ÇQ/^t Gorenjski časnik od leta 2947 ^ J PhVl PKiDHODNJK TEDNIK COBENJEC LFTA lOOO PETEK, 7. APRILA 2006 Leto LÎX. št. 28, cena 200 SIT. 16 HRK, 1,21 EUR Odgovorna urednica: Mariia VolČjak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov WVtVt.CiORrHÎSKiGLAi.SI Ne marajo tovarne smeti Na delnem zboru krajanov v Podbrezjah večina proti regijski deponiji odpadkov na Tromeji, ki jo predlaga Občina Naklo. Matiaž Cregorjč macij, prav tako so nelogičnosti v izračunu mesečnih Podbrezje - Bolj ko se bliža dober kilometer oddaljeno bonitet, upokojeni profesor dan, ko bo treba sprejeti do- od vodne vrtine, Í2 katere se s AJojz Paulin pa je menil, da meji, 53} menijo, da ie preblizu naseljem in predvsem le končno odločitev, kje bo bodoča regijska deponija odpadkov, bolj se dviga tempe- pitno vodo oskrbuje precejšen del občine. Župan Ivan šhilar in direktor občinske je treba na zdravje gledati bolj kot na denar. Razgreta razprava se bo nadaljevala. ratura v občinah, kjer ponu- uprave Drago GoriČan sta saj je bil občni zbor preki-jajo svoje lokacije. Občinska krajanom Podbrezij skušala njen in naj bi se nadaljeval v uprava v Naklem, ki je kot dopovedati, da vt na ponedeljek, ko bo občinska eno od možnosti ponudila Ije ne bi bili nič drugačni, kot uprava skušala pripraviti vcČ območje Tromeje v blilini Podtabora, bo očitno imela težko delo, da bo prepričala so zdaj iz deponije v Kovoriu, argumentov za aJtemativïio saj sta lokaciji oddaljeni le dober kilometer. Občana veČino, naj podpre njihovo Petra Jeralo je skrbelo, kaj bo idejo, sai je bila na torkovem čez 20 in 30 let, ko bo odla- zbor. Krajani Podbrezij pa lokacijo "tovarne za predelavo odpadkov", kot je deponi-poimenovala v vabilu za delnem občnem zboru v gališče polno in zakaj bi Podbrezjah deležna Številnih Podbrezjah dobili pol, v Trzi-vpraSani in kritik. Večina ču pa cel evro za razvredno- lahko svoja mnenja in skrbi izrazijo tudi na krajevni spletni strani. Župan jim ie udeležencev zbora krajanov tenje okolja. Nekdanji občin- obljubil, da odlaganja odpad-Podbrezjah je namreč nas- ski svetnik Jernej Jeglič je kov na Tromejo ne bo. Če jih protovala odlagališču na Tro- opozoril, da ni pravih infor- bo proti več kot polovica. Zračni posnetek predvidene lokacije na Tromeji. ^v>r;owin»Nakio 300 delavcev manj V okviru poslovne sanacije Iskraemeca nameravajo ietos opustiti ali izločiti nekatere dejavnosti. V dveh letih se bo tako število delavcev prepolovilo. Štefan Žargi konca leta ukinili ali izločili naložb in popravkov terjatev ....................................... nekatere dejavnosti (proiz- po trditvah uprave lani pov- Kranj - V okvim poslovne sa- vodnja sestavnih delov, oseb- zročili 3,3-milijardno tolar-nacija Iskraemeca, kjer so ni transport, laboratorijske sko izgubo, saj je zmanjše-lani spoznali, da s povečeva- storitve), kar pomeni, da se vanje zaposlenih potekalo njem proizvodnje klasičnih bodo lahko delavci z dejav- na mehak način in z odpra- nostjo preselili drugam, vninami. V Iskraemeco se je Tako računajo, da bo imel t^bralo za 18 milijard tolar- Iskraemeco ob koncu leta jev dolgov in neporavnanih Števcev, torej z ekonomijo obsega, ne morejo nadokiu-diti padca cen števcev na svetovnih trgih in rasti cen ma- 1.300 zaposlenih, kolikor naj obveznosti, kar kaže, kako terialov, se nadaljuje Zinanj- bi jih bilo potrebno za načr- nujna je tudi finančna sana-Ševanje Števila delavcev. V tovano proizvodnjo tudi cija in dokapitalizacija. Po-prvih treh mesecih letošnje- srednjeročno. Če spomni- leg postopka prisilne porav-ga leta so zmanjšali Število mo, da je imel Iskraemeco nave so upnikom objavili delavcev za 140, do konca sredi leta 2004 kar 2.500 za- tudi vmesni ponudbi za po« leta pa naj bi jih bilo Še za 3 300 manj. Poleg zmanjševa- poslenih, to pomeni, da se bo število v dobrih dveh letih nja delavcev, ki delajo v pro- skoraj prepolovilo. ravnavo, upajo pa tudi, da bodo med 13 interesenti našli strateškega vlagatelja. Po-Prav ti postopki poslovne drobneje o tem poročamo izvodnji indukcijskih Štcvccv i ter tistih v režiji, bodo do sanacije pa so poleg odpisov na 19. strani. POSLOV^JE z BANKO OD DOMA • f MbkT^ B^ftků J pcÀukcm v petek, 7. apri 1 a izide nova številka 30 -I- 1 nagrada: kolesarjenje* raftanje In Šola kajakal I I -momjA HOLes www^a.si sn HOLO m « A • \ AHA. n Û KtJh^ 11 I <000 At2 i v^U féèoq^ 28 es AKTUALNO Park naj ne bo breme Minister Z9 okolje in pro&tor Jsnez Podobnik i« ludl 2afđdi priprav? novega zakona o Trjglavsken^ narodnem parku obiskal ob6no Boh in;. Pn pnpravi zakona sř je 2elel najprej sestati v BohrnjCi fn izginit! obfjubo O obisku Bohmja, ki |0 je dal županji Evgeriij KegI Korošec. i COREN)SKA j Radovljica i ponuja bkacijo 3 Í občinski svet je sprejel Žu* panovo pobudo ministru za okolje in dd pri izd d vi 1ola sejo* 4 i GORENJSKA i Cista voda i je naša prva skrb f Bled mora biti urejen tako za doma« ; kot za obiskovalce, ob t«m pa se : it kako zavedamo^ da bftz skrbi za : čisto vodo ne gre, je povedal pfed : praznikom ob^ne Bled njen župan : )oŽe Antonih* Upa^ da bodo Čim prej : začeli graditi obvoznici. 5 iSNOVANjA : Ptv2 dama slovenske I slovstvene folkloristike Marljd Staoonik je gorenjska z Dobračeve v Žireh. je zgleden primer znanstvenice, ki se n) od svojih ljudi v akademske kroge. ampak je ostala tesno povezana z njimi prav na način, ki je najbolj rtjen • z raztskovdniem. 12, 13 VREME Danes bo :gutraj ponekod še zmemo oblačno, Čez dan in juin, v soboto, pa bo večinoma sončno. V nedeljo se bo čez dan ddno pooblačih. o » ^ -2/14X jutri: veánoma sončno ID (N O CN A v 2 POLITIK àa n ica .zavrl (§ig-glus. st GORENISKI GLAS petek» 7. aprila 2006 KRATKE NOVICE LjU9UANA Borci proti krivičnemu zakonu Zveza združenj borcev NOB Slovenije trdno vztraja na pozitivnem vrednotenju NOB In si prizadeva za temu primerne dobčbe v vseh zakonih s tega področja» zato je kritična do ukinitve zakona o financiranju borčevske organizacije z zakonom o vojnih veteranih» potrjenem na zasedanju državnega zbora 29. marca. Borci se strinjajo z enakopravnim obravnavanjem vseh veteranov In njihovih organizacij, vendar po njihovem ne bi bilo potrebno ukiniti zakona o financiranju Z2B, saj v ničemer ne moti izenačevanja organizacij voj- nih veteranov- Poglavitno merilo za financiranje veteranskih organizacij je število članov, ker pa se borčevska populacija stara In umira, bo tudi njeno financiranje počasi lisahntlo. Določbe, ki jo vsebuje zakon in je videti pravična, je po mnenju borčevske organizacije zvijačno krivična. Ta korak po bovem jasno kaže politične namene vladajoče koalicije, ki na eni strani ponuja pomiritev in partnerstvo^ na drugi pa zvijačno skuSa uveljaviti revizijo zgodovine. Vodstvo 228 ugotavlja, da je med pogajanju o "vojnih zakonih " vladajoča koalicija z glasovanjem o ukinitvi zakona o financiranju ZZB dokazala, da se njene besede razhajajo z njenimi dejanji. Ocenjujejo, da bi bilo njihovo sodelovanje v razpravah o "pomiritvi" In "Vojnih zakonih" smiselno le, če bo v zakonih o Žrtvah vojnega nasifja nesporno določeno, da sodelavci okupatorja ne morejo dobiti pravic Žrtev vojnega nasilja in Če bodo sredstva za financiranje 228, določena v državnem proračunu, zagotavljala nemoteno uresničevanje programov. D. Ž. BOHINj Ličef predsednik SLS v Bohinju Na nedeljskem občnem zboru je občinski odbor SLS v Bohinju za predsednika izvolil Stavka Učefa s Koprlvnika, podpredsednica je Ur5ka Odar Iz Lepenc, podpredsednik pa Lovfo Vojvoda I2 Bohinjske Bistrice. Takoj v ponedeljek so ob obisku ministra za okolje In prostor ter predsednika SLS janeža Podobnika pripravili tematsko konferenco o pripravi novega zakona o Triglavskem narodnem parku in razvojnih možnosti v pa \ pokriva kar dve tretjini Bohinja. O. Ž. larilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjižno darilo prejme MILKA A2MAN iz Naklega. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Nagradna v presenečenja Danes je izšel letošnji četrti Časopis Na potep. Tokrat ga posvečamo navtiki, jadranju» nasvetom za najem jadrnic, vab- jlvim reportažam z bližnjih in daljnih morij in jadrnici leta. Da nam misli poletijo v tople poletne dni in nam ogrejejo prezeble roke v tej neskončni zimi. Ob uvodniku boste bralci Časopisa Na potep našli atraktivno nagradno igro» ki jo pripravljamo v sodelovanju s podjetjem Skok Šport v Ljubljani. Čaka vas ^o + 1 nagrada: 3-dnevna kajak Šola ter nagradni izlet s kolesom In raftom za 30 udeležencev. Časopis Na potep je v prodaji na prodajnih mestih Dela prodaje in Pošte Slovenija ter v Gorenjskem glasu na Zoisovi 1 v Kranju. Lahko se nanj tudi naročite - Informacije: telefon: 04/201 42 41 ali e-po$ta: narocnine@g-gías-sl. V današnjem Gorenjskem glasu pa lahko sodelujete odgovorom na nagradno vprašanje ŠenČurskIh Godlarjev In si morda priigrate vstopnico za koncert z ansamblom Gašperji. Vsem bralcem Želim lep vikend, Petra Kejiar Gorjah Poljanah odštevajo Na cvetno r^edeljo, 9. aprila, bodo volivci na 42 voliščih v Sloveniji na referendumu odločali o osmih novih občinah, med njimi tudi o Gorjah in Poljanah. Danica Zavi?l Žlebir predstaviti prednosti, ki naj ....................................... bi jih imeli v lastni občini. Na Gorje, Poljane • Med ted- srečanju, ki ga je vodil doma- nom so imeli na osmih predčasnih voliščih tudi možnost Čin Janico Rožič z Viševnice, so se dogovorili, da vsak od predčasnega glasovanja, in njih v neformalnih pogovo- sicerv torek, sredo in četrtek, rih s krajani doseže, da bodo več pa jih bo na referendum v nedeljo pozitivno glasovali, o osmih novih občinah odšlo nam je sporočil Član te inici-v nedeljo. Na leh območjih je ativne skupine Pavel Peter- 18 tisoč volivcev. O tem, ali man, nekdanji predsednik želijo iz sedanje občine Bkd vaške skupnosti Gorje. V v samostojno občino, bodo sklepih, ki jih je skupina pri-odločali tudi v Gorjah, kjer pravila kot dodatno gradivo bo 2^87 volilnih upravičen- zgibanki, so enotnost strnili cev glasovalo na p^ voliš- v stavku: Vse za krajane Go- âh. O izločitvi iz skupne ob- rij življenjsko pomembne, dne Gorenja vas Poljane pa današnji občini Bled neures- bodo prav tako na petih voliš- ničene cilje, lahko dosežemo Prane Amolj, prvopodpisani priložnost, saj so lahko odli- âh odločali krajani Poljan in le, če bomo imeli svojo obči- iz skupine pobudnikov za sa- čen razvojni instrument, zla- javorij (referendumski izid no. Kot so povedali prejšnji mostojno občino Poljane. Ti sti na demografsko proble- pa se bo ugotavljal ločeno), teden na javni tribuni, osem volivce nagovarjajo z geslom matičnih območjih. Tako po kjer je bilo septembra v volil- svetnikov iz Gorij v občini "Poljanci in Javorci, korajža njihovo kaže praksa, ki se je Bodo lavorci glasovali za novo občino Poljane^ ra imenik vpisanih 1892 volivcev. Bled doslej ni uspelo doseči velja", v drugi krajevni skup- oblikovala v preteklih nekaj odločitev, ki bi pripomogle k nosti, kjer je predsednik Ja- letih. Na podlagi referen- nez Pelipenko, pa za novo občino niso enako navdušeni še možnost nagovarjati kra- občine Bled Jože AntoniČ, ki kot Poljanci. Izražajo prepri- )utrijevolibiimolk,vtem razvoju obrobnih krajev. Iz tednu pa so imeli pobudniku Gorij je rudi sedanji župan dumskega izida bo državni zbor sprejel novelo zakona o ustanovitvi občin. Če bo izid jane h glasovanju za novo pa želi svoj sedanji mandat čanje, da je smiselno ostatí v na vsakem od obmo6j pozi-občino. Tako so na območju korektno zaključiti in se o sedanji, kjer župan Jože Bo tiven, bo parlament pred le-Gorij priredili Še dva zbora novi občini ne želi opredelje- g^taj meni. da bi nadaljnje tošnfimi lokalnimi volitvami krajanov, preteklo nedeljo pa vati drobi j en je na Še manjše obd- ustanovil še osem novih ob- se je zbrala skupina 23 kraja- Da jim bo življenje lažje v rie slednjim ohromilo razvoj, čin, kar pomeni, da utegnejo nov iz Gorij in okoliških vasi, bstni občini, da jim bo odlo- Združenje občin Slovenije volitve županov in občinskih da bi krajevni skupnosti še Čanje bližje, s tem pa tudi od- pa ustanovitev osmih novih dodatno pomagali ljudem govomost večja, meni tudi občin podpira, češ da so nova svetnikov letos potekati v 213 občijiah. Partnerstvo ni izdajstvo Danica Zavbl Žlebir bilo tudi več razpravljavcev iz Bohinj • Predsednik stranke predsedniku zamerijo part-socialnih demokratov Borul nerstvo z vladno stranko. Pahor je prejšnji leden s orul Pahor je dejal, da part- svojim Članstvom v Bohinju nerstvo ni izdajstvo, da nji- razpravljal o reformah in hova stranka ni podpornica partnerstvu za razvoj. Pri- vladi, niti ji s pridružitvijo padniki te stranke so tudi v parmerstvu za razvoj ne daje Bohinju, na Bledu in v Ra- bianco podpore, prav tako dovljici na začetku pokazali pa je nima namena vreči 2 precej dvomov o tem, da bi oblasti do volitev 2008. opozicijska stranka sklepala Ugotavlja pa, da bodo refor- zavezništvo z vlado janeža me potrebne v korist razvoja