gozdnogospodarskih enotah Je-lendol, Tržič, Kokra-Jezersko, Preddvor, Cerklje in (dražgoška) Jelovica. Stopnja objedenosti se še povečuje, v Jelendolu je bilo, na primer, 1982. leta 29 odstotkov objedenega mladja, predlani pa že domala 39 odstotkov (najbolj bukev in smreka). Gozdarski inšpektor pravi, da je iz škod in odstrela divjadi mogoče sklepati, da je divjadi preveč in da je ob manjši intenzivnosti poseganja v gozdove rešitev lahko le večji odstrel.
Najbolj značilen primer de-nacionalizacijske nestrpnosti je iz škofjeloške občine, kjer eden od lastnikov ne more počakati, da bi tudi formalno, zemljiškoknjižno postal lastnik gozda, v katerem je doslej posekal že prek 340 kubičnih metrov lesa. Lastnik je v obnovljenem sodnem postopku sicer že dokazal, da je bil postopek, na podlagi katerega so mu vzeli premoženje, krivičen, in da je torej nična tudi tedanja odločba, vendar pa bi po besedah gozdarskega inšpektorja Sava Vovka moral počakati s posekom, dokler lastništvo ne bi bilo tudi formalno urejeno.
Drugi primer, za katerega smo slišali na inšpekciji, je na "meji" med krajo in denacio-nalizacijsko nestrpnostjo. Skupina občanov je v gozdu Mer-catorja - Kmetijstvo Kranj v
sekom povzročili za 145 tisoč dinarjev škode. Ker gre za kaznivo dejanje, je inšpektor "primer" prepustil organom pregona, M-Kmetijstvu Kranj je le odredil, da je vzpostavilo gozd-? ni red.
Savo Vovk je tudi poveM da je največ tatvin lesa v škofjeloški občini (letos osem oz. skupno 477 kubičnih metrov lesa) in da je tudi sicer kar nekaj zlorab, špekulacij... V radovljiški občini so odkrili, da je gozdar, ko je odšel v pokoj, odnesel s sabo tudi sekirico za žigosanje, s katero tudi kasneje ni povsem miroval, na žirov-skem koncu je eden od gozdnih posestnikov poskušal p° svoje prestaviti gozdno mejo, v Tržiču je "zavrelo", ko je lastnik podrl drevje v sosedovo mladje - in še bi lahko naštevali. • C. Zaplotnik
Starosvetne šege, navade in modrosti
0 sv. Vidu se skozi trebuh vidi
V soboto, 15. rožnika, je godoval sv. Vid.
Kot piše Niko Kuret v knjigi o starosvetnih šegah in navadah, so sv. Vida zaradi napake v julijanskem koledarju nekdaj obhajali na dan poletnega kresa in šele Gregor XIII., kije 1582-leta reformiral koledar, ga je pomaknil za nekaj dni nazaj.
Vidovo pomeni začetek "kmečkega poletja". Dotlej naj bi osuli krompir, posadili zelje, začeli kositi travo... Splošno znani rek, da je sv. Vid češenj sit, je nastal še v dobi starega koledarja, pa tudi po novem koledarju češnje o Vidovem že zorijo, na Vipavskem in v Goriških Brdih pa so tedaj že tudi zrele. Ker so zaloge skopnele, se "o sv. Vidu marsikje že skozi trebuh vidi", tako da ljudje že težko čakajo na nove pridelke. Ponekod pripisujejo posebno nevarnost Vidovi megli. Takole pravijo: "Ne boj se turške vojske, ampak sv. Vida rose!" "Če ob sv. Vidu megla visoko drži, umirajo gospoda; če nizko, pa kmetje."
Ker je sv. Vid eden izmed 14 pomočnikov v siti, seje ljudstvo zatekalo k njemu tudi v boleznih, posebno pri padavici, ki soj' pravili "sv. Vida ples", pri božjasti in pri očesnih boleznih. V Beli krajini, na primer, so hodili zjutraj pred soncem po ovsu in v cunjo "nabirali" roso. Roso so potem oželi, tekočino spravili in ko so koga bolele oči, so jih močili s to roso. Na Gorenjskem se priporočajo sv. Vidu še zoper kačji pik in strelo.
SALON
I™
n
J
POHIŠTVA
KRANJ, Gorenjski sejem tel.:216-276
Del. ćas: pon., tor., sreda od 12. - 19 ure
čet., pet. od 8. - 15. ure, sobota od 8. - 12 ure
v petek 21. juni j a ob 12 ur i odpiramo v Lescah
največji salon
za prodajo vozil Renault na Gorenjskem
OBIŠČITE NAS !
I . I
Lesce A
pska 62 tel.064/74-860
uuu.
RENAULT
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
Uroš Rupar, z Zminca nad Škofjo Loko
Sam na Kangčendzengi
Škofja Loka, 14. junija - "Odkritje odprave", "briljanten dosežek" in podobne visoke in laskave ocene je s svojim solo vzponom brez dodatnega kisika na srednji vrh Kangčendzenge požel mladi škofjeloški alpinist in plezalec, Uroš Rupar. Šestindvajsetletni geološki operater, zaposlen v rudniku urana na Žirovskem vrhu, je po enajstih letih plezanja dosegel uspeh, s katerim je presenetil celo stare alpinistične mačke, kot je Tone Skarja, ki je bil vodja letošnje himalajske odprave na Kangčendzengo.
Uroš Rupar tokrat ni bil prvič v Himalaji. Leta 1987 je bil na 6520 m visokem Shiv-lingu, lani pa na Nanga Par-batu. Njegova udeležba na letošnji odpravi bi bila lahko celo vprašljiva, saj je Uroš zamudil oba uradna razpisa zanjo in je bil nato izbran le kot rezerva in kot del ekipe za pomoč pri delu na hribu, kot pravi sam. Za njegov načrt - sam, brez dodatnega kisika na srednji vrh Kangčendzenge, ni v začetku vedel niti Tone Skarja.
"Bil sem izredno dobro aklimatiziran. Ko sem Tonetu razložil svoj načrt, ga je sprejel. Odločil sem se za solo vzpon brez dodatnega kisika. Imel sem zelo dober občutek, v šestih urah sem se povzpel iz baze do tabora dve, kar je pomenilo dobrih 200 višinskih metrov na uro. Prespal sem samo v taboru dve, tako kot sem načrtoval, višje sem samo počival ali plezal. V taboru tri sem nato dohitel, bolje rečeno, zjutraj zbudil Grošlja in Božiča, nato pa cel dan počival in nabiral moči. Tridesetega aprila zvečer sem pomagal Prezlju in Štremflju. ki sta sestopala z južnega vrha. Usmerjal sem ju s pomočjo voki-tokija, nekje do desete ure zvečer, ko sem sam začel s svojim vzponom na srednji vrh. S seboj sem vzel samo nahrbtnik s termo flašo in seveda najnujnejšo opremo. Vrh sem dosegel naslednjega dne točno ob 10.40, če pa mi to ne bi uspelo do treh popoldne, sem sam sklenil, da bi obrnil. Ampak na srečo sem se nekoliko uračunal pri času. Na vrhu sem se počutil zelo dobro, nisem imel nobenih težav, tako kot tudi pri samem vzponu ne. Le kratka petnajstminutna kriza na 8200 metrih meje "počakala", vendar sem jo hitro premagal. Takšne krize so nekaj običajnega, sploh če ne uporabljaš dodatnega kisika," je svoj podvig opisoval Uroš. Pri spustu z vrha pa so se začele težave. Pihal je močan veter, močno je snežilo vse do tabora tri.
"Pri spustu sem si pomagal tako, da sem pred sabo metal klopčič prusika, da sem lahko na ta način ocenil, kako strm je teren, po katerem bom moral. Enkrat sem se moral skriti za skale pred plazom, sicer pa je tam tako strmo, da večjih plazov ni. Med sestopom sem kar malce pozabil na javljanje v bazo, kjer jih je že pošteno skrbelo. Tristo metrov pred taborom tri sem popolnoma izgubil orientacijo, na tej višini je na celi gori padlo tudi največ snega v tistem času. Preko voki-tokija sem skušal dobiti tabor tri, kar mi je uspelo šele s pomočjo povezave z bazo. Marica in Jože sta me potem usmerjala, Jože me je prišel iskat, ker bi zelo težko našel šotor. Ko sta se spustila še Viki in Stipe, smo vsi skupaj, pet nas je bilo, prespali v enem šotoru z dvema spalnima vrečama. Naslednji dan sem sestopil v bazo, kjer so mi za uspeh spekli torto in odprli pivo."
Uroš Rupar pa ne hodi samo v Himalajo na odprave, ampak je tudi športni plezalec. Sicer pravi, da mu je ta športna panoga bolj za trening, za pripravo. Tudi pred Himalajo se je pripravljal tako, da je veliko plezal. Nekaterim, zlasti alpinistom stare šole se je to sprva "čudno zdelo", Uroš pravi, da ga nekateri sploh niso jemali resno, vendar je po njegovem mnenju to odlična priprava, tudi za odprave v Himalajo. "Bojim se, da bi mi alpinizem postal način življenja, edini smisel, da bi postal nekako obseden od njega. Zato se ukvarjam tudi z drugimi stvarmi. Poleti rad hodim na morje, pozimi pa me vabi snovv board," je zaključil Uroš Rupar, mi pa smo mu zaželeli veliko uspehov in čimmanj poškodb. # M. Peter-nelj, foto: A. Gorišek
Dvesto skakalcev na Gorenji Savi
Kranj - V nedeljo se je končal prvi del 16. mednarodnega tedna skokov na Gorenji Savi. Na treh skakalnicah pokritih s plastiko se je pomerilo blizu 200 mladih skakalcev iz skoraj vseh slovenskih klubov ter gostje iz Avstrije.
V petih kategorijah so bili zmagovalci iz petih različnih klubov. Uvodno tekmovanje mladih tekmovalcev je bilo zanimivo in kvalitetno. Najmlajši pionirji so se pomerili na 12-metrski skakalnici, pionirji do 11 in 13 let so nastopili na 22-metrski skakalnici, medlem ko so starejši pionirji in mlajši mladinci tekmovali na 45-metrski skakalnici.
Vrstni red - pionirji do 9 let: 1. Blaž Križaj, 2. Janez Ruše (oba El. Ilirija), 3. Primož Urh - Zupan (Triglav). 4. Nejc Jakič (Dolomiti). 5. Gašper Čavlovič (Triglav) in Domen Ribnikar (Tržič). Pionirji do 11 let: 1. Uroš Peterka (Moravče). 2. Miha Rihtar (Ihan), 3. Klemen Maček (El. Ilirija), 4. Tilen Mandelc (Stol). 5. Gordan Žunič (Velenje). 6. Gašper Cvetko (Ihan): pionirji do 13 let: 1. Robert Janežič (Triglav). 2. Primož Peterka (Moravče), 3. Boštjan Brzin (Tržič) in Andrej Cuznar (Triglav). 5. Samo Lazar (El. Ilirija). 6. Primož Hrnja (El. Ilirija); starejši pionirji: 1. Jaka Grosar, 2. Matija Stegnar (oba Tržič). 3. Robert Moser (Zahomec), 4. Robert Janežič (Triglav). 5. Jure Radelj (El. Ilirija). 6. Peter Čeh (Velenje): mlajši mladinci: 1. Anže Zupan (Stol), 2. Gregor Eržen. 3. Gorazd Bertoncelj. 4. Igor Teran (vsi Triglav), 5. Janko Mohorič (Tržič). 6. Rolando Kaligaro (Velenje).
J. Javornik, foto: G. Šinik
Svetovno prvenstvo v spustu na divjih vodah v Bovcu
Triperesna zmagovalna trojica
Bovec, 17. junija - Sobota je bila prvi tekmovalni na svetovnem prvenstvu v spustu in že kar takoj prvi dan so se naši odlično izkazali. V prid dobrim rezultatom so sicer govorili že prvi rezultati z uradnih treningov in seveda številne dobre uvrstitve pred prvenstvom, toda tolikšnega zmagoslavja in uspeha ni nihče pričakoval.
Vsekakor je najbolj presenetil mladi. 19-letni Zagrebčan, Tomislav Crnkovič, ki je kot je sam povedal, pričakoval največ uvrstitev okoli petega mesta, nazadnje pa je postal svetovni prvak v disciplini C-l (kanuji). Mladi Crnkovič, ki je varovanec Dubravka Matkovića, se je tokrat prvič udeležil svetovnega članskega prvenstva.
