Državni zbor. Dunaj, 27. januarja 1903. Sprava pokopana. NaSi čitatelji vedo, da že yeč mesecev sem trajajo razgovori med Čehi, Nemci in vlado, da bi se napravil mir na Ceškein. Ne Nemci, ne Cehi niso bili zadovoljni s predlogi, katere je v ta namen podal Iministrski predsednik dr. Korber. Ravno tako pa tudi Cehi niso bili zadovoljni s predlogi Nemcev, Nemci pa tudi ne s predlogi od strani Cehov. Ministrski predsednik je izjavil, da je vlada z vsem zadovoljna in da bo vsemu pritrdila, o čemur se zjedinijo Cehi in Nemci med seboj. Cehi so slednjič zahtevali, da se češkemu narodu mora zagotoviti popolna jezikovna jednakopravnost po celem čeSkem kraljestvu. Sklicevali so se pri tem na svoje starodavne pravice, katere jim je potrdil cesar Ferdinand II. Dr. Korber je skušal vsled te izjave od strani Čehov še vedno obe stranki pomiriti. To pa se mu ni posrečilo; kajti Nemci so izjavili po dr. Eppingerju, da se vsled izjave Čehov s temi več pogajati ne morejo. Vsled tega so se stranke razšle in Mladočehi so začeli 21. jan. obstrukcijo. Obstrukcija. Izmed njihovih nujnih predlogov se je imenovanega dne začelo razpravljati o zahtevi dr. Dyka, da mora vlada lepše ravnati pri izterjavanju državnih posojil, kakor se je to do zdaj godilo. Dr. Dyk je utemeljeval svoj predlog blizu 4 ure, pri čemur mu je pomagal še češki poslanec Konig. S tem so preprečili, da ni prišel na vrsto vladni predlog o^dovolitvi vojaških novincev za 1. 1903. Sladkorna pogodba. V četrtek, 22. januarja se je posvetoval sladkorni odsek o pogodbi, katero so sklenile skoro vse evropske države zastran takoimenovanih sladkornih nagrad. Poljski poslanec Kolischer je pripoznal, da je to Avstriji res na korist, da nam ne bo treba več plačevati na leto 18 milijonov kron za izvažanje sladkorja v inozemstvo. Na drugi strani pa ne moremo odobravati, da nam angleška vlada kar meni nič, tebi nič, zapoveduje, kako moramo sklepati svoje kupčijske pogodbe s tujimi državami. Od te sladkorne pogodbe bo namreč Angleska imela največjo korist. V imenu »Slovanske zveze« je ^zahteval v sladkornem odseku dr. Koudela, da se mora od teh 18 milijonov kron gotov znesek uporabiti v zmanjšanje sladkornega davka, da se potem zniža cena sladkorju. Dr. Lemisch je v imenu nemSke ljudske stranke tudi zadovoljen s tem, če se davek na sladkor zniža. Če bi pa to ne bilo mogoče, predlaga, naj se deželam pomaga z državnim prispevkom ali naj občine dobijo od države primerno plačilo za to, ker morajo toliko poslov opravljati za državo. Toda finančni minister je pozneje izjavil, da mu ni ne eno ne drugo po volji, ker denarje potrebuje za druge reči. Sladkorni odsek še ni končal svoje razprave. Vojaški novinci. Vsak dan ima priti v razpravo vladni predlog, da se naj število voiaSkih novincev vsako leto pomnoži za 23 tisoč mož. To bo novo, jako hudo breme za naše ljudstvo in za davkoplačevalce. »Slovanska zveza* je imela radi tega v petek, dne 23. januarja sejo, v kateri se j3 tevolilo odposlanstvo treh udov, kateri so 3li k ministru za deželno obrambo ter mu predlagali različne opravičene v državnem zboru že tolikokrat ponovljene pritožbe našega ljudstva zastran neznosnih vojaških bremen. Deželnobrambovski minister je poslanstvo, obstoječe iz gospodov dr. Ploj, Vukovič in dr. Ferri, prijazno sprejel ter jim obljubil storiti, kar je v njegovih močeh. Ta postavni načrt bi imel priti v obravnavo pretečeni petek 23. januarja, ker so Mladočehi ža zdaj popustili svojo obstrukcijo temu vojaškemu predlogu na Ijubo. Toda radikalni Čebi Klofač, Choc in Zasvorka so zahtevali, da se začne obravnava o njihovih nujnih predlogih, namreč o slabih razmerah na čeSkih visokih šolah v Pragi in Brnu itd. V petek torej se ni moglo obravnavati o tej vojaški postavi. Sprememba opravilnega reda v poslanski sbornioi. Da državni zbor ne more rešiti svojih važnih poslov, tega je kriv najbolj njegov opravilni red. Po zdajšnjem opravilnem redu je v stanu 20 poslancev popolnoma zabraniti vsako obravnavo v državnem zboru. Če podpiše 20 poslancev kakšen nujni predlog, se mora temu umakniti vse drugo. Zato je že stara želja tistib strank državnega zbora, katere hočejo res delati za blagor ijudstva, da se spremeni opravilni ali poslovni red v zbornici. Zato ste dve stranki državnega zbora in sicer katoliško središče in krSčaasko socijalna stranka ob enem vložili nujni predlog, da se naj poslovni red zbornice spremeni. V imenu katoližkega središča je storil to dr. Fuchs, v imenu krščanskih sociialcev pa dr. Pattai. Toda z vso strastjo se je ustavljal temu tako potrebnemu predlogu pretečem petek socijalni demokrat Pernersdorfer. Socijalnim demokratom so stali na strani radikalni Cehi, Rusini, radikalni Poljaki, nekateri Vsenemci, potem nemSka ljudska in nemška napredna stranka. Za spremembo opravilnega reda pa so glasovali Jugoslovani, Mladočehi, Poljaki, nemški katoliški poslanci in krščanski socijalci. Nekdanja desnica je pri tem glasovanju pokazala, da Se vedno skupaj drži Ali se bo pa opravilni red mogel že v kratkem času res spremeniti in tako pot napraviti za redno delo v državnem zboru, je drugo vpraSanje. Socijalni demokratje so zagrozili, da hočejo to s silo zabraniti. Nujna obravnava onega predloga za spremembo opravilnega reda se je sprejela z dvetretjinsko večino glasov.