Janše. Razprava je pokazala, da podpirajo potrebo po razbremenitvi in utrditvi slo- Sloveiiije. Vseh ukrepov ne sprejema, enotne davčne stopnje že ne (podpira alternativno možnost, ki jo je o venskega gospodarstva, toda ali so ponujene reforme 2 poenostavitvi davčnega si-enotno davčno stopnjo in 2 stema oblikovala Kranjčeva ukrepi, ki bodo prizadeli še komisija), razpravljala bo o sedaj revnejše sloje, res pravi način. Med številnim ob- vsakem od ukrepov posebej. Sicer pa Pahor Se pravi, da je Činstvom sla bila tudi župa- partnerstvo v programu te nja občine Bohinj Evgenija stranke, da jo od desnice KegI Korošec in nekdanji razlikuje ravno kooperativ- poslanec LDS Du5an Vučko. nosi in zaupanje. Na koncu Slednji je predstavil stališče požel aplavz sodelujočih, svoje stranke do reform in ko je déjà], da namen SD ni dejal, da bi morala opozicija le premagati LDS. pač pa v.se ohraniti svojo opozicijsko in postati najmočnejša držo, nadzirati in kritizirati .stranka na prihodnjih volit- oblast. Takšnega mnenja je vah. KRATKE NOVICE Bled Skupščina Evropske zveze novinarjev Od 7. do 9. apriia bo na Bledu generalna skupščina Evropske zveze novinarjev (EF)). P^vi^ poteka v Sloveniji, organizacijo pa sta prevzela Društvo novinarjev in Sindikat novinarjev Slovenije. Skupščine se udeležuje 80 predstavnikov novinarskih organizacij, Članic £FJ iz 28 drŽav. Evropska zveza novinarjev je sicer največja evropska novinarska organizacija In združuje sSotIsoČ novinarjev iz več kot 30 držav, D. Ž. Ljubljana Sestavili protikorupcijsko komisijo Državni zbor je v začetku tedna končal 27. marca začeto zasedanje in sprejel še nekaj zakonov, med njimi zakon o Slovencih zunaj meja, zakon o gospodarskih družbah (novost je evropsica delniška družba) in zakon o kolektivnih pogodbah (poslej sklepanje teh ne bo več obvezno). Začeli so tudi razpravo o predlogu zakona o gospodarskih zbornicah, v katerih naj bi bilo članstvo prostovoljno. Državni zbor pa je potrdil tudi sestavo novoustanovljene komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Vodil jo bo opozicijski poslanec Aleš Gullč, poslanci SNS pa v siji ne Želijo sodelovati. D. Ž. Kranj Gorenjska naj bo pokrajina znanja Gorenjski poslanec mag. Borut Sajovic podpira projekt univerze na Gorenjskem in ponuja sodelovanje vsem, ki želijo, da bodoča pokrajina Gorenjska postane pokrajina znanja. Prav je, da smo v procesu decentralizacije In regionalizacije visokega Šolstva Gorenjci v pn/; vrstr, saj bo naS razvojni zaostanek In prestrukturiranje gospodarstva najlažje premostiti ravno z znanjem, ki bo Široko gospodarsko uporabno, sporoča poslanec LDS. Podporo projektu je izrazil že na prvem srečanju kluba gorenjskih poslancev, ki mu tudi daje pobudo za temeljito vsebinsko razpravo. D. Ž. GORENJSKI GLAS petek, 7. aprila 2006 ^KTU LNO 3 Park naj bo Na območju Bohinja je skoraj dve tretjini Triglavskega narodnega parka, zato se je minister za okolje in prostor /anez Podobnik odločil, da se pri pripravi novega zakona o TNP najprej sestane 2 Bohinjci. Vilma Stanovnik na direktorátu za investicije ....................................... in evropske zadeve bomo v Bohinj • Obisk v Bohinju je naslednjih dveh mesecih pri-mimster Janez Podobnik za- pravili večji projekt, v katere-M s posvetom pri županji ga bomo vključili tudi ta po-Evgeniji Kegl Korošec in nje- vezovalni kanal in ga kot nih sodelavcih, s čimer je iz- prednostnega prijavili za polnil tudi obljubo, ki \o je dal ob obisku vlade na Go* renjskem. "Županja je ob jesenskem obisku na Bledu novo finančno perspektivo," je obljubil minister Podobnik. Podobno kot Čistilna na- ministrom očitala, da se ni- prava bo v naslednjih mese-hče ni spomnil, da bi prižel v dh v Bohinju aktualna proto lepo občino, zato sem jaz blematika zbiranja in odlaga-že takrat napovedal, da žago- nja odpadkov. "Znano je, ch tovo pridem. Dejstvo je. da je ima občina Bohinj pogodbo kar precej tem, ki sta skupni za odlaganje komunalnih Tako minister za okolje in prostor Janez Podobnik kot tako bohinjski občini kot na- odpadkov in jih vozi v odda- bohinjska županja Evgenija KegI Korošec sla prepričana, da bo za razvoj Bohinja potrebno veliko sodelovanja med občino in ministrstvom. /»ofo.T,rt*oon šem ministrstvu za okolje in Ijeni Logatec. Naša trdna na- prostor, zalo se bom v Bo- mera pa je, da Gorenjska hinj sedaj prav gotovo pogo- dobi moderen regijski center šteje vračal/' je po dobri uri za ravnanje z odpadki, obÛ- pašnike in gozdove," pravi delovnega sestanka pri župa- na Bohinj pa je načelno že minister, ki so ga Bohinjci, sveta, na katerem je bila iz- nji Keglovi dejal minister Po- podprla gradnjo deponije v na Čelu z županjo (nato pa na postavljena tudi problema- Minister je ob koticu po- dobnik ter poudaril, da ie za Bohinj v naslednjih letih še Kovorju," ie tudi povedal Janez Podobnik, ki se tako na posvetu vsi po vrsti) opozori- tika Pokljuke in razvoja D, da v sdokovni komisiji, ki smučišča na Voglu, oblju- kako pomembna komunal- posvetu z županjo kot kasne- pripravlja nov zakon o Tri- bil, da bo poskrbel, da bo na ureditev odpadnih voda in je na tematski konferenci glavskem narodnem parku, nov zakon o Triglavskem z n)o iz ga kanala Ribčev Laz - Bohinjska Bistrica. "Ta projekt je ena najpomembnejših investicij v komunalno infrastrukturo, dokumentacija vodi pa jo mag. Inga Turk, ni nobenega Bohinjca. Prav tako 50 domačini ministra in z domačini v gostišču Tripič ni mogel izogniti Številnim vprašanjem življenja v Triglavskem narodnem parku, njegove sodelavce opozorili, leto, pripravljen pa bo tudi s ki je za razvoj Bohinja tre- da nov zakon o Triglavskem predlogi Bohinjcev- Bivši nutno večja ovira kot pred- narodnem parku že močno poslanec Dušan Vučko, ki narodnem parku hkrati moderen in življenjski, sprejeli naj bi ga do jeseni drugo zani ie že izdelana, občina nost. pogrešajo, saj ne morejo se je z novim zakonom o Bohini pa je sedaj v fazi pri- Bohinjsko jezero mora sprejeti prostorskih aktov in TNP veliko ukvarjal, pa je dobivanja gradbenega dovo- dobiti urejen režim kopanja, da hkrati upajo, da bo zakon ministru Podobniku oblju-Ijenja. Res pa je, da ie to veli- plovbe, pa tudi parkiranja, življenjski ter v korist razvoju biJ, da ga skupaj s sodelavci ka investicija, ki je občina Pomembno je tudi, kako z vi- kraja, ne pa v zavoro. Da bo to povabi na kosilo k TripiČu, sama ne bi zmogla, temveč dika parka umiriti promet in mogoče, bo morala 2 razvoj- če bo nov prepotreben zase bo povezala tudi z občino razbremeniti okolico jezera, nim denarjem krepko poma- kon res sprejet pred izle-Bled in skupaj z našo ekipo še posebej pa to velja za vasi, gati država. kom njegovega mandata. Pes je slika gospodarja Psi morajo biti v mestu vedno na povodcu. Ko svojega Ijubijer^ca v gozdu spustite s povodca, je priporočljivo, da mu nadenete nagobčnik. Simon Šubic spustijo s povodcev. Kinolo- sel svojemu psu. Lastnica ..............................................................................gi priporočamo, da psom te- bulmastifov, sicer družin- Kranj - Potem ko so sredi daj nadenejo nagobčnike, saj skih in nenapadalnih psov, marca psi pasme bulmastif v tako ne bodo povzročali stra« ki so v Ljubljani napadli mo- Ljubljani huje poškodovali hu pri ostalih sprehajalcih. Škega, fizično zagotovo ni 34-Ietnega Tržičana, so Ij Slednjim pa svetujem, da če bila sposobna obvladati tako je postali bolj pozorni na med sprehodom naletijo na močnih psov/' Kinologf lastnikom svetujejo, pse. ki se prosto sprehajajo. psa, naj ga pustijo pri miru Na nas se je tako obrnilo že kar nekaj bralcev, ki so se pritožili, da so se med sprehodom v naravi prestrašili in gredo normalno mimo. Lastnik bi sicer vedno moral biti v bližini psa. Pes se zaščitniško obnaša v domačem Časi. ko so lovci streljali da psu nádenko nagobčnik, ko ga v naravi spustijo s povodca. ! Foio Ti*^» D«ici pse, če lastnikov m bilo v žini, so že mimo, je razložil Gerbec. "Včasih so lovci tudi na tak način nabirali točke, Odškodninske tožbe so na- spuščenih psov, v nekaterih okolju, medtem ko je v tu- sedaj tega ni več, ampak mo- primerih tudi zato. ker v bli- jem okolju, kot je gozd, na- rajo lovci lastnika opozoriti, žini sploh ni bilo njihovih vadno nebogljen in zato ni če njegov pes preganja div- lastnikov. agresiven. Vse pa se seveda jad Se pa še vedno kdaj zgo- mreč v primeru napada psa lahko tudi zelo visoke- "Kot sodni izvedenec poznam primer, ki se sicer vleče že vrsto "Po pravilnUdh. ki jih po- lahko spremeni, če sta na di, da kakšen lovec psa med let, ko neka ženska zahteva znajo v nekaterih največjih kupu dva ali več psov. Tedaj slovenskih mestih, mora biti gre že za krdelo in psi radi preganjanjem divjadi tudi ustreli." približno 25 milijonov tolarjev odškodnine, ker sta jo kar pes v urbanem okolju vedno na povodcu, če je nevaren, postanqo agresivni, )e po-i a snil kinološki sodnik in Za psa je vedno in povsod hudo ogrizla nemâka ovčar-odgovoren njegov lastnik, ja," opozarja Gerbec in doda- pa mora nositi tudi nagob- predsednik komisije za reše- zato Gerbec lasmikom pri- ja, da se kinologi že več let Čnik. Tako določa tudi pravilnik o hišniii živalih. Lastniki valne pse pri Kinološki zvezi Slovenije Vlado Gerbec. poroča, da ob sklepanju sta- borijo, da bi država za vse novanjskega zavarovanja po- pse in njihove lastnike pred- zato vozijo pse na sprehod v Problem nastane, će lastnik skrbijo tudi za zavarovanje pisala vsaj osnovno šolanje gozdove, parke, kjer jih tudi fizično in psihično ni dora- odgovornosti lastnika psa. za bivanje v urbanem okolju. Največjih spet želi gimnazije V programih splošne gimnazije ta čas primanjkuje 1155 mest, v vseh drugih programih pa je še dovolj prostora. Mate Ia Rant Števila kandidatov vpisa ne ....................................... bo. Na Gorenjskem je to pro- Kranj - Do 24, marca, ko se gram strojnega mehanika, ki je iztekel rok za prijave za ga je razpisala Sola za stroj-vpis v srednje šole, se je za ništvo Škofja Loka, program 26.418 razpisanih mest pri- bolničar - negovalec na Sred- javilo 21.998 kandidatov. nji son jesenice m prograin Stanje prijav za vpis v pro- kmetovalec, ki naj bi ga izva- grame nižjega in srednjega jala Srednja biotehniška Šola poklicnega, srednjega stro- Kranj. Informacijo o prija- kovnega oziroma tehniškega vah po prenosih bo ministr- izobraževanja ter gimnazij je ministrstvo za šolstvo in stvo na svojih spletnih straneh objavilo 24. aprila, z mo- Šport v ponedeljek objavilo rebitnimi omejitvami vpisa na svojih spletnih straneh- ali povečanju prostora na po- NajveČje zanimanje med pri- sameznih šolah pa bodo hodnjimi dijaki vlada za učence seznanili najkasneje splošne gimnazije, v katerih do 8. maja. so našteli 1155 več prijav, kol je na voljo vpisnih mest. Tako so za malenkost več prijav, kot je predvidenih Zaradi premajhnega števi-prijav za posamezne programe. se je prvotno Število razpisanih mest zmanjšalo mest za novince, prejeli tudi na 24.541. V programih niž-za škofjeloško in kranjsko jega poklicnega izobraževa- gimnazijo. Šolarjii ki so se prijavili do predpisanega roka, bodo nja je zdaj na voljo 945 vpisnih mest, od tega jih je 484 Še prostih. 1923 prostih mest imeli do 14. aprila možnost je tudi v programih srednje- svojo prijavnico prenesti na dn^o srednjo šolo ali v drug program na isti Šoli, Če me- ga poklicnega izobraževanja. jer je zdaj na voljo 5964 mest, v programih srednjega nijo, da si bodo na ta na6n strokovnega izobraževanja zanesljiveje zagotovili vpis pa je od skupno 8684 vpis- srednjo šolo. Svoje prijavni- nih mest prostih še 827 ce pa morajo obvezno prene- mest- Med 464 prostimi mesti v drug program ali na sti lahko učend še vedno iz-drugo šolo tisti učenci, ki so biraio tudi v strokovnih gim-se prijavili za programe, v nazijah, v katerih je sicer raz-katere zaradi premajhnega pisanih 2250 mest Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vol^ak NAMESTNIKA OEXIOVORNE UREDNICE Joie Koánjek. Cveto Za ptotnik UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREONIK f. 6o&tjdn Bogataj, A^ka Brun, Igor KavČ< Jože Koin^ek, Uria Petem^, Stojan Sflje, Vilms Stanovnik, Cveto Zapbtnik, Danka Zavri Žleóír, Suzana P, Kovaůč. Itefen Žargl; sulni sodelavo; j asna Paladin, Mar^ Sny>lnlkar, Mat^ CregoriČ, Mdttja Rant. Miha Nagl< Milena MiUav^č, Srmon Šiibc. Maj« SçTtonc^j, Igor OBU KOVNA ZASNOVA Jemej Stritar, Tridíeel TEHNIČNI UfiEDNJK Crega Rajnik FOTOGRAFIJA Tina Ookl. Corazd Kaveie, Gorasd LbKlOHÍCA Marjeta Vozlič VODjA OC i^N EGA TRŽE NJA Matefa Žvfžaj VODjAMARKmNCA Petra Ke^r COA£N)SK( CLAS je regisi^tana bJagovna m sleritv«r>a znamka 9771961 pri Uradu RS z« io «Tinino, UsUnovilelJ in izdajAt«!): Gorenjski tf.e.o , Krtnj Dirfl;ior;i; mali ojUsi iri osmrtnice, tel.: «4/2^1 44 47 («pfvfem n« avlQmatik«rn odzivniku 24 ur dn»vno): uodr>e ur«* vsak defovni dan od 7. do ur« / Corsfijskl j« porodník, ob ter4;ih in p«lkih, v rtakladi u 000 ovod»» / Redne prilogr Mofa Cotenjska, Utopi« Corer>Ísk4 («nkrat leino), r^a potep in sedem iotainth pri« log I Tisk: SET, ciď, ifwUfana / Naro^ma i«l,; 04/201 43 41 / Cona trvodr 290 SIT/i,»i EUR, Ifirta rvaroCnina SiT/U).