Največ so tako strokovnjaki kot množica obiskovalcev pričakovali od zadnjega svetovnega prvaka v tej disciplini, Andreja Jelenca. ki pa je tik pred ciljem napravil manjšo napako in pristal na tretjem mestu. Našo tripe-resno zmagovalno deteljico pa je dopolnil še Jožko Kancler, ki se je ob bučnem spodbujanju svo-
jih navijačev zavihtel na drugo mesto in svoje veselje na zmagovalnih stopničkah tudi odkrito potrdil.
Podelitev v ciljni areni je bila izven vseh protokolarnih zahtev, saj sta Jelene in Kancler svojega zmagovalnega tovariša tako zavihtela na svoja pleča, da bi ga skoraj stresla z zmagovalnih stopničk. Ni manjkala tudi buteljka velikanka, nekaj kapljic je seveda padlo tudi na novinarsko srenjo, ki se je gnetala pod odrom.
Tudi v drugih disciplinah, ki so bile na vrsti v soboto so se naši dobro izkazali. Srečko Masle in Andrej Grobiša sta v kanuju dvosedu osvojila drugo mesto in tako nista uspela ubraniti naslov svetovnih prvakov z reke Savage v ZDA. Kljub dobri uvrstitvi pa naša, razumljivo, nista bila zadovoljna in Andrej Grobiša svojega razočaranja ni mogel skriti. V tej disciplini sta zmagala Francoza Thierrv Carlin in Eric Archam-bault. tretja pa sta bila Nemca Gregor Simon in Štefan Eich.
Na 5,4 kilometra dolgi soški progi od Srpenice do Trnovega je
v disciplini K-l za ženske zmagala Nemka Karin Wahl, druga je bila Francozinja Sabine Goetsc-hy in tretja Avstrijka Uschi Pro-fanter. Tekmovali sta tudi sestri Lučka in Živa Cankar. Živa je bila med 26 tekmovalkami trinajsta. Lučka pa enaindvajseta. V isti disciplini je pri moških zmagal Nemec Markus Gickler, drugi je bil Francoz Yves Masson in tretji Nemec Rolf Kilian. Naši so se uvrstili takole: 11. Abramić, 25. Arnautovič, 30. Medved, 36. Turna.
Nedelja, drugi tekmovali1 dan na Soči, ekipna vožnja,.)! naši sobotni zmagovalni trojp tokrat prinesla zlato medaljo. ?f lene. Crnkovič in Kancler dovolili nobenega presenečen)' in zasluženo zmagali v discip'1^ 3 f C-l,
Prireditev je bila izredno df bro obiskana, saj je bilo tgfl soboto ob progi več kot 10. gledalcev.
Pete
Besedilo in foto: M.
V jeseniški hokejski ekipi bodo tudi štirje sovjetski igralci
V alpsko ligo z novo organizacijo in imenom
Hokejisti Jesenic se bodo v novi sezoni imenovali Acroni Jesenice, sovjetski trener pa v ekipo prinaša tudi »° način dela.
Jesenice, 13. junija - "V zadnjem času smo se na Jesenicah resno pogovarjali ali sploh še imeti hokej in če da - v kakšni obliki. Alpska liga, v kateri naj bi igrali v novi sezoni, sicer zgleda zelo privlačna, po drugi strani pa predstavlja za nas bistveno drugačen pristop in seveda stroške. Zavedali smo se, da bo treba najti nov način financiranja, čeprav se zavedamo razmer, v katerih je trenutno naše jeseniško gospodarstvo. Tako smo morali najprej pogledati ali smo sploh sposobni organizacijsko in finančno zagotoviti pogoje nastopanja v alpski ligi. Po številnih razgovorih, ki smo jih imeli zadnje čase, smo prišli do zaključka, da vam lahko danes z veseljem povem, da hokej na Jesenicah še naprej bo," je na četrtkovi tiskovni konferenci povedal predsednik HK Jesenice Zdenko Cund.
Denar za nastopanje v alpski % ligi in na državnem prvenstvu naj bi po načrtih zbrali tretjino od pokrovitelja. Železarne, drugo tretjino od lastnega marketinga, tretjo tretjino pa od vstopnine.
"Še letos se moramo organizirati kot podjetje, ki mora samo sebe preživeti. Tekmovalna ekipa bo prevzela ime izdelka Železarne Jesenice, ki je zanimiv za zahodnoevropski trg. Tako se bomo imenovali Acroni Jesenice. To je program nerjavnega jekla, ki se pri nas prodaja pod komercialnim imenom Acroni. Takšen bo tudi uradni naziv hokejistov Jesenic. S podpisom pogodbe z Železarno se mora prodaja teh vrst proizvodov na zahodnem tržišču povečati za 10 odstotkov, v državnem prvenstvu pa moramo osvojiti prvo ali drugo mesto. Če bodo ti tekmovalni cilji doseženi, je možha obnovitev pogodbe naslednje leto. Vsi tekmovalci se morajo še v letošnji sezoni zaposliti v našem podjetju. Pogodba z Železarno sicer še ni podpisana,
ki so tako po organizaejski plati kot kvaliteti igralcev močni in temu primerno smo se morali okrepiti tudi mi. Naš cilj ni le sodelovanje v ligi, temveč tudi solidno nastopanje. Od domačih igralcev nas je zapustil Toni Ti-šler, ki je šel k Olimpiji v Ljubljano. Za izpisnico je prosili tudi Zvone Šuvak, ki pa se po mojih informacijah še ni dokončno odločil. Dokončno sestavo ekipe pa bo sestavil trener prvega moštva po prvem delu priprav na ledu. Računamo, da bomo imeli led v hali Podmežaklja prve dni
Letos so z nastopanjem pre' nehali Hafner, Horvat Šturm, Kelih in Marko Lu" Pogodba pa je že podpisa"" s sovjetskim trenerjem Vlad'' mirjem Krikunovom. V jest niški ekipi pa bodo tudi štitjf sovjetski igralci - pogodba jt že podpisana s Sergejem B°'. risovom (branilec, ki je pre) igral pri Medveščaku) P°^\ njega pa naj bi ekipo okrepi še Sergej Varnavski, Rahffl0' tuljin Elder in Nikolaj VarjP
je pa že verificirana s strani upravnega odbora Železarne Jesenice," je povedal Roman Smo-lej.
"Za sodelovanje v alpski ligi smo morali okrepiti moštvo, čeprav je bil naš koncept v preteklih sezonah, da igramo z domačimi igralci. Ocenjujemo, da se bomo v tej ligi srečevali z moštvi,
Balinanje
Radovljica še brez točk
Kranj, 16. junija - Ta konec tedna je bilo 5. kolo v balinanju, gorenjski predstavnik v 1. zvezni balinarski ligi Radovljica pa je bil spet poražen, tokrat so bili boljši balinarji Zrinjevca. Brez osvojene točke so Radovljičani na zadnjem mestu v ligi. • V. S.
Nogomet
Živila Naklo v sredini lestvice
Kranj, 16. junija - Ta konec tedna je bilo v prvi slovenski ligi odigrano zadnje kolo, v katerem so se Naklanci pomerili z ekipo Vozil v Novi Gorici. Zmagali so domačini z izidom 5 : 2 (2 : 0). Tako je ekipa Živil - Nakla ob koncu lige na osmem mestu z devetindvajsetimi točkami, zmagovalec slovenske nogometne lige pa je ekipa Rudarja iz Trbovelj. • V. S.
avgusta," je tudi povedal Zdenko Cund.
'Trener Krikunov je prišel k nam na pogovore, ostal teden dni in takoj začel trenirati ekipo. Zanimivo je to, da je bi) njegov pristop določen šok za naše igralce, ki dobro vedo, kaj jim sledi vnaprej. Vrne se 18. julija. Takrat na treningu zahteva vse igralce, ruski igralci pa pridejo na treninge 1. avgusta. Z vsemi drugimi igralci imamo dogovorjeno, pod kakšnimi pogoji bodo nastopali. Vsi imajo pogoj, če trener oceni, da ob koncu prvega pripravljalnega ne bodo ustrezali, se lahko po-
Znane so že cene vstopnic ^ hokejske tekme na Jesen'' cah. Za plačilo v petih obt& kih je letna karta za sedišci 120 mark, za gotovinsko p'a' čilo pa 80 mark. Letna kart? za stojišča v petih obrok''1 stane 80 mark, ob gotovi"' skem plačilu pa 60 mark. f0" samezne karte za tekmo ^ do po sedanjih cenah 100 o'' narjev za sedišče in 80 din0r' jev za stojišče, upokojenci r imajo 20 odstotkov popust". Vstopnice naj bi bile v pre"' prodaji že prihodnji mesec-
godba prekine in tudi po tem dobju se pri bistvenih odstof njih od pogojev pogodba W\ prekine," je o novem načinu d povedal Roman Smolej. .< Kot so tudi povedali jesenl( hokejski strokovnjaki, je tre"1
no velik problem dobiti pro^ nalnega vodja podjetja AcrC1' senice, zadovoljive rešitve Pa ni za kritje plačila elektrici toka v hali Podmežaklja. * Stanovnik, foto: J. Cigler
XV. srečanje športnikov
Kranj, Pokljuka, junija - Petnajsto srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel te dni pripravljajo kranjski športni delavci. Srečanje bo namreč to soboto in nedeljo, 22. in 23. junija, na Pokljuki in v Kranju, udeležili pa se ga bodo športniki in funkcionarji Porabja. Koroške, Furlanije - Julijske krajine in Slovenije. Slovenijo bodo tokrat zastopali tekmovalci iz Kranja.
Srečanje bo sestavljeno iz dveh delov, sobotni del bo namenjen pogovoru na temo "Slovenski zamejski šport" in družabnostim, v nedeljo pa bodo v Športnem centru v Kranju tekmovanja v nogometu, košarki, odbojki, rokometu in namiznem tenisu. • V. S.
Konec tedna je bilo po Slo*eJ
-*  vrsta teniških prvenstev, na
ni'1
rih so se dobro izkazali gor?!w tenisači. Tako je na republik prvenstvu v Velenju med žen** postala prvakinja Slovenije K' čanka Barbara Mulej, v d*^ njem finalu pa se merita Blažji pej in Kranjčan Marko Por. M Slovenskega prvenstva je h"^ vrsto turnirjev, med njim' j| eden od turnirjev za škof jelo* j občinskega prvaka, ki je bil " (i niških igriščih v Vincarjin^ tam je tudi naš posnetek-G .Šinik
Torek, 18. junija 1991
PISMA, PODLISTEK
15. stran mmmm^GLAs
ODMEVI
Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom.
Uredništvo
Ne joči Sonja
V Delu z dne 23. aprila 1991 (Odmev: Ne joči Sonja!) je E. Jurjevec pisal o »legendarnemu direktorju tov. Francu Omanu -Četi«. Omanova »legendarnost« in vse okoli nje pa je bila v resnici zadnji veliki stalinistični rece-div v Sloveniji. Kako in zakaj je Oman postal ljubljenec političnih veljakov, ki so vladali od Kavčičevega padca leta 1972 do začetka Kučanovega sestopanja leta 1987? Oman je postal »junak« predvsem zaradi njegove vloge v dachauskih procesih. Kot v vseh montiranih procesih so tudi v teh obtožence lomili ludi z lažnimi izjavami za to določenih Prič. Te imajo v takih procesih praviloma najbolj umazano vlogo, ker so bili ponavadi sodelavci ali celo »prijatelji« obtoženih. V dachauskih procesih so to vlogo dobili oznovci, ki so bili nato tudi sami taboriščniki. Med nji-mi je bil Oman najbolj bremenil-na priča. Zlasti je pomagal zlo-miti ing. Branka Diehla, kije bil obsojen na smrt. Oman pa se je od vseh drugih bremenilnih prič razlikoval tudi po tem, da je vse do svoje smrti vztrajal pri svojih obtožbah, medtem ko so drugi takoj, ko je zanje minila največji neyarnost, povedali, da so jih K lažnemu obtoževanju prisilili. s? leta 1987, ko je bilo že popolnoma jasno, da so bili procesi montirani in ljudje obsojeni po krivem, je Oman v pismu z dne 26. junija 1987 še kar naprej vztrajal pri obtožbah. Njegova v}oga v dachauskih procesih je javnosti postala znana šele s knjigo Dachauski procesi, (glej strani 145, 458, 405, 406, 462, 469 in 471). Politiki in strokovni javnosti pa je bila njegova vloga znana že prej, vendar je npr. Milan Maver še leta 1987 v Teleksu Pisal o njem kot o veliki žrtvi dachauskih procesov-
Najprej so mu Priznali posebno dobo z dvojnim štetjem od 1. maja 1941 do 15. maja 1945, čeprav je republiška komisija ZB NOV temu v red-
nem postopku kar trikrat izrecno nasprotovala (leta 1961, 1964 in 1968). Torej tudi ta primer kaže, da borcev in stalinistov ne gre metati v isti koš. Dvojna doba za organizirano delo v taborišču mu je bila priznana tudi za leto in pol, ko ga v taborišču ni več bilo (bil je izpuščen).