&6 €UR; Cene v drugi vatuli &o prvr>(ijn«nt »o m- tr^lnem p4nie(nfm te<«iu EUR je 2)9, 64 StT), ffedm plaki brnijo 20% po^m. >«tni 35 % popisu; noročnina za tu]1r>o EUA preračunano v lolar>e po irodnjon^ to^u ^n-ke Stovenije; v cene Je vri(unan DDV pe s(oprt)i S,^ 96; naročnina s« upg^ttva od tvkoCc $ievilke ^sopiia do prsnog« pr«ktic4, ki vd^« od raCelka naslednje^« ob'o^uciktp obdobf« Orlasn« slorftve: po ceniku; ogièsno trtenje: i«l.; 04/ 201 At 48. i i 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 7. aprila 2006 KRATKE NOVICE Jesenice Hudd zima načela ceste Zdrddî izredno hude zime so v jeseniški občíní za delo zimske službe v letošnji zimski sezoni porabili dvakrat veČ denarja kot v prejšnji. Do konca marca so v ta namen porabili kar 150 milijonov tolarjev, kar je bistveno več, kot so predvideli v proračunu. Ob tem je nastalo tudi veliko poškodb pri pluženju, po županovi oceni je stanje javnih površin in opreme v letošnji zimi kritično, ceste, pločniki, zelenice, oprema (koši, ograje, luči, prometni znaki) so v izredno slabem stanju. Zaradi tega so na zadnji seji občinskega sveta sklenili» da bodo del presežka denarja iz anskega leta, ki ga je pokazal zaključni računi, z rebalansom porabili za ta namen. Za kritje stroškov zimske službe bodo tako namenili dodatnih 60 milijonov tolarjev, za nujno sanacijo in kritje stroškov posledic zime pa 10 milijonov. U. P. Kranjska Co^ Ustavitev težkega prometa? Občani Kranjske Gore, ki se vsakodnevno vozijo proti Jesenicam in nazaj proti domu, že vrsto let opozarjajo na katastrofalno stanje regionalne ceste Jesenice - Rateče. Tudi na občinskem svetu je bilo že kar nekajkrat slišati pobude županu in občinski upravi, naj v dogovoru z Direkcijo za ceste in prometnim ministrstvom skušajo najti rešitev težav. Med tistimi občinskimi svetniki, ki se najglasneje zavzemajo za ureditev ceste, je Bojan Kordič. Kot je povedal, je cesta na posameznih odsekih močno poškodovana, polna, udarov, grbin, razpokdna, v njej so globoke kolesnice, ki so posledica težkega tovornega prometa, Zalo je na župana občinsko upravo naslovil zahtevo, da dosežejo takojšnjo ustavitev težkega tovornega prometa med HruSico in Ratečami ter pri Hrušici in Ratečah namestijo tablo "dovoljeno za dostavo". U. P. jesenics Več socialne pomoči Na Četrtkovi seji občinskega sveta Jesenice so sprejeli spremembe odloka o socialni pomoči, na račun katerih bo do socialne pomoči upravičen širši krog upravičencev kot doslej. Kot je pojasnila vodja oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve Tea Víšnar, zaradi prenizkega cenzusa, ki je veljal v dosedanjem odloku, pomoči niso dobili stari, bolni, družine z otroki in zaposleni z nizkimi dohodki. Dogajalo se je, da so cenzus presegli le za nekaj sto tolarjev in do pomoči niso bili več upravičeni. Zaradi tega je lani kar 30 odstotkov sredstev iz občinskega proračuna v ta namen ostalo neizkoriščenih. Zato so na občini v sodelovanju s centrom za socialno delo pripravili nov predbg, po katerem bodo pri do- delitvi občinske socialne pomoči možne izjeme. U. P. Ra dov g ica Amandmaje zavrnili, odlok pa sprejeli Radovljiški občinski svet je Že na februarski seji sprejel odlok o spremembah zazidalnega načrta Center Lesce, vendar je župan Janko S. Stušek njegovo objavo zadržal. Statut namreč omogoča županu, da zadrži objavo odloka, Če podvomi o njegovi ustavnosti in zakonitosti, vendar mora v tem primeru občinskemu svetu predlagati ponovno odločanje na naslednji seji in za to navesti razloge. Župan je to tudj storil, občinski svet je o odloku ponovno odločal na nedavni seji, tokrat pa je vse amandmaje zavrnil in sprejel odlok, po katerem bodo na območju leŠke osnovne šole lahko uredili tudi otroško igrišče, igrišči za košarko in odbojko ter 42 parkirnih mest na zgornji terasi ob Družbenem centru pa zgradili otroško igrišče ter stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje za potrebe Vovkovih, ki se morajo gradnje avtoceste izseliti s sedanje okaciie v bližini letališča, C Z. Mošnje Občni zbor ob obletnici izgnanstva člani radovljiške krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije so se v torek v kulturnem domu v Mošnjah zbrali na letnem občnem zboru, s katerim so se spomnili tudi 62. obletnice izgnanstva 27 mošenjskih družin v Nemčijo. Kot je povedal novi predsednik krajevne organizacije Tone Prislov, združujejo Î23 članov, med katerimi jih je največ iz krajevne skupnosti Mošnje, drugi pa so z območja Brezij, Radovljice, Begunj, Lesc in Lancovega. Skupaj z vodstvom društva se še vedno prizadevajo za povrnitev vojne Škode, letos načrtujejo izlet ali piknik, radi pa bi delo društva Še bolj približali članstvu, ki postaja vse starejše. Njihova članica Helena Pristavec je v sredo praznova- a sto let In so se jo spomnili tudi na občnem zboru. C. Z. Sto let Helene Pristavec Helena Pristavec je v sredo dopolnila sto let. V Domu dr. Janka Benedika v Radovljici so pripravil epo s ovesnost. Cvrro Zaplotkik letih v tako dobri telesni in ............................................................................duševni kondiciji, je v nago- Radovljica • Na slovesnosti voru poudarila direktorica so ji ob navzočnosti hčerke doma mag. Sonja Resman in Lojzke in sinov Staneta, Mar- potem opisala Heleninih sto jana in Jožeta čestitali in voŠ- leL Rodila se je v Lukovici pri Čili radovljiški župan Janko Šoštanju, do tretjega razreda S. Stulek, predsednik mo- je hodilo v nemško šolo. Naj- Senjske krajevne skupnosti prej je delala v domad gostil- Franc Petemel, direktorica ni, nato je v Zagrebu proda- doma mag, Sonja Restnan, jala kruh, razvažala mleko in člani domskega pevskega kuliala za gospodo. Pri tride- zbora, sk-upine za samopo- setih letih se je poročila moč in mošenjskega RdeČ^u Alojzom iz Mošenj, med kriza, stanovalci doma, naj- drugo svetovno vojno so jo mlajši • in še smo morda koga Nemci skupaj s štirimi otro- izpustili. Na citre je zaigral ki tako kot še Številne Moš- Valentin Kelbl, zapel je dom- njane izgnali na Bavarsko, ski pevski zbor, Marija Finž- odkoder se ji je po enem letu gar je poveoaia prazmcno pesem. Stoletnica je nazdravila s us vrniti v izropano Helena Pristavec na stoti rojstni dan. Ko se pripravljali na prvo ob- šampanjcem, ponosno žare- hajilo najmlajšega sina. se ji moža se je vrnila nazaj v za spomin, bralne ure in go-zala v torto in na pamet pove- je ponesrečil mož, nekaj me- Mošnje. Pri 93 letih je prišla spodinjsld krožek. V letošnji dala kratko pesem. secev kasneje je umri. Deset v radovljiški dom, kjer se je zimi je prvič zbolela in "oku- V današnjem času ni tako letježivelasama, zotroki, na vključila v pevski zbor, posta- sila " bolnišnično življenje, velika posebnost dočakati slo 52, rojstni dan se je drugič la članica skupine za samo- Ima osem vnukov in sedem let, je pa izjema biti pri teh poročila, po smrti drugega pomoč, obiskuje pa tudi vaje pravnukov. Radovljica ponuja lokacijo Radovljiška občina daje pobudo ministru, da pri izdelavi lokacijskega načrta za center za ravnanje z odpadki v Kovcrju vključi tudi lokacijo Díro Radovljica. Cveto Zaplotnik redno sejo občinskega sveta članice Cero, po pridobitvi odpadkov plačujejo kar 21,6 ..............................................................................in nanjo povabi ministra za zemljišča ustanovile podjet- tolarja za kilogram, stroški Radovljica - Občinski svet je okolje in prostor, da bi pojas- je, ki bi vodilo delovanje cen- odlaganja na odlagališču ponedeljek v nadaljevanju nil možnosti za vključitev tra. Po tem ko je Občina Na- Dob pri Domžalah pa so lani prekinjene seje z dvanajsti- projekta Diro v skupno, go- klo ponudila ministrstvu lo- znašali 6,6 tolarja, na Mali mi glasovi "za" in petimi renjsko rešitev. Zupan Janko kacijo Tromeja in bi bila po Mežakli 8,56, v Tenetišah "proti" podprl županovo po- S. Stušek je pojasnil, da pobudo ministru za okolje in godba o sofinanciranju iz- prostor, da pri izdelavi državnega lokacijskega načrta za medobčinski center za rav- gradnje in obratovanja me- oceni ministrstva primerna tudi deponija. Mala Mežakla, so nastale nove okoliščine 5,45, v Kovorju 6,04 in v Dragi (Škofja Loka) 13,21 tolarja. V razpravi o usodi radovlji- dobčinskega centra v Kovor- tudi za radovljiško občino, ki Ikega Diro je bilo slišati raz- ju ni sprejemljiva. Po tej po- ima sprejet lokacijski načrt lična mnenja, od tega, da je nanje z odpadki v Kovorju godbi bi lastnica deponije za 285 tisoč kubičnih metrov Diro le zapravljanje denarja kot dopolnilno ali variantno ostala Občina Tržič, to pa bi deponijskega prostora in do- in energije, pa tudi to, da je lokacijo vključi v načrt tudi bilo v nasprotju s konzorcial- volj zemljišča za povečanje. Diro lokacijo Diro Radovljica. Na no pogodbo Cero o enako- Pa ne le to! V Radovljici želi- predlog svetnikov je tudi sklenil, naj župan skliče iz- pravni in celoviti rešitvi, po jo Čimprej rešiti problem kateri bi gorenjske občine, tudi zato, ker za odlaganje z zamenjavo državno podporo, center v Kovorju pa jo je pridobil. Lepi prostori še samevajo Občina Naklo je lani odprla nov Turistično informativni center, kjer nihče ne dela redno. Zaenkrat le ma o obiska. Stojan Saie nega centra Naklo Še ni v celc^ stičnim podmladkom v ti zaživela. Potrebno bi bilo osnovni šoli. Ob koncu leta so mur. Predsednik odbora za gospodarstvo Stanislav Kosdl Naklo • Ob vhodu v novi go- določiti status centra in se do- prvič izbrali najlepše domače pa je dejal, da v njem ne pod-stinski objekt Kresnik v Na- govoritiofinandranjuddova- spominke in z njimi popestri- pirajo ustanovitve zavoda in klem so lani uredili občinsko nja pisarno za turizem. Razen za opremo so poskrbeli za gradivo o turističniii zanimivo- Center je začel poskusno obratovati ob koncu lanske tu- li ponudbo v centru. Vse ak- redne zaposlitve. Kot je ocenil tivnosti so se končale ob ugo- župan Janez Štular. za to tre-tovitvi, da lak center ne more nutno res ni osnove. Ko bodo ristične sezone, zato ga je optimalno delovati brez red- znane ponudbe agend) za te stih v občini. Vodenje pisarne obiskalo le malo gostov. Infor* no zaposlenega delavca. Zato posle, se bodo lažje odločali, je začasno prevzel predsednik madjska točka še ni niti do- je vršilec dolžnosti vodje cen- Glede na to so problematiko komisije za turizem Jože Mo horič. ki ie tudi dan občinske- volj označena niti znana. Za tra predlagal, da bi letos poda- delovanja TIC Naklo preloži-večjo prepoznavnost so imeli IjŠali poskusno obratovanje in li na eno prihodnjih sej. Potrga sveta. Kot je seznajiil druge predstavitve v medijih, pove- za leto 2007 zagotovili denar dili pa so odlok o lokalnem svetnike in vodstvo ob6ne na zali pa so se tudi s sorodnimi za redno delo. turističnem vodenju v obČi- Več svetnikov je menilo, da ni. ki bo osnova za izobraže- nedavni seji, pa zamisel o odprtju Turistično informativ- ustanovami in organizacijami. Dobro sodelujejo s turi- prazna pisarna ne služi niko- vanje bodočih vodnikov. 1 i GORENJSKI GUS petek, 7. aprila 2006 GORENJSKA, BLED PRAZNUJE info(§>g-das.si 5 Vežice bodo, a nihče ne ve kdaj Problem s poslovilnimi vežicami v Dupljah se vleče že vrsto let» na pritisk iniciativnega odbora se je končno zganila občina. Matjaž Cregorič ni omenil poslovilnih vežic na občinski svetniki iz Dupelj na trenutke precej žolčna, ie ...................................... pwkopališču ob cerkvi Svetega povabljen na sejo iniciativne- inidativni odbor sprejel sklep, Duplje • Pokopališče v Dup- Vida v Dupljah, kjer pa tudi si* ga odbora, je zatrdil, da se pri- da bodo počakali Še dva mese- Ijah je že vrsto let brez userez- cer vlada precejšen nered. memo zemljiSČe za vežice ca, ko se bo videlo, kako dolgo nih poslovilnih vežic, inidativ- Umrli krajani Dupelj zdaj le- išče vsaj že dve leti, občina bo trajala razlastitev, potem ni odbor za izgradnjo tega ob- žijo v vežicah v Naklem, nato Naklo pa je v začetku januarja pa bodo od občine zahtevali jekta.kidelujeodlanskegano- pa jih prepeljejo na pogreb v na kranjsko upravno enoto spremembo prostorsko ure-vembra, pa zato krivi zdajšnjo obânsko oblast, oziroma kar domaČo vas. Kot je na torkovi tudi naslovila pobudo za raz- ditvenega načrta, pripravo tretji seji inidativnega odbora lastitev Lebnovega zemljišča, projektov in seveda tudi fi- župana Ivana Stidarja. Ta je opozori] občinski svetnik Sta- Pozitiven odgovor so prejeli v nanciranje objekta. dane odbora še bolj razjezil, nisbv Kosdj, je problem po- začetku prejšnjega tedna, ne- Sicer pa bo treba dupljan- ker v Nakelskem glasu, kj je slovilnih vežic star že vsaj dve katere Člane odbora, pred- sko pokopališče tudi razširiti, izšel konec marca, med pred- desetletji, stale pa naj bi na vsem Marjana Maridča, pa je saj naj bi zaradi precejšnjega videnimi nalogami v nasled- zemljišču Marije Leben. ki pa razjezilo, da jih občina o tem števila hiš, zgrajenih v za- njem obdobju, ko namerava ga ne želi prodati. Podžupan ni takoj obvestila. Po poldni- dnjih letih, že zdaj primanj- spet biti župan, niti 2 besedo Ivan Meglič. ki je bil tako kot go uro dolgi razpravi, ki jebila kovalo vsaj 95 grobov. Sled Kran} Zmanjkalo registrskih tablic za motorje "že 33 let sem motorist, pa se mi še nikdar ni zgodilo, da ne bi mogel registrirati motorja zaradi tega, ker je zmanjkalo tablic. Kako ]e mogoče, da ob vseh možnih statističnih izračunih in i8 Igra predvidevanjih za to odgovorni niso poskrbeli pravočasno?" je začuden eden od bralcev. Poklicali smo na Alpetour Remont, koder je bralec želel registrirati motor, tam pa so nas napotili ka bo zagotovljeno boljše vzdrževanje in večja kakovost ze- Začenja se nova golfska sezona Zaradi dolge zime se letošnja golfska sezona na Bledu začenja šele v sredo, ko bodo najprej odprli Kraljevo igrišče z mi polji, Jezersko igrišče pa bo pripravljeno za igranje predvidoma do konca prihodnjega tedna. Z nakupom novih strojev za valjanje zelenic in posipanje pes- na Upravno enoto Kanj, preko katere naročajo tablice. "Tablice smo pravočasno in po ustaljenem načinu naroČili v začetku marca, vendar kaže, da proizvajalec tablic K(G, podjetje za proizvodnjo in upravljanje družb z Iga. glede na veliko število lenic, postavitev novih omaric za shranjevanje opreme v Jezerski pa bo prispevala k večjemu udobju dnevnih in stalnih obiskovalcev. V družbi Golf in kamp Bled, d. d., bodo letos nadaljevali s pripravo Investicijskih projektov in doku- naročij ni zmogel pravočasno posredovati materiala, Res pa je, mentacije za obnovo Kraljevega igrišča ter dograditev novih da se sezona motorjev Šele začenfa," je povedala mag. Olga devetih polj na Jezerskem igrišču. V sredo, 12. aprila, na Jambrek, načelnica Upravne enote Kranj. Po njenih napovedih igrišču za golf pripravljajo dan odprtih vrat, Golfistom bo na oziroma zagotovilih proizvajalca naj bi 30 kosov tablic za mo- voljo brezplačno igranje in uporaba vadi-ŠČa, začetnikom in torje prejeli že včeraj. "Poleg tega nam dolgujejo še 40 kosov vsem, ki želijo pred sezono izpopolniti svojo tehniko, pa tablic za motorno kolo," Je dodala lambrekova. S. K. tudi učenje golfa. V. S. Blejska občina naj bo urejena "Bled mora biti urejen tako za domačine kot obiskovalce, ob tem pa se še kako zavedamo, da brez skrbi za čisto vodo ne gre," pravi blejski župan Jože Antonič. Vilma Stanovnik nam skladno z drugimi grad- ..............................................................................njami, predvsem s plinovo- Bled • V poneddjek, 10. aprila, dom in kanalizacijo, uspeva ob- bo minilo natanko 1002 leti, navliati vodovod. Pomembna odkar je bilo prvič pisno ome- za občino je tudi gradnja Čistil-njeno ime Bleda. Ob tem datu- ne naprave, kjer sicer levji delež mu vsa blejska obdnâ; ki jo se- od stroška 3,5 milijona evrov stavlja Sest krajevnih skupno- nosi koncesionar, nekaj pa pri-sti, v katerih je nekaj veČ kot speva tudi občina. Glede na to, enajst tisoč prebivalcev, praz- da je Bled tudi turističen kraj, nuje občinski praznik. Ta dan pa je zagotovo gradnja čistilne je tudi priložnost, da se vsi sku- riaprave» pa tudi izgradnja kapaj oziejo, kaj je v minulem nalizadje in hlaati ski:b za Čisto letu v občini pustilo pečat in ka- vodo, projekt stoietja," pravi teri načrti so za prihodnost ob- blejski župan Jože Antonič, ki Čine najbolj pomembni. "Naša hkrati poudarja pomen naJož-občina je kar velika in vsako be v blejska športni park. "Vse leto znova ugotavljamo, da je je treba narediti, da mladi dobi- Antonlč, župan občine Bled. / f^ t,na c^i potreb po spremembah na bo- jo koristno zaposlitev, zato je Ije več, kot jih dopušča prora- treba v športne objekte vlagati skupnostih. Tako smo asfelti- cest, več bi bflo potrebno zgra- čun. Kljub temu smo v zad- več, pa ne le na Bledu, am- rali igrišče pri gorjanskem njem času zelo ponosni, da pak tudi v drugih krajevnih domu, v krajevnih skupnostih diU pločiiikov, ladi bi Cîxn prej uredili in označili kolesarske __ smo postavili nekaj igral lani, steze, krajani pa si želijo tudi nekaj pa jih bomo še letos. Prav neprofitna stanovanja, poteka-Ob občinskem prazniku bo naziv častnega občana tako smo precej denarja vložili jo pa že dogovori o gradnji Bleda dobil Anton Kelbl. zlate plakete občine Bled v urejanje parkovnih površin, doma za starostnike, pa tudi o bodo podelili Jožetu Kapusu, Cirilu Kocjančiču, sezavedamo skrbi za ureje- gradnji novega nakupovalnega centra in novega gasilskega donîa v bližini, "Leta se že vle- Janezu Varlu in Veslaškemu klubu Bled. S srebrnimi ^ ^^^^ smo kupi- li gasilski avto, nujno potreben pa bo nakup gasilskega avto- Če iMadnja obvoznice in plaketami bodo nagrajeni Rado Mužan, Kulturno društvo Bohinjska Bela, Prostovoljno gasUsko društvo mVbUa m PGD"BÎed"ki'irna uparii'il^o pri^ Bled in Prostovoljno gasilsko društvo Zasip, bronaste letno največ intervencij," o no- stojnimi ministrstvi uspešni, plakete pa bodo prejeli Antonija Ferjan, Alojz Noč, vih načrtih pravi župan Anto- da se gradnja obeh obvoznic Ana Prskalo in Marija Stare. nič in dodaja, da veliko skrb posvečajo urejanju dotrajanih čim prej začne," še dodaja Jože Antonič. Kranjski gasilo tudi V v • v Trzic Ana Hartman nesreč, ki zahtevajo opremo in ..............................................................................teluiiko, ki jih tržiška prosto- TfSČ • Minulo sredo so tržiški voljna gasilska društva nimajo, župan Pavel Rupar, kranjski *'Naši poklicni gasild sodijo župan Mohor Bogataj in direk- med najbolje usposobljene v tor Gasilsko reševalne službe Sloveniji in Evropi," je zatrdil Kianj Vojko Artač podpisali po- Bogataj. Gasilsko reševalna godbo o sodelovanju pri zago- služba Kranj, Id je v Tržiču že tavljanju požarne varnosti in doslej intervenirala ob promet- J Od leve: direktor Gasilsko reševalne službe Kranj Vojko ArtaČ, Mohor Bogataj tn Pavel Rupar. intervencij v naselj^i z visokimi nih nesrečah in nesrečah z ne-zgradbami ter sodelovanju pri varnimi snovmi, pokriva tudi požarni varnosti v industrijskih območje Naklega, Preddvora, objektih, šolah in vrtdh v Trži- Jezerskega in Šenčurja. "Naša ČIL Kot je pojasrul Rupar, so bili oprema je na tako visokem ni-stroški opremljanja gasilskih društev preveliko breme za občino. S podpL«îom pc^odbe so jih. Istočasno bi lahko vodili želeli zagotoviti kar najbolj tudi dve intervenciji na različ-učinkovito pomoč v primeru nih krajih," je zagotovil AriaČ. voju, da brez težav zagotavljamo varnost na vsdi teh obmoČ- Bleo Osrednja praznična prireditev v ponedeljek Danes ob 19. uri bo v hotelu Astoria na ogied film "Bied skozi čas", ob 20. uri pa bo v Zadružnem domu v Ribnem predavanje z diapozitivi "Proti ognjeni zemlji V nedeljo ob 15, uri bo "Dan odprtih vrat na blejskem gradu", ob 18, uri pa bo v restavraciji panorama družabno srečanje starejših občanov. V ponedeljek ob 19. uri bo v Festivalni dvorani na Bledu osrednja prireditev v počastitev občinskega praznika s pode-tvijo občinskih priznanj. V torek ob 16. uri bo svečana prireditev ob 10-letnicl delovanja Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled, V sredo bo od ^7. ure naprej dan odprtih vrat Baletne Šole Bled, predavanje o negi balkonskega cvetja bo ob iS. uri na Višjt strokovni Šoli za gostinstvo in turizem, V knjižnici Blaža Kumerdeja pa se bodo ob 19.30 predstavili mladi glasbeniki blejskega oddelka Glasbene Šole Radovljica, V Četrtek, 13. aprila, bo ob 13. uri na Višji strokovni Šoli za gostinstvo in turizem potekal otroški parlament na temo "Tabu - prepovedane stvari", od 14. do 19. ure pa bodo odprii vrata obiskovalcem v hotelu Park. Zadnja praznična prireditev bo danes teden ob 19. uri v Festivalni dvorani, ko bodo predstavili 70 let izumiteljstva Petra Florjančiča. V. S. i A 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 7. aprila 2006 KRATKE NOVICE K ran) Delna zapora Koroške ceste Promet se bo po Koroški nekaj Časa vil po polije. 1 ťoto: T11J Oot:l Mestna občina Kranj je začela z obnovo komunalne infrastrukture in vozišča od vrha Jelenovega klanca do Slovenskega trga v središču mesta. Zaradi tega je delno zaprta Koroška cesta, za ta čas so uredili obvoz. Z deli bodo predvidoma zaključili konec julija, vodja Oddelka za gospodarske javne službe na občini Marko Hočevar pa je nakazal možnost, da bo to še prej. V investicijo bodo vJožili nekaj čez 75 milijonov tolarjev občinskih proračunskih sredstev. Svetnik Vitomfr Rožej je na sredini seji mestnega sveta vprašal, ali ne bi bilo smiselno z rekonstrukcijo počakati do takrat, ko bodo realizirali projekt nove kranjske knjižnice, k bo v obeh možnih variantah, v Globusu ali ob Gimnaziji Kran], stala ob Koroški cesti. Na to je odgovoril podžupan Janez Osojr)lk: "Iz leta 2005 imamo dva večja greha. Prvi je Koroška cesta. drugI je Kidričeva cesta. Posvetovali smo se z izvajalci det, ki so nam zagotovili, da bo cesta tudi po prenovi prenesla težjo mehanizacijo v primeru gradbenih def na objektih ob cestišču." Koroško cesto bodo rekonstru-rali po fazah, tokrat v dolžini okoli 300 metrov, za drugo leto pa je predviden del do križišča pri Bežkovi vili. S. K. Kran) Dvajset darovalcev za Domna v dobrodelni akciji za slabovidnega Domna Sremca, ki jo ob pomoči Gorenjskega glasa vodi Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj, je doslej za njegov računalnik s povečevaiom prispevalo dvajset darovalcev. Zadnji so bili: Mojca Bogataj (10.000). A 1 Remont, d. o. o. (40.000), Corazd Uršič (15.000), sindikat Sava Tires (30.000). A banka Vlpa (50.000), Metod Zaplotnik (lo.coo), Alenka Petrin-jak {5000), Marija Vidic (3000), Žiga Levičnik S. Z. D. (Sooo), Sava Tires (150.000), Ratio (30.000), Spar Slovenija (100.000) in Danijel Sinigoj (1,000.000). Organizatorji se v Domnovem imenu za darovano lepo zahvaljujemo, prispevke za njegov pripomoček pa je še mogoče nakazati na račun Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj, številka 05100-8011547578 (sklic 600). D. Ž. Kranj Zahvala Iz Pod go rice Delegacija črnogorskega društva Morača iz Kranja, ki jo je vodil predsednik Čedo Đukanovlć, je konec marca v Pod-gorici izročila pomoč svojcem umrlih v hudi železniški nesreči, ki se je zgodila 23. januarja pri Podgorid. Člani društva Morača in Zavičajnega društva Plava ingusinja Izvor, ki je tudi sodelovalo pri zbiranju pomoči, so zbrali 6332 evrov pomoči. Kranjčane je v Podgorici sprejel predsednik Črne gore Filip Vujanovk. za pomoč pa se jim je v začetku aprila zahvalil tudi predsednik črnogorske vlade Milo Ojukanovlć. J. K. Menc£Š Koncesionarji bi kupili zdravstveno postajo Koncesionarji zdravstvene postaje Mengeš so na občinski svet podali pobudo za odkup poslovnih prostorov, v katerih že zdaj delujejo, a kakor poudarjajo, v vse slabših razmerah. "To pobudo smo podali že pred leto z željo, da bi kot dobri gospodarji in lastniki skrbeli za vzdrževanje tega objekta v dobrobit vseh občanov in naših pacientov," poudarjajo koncesionarji, ki zdaj delajo v tem 24 let starem objektu, ki nezadržno propada. Pred Časom je spustila vodovodna cev, prostore je že nekajkrat zalila voda, sredstva iz plačila na* jemnin pa se ne vračajo zadostno nazaj v objekt, kakor bi bilo potrebno, Zaradi slabih razmçr zdravniki zato že razmišfjajo o nakupu ordmacij na drugih lokacijah po Mengšu, kar bi obiske pacientov precej otežilo. I. P. SO se kavi Danica Zavrl Žlebir h« h« zunanje prevoino sredstvo in pogosto ga z njim vidimo, Kranj •Dijald in profesorji na ko se z železniške postaje, kamor se pripelje z vlakom od doma v Škofii Loki, vozi kranjski gimnaziji so zbrali 350 tisočakov in pomagali kupiti invalidski voziček za proti Šoli. Na petnajst let svojega sošolca Miha Nar- starem sobnem vozičku pa donija. Dijaki so se ga je že močno bolel hrbet, želel novega. Sedaj tisočakov vreden 0 ? é r < odpovedali kavi, profesor}] zato si pa kosilu, je povedal profesor je 750 m fř « 4 If matematike Matjaž Pertol, pripomoček ob pomoči vrst- sicer mentor Šolske skup- nikov in profesorjev tudi do- nosti, ki je dijake in kolege bil. N,a njem inu je veliko spodbujal k solidarnosti za udobneje kot prej na starem Miha. Dijak matujitetnega in ker je zelo lahek, ga lažje tečaja, ki želi študirati psi- obvladuje in je z njim tudi Miha NardonI na svojem novem vozičku v družbi s sošolci hologijo, je od rojstva invalid samostojnejši kot na prejŠ- in profesorjem Pertotom. /Fw imj ooki / brez nog in ene roke. Nov invalidski voziček stroške mu na njem. "Hvaležen sem profesorju Pertotu. profesorjem in di- stara mama in ded, ki so vsi Miha Nardoni. Pred vhodom skupaj zbrali potrebnih 750 v šolo so lani zgradili tudi ki Mihu zavarovanja pripada na vsa- jakom, ki so mi omogočili tisočakov. Sprva sem želel klančino, kih pet let