Kol direktor podjetja se je Oman zelo trudil. Bil je prepričan, da se da z železno disciplino doseči vse. V podjetju je uvajal metode, ki se jih je naučil pri OZN I in v taborišču. Kljub temu pa dolgo ni bilo rezultatov, ker je imel le štiri razrede osnovne šole in ker nasilje ne more nadomestiti znanja. Po sprejetju Zakona o združenem delu pa so se v I BI pokazali relativno dobri rezultati, ker Omanu ni bilo treba upoštevati nesmislov ZDR, drugi pa so jih morali, kar je hromilo njihovo poslovanje.
Leta 1978 je Oman naenkrat zahteval naj ocenijo njegovo inovacijo iz leta 1971, ki pa je do takrat ni ne prijavil ne omenjal. Tudi takrat je ni opisal, dal ji je le ime »neprekinjena proizvodnja«. Na prvi pogled je bilo vidno, da ne gre za inovacijo, ampak za nekatere organizacijske ukrepe, katerih del bi morda lahko bil tudi drobna inovacija. Posebna komisija, zelo dobro stimuliranih strokovnjakov, mu je inovacijo priznala in izračunali so bajno vsoto, ki naj bi mu za inovacijo pripadala. Boris Kutin je 1. januarja 1979 v Komunistu o tem objavil članek. Na katerega je reagiral Janez Zibler, kije zatrjeval, da je organizacijske uspehe, ki naj bi bili inovacija, v glavnem predlagal on. Ko pa je delo opravil, ga je Oman vrgel na cesto. Namesto Omana je odgovoril skrajno surovo in žaljivo DS podjetja. Na to sem napisal članek, v katerem sem s številkami in siceršnjimi strokovnimi argumenti poskušal stvari razčistiti. Komunist mojega članka ni objavil. Nekdo iz ožjega vodstva podjetja pa me je obvestil, da so članek dali Omanu in da ga sedaj proučujejo. Pisec informacije pa je izrazil željo »da bi se naj-del nekdo, ki bi hotel razkrinkati tega nevarnega, zahrbtnega, lažnivega despota«. Leta 1980 pa je Igor Guzelj v Teleksu o zadevi objavil konstruktivno - kritični članek. To je bil tudi edini novinar, kije v svinčeni dobi o zadevi Oman pisal pošteno. Ostali so pisali hvalnice. Nekateri so bili za to mastno plačani, nekateri pa so pisali po partijski dolžnosti ali iz nevednosti. Članek Igorja Guzelja je razvnel polemiko, v katero pa člani komisije, ki so inovacijo priznali, niso posegli niti z enim samim stavkom. Partija se je zbrala, da bi resnica končno prišla na dan in je partijski komite Kranja spreiel voseb
no izjavo, ki je bila objavljena delno v dnevnem tisku, v Komunistu in Glasu pa 14. novembra 1980 v celoti. Kranjska partija, ki je očitno dobila navodilo iz CK ZKS, je v celoti podprla Omana in poimensko napadla mene in Ziblerja, da sva »svojo gonjo zoper Omana skrila za strokovno vprašanje«.
Zibler je hotel zadevo najprej urediti v IBI-ju. Dobil pa je ciničen in omalovažujoč odgovor, nato pa se je obrnil na družbenega branilca samoupravljanja. Pomočnica DBS Kranj je izdelala relativno korektno poročilo, ki bi lahko služilo kot osnova za razčiščevanje zadeve. Ko pa je poročilo prišlo na republiško DBS, ga je pomočnik branilca M i ljut in Mužić - Udbaš vrgel v koš. Republiški branilec Vinko Kastelic pe je Zibler ju izjavil, da vidi, da gre za barabijo, ne more pa ničesar storiti, ker so mu ukrepanje prepovedali politiki. Oman je potem prijavil še kak ducat »inovacij«, najstarejšo naj bi pogruntal dvajset let pred prijavo. Vse brez izjeme so mu odobrili, čeprav se je na prvi pogled videlo, da gre le za bolno domišljijo kontroverznega Omana. Za tisto »inovacijo«, kije bila stara čez dvajset let, je postal celo inovator leta občine Kranj. Dobil pa je tudi Kidričevo nagrado. Partija ni imela zvestih hlapcev le na policiji, v »samoupravnem« sodstvu, rednem sodstvu itd., temveč tudi v komisijah, za katere bi pričakovali, dd bodo upoštevali le strokovne kriterije. Po javni partijski izjavi nekaj let o Omanu ni bilo mogoče objaviti ene same kritične besede. Leta 1984 pa so objavili krajši prispevek Milanu Bregarju. Nekaj časa po objavi pa sta ga obiskala na domu Milan Blaško, šef Omanove »ozne« in še nekdo, ki je bil očitno pravi policaj. Po temeljitem zasliševanju sta na koncu izjavila, da sla prišla le zaradi vabila na pogovor v I BI. Nekoliko kasneje pa so Bregarja brez naloga odpeljali na Prešernovo, mu napravili nezakonito preiskavo stanovanja, ga strašili z vsem mogočim. Obdelovala sta ga organa Posega in Jančar in izsilila nekaj nesmiselnih obtožb zoper mene, ki so se na sodišču takoj razblinile v nič.
Tako je Oman, poleg neposredne partijske zaščite, dobil še absolutno zaščito policije. Očitno pa tudi to ni bilo dovolj. Vodilna stalinistična klika v partiji mu je dodelila Red junaka socialističnega dela in ga s tem povzdignila na svojo raven absolutne nedotakljivosti. F. Popit pa je ob podelitvi odlikovanja zatrdil, da je sporna inovacija Omanova. Poudaril pa je tudi Omanove zasluge za socialistično samoupravljanje (Oman pa je sam javno izjavil, da je njegov režim v tovarni »proizvodnji fašizem« -Teletekst, 30. aprila 1987). Pri
odlikovanju očitno ni šlo le za povzdigovanje Omana, temveč tudi zato, da bi takrat že hirajoči koncept dogovorne ekonomije dobil svojega junaka in vzornika.
Jurjevec piše tudi o hvaležnosti delavcev, ki so Omanu podarili sliko in se mu na zahvalno listino vsi podpisali. Dva ali trije se sicer, kljub pritisku, niso podpisali, drugi pa vsi. Tudi tisti, ki so mu po smrti oskrunili truplo in grob. Samo najhujši teror lahko rodi tako slepo sovraštvo! Če bo kdorkoli hotel raziskati stalinistično bit znanega dela političnega vrha v svinčenih časih, ne bo mogel mimo primera Oman.
Mgr. Franc Urevc
Odprto pismo
Krajevna skupnost Podnart se je lani odločila za adaptacijo svojega Doma kulture v Podnar-tu. Zato se je Moški pevski zbor DPD Podnart moral umakniti iz pevske sobe, v kateri že 26 let neprekinjeno deluje. Bralec se bo spraševal, kaj je v teh dejstv.h spotakljivega, da je potrebno pisati odprto pismo.
Pomembno je, kako je krajevna oblast dosegala take odločitve.
1. DPD Svoboda Podnart in njena edina dejavna sekcija Moški pevski zbor nista imela priložnosti, da bi sodelovali v idejni zasnovi projektne naloge za adaptacijo kulturnega doma.
2. V začetku pevske sezone 1990/1991 smo morali ročno izprazniti pevsko sobo z lažno obljubo, da se moramo umakniti za 14 dni beri štirinajst dni. Od izrečene obljube je preteklo 9 mesecev.
3. Moški pevski zbor je naštudi-ral novoletni koncert izven lastnih delovnih prostorov, vendar smo morali pevci sami pospraviti dvorano in oder za gradbenim podjetjem in drugimi uporabniki dvorane, da smo pač lahko zapeli koncert, saj že nekaj let pojemo sebi in tisti kopici zvestega poslušalstva.
4. Ob dveh pomembnih obletnicah iz glasbenega sveta pripravljamo letni koncert, na katerem bodo sodelovali 4 zbori, instrumentalisti, znana solistka, koncert je bil že dvakrat zapet, tako da je javnosti delo že znano. Vendar dvorana kulturnega doma je še vedno ropotarnica, na stropu je večletna sled, kjer je bil nekoč enoten oplesk.
Iz vseh teh dejstev, odnosa krajevne oblasti do kulture, do pevskega zbora, do skupine 25 pevcev, ki po 100 večerov ali po-poldnevov razdajo čas, voljo, znanje, potrpljenje krajanom, se mi vsiljuje edina odločitev: nepreklicno obveščam javnost, naj vpraša odgovorne, kako vlagajo skupni denar v adaptacijo doma. Podbrezje, 22. 5. 1991"
Stane Mihelič
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD JESENICE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta pedagoških delavcev:
ZA   OSNOVNO  ŠOLO  JESENIŠKO BOHINJSKEGA ODREDA KRANJSKA GORA
učitelj glasbene vzgoje s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas
učitelj matematike za nedoločen Čas
učitelj tehnične vzgoje in fizike za določen čas - eno šolsko leto
učitelj podaljšanega bivanja, spoznavanje narave in biologije za določen čas - eno šolsko leto
ZA OSNOVNO ŠOLO 16. DECEMBER MOJSTRANA
učitelj razrednega pouka s smislom za poučevanje glasbene vzgoje na predmetni stopnji za določen čas - eno šolsko leto učitelj telesne vzgoje za določen čas - polovični delovni čas -eno šolsko leto
ZA OSNOVNO ŠOLO PREŽIHOV VORANC JESENICE
učitelj razrednega pouka za določen čas do 2. 12. 1991 učitelj slovenskega jezika za določen čas - eno šolsko leto učitelj slovenskega in srbohrvatskega jezika za določen čas dc 13. 4. 1992
učitelj angleškega jezika in slovenskega jezika za določen čas do 20. 4. 1992
učitelj s polovično obveznostjo za matematiko in tehnično
vzgojo za določen Čas do 21. 2. 1992
ZA OSNOVNO ŠOLO TONE ČUFAR JESENICE
učitelj razrednega pouka za določen čas - eno šolsko leto
učitelj tehnične vzgoje za določen čas do 22. 2. 1992
ZA OSNOVNO ŠOLO KARAVANSKU! KURIRJEV NOB
KOROŠKA BELA
učitelj glasbene vzgoje za nedoločen čas
učitelj telesne in tehnične vzgoje za določen čas - eno šolsko
leto
ZA OSNOVNO ŠOLO GORENJSKEGA ODREDA ŽIROVNICA
učitelj razrednega pouka za določen čas
učitelj tehnične vzgoje s polovično obveznostjo za določen
čas - eno šolsko leto
učitelj glasbene vzgoje in podaljšanega bivanja za določen
čas - eno šolsko leto
ZA GLASBENO ŠOLO JESENICE
učitelja violine s polnim delovnim časom za nedoločen čas
učitelja klavirja s polnim delovnim časom za nedoločen Čas
učitelja klavirja s polnim delovnim časom za določen čas
učitelja flavte in kljunaste flavte s polnim delovnim časom za
nedoločen čas
učitelja flavte in kljunaste flavte s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas
učitelja klarineta s polnim delovnim časom za nedoločen čas učitelja trobente s polnim delovnim časom za določen čas učitelja harmonike s polnim delovnim časom za nedoločen čas - za pouk na dislociranih oddelkih učitelja kitare s polnim delovnim časom za določen čas učitelja nauka o glasbi in male glasbene šole s polnim delovnim časom za določen čas - pouk na matični šoli in dislociranih oddelkih.
Pogoj za sprejem je zaključena višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. Nastop dela je 1. 9. 1991. Delo za določen čas eno šolsko leto pomeni zaposlitev do 1.9. 1991 do 31. 8. 1992. Prijavo z dokazili je treba poslati 8 dni po objavi na naslov: Vzgojnoizobraževalni zavod Jesenice, Tomšičeva 5, Jesenice. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od zaključka razpisa.
AVTO SOLA RENT-A-CAR
NON STOP tel: 213-619 328-602
Peter Čolnar
DREVESA V GOZDU
"SRBSKA VOJSKA"
Ko so prišli v gimnazijo, so videli fante, kako ležijo po so-bah- Stari so bili nekako od 18 do 22 let. Nikjer nobenega orožja, v sobi pa zakajeno od cigaretnega dima.