in ker že ima nakup novega vozička. Zanj denar zbrati sam s prošnja- dostop v šolo, v prihodnje pa novejšega električnega, bi si moral sobni voziček kupiti pa unajo zasluge tudi moja zdravnica Urška mi uspešnejšim podjetjem, vendar sem dobil le od- utegne enako služiti tudi drugim gibalno oviranim di- sam. Električni je njegovo župnišče v Stari Loki, moja klonilne odgovore/' pravi jakom Šenčur Letos devet nagrajencev šenčur Občina poslovala brez nepravilnosti Kot je pojasnil predsednik komisije za priznanja Ciril Sitar, i Nadzorni odbor občine Šenčur pri pregledu finančnega je na javni razpis prispelo štirinajst predlogov. Spominsko : poslovanja občine v letu 2005 ni naletel na nobeno nepravi priznanje občine bo tako prejel Alpjz Belehar iz Šenčurja za : nost. Kot je pojasnil predsednik nadzornega odbora Antor» požrtvovalno dejanje, bronasto plaketo bodo prejeli Marinka ; Kepic, so pod drobnogled vzeli največjo lansko investicijo • Robnik iz Luž prostovoljno delo v društvih in svetu KS, Do- : rekonstrukcijo OŠ Šenčur, promet z nepremičninami. minik Bohinec iz Trboj za aktivno delo v gasilskem društvu Šenč stroške občinske uprave, oddajo javnth naročil male vred- in krajevni skupnosti, Nataša Skofic Kranjc z ^encurja požrtvovalno delo v brainem krožku in Klemen Balažič iz Šenčurja za velike zasluge pri organizaciji oratorija. Srebrno za : nosti, v osmih primerih pa tudi porabo sredstev rezerv, sub- vencij in transferov neprofitnim organizacijam, ustanovam tn športu. NO edino predlaga, naj občina v komisijo za plaketo bodo prejeli bratje Sekne iz Vogelj za zavzeto delo v : izbiro najugodnejšega ponudnika v prometu z nepremični-dobrobit vasi, Franc Buh iz Voklega za aktivno delo v kra- : nami uvrsti tudi nekoga zunaj občinske uprave, Lani so jevni skupnosti, gasilskem društvu in vaški cerkvi in Boštjar» : skupni proračunski prihodki znašali dobre 1,35 milijarde to- Okorn iz Šenčurja za velik prispevek pri organizaciji Šport- arjev, kar je skoraj pet odstotkov nad planiranimi, V nih tekmovanj, dolgoletno krvodajalstvo in pomoč pri skrbi : enakem obdobju je bilo za 1,93 milijarde tolarjev odhodkov za znano Okornovo novoletno smreko. Zlato plaketo občine : oziroma Šest odstotkov manj, kot so načrtovali. Zadnji dan bo prejelo KUD Valentin Kokalj Visoko za dolgoletno delo : lanskega leta je imela občina Šenčur na svojih računih 205 na kulturnem področju. S. S. milijonov tolarjev. S. S. L MAJVPORECU m DilDIlCT 2ANAR0ČN1KE lU /o ruruoi gorenjskegagusai Gorenjski Glas CC1II.6IO HOTEL Su FORTUNA*** PROSTOVOUNO... SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA V Postojni in Murski Soboti od 26, junija, v Govern mestu od IS, septembra, y Postojni in Murski So boti od 2* oktobra. % u Fantje in dekleta, če ste stari od Î9 do 27 iet in vas mika izkusiti vojaško življenje, prgavhe se, in sicer vsiù 30 dni pred napotitvijo. Lega: na oločku Sv. Nikofa; sobe: telefon. SAT-TV.prha^b^ BOGATA VSEBINA KLUBA obfofciisamoposlrežnazajtftinvecerja; ^toai/ ddc^di A^un ponudba: restavracifa. y lâ cafte OTROK BREZPLAČNO rcsbivmdja. bor. Šport: zunanji s sladko vodo. otroški bazen, 2 lenis ighšci. Iporlni center 250 m od hotela, mini oolf, namizni lenfs, spr^aialne steze. REDNE CENEt 1 i;stwcb T/^TMCBM 04 . 29 ^ i polptntlon 12.900 14.900 29.04 >02 1 3 Oni polptntlon 16 900 19 900 tt Ci • 02 05 S polptnzien 29.900 29.900 22 04 . 02 os 7 dol pptpanskon 1 34 900 35 900 PLAČILO NA 12 OBROKOV! i|0 m TfTfť. Kijf OdlttJ d^OiOi V ljubil Grosupll^* ^stolni In fbvRaN* M^puena tdt(Or\$k< iuvi Kd 080 10 56 TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ www.cdisii.i t iti WW w.stovenska votska. si Prijavite se lahko v vseh izpostavah in pisarnah Uprave za obrambo Kranj na JcscDicah, v Kraj\ju. RâdovHici, Škofii Loki m Tržiču. Dodatne ínfonDacge: Skupina za pridobivanje kadra v Vojašnici Krar^. Ce boste izpoiiyevali tudi splošne pogoje, boste imeli po uspešno končanem usposabljaruu prednost pri zaposllt^i v Slovenski vojski in pri vkijučirW v pogodbeno opravljanje vojaške sh^žbe v rezervni sesta>i. SPOZNAJ SfWE MEJE IN JIH PRESEH! fi k 4 GORENJSKI GLAS petek, 7. aprila 2006 GORENJSKA Turisti obiskovalci Lani je škofjeloško območje obiskalo pol milijona turistov. Ali je to dovolj? Bogatat boèttak Poslanec Sâitto Bevk je ma: "RâzvijâL bomo Terme še dodal: "Uvesti bi morali spomnil, da Slovenija na po- Kopačnica, našli rešitev za tudi davek na prazne poslov- Škofjá Loka • Zakaj se turisti dročju turizma še vedno za- dvorec Visoko, uveljavili Škofii loki ustavijo samo ostaja za šestino glede na enoodvpra- leto 1990: "Za turizem pa za unco, je šanj na iavni okrcali mizi o razvoju turizma na ŠkoPelo- Rupnikovo linijo, v Žireh oživili center Mršak, v Želez» ne prostore, saj bi tako hotel hitreje oživel." Direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar lahko pridobimo kar 4,5 mi- nikih obnovili Bondjevo hišo pa meni, da je ključno zi rast lijarde tolarjev iz evropskih in v Skofii Loki celotno mest- obiska v Loki obveščenost jav- škem in Gorenjskem. V uvo- skladov." Mag. Jure Meglič, no jedro. Tudi na Siarem nosti: "Lansko jesen se je zadu je mag. Mirjam Jan Bla- predsednik Goreniske turi- vrhu se obeta sprememba, radi t^a obisk v muzeju po-t!č povedala, da napredka na sdčne zveze, je razložil, da je letos z novo šestsedežnico, večal za petino." Nejc Jemec, Škofjeloškem ne beležijo: "Že leto je zaprt hotel Trans-turist, na Mestnem trgu ima- razvojni program v pnpravi, na področju turizma pa so poudarek dali predvsem po- kasneje pa še Štirisedežnico/ tajnik Kluba škofieloških Štu-Škofieloški podžupan Bo- dentov, pa pravi, da mladi jan Starman meni, da je pre- sami ne morejo veliko vpliva- mo zgolj kitajsko restavrad- nudbi družinskih pcnzionov malo narejenega na področju tí na turizem: "Ponujamo pa jo, druge kuhinje pa v sred- in Širitvi poznanih gorenj- marketinga, spremeniti pa multimedijski center z brez-njeveškem mestu ni. Prilož- skih turističnih krajev. Mag. naj bi bilo treba tudi misel- plačnim intemetom, pripravnosti je veliko, saj jc blizu Saša Jereb, direktorica LTO nost mladih glede zaposlova- ljamo se na ureditev hostla in prestolnica, letališče ter naša dediščina." Blegoš, je poudarila projekte nja v tuiizmu, saj "nom bodo prispevamo svoj delež pri iz novega razvojnega progra- na Plac strehi le Še Kitajd" ter enodnevnih prireditvah " Vrtec ne bo dražji Izgubo vrtca, ki bo nastala skozi leto, bo kril loški občinski proračun. Ta pa bo manjša, kot če bi potrdili zvišanje cen. Boštjan Bogatai zaposlili še tri sodelavce, s (SPS) je ugotavljal, da se bo Kavčič (LDS) pa je predlagal Skofja Loka * Škofjeloški ob- povišanjem cene bi lahko še dodatno strokovno sodelav- cena povečala zgolj zaradi povišanje cen za stopnjo in-plač. Andrej Novak (LDS) je flacije. Župan Igor Draksler činski svemiki so na izredni ko. V povprečju 72 odstotkov povedal da nerad sliši, da je je svetnikom razložil, da seji zavrnili sklep župana o ekonomske cene plača obči- povišanje potrebno zaradi prihodnje leto ne bodo mo- gli povišati cene, kolikor bodo hoteli, in bo občina iz- podražitvi ekonomske cene na." je razložil Svoljšak. Kaj zagotavljanja normativov, Vrtca Skofia Loka, Jurij se bo zgodilo, če cena ne bo Dušanu Krajniku (SMS) pa Svoljšak iz občinske uprave sprejeta, je odgovorila ravna- se zdi nerazumljivo poviša- gubo krila tudi v prihodnjih navedel, da ceno določajo teljica Janja Bogataj: "Že na nje cen za več kot zgolj in- stroSki zaposlenih, stroški začetku leta smo ugotovili, fladjo: "Tudi lani je občina objektov in osnovnih dejav- da bomo s sedanjo ceno de- plačala izgubo, lahko jo tudi nosti ter stroški živil. Nor- lali z izgubo. Plače določa dr- letos." Matej Demšar (SLS) mative za organiziranost in žavna regulativa, mi pri tem je vprašal, kakšna je razlika plače določa država, plačuje nimamo nič." pa občina in staršu "Vrtec je Svetnikov ti razlogi niso polno zaseden, zato so letos prepričali. Anton Peršin med izgubo, ki jo bo občina plačala ob tej ceni in koliko letih- Svetniki pa so izraču» nali, da bo šlo iz občinskega proračuna letos manj za pokrivanje izgube, kot če povišali ceno, zato so zavrnili povišanje ekonomske cene 2a oskrbo v Vrtcu ob povišani ceni, mag. Blaž Škofia Loka. Škofja Loka Vsak dan po sto kilogramov jabolk Ob današnjem svetovnem dnevu zdravja se na Gimnaziji Škofja Loka izteka pro|elct Slovensko jabolko. Od ponedeljka pa do danes so v knjižnici razdelili kar 500 kilogramov različnih vrst jabolk. "S projektom želimo spodbuditi mlade k zdravemu načinu prehranjevanja, opozoriti na pomen uživanja sadja in nenazadnje tudi predstaviti tipični slovenski sadež," nam je povedal koordinator projekta in pomočnik ravnatelja jože Bogataj. Projekt dijaki poznajo že tz prejšnjih let, ko so ga pripravili v okviru Comeniusa. Prav Iz tega naslova jim je od lanf ostalo nekaj denarja za nakup novih jabolk, hkrati pa se k projektu vključuje tudi zdrav športni duh in s tem loo-letnica športa v Skofjl Loku B. B. SeLO PftiZiREH Žustova mama praznovala častitljiv jubilej je minulo nedeljo praznovala Marjana Pri- možič oziroma Zustova mama, ki ji je življenje poklonilo že 104 leta. Rojstni dan je praznovala v krogu svojih najbližnjlh, na njen praznik pa nI pozabil niti župan Bojan Starman, k) jo je razveselil s Šopkom rož. Marjana Primožič se je rodila 3. aprila 1902 pri Selaku Jarčji dolini In se je že kot otrok srečala s trdim delom na kmetiji. Pn 22 se je poročila v KoprivnTk, k Žustu, V zakonu je povila devet otrok, pet jih je že preživela. Zdaj za njo skrbi hči Marija Likar, ki živi v Selu pri Žireh, Zdravje ji še dobro služi, je razložila njena vnukinja Anica Vrhovnik, vendar pa so j) možgani že precej opešali, tako da svoje domaČe le še s težavo prepozna. V nedeljo so se spet zbrali v velikem številu, da bi ji zaželeli vse dobro Še naprej. M. R. KRATKE NOVICE Vooice Akdja za čisto občino Kraljevski klub Vodice bo to soboto organiziral Že tradicionalno spomladansko čiščenje občine. Zbirna mesta za vse, ki jim ni vseeno za odpadke v naravi, bo ob 9. uri pred občinsko stavbo v Vodicah in pred gasilskimi domovi v Za- pogah, Repnjah, Polju. Bukovici in Kosezah. Organiziral bodo tudi brezplačen odvoz starih vozli, poskrbljeno pa bo tudi za vreče in golaž, ki bo udeležence po končani akciji čakal v Klubu Kubu. J. P. Ko m en da Letos vozilo za PCD Moste Komendski gasilci - predstavniki prostovoljnih gasilskih društev iz Komende, Most in Križa, so se zbrali na občnem zboru Gasilske zveze Komenda. Kot je poudaril predsednik Ivan Hlade, je bilo preteklo leto zanje zelo razgibano in kljub neugodnim spremembam v zakonu o gasilstvu, je bilo zelo dobro vsaj sodelovanje z občino. Največje pridobitve so se razveselili gasilci na Križu, ki so ob obnovi ceste in vodovodnega omrežja dobili kar 28 novih nadtalnih hidrantov. Letos bodo nove hidrante dobili tudi v Suhadolah, Zejah in delu vlost. Želijo si, da bi bilo letos nabavljeno podvozje avto-cisterne za PCD Moste 1. P. v proizvodnem podjetju s pnevmâtsko-âvtomâtskii polnjenje tehničnih prSil In montažne pene zaposlimo: • SKLADIŠČNIKA m/ž; od kandidata pričakujemo 5rednjo izobrazbo ustrezne smeri, viličarjem, najmanj tri leta delovnih i razmerje se sklepa za določen Čas z doba |e 1 mesec; m inijarni tn etno izpit za nji, delovno Išsnja, poskusna • DELAVCA V PROIZVODNJI m/ž; zaključeno osnovno šolo, zaželene $0 i proizvodnji, in fizična moč, delo bo delovno razmerje se sklepa za določen Čas z data pričakujemo [ene z delom v v dveh izmenah, anja; » STROJNIKA m/i; od kandidata pričakujemo primerno izobrazbo strojrie smeri, najmanj tri leta praktičnih delovnih izkukr^j v prc)izvodn|i, poznavanje organizacija dela na polnilni lirtiji, delovno določen čas z možnostjo podaljianja, poskusna S(> enie m 3 za je 1 mesec. Pisne ponudbe z Itvlienjepisom pričakujemo v 14 dneh po objavi na EUROSOUd.o. o.,)esenice Cesta železdrjev S. 4270 lESENlCE SA siAí * n* OBČINA PREDDVOR JAVNO OBVESTILO Na DOdiagi 43. clena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, st. 41/04). 31. Člena Zakona o urejanju pnDstora lUr. I. RS. èl. 110/02 In 06/03-popr.) in 20. člena StatJia Občine Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, é\. 2/99) obveščamo vse zainteresirane, da bo v ćasu OD 14. 4. 2006 DO 15. 5. 2006 JAVNA RAZGRNITEV Okol^kega poročila In revUl^e okoljskega poročila ter okoliškega poročila za varovana območja In revizije okoljskega poročita za varovana območja predloga sprememb In dopoInHev odloka o proatorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij Preddvor, Tupaliče, Potoce in Breg ob Kokri, odloka o prostorskih ureditvenih pogojih 2a Jezersko, odloka o prostorskih ureditvenih P090jlh za Dobrave, odloka o prostorskih uredrtver>lh pog&jih za Kranjsko ^n SorSko pofje ter odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Krvavec. Med javno razgrnitvijo bo organizirana javna obravnava. JAVNA OBRAVNAVA izvedbenega prostorskega akta bo v torek. Q 5. 