Nihče ni ničesar vedel. Spoznali so le to, da si tu ne bodo ^°gli pomagati. Odpravili so se iz Novega mesta. ,     Pred mostom jih je odločno ustavil neki vojak. Lojze se je kornaj zadržal smeha, ko je spoznal, da je to dober znanec kam-nosek Jeglič iz Kranja.
"Nikamor! Most moram minirati!"
"Kako bomo pa potem šli čez?"
Jeglič je nekaj trenutkov premišljeval in odločil.
"Pojdimo vsi skupaj lepo na frakeljc. Vas bom še spustil čez, p°tem pa bom miniral..."
Na "frakeljcu" so se zadržali približno do 17. ure. Tu se je Pomislil sopotnik Nadižar in se vrnil v Kranj.
Okoli 19. ure sta se pripeljala z Benom na železniško postajo Metliki. Hkrati je pripeljal na postajo vlak z 20 vagoni naših Prostovoljcev, namenjenih v Zagreb. Na vagonih, je bil narisan ^'er na vislicah, popisani pa so bili z napisi "Živel kralj Peter", *'vela Rusija" in podobno.
Kaže, da ni nihče vedel, da so Nemci popoldne ob 15. uri že psedli Zagreb. Kasneje je Lojze izvedel, kako so Nemci in ustaši Pojeli te prostovoljce v Zagrebu, ker jih je okoli 300 rešil pod Kriljem Rdečega križa iz ustaških zaporov...
Nekako med osmo in deveto uro zvečer sta se pripeljala v Vinico. Poti nista poznala, pravzaprav sploh nista vedela, kaj hočeta. Ko sta se ustavila v gostilni, sta po radiu slišala, da so bili Nemci ob 15. uri v Zagrebu.
"Ostaniva tu. Zjutraj bova videla, kaj naj narediva."
Lojzetu je bila previdnost nekako prirojena. Obveljala je njegova in tako sta ostala še naslednjo noč v Vinici.
Denarja sta imela dovolj, saj so jima ga v Kranju prinašali skoraj vsi, ki so ju poznali. Nikomur ga ni bilo žal, ker so bili prepričani, da bodo Nemci tako ali tako prav vse pobrali. Za vsak primer sta si denar razdelila na dva enaka dela.
Tako sta prespala v Vinici tudi s petka na soboto. Okoli 2. ure ponoči ju je zbudil hrup na cesti. Zaslišala sta vzklike:
"Srbska vojska se umika! Tu bodo bitke..."
Motilo ju je tisto o "srbski" in ne jugoslovanski vojski, vendar ni bilo časa premišljevati. Po cestah je zavladala panika. Slišala sta otroški jok. Ljudje so se umikali v zidanice.
Kaj naj naredita? Ker se pač nista mogla enostavno umakniti v zidanico, sta bila prisiljena nadaljevati z vožnjo.
Na mostu v Vinici je le uspel prepričati Bena, da sta zmetala bombe v Kolpo. Tisto v žepu pa je moral, kljub vsemu zadržati. Ni in ni ga mogel prepričati, da je to nesmiselno. xxx
Organizacija
Okoli Lojzeta se je pričela plesti nekakšna organizacija, ki se je bavila v začetku predvsem s pomočjo slovenskim rojakom. Kot predstavniku slovenskega RK so mu vsi zaupali, vendar ne bi mogel narediti prav ničesar, če ne bi srečal tako čudovitih ljudi, kot jih je pri hvaškem RK, oziroma s posredovanjem prizadevnih humanistov hrvaškega RK.
Položaj sicer ni bil preprost. Bilo je polno sumničenj in nezaupanja, vendar je vladala v hrvaškem Rdečem križu prisrčnost. Konec aprila 1941 je bil Lojze Čolnar že povsem vpeljan v svoje delo.
Protislovenska gonja
Konec aprila leta 1941 je vse Slovence v Zagrebu in tudi drugod presenetil ustaški razglas:
"Vsi Slovenci morsjo v treh dneh zapustiti NDH!"
Od dr. Breslerja je imel pooblastilo v imenu hrvaškega RK: "Potrjujemo, da je Alojz Čolnar član hrvaškega RK in poverjenik pokrajinskega odbora RK v Ljubljani." To pooblastilo ob tedanjem položaju nenadoma ni pomenilo več ničesar. Vsake tri dni je moral hoditi na policijo, da so mu podaljševali pravico bivanja v NDH. Podobne dovolilnice je preskrbel tudi ostalim.
Izvedeli so, kaj je bil vzrok tej protislovenski gonji.
Slovenec, kapetan vojnega broda Mirko Bleivveiss, je bil kot aktivni oficir komandant neke pomorske enote v Selcah pri Crikvenici. Tja je prišla skupina ustašev pod vodstvom Kvaterniko-vega (doglavnikovega) sina, da bi prevzela enoto. Bleivveiss se je temu uprl in prišlo je do prepira, v katerem je bil Kvaternikov sin ubit. (Podrobneje je dogodke opisal sam Bleivveiss v knjigi "Kako je bilo v Selcah".)
Zaradi tega bi morali vsi Slovenci takoj zapustiti NDH.
Sredi maja so zagledali na zagrebških ulicah letake ki jih j< podpisal Pavle Horvat, predsednik Slovenske kmečko-delavsk sloge:
"Poziv vsem Slovencem! Slovenska kmečko-delavska slog. ki deluje v sporazumu z Glavnim ustaškim stanom v Zagrebi poziva vse Slovence ne glede na dosedanje bivališče, pristojnosi stran, službo ali položaj, da se nemudoma prijavijo v uradni pc slovalnici Trg kralja Tomislava 19/11, kjer bodo dobili predpisi ne tiskovine. Prijaviti se je med uradnimi urami od 8. do 14. i; od 15. do 19. ure po sledečem razporedu..."
Horvat je svoj poziv zaključil z besedami:
"Vsak Slovenec je dolžan odzvati se temu pozivu in se v do ločenem roku prijaviti, ker je to v njegovem lastnem interesu in \ njegovo dobro, sicer se bo vsakogar, ki se temu pozivu ne bi odzval, štelo za neprijatelja slovenskega in hrvatskega naroda."
GLAS 16. stran
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 18. junija 1991
III
=? 2 s
Tipka
kopar Izola
DOBRIH
RAZLOGOV
ZA
POČITNICE NA SLOVENSKI RIVIERI.
S8es S 2 rrj S
3 O UJ J < h
a _i o
Poletna vradic^, Ugodne cene.
ŽIVILA
ŽIVILAMARKET BLED
21.6. že od 10   ure cJaIje "PosEbNJ pRogiuM
OTROŠKA PEKARNA - najmIajš! pečejo kekse RIBARNICA DELFIN - pečene sarcJeIe TETA LIZA , FRUCTAL - paIačjnI<e i marmeIacJo TOČENO PIVO UNION DEGUSTACIJA VINA "TORO" - SLOVIN POSEBNE AKCIJE - UGODNE CENE
Zaboj piva samo 250.00
PnoqRAM: / od 1700 ure (JaLje nasiop KnANJskt qodbE
' pUsne skupiNE Kranj
' sob pIesaIec s slioiv (Iance
' NACjRACJNO ^REDANJE
PRECJSTAvlJAJO  SE   ŽlVJU  S pROJZVAJAlci:
VsAk (Jan dEqusTAcijt iiN procJaja ina stojinjcaH od 15Č)5 - 1760 ure.
poN. 17.6 MLINOTEST - tt& DROGA - Fonoi, Wk - Vp
tor. 18.6 ISO IZDELKI - Skorja LokA, UMNI lil < Ljt,, sre. 19.6  1NISKI KOLAČEK - b|. SLOVIN C0CK1A - Ljšjs, FRUCTAL - Aj«» čet. 20.6. ŽITO CORENJKa - Lesce, KOLINSKA - Ififc IZ SLOVENSKA BISTRICA - St Na stojinjcaIh Tudi sacTje iN zeIenjava po Nižjih cenah!
<JŽ Agromehanika
Kranj, Hrastje 52 a
-v*
• KMETOVALCE OBVEŠČAMO, DA NUDIMO TRAKTORJE TV 821, DOBAVA TAKOJ
• V PRODAJI VSI TIPI TRAKTORJEV IMT PO NAJNIŽNJIH CENAH
• ZA ŠKROPILNI PROGRAM, (atomizerje), NUDIMO ZA GOTOVINSKO PLAČILO - UGODNE IZVENSEZONSKE POPUSTE.
VSE INFORMACIJE DOBITE V NAŠEM POSLOVNEM CENTRU V HRASTJU «S? 326-033, 324-035
Trgovina odprta vsak dan od 7. do 17. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
3025
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
"Črni" gostinci se ne boje inšpektorjev
Pečatenje grozi osmim lokalom
Kranj, 17. junija - Tržni inšpektorji so napovedali zagrizen boj gostincem, ki uradno to niso. Ker - resnici na ljubo - v rokah nimajo ikonskega orodja, s katerim bi jim zares učinkovito stopili na prste, so povabili k sodelovanju tudi davčno inšpekcijo, ki ima po novi zakonodaji že to možnost, da obdavči "črni" dobiček, in policijo. Tržna inšpekcija je letos približno desetim ljudem, ki v kranjski oblini opravljajo gostinsko dejavnost brez dovoljenja, izdala odločbe 0 prepovedi in napisala predloge sodniku za prekrške. Ob ponovim pregledu lokalov je ugotovila, da se "gostinci" ne menijo za Prepoved, zaradi česar so sledili novi predlogi sodniku za prekrške...
Zaradi opravljanja dejavnosti brez dovoljenja kljub pravnomočni odločbi je tržna inspekcija štirim kršiteljem poslala sklepe o izvršbi odločbe s Prisilitvijo. Pečatenje lokalov je zagrozila Marku Oselju iz Grada, Darku Zupanu iz Kra-nJa, Alojzu Dežmanu s Kopiji6 in Janezu Markiču iz Pod-°rezij. Alojz Dežman in Janez Markič sta se na sklep o izvršbi Pritožila, o rešitvi pritožbe bo odločal drugostopni organ, do tedaj pa s pečatenjem ne bo nič.
Marku Oselju iz Grada so inšpektorji sredi maja lokal zapečatili, prav tako Darku Zupanu iz Kranja konec maja. Oba sta takoj odstranila uradne pečate in gostom točila naprej. V začetku junija se je na Zupanovem lokalu sicer znašel napis "zaprto", vendar je proti obema poslana kazenska ovadba na javno tožilstvo. Dokler ne bosta zadevi rešeni na sodišču, tržna inšpekcija nima več možnosti ukrepati proti njima.
Tržna inšpektorica Tatjana Kobentar pravi, da bi morali v
kranjski občini zapečatiti lokale najmanj še štirim gostincem brez dovoljenja: KJemenčiču v Cegelnici, Martinu Ropretu v Šenčurju, Miranu Jakšiču v Preddvoru in Perhavcu v Brito-fu. S tem postopkom bo počakala, dokler s sodišča ne bo zagotovila, da bo hitro ukrepalo; v nasprotnem primeru se inšpekcija zaradi lastne nemoči samo osmeši. Na sestanku z občinskimi sodniki za prekrške so se inšpektorji sicer dogovorili, da bodo njihove predloge skušali prednostno obravnavati, vendar imajo enake želje po prednostni obravnavi tudi druge službe nadzora in pregona.
Nemoč tržnih inšpektorjev pri preprečevanju šušmarskega gostinstva je še bolj očitna pri društvih, ki z izgovorom, da strežejo zgolj svojim članom točijo pičajo tudi drugim gostom in z izkupičkom polnijo društvene blagajne. Junija tr-
V tovarni VIST kranjske Save bi včeraj zjutraj lahko izbruhnil požar, podoben katastrofalnemu 21. januarja letos. Na enakem stroju *a lakiranje kot tedaj se je tudi tokrat zlomil ventil, zaradi česar je začelo iztekati termalno olje. Na srečo olje še ni bilo do konca segreto in se zato ni vžgalo. Iz stroja je izteklo približno 400 litrov °lja. Savski delavci, ki so jim prihiteli na pomoč tudi kranjski poklicni gasilci, so morali najprej prekiniti iztok olja. Glede na to, da se na stroju mehanske okvare ponavljajo, bodo v Savi temeljito raziskali vzroke okvar. H. J., foto: G. Šinik
°dkrili Bohinčevo skrivališče z ukradenim blagom
Tranzistor je še igral
Kranj, 17. junija - Tržiški lovec je v začetku meseca po naključju ^•kril skrivališče ukradenih predmetov večkratnega vlomilca in ta-t'ča, povratnika Franca Bohinca iz Slatne pri Begunjah.
, Bohinc je v priporu od oktobra lani zaradi 34 vlomov v potniške hiše, planinske in lov-*ke koče. "Deloval" je od Valvasorja, Sv. Petra, Dobrče do revale, vendar pa skrivališča, katerega je shranil nakradeno ■ lago, preiskovalcem ni hotel '*dati.
Y sredo je tržiški lovec, ki je ^nvališče odkril, do njega poji Jal policiste in kriminaliste.
oninc si je uredil skrivališče ^ed Dobrčo in Prevalo pod P°bočjem Drmavke. Ta del je ezko dostopen, precej stran od j ti, pod previsno skalo, zakri-2 drevesi. Tu si je uredil žarišče z zasilno posteljo, vanj ^shranil več ukradenih radij
skih sprejemnikov, razna oblačila, odeje, hrano. Zanimivo je, da je eden od radijskih sprejemnikov še vedno igral.
Skrivališče je tako dobro naravno prikrito, da bi ga bilo nemogoče najti, razen če bi dobesedno butnil vanj. Z vrha previsne skale pa je dober razgled na dolino v Podljublju, nad potjo z, Dobrče in potjo iz smeri Prevale, tako da se je Bohinc lahko pravočasno skril pred "nevarnostjo". Preiskovalci so v bližini "glavnega" skrivališča našli še drugo, manjše, z delom ukradenih predmetov, sumijo pa, da ima Franc Bohinc še eno ali več skrivališč. • H. J.
INA SONČNI STRANI ALP j
% kam bi del?
si Takšno vprašanje si najbrž v teh dneh zastavljajo v tistih nj,Venskih tovarnah, iz katerih so poslali v Bosno 878 ton poseb-del 0c*P?dkov. Slovenska vlada se je namreč zaradi dobrega so-Sp °yar>ja s to republiko odločila, da bodo slovenske tovarne
eJele te odpadke nazaj. °dl a Vrst' Prizadetih, med njimi so tudi tri gorenjske tovarne, sp°ćn.°.protestirajo proti takšni odločitvi v vrhu. Obenem se p0sa?uJejo, kako ravnati naprej, če pravne pogodbe in plačani Ug' ne veljajo. Sporne odpadke, ki jih v Bosni zavračajo, so po Zako tVah inšPekcijskih služb oddale povsem v skladu z našo pre?n?dajo. Ob tem seveda ni znano, ali bosansko-hercegovski k0v P*s' dovoljujejo skladiščenje in predelavo posebnih odpad-Prej S'ede na razplet medrepubliške afere z odpadki si je naj-m°č zastaviti načelno vprašanje, zakaj naj bi drugod skladi-ti0 tJ13^ odpadke, medtem ko je to pri nas drugim prepoveda-rnjn- rez dvoma pa bi bil sedaj čas, da slovenska vlada s svojim rfiiS]Strstvom za urejanje in varstvo okolja končno odgovori, kdaj tle^1 J"azrešiti problem odlaganja posebnih odpadkov na svojih ^etr ^eJstvu, da v Sloveniji pridelamo 1,5 milijona kubičnih to) a°v trdnih in 750 tisoč ton tekočih posebnih odpadkov na le-vlad*Sa Za ta konkreten odgovor že malce primanjkuje. Pa tudi Svoje 80renJskih občin bodo prej ali slej morale spoznati, da je Vor Pr°bleme najbolje reševati sam. Zatorej bi od dolgih pogo-deja 0 gorenjskem skladišču posebnih odpadkov kazalo preiti k
Aleksander Troha, uprava za družbene prihodke občine Kranj: »Z uveljavitvijo zakona o dohodnini imamo pravico obdavčiti tudi t.i. šušmar-je. Za tiste, ki jih poznamo, smo izdali akontacije davka, preverjamo plačevanje prometnih davkov, če jih ne plačujejo, jih po zakonu moramo obračunati mi, kar je zahteven postopek. S tem, ko zavezancu obračunamo davek in ko ga plača, pa mu seveda dejavnost še ni legalizirana. Akontacije davka smo poslali osmim zasebnim gostincem, ki za opravljanje dejavnosti nimajo dovoljenja.«
žna inšpekcija načrtuje skupaj s sanitarno obisk društvenih gostinskih lokalov, ki praviloma ne izpolnujejo niti minimalnih sanitarno tehničnih in drugih pogojev za delo. • H. Jelovčan
Pred Peračico še vedno kolone
Dela na viaduktu končana lO.julija?
Kranj, 17. junija - Investitor obnove ceste na viaduktu Peračica, republiška uprava za ceste, ter izvajalec del SCT sta bila v minulih tedenih deležna ostrih kritik s strani čakajočih voznikov na obeh straneh viadukta in policistov, ki so zaradi prometnih zamaškov izpadli v očeh ljudi "grešni kozli", češ da obnovitvena dela prepočasi napredujejo.
Na današnji sestanek v prostorih UNZ Kranj, na katerem so ocenili pomoč delavca Cestnega podjetja Kranj, ki ob prometnih konicah med delavniki in po cel dan ob vikendih z ročnim semaforjem kroti kolone vozil, so prišli tudi najodgovornejši ljudje iz republiške uprave za ceste in iz podjetja SCT, prišel je republiški prometni inšpektor in zastopniki upra-vljalca te ceste, Cestnega podjetja Kranj.
V republiški upravi za ceste so na kritiko (policistov), češ da se je obnova začela prepozno (dovoljenje za delno zaporo izdano od 7. maja do 26. junija, začeli so 21. maja) oziroma da bi morala biti sklenjena že pred odprtjem karavanškega predora, odgovorili, da so se na strokovno izredno zahtevno delo pripravljali že od lani; načrtovali so, da bo delo dejansko končano še pred glavno turistično sezono. Do zamude je prišlo, po njihovem, seveda, iz več objektivnih razlogov: zamujal je material iz uvoza, nagajalo je mokro vreme, težave so bile tudi z denarjem, tako da z SCT niso uspeli pravočasno skleniti pogodbe o delu.
Danes so tudi obljubili, da bodo poskušali delo karseda pospešiti. V četrtek naj bi bila desna stran viadukta že prekrita z novim asfaltom. Menili so, naj z obnovo leve strani ne bi čakali do jeseni. Začrtali so idealni rok, po katerem naj bi bil viadukt prenovljen do 10. julija - če se seveda ne bo spet zataknilo pri uvozu materialov ali pri vremenu. Do tedaj naj bi ob prometnih konicah promet še naprej urejal delavec z ročnim semaforjem, v najbolj kritičnih trenutkih naj bi pomagali tudi prometni policisti.
Danes teden se bodo sestan-kujoči v enaki postavi ponovno dobili na viaduktu Peračica in preverili, kako kaže z idealnim datumom dokončanja 10. julijem. Če bo dobro kazalo, bodo soglašali s podaljšanjem dovoljenja, za polovično zaporo ceste, sicer bodo zahtevali, naj se delo nadaljuje jeseni.
Na viaduktu naj bi do 10. julija zamenjali vse iztrošene di-letacije in cestišče nanovo asfaltirali, kar so izvajalci pripravljeni delati tudi v nočnih urah. Kasneje bodo sanirali tudi betonsko ploščo in stebre na spodnjem delu viadukta. # H. Jelovčan, foto: G. Šinik
nJem! • Stojan Saje
Nastop policijskih psov
Kranj, 17. junija - Kinološko društvo Tržič prireja v nedeljo, 23. junija, ob 17. uri na nogometnem igrišču v Tržiču nastop šolanih športnih in službenih psov. K sodelovanju so tržiški kinologi povabili tudi vodnike službenih psov milice z območja UNZ Kranj. Ti bodo s t.i. psi specialci prikazali iskanje eksploziva in mamil, s psi za splošno uporabo pa obrambo in napad z nagobčnikom, obrambo in napad na rokav ter onemogočanje diverzanta z več psi.
Podoben nastop so imeli vodniki s policijskimi psi že lani ob mednarodni razstavi psov na Jesenicah, kjer so med opazovalci doživeli zelo dobre ocene. • H. J.
LETOS ZE 18 MRTVIH
Prometna slika z gorenjskih cest je za prvih pet letošnjih mesecev vse prej kot ugodna. Osemnajst smrtnih žrtev je vsekakor grozljiv podatek, še bolj od lanskega, ko je bilo v enakem času mrtvih dvanajst ljudi. Zlasti kritična sta bila letošnja druga polovica aprila in maj. Samo maja je bilo na gorenjskih cestah 52 prometnih nezgod (lani 34) s petimi mrtvimi in 61 ranjenimi, medtem ko sta maja lani v nezgodah umrla dva človeka, 43 pa je bilo ranjenih.
Vzroki prometnih nezgod so standardni: nepravilna stran in smer vožnje, prevelika hitrost, izsiljevanje prednosti, alkohol. Maja, denimo, so pri petnajstih povzročiteljih nezgod izmerili krepko nad 0,5 promila. Rekorderje voznik s 3,15 promila, pri vrhu pa so še z 2,91, 2,3, 2,27, 2,67. Kaže, da niti grozljiva statistika nezgod niti strožje kazni ne pomagajo k boljši vozniški kulturi.
Pobegli voznik zelenega fička
V petek, 14. junija, ob osmih zvečer je neznani voznik na Jezerski cesti pri hiši št. 71, kije vozil od križišča pri Jaku proti Britofu, zbil 23-letno kolesarko Ireno Kočar iz Britofa, ki je pravilno po desni strani ceste peljala proti domu. Neznanec, domnevno pod vplivom alkohola, je z desnim delom vozila zadel zadnji del kolesa. Kolesarko je odbilo 23 metrov naprej, kolo pa je padlo na cesto, po kateri gaje fičko vlekel še 19 metrov. Kočarjevo so huje ranjeno odpeljali v UKC, krivec nezgode pa je odpeljal. Po sledovih trka in izjavah nekaterih prič so policisti ugotovili, da gre za voznika zelenega fička. Izsledili so ga v nedeljo dopoldne. Gre za 26-letnega Osmana Murgiča, ki stanuje v Orehovljah. Proti njemu bodo podali dve kazenski ovadbi, in sicer zaradi povzročitve prometne nezgode in zaradi zapustitve žrtve brez pomoči.
To je bila letos že šesta prometna nezgoda s pobegom, v katerih je šlo za ranjene. Sicer pa je bilo lani na območju UNZ Kranj 491 pobegov, od tega sedem z ranjenimi žrtvami, tri z veliko materialno škodo in 481 z manjšo škodo.
S kolovoza v brezno
Nezgoda, ki se je v nedeljo ob 22.20 zgodila na kolovozni poti na Malenskem vrhu nad Poljanami, bi se lahko končala z veliko hujšimi posledicami, kot seje. Domačin Rudolf Dolenc, star 39 let, je vozil vinjen z neregistriranim fičkom proti domu. Iz neznanega vzroka je zapeljal v levo po pobočju. Po desetih metrih se je fičko prevrnil na bok, se prevračal še 50 metrov, ko sta voznik in šestletna sopotnica Martina Dolenc padla ven, nato pa obstal še 50 metrov nižje v močvirnem breznu. Lažje ranjena Dolenca so odpeljali v UKC.
V "križišče smrti" v Kranju, kjer se križata cesti Preddvor -Škofja Loka in Kranj - Brnik, že nenavadno dolgo ni počilo. Prejšnji torek, 11. junija, je bilo zatišje spet prekinjeno. 69-letna Stana Muren iz Ljubljane je z nissanom peljala od Britofa proti brniški cesti in naprej proti Laborant. V križišču s prednostno brniško cesto je le nekoliko zmanjšala hitrost, namesto da bi ustavila. Tedaj je iz Kranja proti Brniku v policijskem golfu pripeljal Gorazd Kosmač, star 24 let, ki trka kljub zaviranju ni mogel preprečiti. Voznika v obeh vozilih sta bila na srečo le lažje ranjena. • H. J.
HALO, 93
Kranj, 17. junija - Kranjski poklicni gasilci in reševalci so v ponedeljek, 10. junija, odhiteli gasit staro poslopje v Sp. Bitnjah, ki pa zaradi ognja in hitre pomoči ni utrpelo pretirane škode. Isti dan so se odzvali klicu h gašenju vozila na Zasavski cesti, v torek so slišali o dimu na Jelovici, a ko so spreševali, kje natančno gori, je bilo šele jasno, da kurijo odpadke. V petek je zagorela kuhinjska napa v Ručigajevi ulici, isti dan se je vžgala še "katrca" na kokrškem mostu. V nedeljo so gasili goreče smeti v smetiščni jami v Vasci. Razen v požarih so posredovali tudi v prometnih nezgodah; v četrtek so postavljali na "noge" prevrnjenega golfa v Voklem, v nedeljo reševali stoenko iz potoka na Beli, sedemkrat pa so prevažali pokvarjene avtomobila. • H. J.