2006, ob 20.00 urt v proshsrih Doma krajanov v Preddvonj, Odrski irg 18. 4205 Preddvor. Javna razgmitev okoliškega poročila za vamvana n revtziie okoliškega poročila ter in revizije prostorih Občine za varovana ki trg 10, 4205 Preddvor (sejna soba in preddvene). Papombe in predloge na javno razgrnjeno okoljSko poročilo m rsvizrjo o za varovana območja in reviztjo okoijskega poročila za varova/>a območja lahko podajo v oasu uradnih ur v$i zainteresirani na mestu javne razgrnitve v knjigo pripomb, na javni obravnavi, oziroma jih v pisni obliki posredujejo na naslov Občine Preddvor, Dvorski trg 10. 4205 Preddvor. Župan Občine Preddvor mag. Franc EKAP, L r. A 8 vilma. sta novn i fe ^g-gla s, si GORENjSKI GLAS petek, 7. apriJa 2006 VABILA, reiREDÍTVE Nogometni spored • V ligi SI.mobil Vodafone bo ekipa Domžal jutri, v soboto, ob 15. uri gostila CMC Publikum. V 2. SNL bo ekipa TInexa Šenčurja že danes ob "^9. uri gostila Aluminij, Supernova Triglav pa bo v nedeljo gostovala v Ivančni Gorici. V 3. SNL - zahod Ihan jutri gostuje pri Štovanu, Zari-ca pri Krki, Jeseničani pri Bonfíkí, Kalcer Vodoterm v Radomljah jutri ob 16.30 gosti Adrio, Roltek Dob pa na Dobu ekipo 8rd- Jutrišnji pari (vse tekme se začnejo ob 17. uri) t. gorenjski ligi sor Velesovo • Železniki, Alpina Žiri • Visoko, Naklo - Sava, Lesce • Britof, Kranjska Gora • Bled Hirter, Pari v 2. gorenjski ligi pa so: Podbrezje - Bohinj, Kondor - Trboje • Kondor - LoČan (vse tekme bodo jutri ob 17. uri) in Bitnje • Britof (tekma bo v ponedeljek 17.4. ob 17. url). V1. slovenski mladinski in kadetski ligi ekipi Goodyear Triglava jutri igrata doma z ekipama HIT Gorice (kadeti ob 14. ii^ rnladinci ob 16. uri), ekipi Britofa gostujeta pri Muri, ekipi Domžal pa pri CMC Publikumu. V. S. Košarkarski spored • V 1. A SKL bo ekipa Loka kave za uvrstitev od 7. do 13. mesta jutri gostovala pri KraSkem Zidarju, v 1. ženski SKL pa bo ekipa Odeje v dvorani na Podnu jutri ob 17. uri gostila ekipo Lek Ježice. DomžalČanke bodo ob 18. uri gostile ekipo Konjice Special Ribič. V. S. Rokometni spored - Rokometaši v ligi Telekom bodo prvenstvo s končnicama za prvaka in za obstanek v ligi nadaljevali 19. apriia (Termo bo doma najprej igral z ekipo Jeruzalem Ormoža), ta konec tedna pa bo na sporedu 20, krog v 1. B ligi za moške. Ekipa Cerkelj bo ob 20. uri gostila ekipo Pekarne Grosuplje. V 1. B ligi za ženske bosta ekipi Vita centra Naklo in Loke igrali v torek ob 17, uri v novi dvorani v Stra-hinju. ekipa Save Kranj pa je prosta. V končnici za 1. do 8. mesto v II. ligi bo ekipa Alplesa Železnikov gostovala pri Radečah, ekipa Dupelj pa bo jutri ob 20. uri gostila Šmartno 99. Ekipa Radovljice bo v končnici za 9. do 15. mesto jutri ob ^7-30 gostila Dravo Ptuj. V. S. Mednarodni hokejski turnir na Bledu - Danes se začne že tradicionalni n, Mednarodni hokejski turnir Bled aoo6 za dečke, igralce, stare 14 iei in mlajše. V treh dneh se bo med seboj pomerilo osem evropskih ekip, Turnir se prične ob t2. uri uri, z uradno otvoritvijo ob 17.50. Pred tem pa lahko spremljate tekmo domačega Bleda in HK Mladost iz Zagreba. Vstop je prost, navijači pa zaželeni. T. T. NAMIZNI TENIS Kranjski odbojkarji prvi ligi Odbojkarji Astec Triglava so si v tej sezoni znova priigrali mesto v i. slovenski odbojkarski ligi v kateri tokrat želijo tudi ostati. Vi ima Stan o vtji k é «»«JAÉAhAJAftJ J h J • J Kranj '^Od sezone 1999/3000 smo se tokrat tretjič uvrstili v elitno slovensko odbojkarsko ligo, nikoli pa v 1. ligi nismo ostali dlje kot eno sezono. Smo pa v tem času ugotovili, da je skok iz prve v drugo ligo res velika kvalitetna razlika," pravi predsednik Odbojkarskega kluba Triglav Kranj Miroslav AmbrožiČ, ki se zaveda, da bo za obstanek v ligi treba postoriti marsilcaj: "V klubu smo naredili triletni načrt po katerem je naš prvi cilj, da v novi sezoni obstane-mo v dniščini najboljših. Igranje v prvi ligi pomeni lažje pogovarjali o ekipi za novo bodo zapustili moštva oziro- sto igralci skrbijo, da odbojka pridobivanje morebitnih prvoligaše. / fbcû. t^a» D«ki sponzorjev in tudi financiranje kluba prek proračunskih kom Brumnom smo se že čih igralcih, ki upam. da ne Tudi zato, ker vklubu s preko sredstev. Hkrati pa si želimo, da v klubu zadržimo delo v odbojkarski Šoli vsaj na takšni kvalitetni ravni kot do sedaj, pri čemer po so pomembna tudi sredstva Ministrstva za šolstvo in Šport." Prav tako si v kranjskem sezono, v kateri bomo potre- ma prenehali z igranjem. Za-bovaii igralce s prvoligalkirni gotovo bosta imela veliko vlo-izkušnjami, zagotovo pa ne bo Šlo brez okrepitve na mestu blokerja in napadalca. Na slovenskem odbojkarskem tržišču ni velikih skrivnosti go v novi sezoni dinska državna reprezentan- os taj a eden uspešnej Ših športov. Tako so si mladinci letos prvič zagotovili igranje v pol-finalu državnega prvenstva in ta Marko Bojinovič in Rudi bili na koncu sedmi, starejši Zupane ter okrepitev iz te se- dečki se trenutno borijo za zone Miha Verbič, pa tudi vsi uvrstitev med štiri najboljše odbojkarskem klubu želijo, glede ponudbe igralcev, ostali na čelu z Gregorjem ekipe v Sloveniji, nekaj smole pa so imeli kadeti, ki se jim je za las izmuznila uvrstitev da v moštvu v novi sezoni upam pa, da se bomo uspeli Belovičem," pravi predsednik ostanejo vsi igraJd, najbrž pa se bodo odločili še za kakšno dogovorili s kom od njih. AmbrožiČ in dodaja, da si še Vsekakor pa bomo ekipo še kako želijo plodnega sodelo- med šestnajst najboljših slo- okrepitev, "S trenerjem Mar- naprej gradili tudi na doma- vanja s kranjskimi podjetji, venskih ekip. KOŠARKA VATERPOLO Novi Sad Nepremagljivi Corenjki Gorenjki Andreja Dolinar in Mateja Pintar sta tudi minuli teden dokazali vrhunskost na mednarodnem namiznoteni-ikem prvenstvu parapiegikov v Novem Sadu. Najprej je mfajša Mateja Pintar v finalu premagala kolegico Andrejo Dolinar, ki se po dveletni odsotnosti, po rojstvu hčerke, ponovno vrača med tekmovalke, Drugi dan, v finalu dvojic, sta bili obe Corenjki nepremagljivi. Zlahka sta opravili z drugimi dvojicami za zeleno namlz-notenilko mizo. Tudi v soboto, ko je bilo posamično pn/en-stvo, se je Izkazala najmlajša Andreja Pintar, kt je zasedia odlično tretje mesto. Letno imajo paraplegiki po vsem svetu več kot deset večjih mednarodnih turnirjev. M. K. ALPSKO SMUČANJE Kranj Najpomembnejša tekma že danes S priložnostno slovesnostjo ob 18.30 In prvo tekmo turnirja med ekipama Slovenije in Francije ob 18.45 s® ^^ danes v olimpijskem bazenu v Kranju začel kvalifikacijski turnir za uvrstitev na septembrsko evropsko prvenstvo v vaterpolu. Danes ob se bosta srečali še ekipi Slovaške in Malte, jutri bo ob 19. uri tekma med ekipama Slovaške in Francije, ob 20.30 pa med Slovenijo in Malto. Turnir se bo končal v nedeljo, ko bo ob 11.30 tekma med ekipama Francije in Malte, ob 13. uri pa Še med Slovenijo in Slovaško. Po treh zmagah na pripravljalnem Tristar turnirju {naŠi so ekipo Partizana premagal: z 12:11 in z 9:8 ter ekipo Medveščaka s 16:1 je optimizma v slovenski reprezentanci dovolj, najpomembnejša tekma za naše pa bo že danes z ekipo Francije, saj zmaga z ekipo Malte naj ne bi bila vprašljiva, Slovaki pa so vsaj na papirju najmočnejše moštvo turnirja, Iz katerega se bosta na EP v Beograd uvrstili dve ekipi. V. S. Aréh Petra najboljša slalomistka Zadnje dejanje letošnjega državnega prvenstva v alpskem smučanju, tekmi v slabmu za dekleta in fante, so pripravili na Cojzarici, kjer sta v članski konkurenci slavila Petra Robnik z Bleiske Dobrave (SK Jesenice) in Mitja Dragšič (SK Branik Maribor). Od gorenjskih smučark se je Izkazala tudi Alenka Kurner {SK Bled), ki je osvojila Četrto mesto in prvo med starejšimi mladinkami, Katarina Uvtar (SK Radovljica) pa je bila med starejšimi mladinkami druga. Med mlajšimi mladinkami je drugo mesto osvojila Nika Smodiš (SK Blejska Dobrava). Četrto mesto med slalom isti je osvojil Mitja Valenčič (S K Triglav). V seštevku trojne kombinacije pa sta letošnja Članska prvaka postala Člana ASK Kranjska Gora Urška RabiČ in Andrej Šporn, naslov državne prvakinje med starejšimi mladinkami pa je osvojila perspektivna mlada gorenjska smučarka Alenka Kurner. V. S. S sredino visoko zmago z 90:60 proti ekipi Portoroža v domaČi dvorani na Planini so košarkarji kranjskega Triglava (na sliki) dokončno potrdili status slovenskega 1. A ligaša, ki so sî ga priborili s prvim mestom v letošnji i.B figi. Za obstanek v elitni slovenski košarkarski druščini pa se bo v naslednjih tednih borila ekipa Loka kave TCG, ki je na prvi tekmi končnice v sredo v dvorani na Podnu 74:66 premagala ekipo Postojnske jame. V. S. 1 f«» ceitJ KICKBOX AVTO MOTO ŠPORT Co RENIA VAS Gorsko hitrostna dirka Lučine 2006 Na cesti med Corenjo vasjo in Lučinami bo ta konec tedna potekala prva letošnja gorsko hitrostna dirka, ki jo pripra Motoklub Buhc. Začela se bo jutri ob 15. uri s tehničnimi pregledi in končala v nedeljo. Prvi nedeljski trening bo ob .30. V. S. Tržič Uspešni tudi Gorenjci Minulo soboto je v športni dvorani Tržiških olimpijcev potekalo državno prvenstvo v kickboxu v letošnjem letu. Tekmovanja v light contactu se je udeležilo okoli 50 tekmovalcev, tako čianov kot tudi mladincev, med njimi tudi pet gorenjskih. Uspešni pa so bili kar trije izmed Gorenjcev. Dejan Bodiroža je zmagal v kategoriji Članov do 74 kg, Edin Alijagič pa v kategoriji članov do 94 kg. Franci Skuber je v ft* nalni borbi premagal Igorja Merharja, in tako postai zmagovalec v kategoriji članov nad 94 kg. Tekmovanje, ki je zaznamovalo 10 obletnico ktckboxa na Gorenjskem, sta organizirala ŠD StražIšČe in Kickboxing zveza Slovenije v sodelovanju z Združenjem kickboxerjev Gorenjske. Finančno pa sta pomagali tudi občini Tržič in Kranj. P. P. i GORENJSKI CIAS petek, 7. aprila 2006 •••t •• •• éû ttè M :: vil ma stan ovnih ® g-giûs. si 9 Štiri V / največ "Verjamem v svojo ekipo in prepričan sem, da bodo za nov naslov državnih prvakov na led stopi najmanj štirikrat in največ petkrat," pravi predsednik HK Acroni jesenice Pavel Rupar. Vilma Stanovnik lesefííce • Z včerajšnjo prvo tekmo finala v Podmežakli (do zaključka naše redakcije se še ni končala) se je začel sklepni del letošnj^a državnega prvenstva v hokeju na ledu, v katerem moči prvič merita ekipi Acroni Jesenic in VZT Slavije. Druga tekma bo na lescnicah v nedeljo ob 18. uri, naslednji dve v Zalogu v torek in Četrtek ob 17.30. morebitna peta znova v nedeljo na Jesenicah, oato pa znova v sredo v Zalogu in zagotovo zadnja 21, aprila na Jesenicah. Pred finalom je bilo kar nekaj ugibanj in precej pogovorov o tem, kdo je poskrbel, da letos finale ni cradidonal-no rdeče • zeleno, tudi o tem tudi predsednik kluba, pa sva se pred sklepnimi ob- Pavel Rupar se je že prepričal, da je lažje biti navijač kot Po finalu sledijo priprave in nastop na svetovnem prvenstvu elitne skupine v Rigi. Lani sle pomagali reševati nastop naše repre* zentance. Kako kaže letos? "Glede na to, da je v repre-zentand veliko jeseniških igralcev, mi za usodo reprezentance ni vseeno. Dejstvo je, da so težave reprezentance enake kot lani, zveza je igralcem 5e vedno dolžna denar in zato smo se na [esenicah že dobili s predstavniki Hokejske zveze in igrala. Zveza naj bi igralcem do 14. aprila poplačala vse dolgove za nazaj, predsednik pa me je prosil, če mu lahko pomagam, da čim prej dobimo denar pri Ministrstvu za šolstvo in šport To je naklonjeno hokeju in mu letos namenja računi pogovarjala s predsed- Olimpije in zato je na koncu Ste igralcem za naslov pr- denar za financiranje dejav- nikom HK Acroni Jesenice zagotovo zmagala pravica, Pavlom Ruparjem. da v finalu igramo z ekipo Slavije. Lahko pa zatrdim, vakov obliubili posebno na* grado } "Vse pogodbe so igralci nosti. Del tega naj bi namenili za poplačilo palcev." Ste si v jeseniškem klubu da v jeseniški ekipi "računi- podpisali že lani, v vseh pa Vam je kdaj žal, da ste za nasprotnike želeli ekipo ce" in špekulacij ni bilo, res so določene tudi njihove pla- ugriznili v "kislo jabolko" Slaviie? pa so bili igralci po uvrstitvi če in nagrade. Za naslov pr "Gotovo so različna prera- v finale brez potrebne moti- vakov dobijo vsi enako. O čunavania sestavni del živ- vacije in so igrali precej znesku ne maram govoriti, jeseniškega in s tem slovenskega hokeja? "Predsednik jeseniškega ljenja pa tudi športa in naša tiha želja je bila, da se ponovi večni derbi [esenice • Olimpija. Na osnovi te želje so se v javnosti začele pojavljati različne govorice in za nas je bil zato prav zastrašujoč Doraz na tekmi z Olimoi- oslabljeni.' lahko pa rečem, da nagrade kluba sem Šele od januarja tiiso majhne, niso pa glavni in Šele sedaj spoznavam vse Kakšen razplet finala napo- motiv za igralce. Včeraj sem razmere znotraj kluba. Žal je ved ujete? "Finalne tekme bodo za- se z njimi sestal v garderobi, v klubu precej minusa, tako kjer o denarju nismo govori- da se uprava z velikimi napo- gotovo zanimive, jaz pa seve- li, tako v svojem imenu kot v ri trudi, da sanira vse dolgo- da verjamem v svojo ekipo, v imenu navijačev pa sem jj ve. Sam pa si želim, da se igralce Acroni jesenic. Mis- prosil, da na ledu pokažejo staiije nenehne agonije ure- jo v Ljubljani. Dejstvo pa je, lim, da bodo za naslov po- vse, kar znajo. Obljubili so di, želim pa si tudi korekme- da je Slavija v letošnjem prvenstvu kvalitetnejša od trebne najmanj štiri tekme mi brezkompromisno borbo ga odnosa tako znotraj kluba in največ pet," in naslov prvakov." ife BASEBALL BIATLON Škofja Loka šenčuft Za začetek zmaga Lisjakov Na čelu bratloncev Nunar Konec tedna se je začela nova sezona v baseha lu. Ekipa kranjskih Lisjakov je uvodno tekmo odigral na griiču v loŠk vojašnici in slavila z 22:4- Jutri se bodo Lisjaki ob 15. uri pomerili 2 ekipo Risov, v nede jo ob 11. uri pa Še z Ježico. V. S. Zbor za biatlon pri Smučarski zvezi S ovenije je odločal 0 dveh nov h mandatih. Predsednik Zbora še naprej ostaja Peter Zupan, direktor bldtonskih reprezentanc pa je postal Borut Nunar. M. B. GORENJSKI SEMAFOR HOKEJ V DVORANI Rezultati polfinala velikega floorballa: Borovnica - Thunder Jesenice 2:5, skupaj 6:91 loka Spiders B - Galaks Domel Marmor 3:4» skupaj 6:io, Polycom Brlog - InSport Canadien 12:6, skupaj 18:11, jesenice • Loka Spiders De- wait S7, skupaj 7iiS' V finalu, ki se začne 15. aprila, bosta za 1. mesto Igral ekipi Loka Spiders Dewalt in Thunder Jesenice, za 3, mesto Jesenice in Borovnica, za 5. mesto Polycom Brlog in Galaks Domel Marmor in za 7. mesto Loka Spiders B in InSport Canadien. V. S. HOKEI prvenstvo : Francija 7:2 (0:4,1:2, i:i), 2. tekmar Slovenija : Avstrija 5:4 (i:i, 4:0, 0:3); po dveh tekmah: i. Kahakstan (4). 