Mrtvec prepoznan
Kranj, 17. junija - Truplo, na katero je naletel Jeseničan v začetku junija med sprehodom na hribu Mirca nad Jesenicami, so kriminalisti UNZ prepoznali. Gre za 42-letnega Vlada Po-ropata, diplomiranega inženirja elektrotehnike iz Pulja. Poro-pat je 30. decembra 1989 z družino prišel letovat v Garni pen-zion Kobla v Bohinjsko Bistrico. 3. januarja lani se je odpravil domnevno proti vrhu Črne prsti. Od tedaj je bil pogrešan.
Kriminalisti so preiskali širšo okolico, kjer je bilo najdeno njegovo truplo. Dobili so več oblačil, prospektov in zemljevidov Rima. Domnevajo, daje Poropat po načrtovanem izginotju 3. januarja lani odšel v Italijo in bi tam do decembra, ko je prišel na Jesenice in na Mirci storil samomor. • H. J.'
1^.
MEEGLAS18. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 18. junija 1991
Industrija bombažnih izdelkov KRANJ
po sklepu delavskega sveta razpisuje
JAVNO DRAŽBO za odprodajo naslednjih zasedenih nepremičnin:
1. vrstne zidane garaže št. 3, v ulici Franca Rozmana - Staneta št. 13. v Kranju, v izmeri 13,50 m2,
z izklicno cneo 114.310,90 din;
2. vrstne zidane garaže št. 9, v ulici Franca Rozmana - Staneta št. 13, v Kranju, v izmeri 13,50 m2,
z izklicno ceno 114.310,90 din;
3. garaže št. 64, v pritličju garažne hiše TRIPLEX II., Šorlije-vo naselje, v Kranju, v izmeri 11,76 m2,
z izklicno ceno 156.237,50 din;
4. garaže št. 66 v pritličju garažne hiše TRIPLEX II., Šorlije-vo naselje, v Kranju, v izmeri 11,76 m2,
z izklicno ceno 156.237,50 din;
5. garaže št. 1, v kleti garažne hiše TRIPLEX I, Šorlijevo naselje v Kranju, v izmeri 11,76 m2,
izklicno ceno 138.843,40 din;
6. garaže št. 21, v kleti garažne hiše TRIPLEX I, Šorlijevo naselje v Kranju, v izmeri 11,76 m2,
izklicno ceno 138.843,40 din;
7. garaže št. 39, v kleti garažne hiše TRIPLEX I, Šorlijevo naselje v Kranju, v izmeri 11,76 m2,
z izklicno ceno 138.843,40 din;
8. garaže št. 90, v nadstropju garažne hiše TRIPLEX I, Šorlijevo naselje, v Kranju, v izmeri 11,76 m2,
z izklicno ceno 138.858,30 din;
Ogled garaž bo mogoč dne 2. 7. 1991 od 7. do 14. ure, interesenti pa se morajo predhodno javiti po telefonu št. 212-755 interno 39.
JAVNA DRAŽBA bo v sredo, 3. 7. 1991, ob 7. uri, v prostorih podjetja IBI Kranj.
Udeleženci javne dražbe morajo pred začetkom vplačati varščino v višini 14.944,50 din, pri blagajni podjetja. Uspelemu ponudniku se varščina vračuna v kupnino, vsem ostalim udeležencem, ki ne bodo uspeli, se varščina vrne takoj po opravljeni dražbi. Davek na promet Nepremičnin, plača kupec, pred prevzemom garaže.
Uspeli ponudnik mora skleniti pogodbo najkasneje v treh dneh po opralvjeni dražbi, ter istočasno plačati celotno kupnino, v nasprotnem primeru varščina zapade v korist prodajalca. Kupec nima pravic iz jamstva za napake stvari. Garaže so zasedene po najemnikih in ti imajo pod enakimi pogoji prednostno pravico do nakupa.
Trgovsko podjetje, p. o. Kranj, Poštna ulica 1
Po sklepu delavskega sveta objavljamo JAVNO DRAŽBO
za prodajo garaže v Kranju, Valjavčeva ulica 4, v izmeri 16,45
m2.
Izklicna cena je 100.000,00 din.
Interesenti so dolžni vložiti kavcijo v višini 10 % vrednosti pred dražbo na žiro račun KOKRE št.: 51500-601-12830 pri SDK Kranj. Javna dražba bo dne 3. 7. 1991 ob 9. uri v Kranju, Valjavčeva ulica 4. Stroške prepisa in prometni davek plača kupec. Interesenti lahko dobijo dodatne informacije po telefonu 064/213-070, int. 394.
		
Likozarje	gorenjska obrtna zadruga va 1 a, Kranj	Računalniško vodimo poslovne knjige za podjetja in obrtnike. Gorenjska obrtna zadruga Kranj, telefon 218-680.
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD JESENICE
Svet Vzgojnoizobraževalnega zavoda Jesenice razpisuje na podlagi 41. člena Zakona o zavodih (Ur. list RS, Št. 12/91), 137. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS, št. 5/80, 29/86, 31/86) in 27. člena Zakona o glasbeni šoli (Ur. list SRS št. 17/71) prosta delovna mesta vodij organizacijskih enot:
1. RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE JESENIŠKO BOHINJSKEGA ODREDA KRANJSKA GORA
2. RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE 16. DECEMBER MOJSTRANA
3. RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE GORENJSKEGA ODREDA ŽIROVNICA
4. RAVNATELJA GLASBENE ŠOLE JESENICE
Za ravnatelja osnovne šole je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev, določenih v 89. členu Zakona o osnovni šoli, izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima pedagoško izobrazbo
— da ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizobra-ževalnem delu
Za ravnatelja glasbene šole je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev, določenih v 21. členu Zakona o glasbeni šoli, izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima pedagoško izobrazbo
— da ima najmanj pet let delovnih izkušenj v glasbenovzgoj-nem delu
Mandat ravnatelja traja štiri leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Vzgojnoizobraževalni zavod Jesenice, Tomšičeva 5, Jesenice z oznako "za razpis".
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh od objave razpisa.
• ŽELITE HITRO OPRAVITI
• IZPIT ZA VOZNIKA
• A IN B KATEGORIJE
AVTO ŠOLA ZŠAM
ŠKOFJA LOKA
ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV Z ZAČETKOM 24. 6.1991 V GASILSKEM DOMU NA TRATI.
PRI NAS BOSTE LAHKO OPRAVLJALI ŠE:
— tečaj prve pomoči z izpitom
— občinske teste
TAKOJ PO TEČAJU IMATE MOŽNOST VOŽNJE NA VOZILIH GOLF IN OPEL CORSA TER NA MOTORNEM KOLESU MZ.
Tel.: 631-729 dopoldne od 8. -12. ure popoldne od 14. -17. ure
gorenjski tisk
po,
moše pijadeja 1, p. p. 142 64000 kranj
OBJAVLJA
zbiranje ponudb za nuđenje družbene prehrane in poslovno-reprezentančnih kosil v obratu družbene prehrane Gorenjski tisk, p. o., Kranj pod naslednjimi pogoji:
1. oddaja v najem kuhinje s pripadajočo opremo in drobnim inventarjem
2. ponudnik mora zagotoviti malico in kosila za ok.560 delavcev, razdeljenih v dve izmeni in na dveh lokacijah ter poslovno-reprezentačna kosila in drugo ponudbo toplih in hladnih napitkov, delikates, slaščic in sadja
3. ponudnik je lahko obrtnik ali podjetje, ki je registrirano za to dejavnost oziroma bo registracijo pridobil do sklenitve pogodbe
4. ponudnik bo moral sprejeti v delovno razmerje 9 delavk s tem, da jim bo zagotavljal delovne pogoje, plačo in ostale pravice najmanj v istem obsegu, kot jim to zagotavlja Gorenjski tisk, p. o., Kranj
Med ponudniki bomo izbrali najugodnejšega ponudnika, ki pa bo moral zagotoviti minimalno takšne pogoje, kot jih sedaj po ceni in kvaliteti zagotavlja Gorenjski tisk, p. o., Kranj.
Vsi potrebni podatki so vam na voljo v splošno - kadrovskem področju Gorenjskega tiska, p. o., Kranj, tel. 215-981 int. 242.
Pisne ponudbe v zaprtih kuvertah sprejemamo do 5. 7. 1991 pod oznako "kuhinja":
I IMPEKS d. 0. 0. Koroška 26, TRŽIČ, tel.: 064/50-439
BTV SAMSUNG 51 cm, teletekst za samo 12.590,00 din BTV GOLDSTAR 51 cm za samo 11.390,00 din VIDEOREKORDER NESCO za samo 10.390,00 din
Nudimo vam veliko izbiro AUDIO-VIDEO-TV-HI Fl tehnike priznanih proizvajalcev NORDMENDE, LOEVVE, ORION... Možnost nakupa na 12- do 24-mesečni potrošniški kredit! Delovni čas: vsak dan od 8. - 11. ure in od 14. - 19. ure, sobota od 8. - 11. ure
strojegradnja
64228 Železniki, Slovenija, Jugoslavija telefon (064) 67-121, telex 34557 yu alples telefax (064)66-153
Večnamenski vrtalni rezkalni stroj WRS
NE ZMORETE VEČ
VELIKIH BREMEN
SVL0N
£ Osbnder
ou
ESMA PLANINSEK STARA CESTA 15, KRANJ, tel.: 218-323
URA TELOVADBE PRI NAS
ODTEHTA TIR REDNE TELOVADBE.
PRI TEM SE IZBOLJŠA PREKRVAVITEV TELESA.
KREPI CELOTNA MIŠKI LATI RA IZBOLtf fClBLHVOST VSEH SKLEPOV
s*
s
KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV, PRILOŽNOST TUDI ZA VAS
PO UGODNI CENI, S TAKOJŠNJIM PLAČILOM ODKUPUJEMO:
- SMREKOVE, JELOVE IN BUKOVE DESKE VSEH DIMENZIJ
- HLODOVINO SMREKE, JELKE IN BUKVE
INFORMACIJE:
KLI LOGATEC, p.o., 61370 LOGATEC, TOVARNIŠKA 36, Telefon: 061/741-711 int. 276 Telex: 31656 KLI YU Telefax: 061/741-279
• AKCIJSKA prodaja
t ZNIŽANE cene do 20.7. 91.
• DOBAVA takoj
t posebne cene za GR0SISTE
t pokličite, obiščite nas in se prepričajte
Torek, 18. junija 1991 MALI OGLASI, OGLASI 19. STRAN »S^3&£©S^GLAS
MALI OGLASI
@217-960 Cesta JLfl 16
aparati stroji
Proam TRAKTOR, tip IMT 542 in tip IMT 549, <S> 65-741, v torek in sredo, od 15. 16. ure_8893
Prodam VILIČAR Indos, nosilnosti 2.5 tone, g 632-054_8901
Ugodno prodam brezžični TELEFONSKI APARAT, domet do 700 m, s polnilom ter barvni TV Gorenje, g 065/79-042_8916
VIDEOREKORDER Sharp, malo rabljen, z vso opremo, ugodno prodam, g 310-188_8917
OVERLOCK Pfaff, 4-nitni, 2-igelni, nov, nerabljen, z 1-letno garancijo, ugodno prodam. ^ 215-650 8924
Prodam vrtno električno KOSILNICO, z nitko Adlos Ufomatic. ^ 70-004_8935
Štedilnik (3 plin + 1 elektrika),
popolnoma nov, ugodno prodam. y 57-568_8941^
Prodam TRAKTOR Deutz TX 55 A ali zamenjam za osebni avto. Mirko Hrovat, Dovje 14, Mojstrana,
g 89-165_8948
TRAKTOR Same Bufalo, letnik 1983, 130 KS, gozdni, s hiab dvigalom in prikolico. « 042/685-562, od 19. do 21. ure_8949
gradbeni material
Ugodno prodam uvoženo plastifi- _
cirano PLUTO. « 83-727, po 20.
^_8598 ostalo
Ugodno prodam meterske SKOD -
LE, približno 110 kvad. m. Možna protivrednostna menjava. ® 721-172 8895
Prodam ATX 50 C, letnik oktober 1990. Cena 1.100 DEM. « 57-364
APN 6, letnik julij 1987, temno rdeč, prodam. ® 212-967 8968
obvestila
AVTOKLEPARSTVO-Branko Lacko, Radovljica, Bevkova 37, ® 75-807 VETERANI-TOTALKE IN VSE OSTALO_5536
ZASTEKLITEV vseh balkonov in teras ter vsa ostala STEKLARSKA DELA, g 061/613/067 7549 SERVIS vseli vrst ŠIVALNIH STROJEV! Nudimo tudi poučevanje za ravnanje s šivalnim strojem. Informacije na g» 42-805 7550 BARVAM z apnom in ostalimi materiali. Poceni, brez čakanja. ® 329-376_7552
J & J TV, VIDEO, HI-FI servis! Popravljamo vse vrste TV, video in hi-fi naprav, -g 329-886 7671 Strokovna NEGA in OBLIKOVANJE nohtov, vsak dan od 14. do 20.
ure, g 73-550_8894
VODOINSTALACIJE (hiše, popravila) vam naredimo kvalitetno in hitro! Delamo s stroji! ® 218-427 _8910
Obrtnikom VODIM poslovne knjige, plačilne liste, prometni davek. «g 802-170_ 8923
Cenjene goste OBVEŠČAMO, da bo Gostilna Marija Marinšek, Naklo, ZAPRTA, od 19. do 23. 6. 1991, zaradi letnega beljenja. Hvala za razumevanje! Za nadaljni obisk se priporočamo! 8933
Izdelujem SMETNJAKE - KANTE, vseh velikosti, so ojačani in ŽEBLJE, do 90 mm; prodam tudi PEČ za centralno ogrevanje in SNEGO-BRANE. ® 326-426, po 16. uri
8934
Ugodno prodam POROLIT za oblaganje, 1.900 kosov, šir. 8 cm in GRADBENO BARAKO, g 66-737 Dvokrilna BALKONSKA VRATA, termopan, nova, prodam za polovično ceno. «■ 311 -430 8930
Vodje - organizatorje prodaje ter sposobne sodelavce -zastopnike (akviziter je) za
zastopanje pri prodaji pomožnega zdravilnega sredstva vabimo k dolgoročnemu sodelovanju.
Najboljšim možnost redne zaposlitve!
Tel.: 064/57-805 ali 52-390.
Zelo ugodno prodam 10 MIZ ter 45 STOLOV in plastične KOZARCE (0.5 I - 4.000 kosov, 0.2 I - 4.000 ko-sov). -g 51-776_8908
Potrebujem POSOJILO - 5.000 DEM. Vrnem do 1. 2. 1992, s 50 odstotnimi obrestmi. Šifra: FEBRUAR_ 8909
Prodam globok in športni otroški VOZIČEK, STAJICO, NAHRBTNIK in ostalo. ® 325-889 8912
PASJO HIŠICO, d im. 1.5 x 2 m, izdelana iz brun, prodam. ^ 66-033
Prodam  kostanjeva   DRVA. 9
45-291 _8937
Prodam PIANINO Petroff, malo rabljen, kot nov. Ogled od 18. do 21. ure. Breg ob Savi 70, Mavčiče _8939
pridelki_
Oddam KOŠNJO TRAVE. Andrej Ažman, Zg. Otok 4, Radovljica
8920
Prodam 6 kosov ŠPIROVCEV, dim. 12 x 14 cm, dolž. 9 m ter 5 kosov LEG, dim. 20 x 22 cm, dolž. od 4 do /jTVŠifra: UGODNA CENA 8951
Prodam VRATA prtljažnika za Golf, stari tip. Kern, Velesovo 6, Cerkljej_8952
kupim_
Kupim manjši BIFE ali TRGOVINO v obratovanju, v Kranju ali bližnji gkojici. Šifra: GOTOVINA - TAKOJ
10 dni starega TELETA simentalca, kupim, flf 70-411 8973
posesti
lokali
DELAVNICO, 200 kvad. m., opremljeno za razrez HVT, oddam v na-jem.«' 82-104 8896
Motorji Kolesa
^[gjam APN 4. -g 40-065 8898
AYTOMATIK A 3 SL, odlično ohra-I^JJrodam. g 328-297 8899
^odarn Tomos AVTOMATIK, sko-*aJ nevozen. Cena 550 DEM. Dari-
iP^čeladaJg* 40-601_8921
prodam 2 BX in 2 športna, rabljena KOLESA. Ogled zvečer. Kodoro-r!Sjjladnikova ul. 16, Križe 8922 £r°dam dobro ohranjen MOPED h0l|bri. Sajovic, Velesovo 46, Cer-ly? 8931
;r°dam 5JM21_
329-089
Se   no, L
BT 50, letnik
1987. <& 8944
CTX
80   Tomos. 9 8953
*e nekaj novih MOTORJEV To-y°* BT 50 S in N, CTX 80, lahko *uPite pri "Avto Loka", Sv. Duh. rfne zelo ugodne! & 631-190 ali 631-245 8956
J^odam VESPO-PX 200 E, 11.000 ^Jetnik 1984, bele barve. «" 311 266 8970
PARCELO 300 kvad. m., (voda, elektrika), prodam. Šifra: POLE-TJE _8911
V Povijah pri Trsteniku prodam TRAVNIK z malo gozda, 18.000 kvad. m. g 061/314-506 8938
V okolici Škofje Loke najamem HLEV, vlažno KLET ali drug PROSTOR, za gojenje gob. ® 620-321
_8954
V bližini nove pošte v Kranju, prodam GARAŽO.     216-010 8955
SALON POHIŠTVA ARK - MAJA PREDOSLJE
pri Kranju tel. 329-237 VREDNO OGLEDA -UGODNE CENE
Odp. od 12. -19. ure, sobota od 9.-13. ure
Na Golniku je naprodaj večje GOSPODARSKO POSLOPJE. « 215-842, od 14.30 do 16. ure 8957
razno prodam
Kovinska VRATA, dim. 3.5 x 4 m in PRALNI STROJ Gorenje, prodam. Žeje 5, Duplje, <g 70-315 8936 Prodam nov barvni MONITOR Ori on CCM 14 in risalno DESKO, for-mat B-1. -g* 74-633, popoldan 8945
stan, oprema
Ugodno prodam raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. S 324-056 8943 Prodam OMARE, POSTELJO in pisalno MIZO. "S1 67-037 8974
stanovanja
Prodam 1-sobno STANOVANJE na Deteljici pri Tržiču, g 48-116
3-članska družina išče STANOVANJE, na relaciji Labore - Preddvor. ■» 325-841, popoldan_8902
V Kranju prodam 1-sobno STANOVANJE, 41 kvad. m. «> 41-240 ali 323-733 8932
vozila_
Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1973, 90.000 km, garažirana, prvi lastnik. Cena 750 DEM. ® 327-124, zvečer _8891
Prodam Z 101 GT 1300, letnik 1984. ■g> 311-084_8903
Prodam GOLF S paket, letnik 1984, karamboliran. Česnik, Krnica 11, Zg. Gorje_8904
Ugodno prodam SPAČKA, letnik 1974, registriran do junija 1992, z mnogimi nadomestnimi deli. ®
88-033_8905
JUGO 55 Koral, nov, neregistriran, ugodno prodam. ^ 46-405 8907
AVTO ŠOLA pri AMD Šenčur
organizira v sredo, 19.6.91, ob 18. uri TEČAJ cestnoprometnih predpisov za voznike motornih vozil kat. B. Prijavite se lahko osebno v pisarni AMD Šenčur, Stranska pot 1, vsak torek in petek, od 16. do 18. ure ali po tel. na št. 41-079.
TAHEEBO ČAJ
Kakovosten in zdravstveno neoporečen. Naročila sprejemamo po tel.: 061-261-128
Prodam JUGO 45 AX, Itnik 1987, prva lastnica, beige barve. Breda
Stojan, Boh. Bela 97_8915
Prodam LADO 1600, starejši letnik. Ogled vsak dan popoldan, po 14. uri. Mlakarjeva 55, Šenčur 8918 Prodam GOLF diesel, letnik 1990. Golniška c. 64, Kranj - Mlaka, ® 218-763, od 14. ure dalje 8925
Nujno prodam Z 750. «S? 326-406
8926
Prodam Z 128, letnik junij 1989, re gistrirana do junija 1992, rdeče barve. Cena ugodna. 44-591, popoldan_8928
Ugodno prodam GOLF J, letnik 1978,   generalno  obnovljen. ®
46-718_8929
Prodam VVV hrošč, letnik 1974. Cena ugodna. Bajželj, C. 1. maja 67, Kranj_8940
LADO Niva, letnik 1986, prva registracija 1989, 52 000 km, zelo lepo ohranjena, prodam. 3> 213-735 _8942
Prodam R 4, letnik 1978, registriran do aprila 1992. & 328-291 _8947
Zelo ugodno prodam FIAT DUNA diesel 1.700 ccm, star 11 mesecev. ■g> 77-097_ 8950
Z 101 Konfort, letnik 1980, registrirana do 23. 6. 1992, garažirana, dobro ohranjena, prodam za 2 500 DEM. Gorice 7, Golnik, * 46-025
Prodam JUGO 55, letnik 1988. <£• 64-137_ 8959
Prodam JUGO 55 Koral. •£> 47-368 _8960
VW 1300, letnik 1976, vozen in tovorno PRIKOLICO, prodam. Primožič, Bled, g 77-834, zvečer
Prodam LADO Riva, letnik 1989. C. 26. julija 53, Naklo 8962
Prodam R 4 GTL, letnik 1990. g 633-772_ 8963
Prodam VISO 11 RE, letnik 1988. Marija Praprotnik, Begunjska c. 15, Tržič, g 50-721_8964
AUDI 80 GLS, letnik 1979 in 126 P, letnik 1985, ugodno prodam g
68-106_ 8965
Z 750, letnik 1983, ugodno prodam. Zariška 13, Kranj - Drulovka 8966 Prodam LADO Riva 1300, 9 700
km. g 632-314_8969
Ugodno prodam malo poškodovano Z 101, letnik december 1987.
•g 632-933_ 8971
Ugodno prodam HONDO Civic ■S? 061/611-073 8972
-AVTO ŠOLA' ing. HUMAR
D0 VOZNIŠKEGA IZPITA MED POČITNICAMI! TEČAJ
CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
v kranjski gimnaziji
ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK, 24. 6. ob 18. uri
VOZILI BOSTE NA NAJSODOBNEJŠIH VOZILIH R 5 CAMPUS
IN NA MOTORNEM KOLESU JAMAHA
311-035
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete
IVANKE KOŠNJEK
roj. Tolar
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste jo imeli radi in z nami sočustvovali ter jo pospremili na zadnji poti, iskrena hvala! VSI NJENI Kokrica, 5. junija 1991
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni zapustil oče, brat in stric
TONE TIČAR
Preddvor 12
Iskreno se zahvaljujemo sosedom. Posebna hvala Ivanki in Francki. Lepa hvala tudi g. župniku za pogrebni obred in govor. Hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti v prerani grob!
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
zaposlitve
ZIDARJI! Iščemo izvajalca gradbenih del, za tri enodružinske hiše, v okolici Radovljice, g 329-964 Iščem ZASTOPNIKE za prodajo zanimivega tehničnega artikla. Dobro plačana provizija, lasten prevoz! Če bi se nam radi pridružili, pokličite na ® 79-646 8946
živali__
Mlado KOZO, molzna, prodam. Informacije na flf 061/59-922, po 18. uri 8897
Prodam težko KRAVO simentalko, dobra mlekarica, s tretjim teletom. Franci Pegam, Lenart 4, Selca, ® 64-323 8900
Nudimo storitve:
trgovina z lesom in lesnimi izdelki, zaključna dela v gradbeništvu / montaža stavbnih izdelkov, stropnih, talnih oblog, stopnic, ograj, harmonika vrat / tel.: 063-831-321, int. 330 dopoldne, 845-106 popoldne.
Prodam ali zamenjam TELI ČKO si-mentalko, za mladega bikca, flf 061/621-011 8913
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
JANEZA VRHOVNIKA
Šmartno 24, Cerklje
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ali nam kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Iko-sa in Iskre, njegovim bivšim sodelavcem, gospodoma župnikoma za lep pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej, še enkrat iskrena hvala!