2. Slovenija (4), Švica (4), 4. Madžarska (o), 3. Avstrija (o), 6, Francija (o). T. T. ODBOJKA Druga po Ifi n a I na tek ma, moški: Salonit Anhovo : OK Au-tocommerce 1:3. Blejci so se z dvema zmagama uvrstiii v finale, kjer se bodo pomerili s Preventom Maribor, prva tekma pa bo v Radovljici 75. aprila. V. S. ŠAH Ciklus ŠK Bohinj Bohinjska Bistrica, 5. turnir Končno stanje: 1. Franc Ravnik MK 7,3 (ŠD Jesenice), 2. Jožef Prestrl MK 7 (ŠD SIMP Radovljica), 3. Risto Cvetkov II 6 (ŠD Jesenice), 4. Boris Tramte I 6 (ŠD SIMP Radovljica), 5, Zoran Cvijič 6 (ŠK Bohinj Bohinjska Bistri- ca), 6. Marjan Žagar lil 6 (ŠD Jesenice), 7. Islam Alagič ÍV 5,5 (ŠD Jesenice), 8. Tugomir Kočevar IV 5,5 (ŠK Bo- hinj Bohinjska Bistrica), 9. ivo Korpar lil 5,5 (ŠD SIMP Radovljica), 10- Slavko Mali MK 5 (ŠD Gorenjka Lesce) itd. O. O. Slovenska športna revija APRIL Pomembnelsl prispevki: PLANICA Jure Koslr In njegoi imucanlcl zavoj Zlatan LjubljanUc - 2 Domžalami pnrak Vaterpolo - kvalirikacUe Katarina Sre&otnili • segla lie zvezd Tolam HalperIn ■ zaljubljen v košarko Fernando Alontû < dirkažkl fenomen MISS SPORTA SLOVENUE 2006 • GLASOVNICA Zaključna prireditev: 15. aprila 2006, ob 20. url, vliubljanski Festivalni dvoranIN! Slasovanje preko Planeta. Žurnala, Ljubljanskih novic In rovlje Športi (vnrw.mlss-sporte.sl, www.mlss-sporta-sloveHla.eomJ Aprilska sltvllka prostIzne slavenske športne ravllt SPORT (na naslovilcl Jo Jure Kosir), vas caks pri vaioia proiialaJcu (asopisov. revUo pa lahko naročite tudi na 01/541 76 41 ali na e^pori(g^lol.Qet) eaca^i €€/lefi POSEBNA PONUDBA ZA PARE, KI SE BODO ODLOČILI ZA MEŠČANSKO POROKO V MESECU MAJU Ali JUNIJU Vsem parom. se bodo poročili v mesecu maju ali juniju in izbrali meščansko poroko, poleg plaâjivega proujteola podarimo: 6 rw5ečnc naročnino na GORENJSKI CLAS, ti je giami medijski pokrovitelj meščanskih porok v Kranju brezplačno spominsko fotografijo v velikosti 30x40 cm v vrednosti 20.000 SIT, ki jo podarja FOTO BONI 3 O % popusta p ri najem u kočije, ki ga podafja A NTON PA VL iN iz Naklega brezplačen poročni šopek v vrednosti 5.000 SIT v CVETLIČARNI MAK 50 % popust pri poti>čni fiizuň v FRIZERSKEM ATELJEJU SILVA Prijave in dodatne injbrmac^e: ZAVOD ZA TURIZEM KRANJ. Glavni irg 2. P.E. Stritarjeva y Kranj. Tel: 04/2^S'04'$0, E-poSta: Ínfi(S>tourism^cranj.si. Cvrtfttićarna rrkiit IOTi) iiONI U? Prevozi 8 kočijo Pavlin Anton KLilPinC CULiMMIlfBjMlMBn KRA NI ^vni sponzor Gorenjski Glas ATkirro»! HfcVD TMroMV SLOVENIJA ÍMÍ4 M f^i ^»»e/M M I i t mitt M sUT « «J »I* il«? tKOV OŠKO 04531 • MOŽNOST PLAČILA NA 24 OBROKOV NAROČILA OD 7. DO 18. URE VEC ENERGUE ZA ISTO CENO • IN VERJEMITE BOUSE KVALITETE V SLOVENUl NI MOGOČE KUPtTI » « IO I ■ o I Simon. as.si GORENJSKI GLAS petek, 7. aprila 2006 KRATKE NOVICE La ní ovo Eksplodirala plinska jeklenka V ponedeljek ponoći je izbruhnil požar v priročni delavnici ob stanovanjski hiši v Lancovem. Pri ogledu kraja požara je a za preiskovalna komisija ugotovila, da je delavnica s shranjevanje odpadnih delov osebnih vozii, avtobusov, pnevmatik ipd. V njej je bila tudi komora za barvanje. Zara* di temperaturnega vpliva ognja naj bi tako eksplodirala ena od plinskih jeklenk, ostale pa so gasilci okoliških prostovolj* rih društev pravočasno odstranili. V požaru je nastalo za okoli 5 milijonov tolarjev materialne fkode. Nsmilje Strela zanetila požar v ponedeljek ob 16. uri so kranjski gasilci posredovali v Nemifjah, kjer je prišlo do požara na stanovanjski hiši, Kot so pri ogledu kraja dogodka ugotovili kriminalisti in policisti, je ob 15.55 v kovinski dimnik udarila strela. Pri tem se je v kurilnici vžgala elektronska komandna plošča. Ogenj je povzročil za približno milijon tolarjev Škode. S. Š. KRIMINAL rzin Tudi sesalnik je odnesel V noči na torek je neznani storilec vlomi v pisarn; prostore podjetja v Trzinu, od koder je odnesel računalniško opremo in sesalnik za prah. Lastnika je oškodoval za približno 1,5 milijona tolarjev. Krani Izpraznil vitrino Neznani storilec je dne v sredo med 12. in 14.30 v trgovini z akustiko na Cesti Staneta Žagarja v Kranju izpraznil vitrino. kateri je bilo osem MP3 predvajalnikov znamk Lenco Xenrca, Crunding Mpaxx in Sony NW. lastnika trgovine je oškodoval za i 294.000 tolarjev. PUNTO STAR že zâ 1.870.000.00 sit/ 7 603.37 eur 7x airbag, klima, e),paket............. STILO poçusl 300.000.00 SIT in brezplačno obvezno m kasko zavarovanje ^O/Ui CROMA ze za 199 EUR na mesec ' • '^na . polog 48,54 %, trajanje pogodbe 60 mesecev Novi pooblaščeni prodâjâlec vozil Fiat AVTO MOČNIK, d.o.o., KRANJ Britof 162, Krani. 04 281 77 20 FIHT Î mesarija KEPIC PREDELAVA MESA IN PRODAJA Krvavska 14,4207 Cerklje, tel.: 04/252 69 00 Poslovalnica Primskovo, tel.: 04/204 26 59 Planina Tržnica, tel.: 04/233 12 23 Nudimo Vam suhomesnate izdelke (domače prekajeno in sušeno) po ugodnih cenah. Obenem Vam želimo vesele velikonočne praznike. OGREVANJE BREZ OLJA IN OIMNIKA PRIHRANEK TOPLOTNA ČRPALKA 04/2S5S 760. www*2eu9s0ldr*sl RAČUNOVODSKI SERVIS KONĚKS dat Predoâlje lOO/a, 4000 Kranj Tel: 04/23 40 777 GSM; 041 /755 294 efošta: mirjana.koreniak@koneks.si Računovodski ^rvis z dolgoletno tradicijo nudi računovodske storitve podjetjem in samostojnim podjetnikom. i D A T R I s GG 'fUiU kriminala, več škode Lani je bi)o na Gorenjskem za osem odstotkov manj kaznivih dejanj kot leta 2004, občutno pa je porasel gospodarski kriminal. V prometu za petino manj smrtnih žrtev. prednjačila neprilagojena hitrost, še vedno je za vola- Simon Šubíc zmaniSalo se je Število hu- ..............................................................................dih telesnih poškodb, ma- Kranj • "Varnostne razmere lenkost več pa je bilo lahkih so bile v letu 2005 ^ okviru poškodb." je razložil Men-pričakovanega in povsem dn. Med vzroki prometnih obvladljive na celotnem ob- nesreč je kot vsako leto moč j u Policijske uprave Kranj," je v sredo na predstavitvi letnega poročila povzel nom pogosto prisoten tudi direktor Policijske uprave alkohol, čeprav so lani kljub Kranj Jože Mencin, Lani se večjemu številu odrejenih je Število obravnavanih kaz- alkotestov odkrili za tretjino nivih dejanj {4.048} v pri- merja\d z letom 2004 (4.400) zmanišalo za osem odstotkov, storilci pa so pov- ke policistov je bilo po mne-zročili za 2»3 milijarde tolar- nju PU Kranj le pet uteme-jev škode (2,1 milijarde v letu Ijenih, dodaja Mencin, ki je 2004). Skupno so ovadili 1.201 osebo (leto prej 1.343), od tega 342 povratnikov. "Raziskanost kaznivih de- manj vinjenih voznikov kot v letu 2004. Od 56 pritožb na postop- Z novinarske konference: Jože Mencin (levo) in Simon VeliČki. / Fo»'Tiftft D«kl opozoril, da se je lani v primerjavi z letom 2004 pod- števila vlomov v stanovanja obveznosti, izdaje nekritega vojilo število kaznivih dejanj in stanovanjske hiše ter tat- čeka, zlorabe bančne ali kre-zoper policiste (z S na 16 vin osebnih vozil, kar za ditne kartice in poslovne ianj, ki je bila 56-odstotna, je primerov) in da so osebe v tretjino se je zmanjšalo §te- goljufije," je pojasnil Velič- sorazmemo dobra in bistveno boljša od slovenskega postopkih vse bolj agresi v» ne. Policisti so sicer lani za- vilo osumljenih mladoletni- ki. Slevilo krvnih deliktov kov. Vodja Sektorja krimi- (dva umora in trije poskusi odstotkov/ je radi različnih razlogov pri- nalistične policije Simon umora) primerljivo s povedal Mencin. držali 501 osebo (547 v letu Velički je opozoril na 17- prejšnjimi leti, ocenjuje Ve- Stanje na področju javne- 2004). V313 primerih so zo- odstotni porast gospodar- lički, še vedno pa se dogaja-ga reda in miru je po Menci- per 346 oseb uporabili 691 skega kriminala. Lani so ob- jo v krogu družine ali prlja- no vih besedah že nekaj let stabilno, lani so zaznali le nekaj več nasilja v gostin- prisilnih sredstev, v večini za sredstva ravnavaii 726 takih kazni- teljev. Naročenih umorov primerov )e za vklepanje in vezanje ter vih dejanj (predlani 620) in ni, še vedno pa se vodijo po-jih raziskali kar v 98,5 od- stopki v primeru Luskovec, skih lokalih, letos pa poveča- fizično silo. Strelnega orožja stotka. Premoženjska škoda dodaja. Opozoril je tudi, da no agresijo obiskovalcev na kot prisilnega sredstva poli- zaradi gospodarske krimi- se stanje na področju ne- športni prireditvi v Planici. cisti niso uporabili, v dveh nalitete je znašala 1,5 mili- upravičene proizvodnje in "Slatistika prometne varno- primerih pa so uporabili jarde tolarjev, milijardo več prometa droge ne izboljšu- sti je za lani zelo dobra, saj opozorilni stiel. kot leta 2004. "Poraslo je je, čeprav so konec leta jè bilo manj mrtvih kot leto Na področju kriminalitete predvsem število kaznivih 2004 odkrili precej organi- prej (20 lani, 25 v 2004), so lani zaznali povišanje dejanj zatajitve finančnih ziranih kriminalnih skupin. Kadrovske spremembe v policiji Zaradi upokojitev je v Policijski upravi Kranj prišio do precejšnjih kadrovskih sprememb, ki so jih izvedli z notranjimi prerazporeditvami. SlMOK ŠUBIC do zadnjih kadrovskih spre- ...................................... memb. Na tem položaju ga Kranj • Konec leta 2005 in v je sedaj zamenjal magister začetku letoSnjega leta je Policijsko upravo Kranj • s področja kadrovskega me-nedžmenta Aleksander Ko-večinoma zaradi upokojitve poreč, ki v policiji tudi že - zapustilo precej vodstve- dela od leta 1988, nazadnje nih kadrov, Kot je pojasnil kot policijski inšpektor direktor uprave Jože Men« službe direktorja. cin, si je za kadrovsko do- Do menjav je prišlo tudi polnjevanje vzel kar precej znotraj Sektorja kriminali- časa za razmislek, preden stične policije. Tako je novi je podal predlog generalne- vodja Oddelka za organizi- mu direktorju policije Jože- rano kriminaliteto postal dotu Romšku, ki je predlaga- sedanji kriminalistični inné spremembe potrdil. "Iz- Špektor Boštjan Lindav. vo- praznjena mesta smo zapolnili z notranjimi prerazporeditvami, " je pojasnil Mencin. denje Oddelka za gospodarsko kriminaliteto pa je prevzel dosedanji kriminallstič- Simon VIndiš je po neka) leni inšpektor Franci MiheJ« tih dela v službi direktorja Na mesto vodje Sektorja čič. Na čelo Oddelka za ma- znova oblekel policijsko uni- uniformirane policije je bil terialno tehnične zadeve v formo, saj je postal novi tako s 1. aprilom imenovan Službi za operativno podpo- vodja sektorja uniformirane magister znanosti s podro- ro je stopila Renata Mus« policije. / ^oto: Tm> Doki čja državnih in evropskih chet, ki je nazadnje vodila študij Simon Vindiš {prej pisarno Postaje mejne poli- Bledu, pomočnik komandir-Gojko Mulec). Vindii dela v dje Karavanke. Na Policijski ja PP Radovljica in nazad-policiji od ieta 198Ž, oprav- postaji lesenice je v. d. ko- nje kriminalistični inSpek-Ijal pa je različne naloge, od mandirja postal Marko Sonc, tor v Oddelku gospodarske policista do vodje službe di- Id je bil v preteklosti koman- kriminalitete v Sektorju korektorja PU Kranj, kar je bil dir Policijskega oddelka na minalistične polidje. KRIMINAL M E dvooê Računalniška oprema je izpuhtela v noči na ponedeljek je ne- vlomil v poslovne znanec prostore podjetja na Barle-tovi ulici v Medvodah. Odnesel je računalniško opremo vredno milijon tolarjev. Odnesel gotovino V noči