Šmartno, 11. junija 1991
Žena Štefka, sin Janez in hčerka Jerca z družinama
ZAHVALA
Na glas zaplakal ni nikdo, skrivaj pa jim rosi oko, umreti bratje, težko ni pustiti nade, to boli! (S. Gregorčič)
Ob smrti dragega očeta, tata, brata, strica in starega očeta
IGNACA RUPARJA
iz Grenca 16, borca Škofjeloškega odreda
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za izraze sožalja in darovano cvetje. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem KUD Ivan Cankar Sv. Duh za lepo petje, organizaciji ZB NOV Sv. Duh — Vir-maše za spremstvo in poslovilni govor. Lovski družini Sorsko polje za poslovilne besede, osebju iz Cenlra dr. Antona Kržišnika za skrb in nego. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti! ŽALUJOČI: sinovi z družinami Škofja Loka
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in dedka
TOMAŽA KOSA
Sebenje 50, Zasip
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem podjetij Elan Begunje in Vezenine Bled, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju bolnišnice Jesenice. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevskemu zboru, sosedu Kunšiču za poslovilne besede, organizaciji ZB in praporščakom. Še enkrat hvala vsem sosedom in vsem, ki ste nam s tolažbo ali kakršnokoli drugo pomočjo lajšali trenutke slovesa! Žena Cilka, sin Marjan in hči Monika, z družinama
V SPOMIN
Skrb, delo in trpljenje Tvoje je bilo življenje.
V našem domu je praznina, v srcih neizmerna bolečina. Ko na Tvojem grobu lučke zagorijo,
se v naših srcih solze zablestijo.
V nedeljo, 16. junija, je minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustila naša nadvse skrbna in ljubljena mama
JULIJ ANA ZORMAN
p. d. Cizarjeva mama iz Lahovč
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, prižigate svečke in ste jo ohranili v lepem spominu!
VSI NJENI
Lahovče, Rodica, Komenda
NOVICE IN DOGODKI
Jože Hausman:
Taborniki v Fazani dobrodošli gostje
Ni razloga za bojazen
Kot vse kaže, bo Gorenjski tabor v Fazani pri Puli letos bolj ali manj zdesetkan, kajti starši se očitno pod vtisom političnih prepirov z JLA ne morejo odločiti, da bi svoje male tabornike poslali taborit v Fažano, ker je tamkajšnji tabor sicer last vojske oziroma Vojnega odmarališta 13. maj. Bržkone so k temu nezaupanju prispevale tudi govorice, ki so se najbolj širile med bohinjskim taborniki - češ da letos v Fazani niso zaželeni.
»Te in podobne govorice so povsem brez osnove,« zagotavlja vodja odreda Jezerski biseri z Bleda Jože Hausman. »Predstavniki odredov Radovljice, Kranja in Škofje Loke so na sestanku v Fazani z upravnikom vojaškega kampa določili letošnje pogoje taborjenja, ki so takšni kot vsa leta doslej, vodstvo kampa pa nam je posebej zagotovilo, da so razmere nespremenjene in da smo dobrodošli gostje, kot pač vsa leta doslej. Pri tem so posebej poudarili željo, naj politične razprtije ne uničijo tradicionalnih prijateljskih vezi in da bo z njihove strani poskrbljeno za urejen kamp ter naše dobro počutje.«
Sicer pa je po besedah Jožeta Hausmana v vojaškem kampu v Fazani običajno 80 odstotkov slovenskih gostov. Letos bo gorenjski kamp v Fazani še za kanček bolj komforten - urejajo namreč kopalnico s toplo vodo, kupili pa so tudi že 10 novih šotorov. Največja želja gorenjskih tabornikov pa je dobiti lastno elektriko, da ne bi bili več odvisni od agregata.
In ko smo že pri tabornikih, poglejmo še letošnje cene: za 14-dnevno bivanje in prehrano ter vožnjo bo treba plačati 2.600 din, lahko tudi v več obrokih. Prijaviti seje mogoče pri vodjih taborov neposredno ali pa kar za ZTKO Radovljica. Izmene pa so naslednje:
1. izmena (Osnovna šola Bohinj) bo taborila od 1.7. do 13. 7.,
2. izmena (Odred Triglavskih jezer Bohinj) od 13. 7. - 25. 8.,
3. izmena (Odred Jezerski biseri Bled) od 25. 7. - 6. 8.
4. izmena (Odred Sotočje Save Radovljica) od 6. 8. - 18. 8.
5. izmena (športni tabor) od 18. 8. - 29. 8. 91.
V radovljiškem taboru bo letos letovalo tudi 6 otrok iz poplavljenega območja v Zgornjesavinjski dolini. To je solidarnostni prispevek taborniških odredov občine Radovljica.
Dragica Manfreda
Ekonomisti - realisti
»Slovenija je v depresiji - ki pa je za polovico manjša kot drugod v Jugoslaviji,« je sedanje stanje v naši republiki ocenil dr. Jože Menci-ger, do nedavna podpredsednik slovenske vlade, ko je na promociji Združenja slovenskih zasebnih podjetnikov SPEA govoril o položaju in perspektivah zasebnega gospodarstva v samostojni Sloveniji po 26. juniju. Zase je dr. Mencinger dejal, da je »eden od dveh krivcev za to, da Slovenija nima svojega denarja ter kot edini krivec za to, da še ni privatizacije«.
Njegovo razmišljanje v stilu zmernega pesimizma je povzel tudi dr. Ivan Ribnikar, kije nujno zlo inflacije v slovenskem samostojnem gospodarstvu označil s tem, da se v Sloveniji potrjuje teorija o tem, da je »inflacija mehčalec oziroma blažilec družbenih napetosti«.
In kako oba vrhunska slovenska ekonomista ocenjujeta prihodnost ter razvojne možnosti gospodarstva samostojne Slovenije? Realistično z zmernim pesimizmom: še nekaj časa bomo ostali v depresiji in s precejšnjo stopnjo inflacije.
Ko o ekologiji govorijo otroci
Peticija proti uničenju godeško-reteških lok
'npr
Najsodobnejši pisarniški stoli
Škofja Loka, 17. junija - V osnovni šoli Petra Kavčiča so učenci s pomočjo učiteljice Simone Mrak pretekli teden pripravili okroglo mizo na temo Kamen spotike v našem kraju. S posebnim žarom so se postavili v bran godeško-reteških lok, enega redkih naravnih rezervatov, po katerem je zaskominalo tako ribiče, ki bi tam radi zgradili ribogojnico, kot občinske načrtovalce prostora, ki so na t.i. produ pred leti zarisali novo industrijsko cono.
Šolarji, ki so lepote godeško-reteških lok spoznavali na naravoslovnih dneh, so proti uničenju tega koščka narave. Predlagali so peticijo za zavarovanje lok, ki so jih pripravljeni braniti celo, kot so dejali, s štrajkom. O lokah, kakršnih je v predalpskem svetu malo, je na okrogli mizi spregovoril tudi Iztok Geister, ki je poudaril njihove izjemno čiste vode, značilno rastlinje in živalstvo, posebne kvalitete zraka. S sim-
patijami je govoril tudi o rete-ški gramoznici, kjer narava popravlja človeško delo in bi jo bilo zdaj škoda zasipati.
Da se pozidave lok ni treba bati, je šolarje potolažil predstavnik Zavoda za družbeni razvoj Škofja Loka, ki je dejal, da je v Škofji Loki že dovolj industrijskih površin, ki jih bo treba bolje izkoristiti, ne pa odpirati nova ekološka žarišča. Šolarji so na občinske može
naslovili tudi prošnjo, naj pomagajo obnoviti Krmeljev mlin, ki ga je ustavila lanska povodenj. Mlin, star 120 let, je še edini v godeško-reteškem koncu. Šolarji želijo sodelovati tudi pri načrtovanju in urejanju centra mesta okrog šole. Park, kar ga je še ostalo po zidavi Name, želijo jeseni, ob 60. obletnici šole, ozeleniti. Pojemajoči lipi pri Nami in na Spodnjem trgu pa dajejo meščanom za opozorilo, kako se z naravo ne sme delati.
Veliko kamnov spotike so učenci osnovne šole Petra Kavčiča še našli v svojem okolju. Zanimivo je, kaj vse otroci vidijo, kar so odrasli že zdavn?j prezrli. Prav je, da opozarjajo. Na okrogli mizi so se šolarji tudi odločili, da bodo ustanovili klub za ohranitev planeta Zemlje, ki je nastal v Nevv Yorku, zdaj pa ima člane že po vsem svetu. • H. Jelovčan, foto: J. Cigler
UVOZ IZ ITALIJE
- 9 modelov (direktorski, konferenčni, daktilografski...)
- 7 barvnih kombinacij
KONKURENČNE CENE:
od 7.733,00 do 15.520,00 din (maloprodajne cene)
Blagovnica Ljubljana, Dalmatinova 2 tel.: 311-155, int. 513
© metolkn
*        Troovma a tiutM $
Trgovina a ljudi s pasmbnimi merit
ZA NAŠE ZVESTE KUPCE!
v E-moda, Prešernova 14 v Kranju
IZREDNA PONUDBA HLAČ vseh vrst! 57Q,00 din
Tržič drugi po brezposelnosti v Sloveniji
Za tekstilce
naj posredujejo poslanci
Tržič, 17. junija - Po zadnjih podatkih ima Tržič 1070 brezposelnih in je tako po brezposelnosti drugi v Sloveniji, takoj za Lendavo. O problemih tekstilnih delavcev v Tržiču in v Sloveniji naj bi spregovorili republiški poslanci.
Kot je poročal na tržiškem izvršnem svetu Slavko Kalan, vodja kranjske enote zavoda za zaposlovanje, ima po zadnjih podatkih Tržič 1070 brezposelnih. Zaposlenost je v zadnjem času skokovito padala; medtem ko je bilo ob koncu leta v občini zaposlenih še 5820 delavcev, jih je bilo marca 5320, konec maja, po stečaju BPT pa le še 4692. Stečajni upravitelj BPT je sicer vzel nazaj na pogodbeno delo okrog 500 delavcev, največja težava pa je v tem, da je polovica iskalcev zaposlitve v Tržiču brez kvalifikacij in izobrazbe. Dana je bila pobuda, da bi v Tržiču morali razmisliti o stalni agenciji za prestrukturiranje gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest, da bi vsaj v dveh letih pridobili toliko delovnih mest, kolikor so jih v zadnjem času izgubili. BPT naj bi postal nekakšen podjetniški inkubator.
Na problem brezposelnih tekstilnih delavcev v Tržiču in v Sloveniji bi morali ponovno spomniti poslanci. Tržiški izvršni svet bo svoje poslance zadolžil, da ta problem pride na dnevni red skupščine. Kar se tiče javnih del, pa bi morali že zdaj razmišljati, katera dela dati v program za naslednje leto. To naj bi ne bila le fizična dela, temveč tudi na dela na področju sociale, izobraževanja in podobno. • D. Dolenc
Do konca junija: novim naročnikom časopis zastonj in še ogled razstave v Cerkljah za povrh!
Novim naročnikom, ki nam bodo poslali, ali dostavili osebno, izpolnjeno naročilnico, ponujamo novo posebno ugodnost: do konca junija bodo Gorenjski glas prejemali zastonj, obračun naročnine za mesec od julija do septembra bo šele sredi avgusta - skratka, časopis na kredit za več kot 60 dni brez obresti. r Prav zares, ni kaj - ko druge cene skačejo in divjajo, poltednlk Gorenj-ski glas stane manj in nudi več.
Še dodatna posebna nagrada«novim naročnikom, ki se boste naročili na Gorenjski glas, bomo v sodelovanju s Turističnim društvom Cerklje omogoc«1 brezplačni družinski ogled obeh razstav v Cerkljah v dneh od 4. - 7. julija (razstava cvetja in razstava lovstva, ribištva, čebelarstva in obrtništva). Odločite se, pohitite ter pošljite naročilnico čimprej!
Naročilnica
Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto
Ime in priimek. Točen naslov _
Pošta (štev.
Osebna izkaznica štev.
Datum:
Podpis
Naročilnico pošljite na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj
.. od ust do ust gre novica za
MERKURJEV popust
Do konca junija smo za HH 10 % znižali cene skoraj vsem proizvodom iz našega bogatega prodajnega programa.
Znižanje cen velja pri nakupih nad 1.000,00 din za takojšnja plačila in za člane stanovanjskih zadrug.
• proizvodi črne in barvne metalurgije • gradbeni material • material za centralno kurjavo, vodovodne inštalacije in kopalniška oprern3 • orodje - ročna orodja, električna ročna orodja, varilna tehnika, rezilno in merilno orodje, brusni material • okovje in vijaki I elektro material • bela tehnika, mali gospodinjski aparati in akustik^
• posoda, steklo, kristal in porcel^
• zeleni program in kovinska galarv terija • motorji in kolesa, rezervni
deli za osebna vozila, motorji m kolesa ter pribori • barve, laki in čistila •