na torek je nekdo viomil v poslovna prostora na Trgu Svobode v Tržiču. V enem od prostorov je naSel in ukradel 21.000 tolarjev gotovine. Skupna materialna f koda znaia okoli 32,000 ev. MENceŠ Vzel denar in nakit Pred dnevi je nekdo skozi odklenjena vhodna vrata vstopil v stanovanjsko hilo v Menglu in nato prebrskal spalnico. V predalu omare je našel 75.000 tolarjev, 120 evrov, zensKO zapestnico m verižico, lastniku ni pusti ničesar. S. Š. à « Priloga Gorenjskega glasa urednik: Miha.Naclič®siol.net Bi bilo v primeru, če Boga ni, res vse dovoljeno? Mar ne počno marsikaj hudega tudi tisti, ki se pri tem sklicujejo prav na Boga? Kaj pa, če bi se vsi, tako pobožni kot brezbožni, bolj dosledno držali starodavnega zlatega pravila, ki zapoveduje: "Ne stori drugemu, česar ne želiš, da drugi stori tebi." MI ha Nag uČ nilev dostojanstva ateizmu. ali je v teh verskih in brez- Ni namreč vsako brezboŠ- nem pomenu, marveč tudi, ..................... Tega je problematiziial Do- verskih rečeh neki najmanj- tvo Že tudi brezverstvo. Ze- če ne celo predvsem, za reli- času pred ve- stojevski, ko je v Bratih Kara- §i skupni imenovaJec, kj bi v novski budizem je. sledeč gioznost, seveda pa ne za liko nočjo je ti- mazovih zatrdil, da je v pri- etičnem ravnanju zavezoval izvornemu budizmu, atei- klerično religioznost v obi- st univer- zalne človeSke meni, če Boga ni, vse dovo-jeno. Da je imel prav, se je tako pobožne kot brezbožne, tako verne kot neverne? Od- stičen, je brez bogov, pa čajnem, konfesionalnem ali kljub temu spada med reli- celo teističnem pomenu." kulture, ki ga najbolj potrdilo ravno v te- govor je: Da. To je prastaro navadno označujemo z bese- rodu ateističnega komuni- zlato pravilo: "Ne stori dru- gije. Evropski ateizem sodobne svobodomiselnosti zav- (Nova revija 285-286) V navedenem odlomku je do religija, deležen Se poseb- stičnega režima v Sovjetski gemu, česar ne želiS, da dru- rača vero v Boga. verjame mogoče najti tudi morebit- ne pozornosti. Za nas je bila seveda najbolj odmevna umestitev gorenjskega rojaka dr. Franca Rodeta v kardinalski zbor, Po svoje je h globalni razpravi o odnosih zvezi, na Kitajskem in sploh v svetovnem komunizmu. gi stori tebi. " Če ne želiš pa v brezpogojno veljavnost no povezavo med Hribarje ubit torej ne ubijaj-A zdi se, pravrednot svetovnega eto- vím in Žižkovim miselnim Enako velja za nacizem. da tisti, ki so pilotirali letala, sa; v nasprotju s komuni- tokom, med mislecema, ki Toda, opozarja Žižek, 11. namenjena v newyorška stičnim borbenim ateiz- se sicer razhajata. Gre za septembra 2001, se je v New Yorku izkazalo ravno na- DvoiČka, niso prišla nih mom, ki se ni oziral na no- misel, da je ateizem sicer na to pravilo. Želeli so biti beno od teh vrednot. " Ko res brezbožna, ne pa tudi med islamom in modernim sprotno: če Bc^ je, potem je tudi sami ubiti. Množici dni- tako odgovori na splošno brezverska drža. Ker, kot re-Zahodom prispevalo dej- dovoljeno vse, tudi razstreliti gih ljudi so storili tisto, kar vprašanje o svetovnem eto- Čeno: "Zavrača vero v Boga. stvo, da je Gorenjski glas iz- nehotična dvojčka z nekaj ti- so hoteli, da se zgodi tudi su, razkrije Hribar še, kako verjame pa v brezpogojno dal knjigo z enakim nasIo- soč ljudmi vred. Ali niso te- njim, Hoteli so smrt. Mar to ga pojmuje sam. "Sam je- veljavnost pravrednot svetovom; napisa) jo je Jeseničan daj brezbožni ateisti boljši pomeni, da niso prekršili dro svetovnega etosa, mini- vncga etosa". Ce bi se Žižek Ahmed Pašić, ki je bil tudi gost nedavne Glasove preje. Izjemno pozornost zbuja od pobožnih fundamentalistův? " F uiida mentalis ti dela- niti zlatega pravila? malni skupni etični imeno- v tej točki strinjal s Hribar- Kakorkoli že, zlato pravilo valeč vseh ljudi, ta mini- jem, bi bil to njun skupni Če ne želiš biti ^.................. ^.. kar občutijo kot do- ostaja temeljno pravilo sve- mum od minimuma, odkri- Imenovalec. Po Hribarju so- Uult, tOVej fie vrh tega razprava o religiji na bro, da bi izpoliiili božjo vo- tovnega etosa. In kaj je to? vam v štirih pravrednotah: v deČ pa smo imeli, v svetu in I .. , . J, najvišji filozofski ravni, kate- Ijo in si prislužili zveličanje; Tine Hribar; "Obstajajo raz- Človekovem dostojanstvu, UolJUJ, A Zul se, re pobudnika sta vsak po ateisti pa delajo dobro pre- lični zasnutki svetovnega svetosti življenja, posveče- pilotirali letala, svoje slovenska filozofa Sla- prosto zato, ker je tako prav." (Delo, 20, marca 2006) Tudi Če damo Žižku prav. da tisti, ki so voj Žižek in Tine Hribar. Slavoj Žižek je v svetovnem časniku The New nam dilema ali-ali ostane: ali York Times objavil Članek, v fundamentalisti ah ateisti. etosa, tako da katalog njegovih vrednot še ni v celoti izdelan. Težko ga je sestaviti, ker gre pri njem za skupne vrednote različnih teizmov nosti mrtvih in zlatem pravilu. Ker v dveh od navedenih pravrednot svetovnega etosa neposredno nastopa pri nas, tudi hujšo obhko ateizma, "komunistični borbeni ateizem", ki se ni oziral na nobeno od pravrednot in je moralno presojo prepuščal samovolii sveto, pri prikazanem etosu aktivistov po znamenitem tiaiTienjena katerem se je zavzel za povr- Soočeni smo z vprašanjem, pa tudi različnih ateizmov. ne gre le za etiko v običaj- načeli;, zapisanem v Stali- V newyorská Dvojčka, niso pristajali niti na to pravilo. Želeli so hiti tudi sami ubiti. Množici drugih ljudi so storili tisto, kar so hoteli, da se zgodi tudi njim. Hoteli so smrt. Mar to pomeni, da niso prekršili niti zlatega pravila ? II novi Zgodovini VKP (b); Vse je odvisno od pogojev, kraja in časa." Nič ni temeljno, vse je relativno, prepuščeno revolucionarnemu cinizmu. Ateist je torej, podobno kot zen budist, brezbožnež, ni pa nujno brezverec. Lahko je vernik svetovnega etosa, osnutka svetovne civilne religije v nastajanju. Skuša delati dobro preprosto zato, ker je tako prav (po Žižku) oziroma zato, ker dobm temelji v svetem (po Hribarju). "Kajti od svetega kot svetega smo odvisni tako pobožni kot brezbožni, tako posvetneži kot posvečenci." Vsi, ki priznavamo oziroma veruiemo v ne pred pra vrednote: človekovo dostojanstvo, svetost življenja, posvečenost mrtvih in v zla-pravilo. To pa smo skoraj vsi na tem svetu. Če Bog je in Če ga ni, v vsakem primeru smo dolžni spoštovati sveto in delali dobro. à à 12 GORENJSKI GLAS petek, 7. aprila 2006 POGOVOR Snovarva To, kar počne dr. Marija Stanonik v svojih delih, je predvsem dokumentiranje in razlaganje nesnovne kulturne dediščine, ki ni več živa ali pa pospešeno izginja. Na vprašanje, ali je mogoče kaj storiti tudi za to, da bi jo živo ohranjalijo poustvarjali in posredovali zanamcem, pa ta zavzeta varuhinja naše kulturne dediščine kar vzklikne: "Da. Pogovarjajmo se! Pripovedujmo si. Molimo. Pojmo. Po slovensko seveda!" Prva dama slovstvene slovenske folkloristike Dr. Marija Stanonik, slovenistka in etnolocin)a Miha Naguč "Kako bi se Uvod slovenske slovstvene folklore, teoretična obravnava istega področja, zbiranje slovenskega pesništva med drugo svetovno vojno in • kar je za arija Stanonik nas najbolj zanimivo • "mo- naša sogovoniica. V začetku jih izgubilo, najbrž za zme knjigo Nekoč je bilo jezero, zbirko folklornih pripovedi iz Poljanske doline in njenega Domnevam, da vas, glede na vašo osebno naravo in stroko, najbolj prizadeva, UNESCO sprejel Konvencijo o varstvu neopredmetene kulturne dediščine. Obliko- pogorja. Zbrala, lu'edila in razložila jih je seveda spet ga se je v zadnjih desetlet- ko vidite, koliko starožitné- vana je bila kot dodatek h je gorenjska rojakinja, ki nografska obdelava Žirov z etnološkega in kulturno- marca pa smo v Žireh pred- raj? "Da, ampak najprej zato. seje v sloven- zgodovinskega vidika". Ta slavilo Še knjigo Hišna ime» na v Žireh, ki jo je založilo ker s tem izgubljam stik z Konvenciji za zaščito naravne in kulturne dediščine (Konvencija o svetovni dediščini), ki jo je sprejela generalna konferenca UNES- ski znanosti del njenega opusa je napo» Slavistično društvo Maribor. okoljem, v katerem sem po» CA leta 1972, in ki je nepre- in javnosti uveljavila kot slovenistka, slovstvena folklorisika in et- sled po svoje priznala in na- V njej je popisala in znan- gnala korenine in ga Štejem cenljive vrednosti za Človeš-gradila tudi Občina 2iri, ko stveno razložila več kot 700 za svojega. Potem me obide tvo. Konvencija o varstvu ne-jo je spomladi 2005 razglasi- hišnih imen v tem kraju na žalost za praznino kot tako opredmetene kulturne de- nologinja. Rodila se je 23. la za prvo častno občanko v gorenjskem jugu, Skratka: ali estetsko nedognanost no- diSčine vsebuje naslednjo maja 1947 na DobraČev: (zdaj v Žireh}. Osnovno šolo je končala v Žireh, srednjo novejšem času. povodov za pogovor 2 njo je vega, šele potem pride na vr- II Vendar je to priznanje ni več kot uspavalo". Nasprotno! V zad- II delovno definicijo neopredmetene kulturne dediščine: Prakse» predstavitve, izrazi. Ko so slišali za izraz kultur- znanja, veščine - kot tudi in-na dediščina, so naši ljudje Štrumenti, predmeti, arte-kateri se je nato tudi zaposli- gami. Radovljiška Didakta je Kako se, ze več kot trideset navadno pomislili na stare fakti in z njimi povezani kul- ekonomsko v Kranju, kot šti- njega pol leta je gorenjske ro- Poeovor ill II ti^ito 111^ naši vrednih pendistka tovarne Alpina, v jake obdarila še s tiemi knji- pOHUSdll s la, a le za nekaj let Študij je pod njenim uredništvom iz- nadaljevak na Filozofski fa- Hala dragocene Poženčanove let Ljubljančanka, počutile kol edina časina občanka v Poženčanovimi kulteti v Ljubljani, kjer je leta pravljice, k) jih v svojem času svojem rojstnem kraju? 1974 diplomirala iz sloven* pravljicami, ko skega jezika in književnosti in kraju zapisoval Cerkljan Matevž Ravnikar • Poženčan "Čutim se še bolj odgovorno. da bi kaj naredila zanj. V hiše, narodne noše lo na turni prostori - Id jih skup-vsakovrstno "staro Šaro". V nosti, skupine, v nekaterih zadnjem času pa je med et- primerih posamezniki pre-nologi v modi še sintagma "nesnovna kulturna dediš- poznavajo kot del svoje kulturne dediščine. To neopred- hi bili vedeli ter etnologije. Magistrirala je (1802-64), Prešernov sošo- glavnem pa ne mislun na čina". Kaj naj si človek meteno kulturno dediščino, na isti ustanovi J9S7 z de- lec, pesnik in "nabiralec Ijud- lom Prometv Žireh, doktori- skega blaga' . Muzejsko dru- Zanje, rala pa 1993 na Filozofski fa- štvo v Škofji Loki je izdalo Le sem in tja se prestrašim, da me kdo zdaj drugače gleda oziroma obravnava," predslavlja pod to oznako? "Na 32. generalni konferenci oktobra 2003 je • ki se prenaša iz generacije na generacijo, stalno poustvarjajo skupnosti in sku- Ne bi imeli kulteti Vseučilišča v Zagrebu. Po diplomi se je zaposlila na Inštitutu za slovensko vzroka za narodopisje Znanstvenora- ziskovalnega centra Sloven- manjvrednostni ske akademije znanosti in umetnosti (ISN ZRC SAZU) kompleks pred v Ljubljani, Tu dela ie zdaj in ima naziv znanstvene Srbi m drugimi svetnice. Hkrati je izredna Slovani, da nismo epski in na slavističnem oddelku narod, ali profesorica za slovstveno kloristiko na slovenistiki Filozofske fakultete v Ljubljani Pedagoške fakultete v Mariboru. , J Dr. Marija Stanonik je Nema, da zgleden primer znanstveni- , . ce, ki se ne odtuji od svojili nimamo svoje Ijudi v akademske kroge v - ,, prestolnici, temveč ostaja tes-mitOlO^Ue, no p)ovezana s svojim domačim krajem prav na način, ki l^Jlh'OVa je najbolj njen • z raziskova- , njem. Ko je leta 2000 za svo- narodna je delo prejeU Murkovo na- . . , 1 • 1 »I grado, řd velja za "etnološko hrbtenica bi bila Prešemovo", je predlagatelj, . -, Slovensko emološko druitvo, VellfCO mOw v obrazložitvi nagrade izpostavil štiri razsežnosti njene- pokončna. " ga delar zbiranje in izdajanje Dr. Marija Stanonik / fe«®; p^»«» MUMt satd«,« i à GORENJSKI G[A% petek, 7. aprila 2006 POGOVOR Snovama pine in se s tem odzivajo na svoje okolje skozi interakcijo z naravno in svojo zgodovino, kar jim daje občutek identitete in kontinuitete in spodbuja spoštovanje do kulturne raznolikosti in Čli>- tvo za 1 jiidsko glasbeno izro- stvena folkioristika med jezi- iejopovedke.kisovelikobolj objavil jih je v knjigi Kres čilo v slovenskem etničnem koslovjem in literarno vedo lokalno opredeljene. In v na Grebtjici» ta pa je izšla prostoru) je 29. septembra so zelo natančno in precizno tem je čar poljanske zbirke. kot 22. zvezek v "vaši" zbirki Glasovi. Kako je zdaj s to ambiciozno, obsežno in uveljavljeno zbirko? "Glasovi trenutno molči- 200$ organiziralo okroglo predstavljeni modeli razme- To je pravi učbenik domoz- mizo: Izzivi poustvarjanja nesnovne kulturne dediščine v luči njenega varova- jevanja slovstvene folklore in nanstva. V pravljicah, legen- literature. Literarjenje pa po dah in bajčnih povedkah iz ve š kega ustvarjanj a. ' Izrazna nja. področja, ki jih pokriva Kon- JI venci j a, so jeziki, slovstvena folklora, scenske umetnosti Kako pa je s temi rečmi po svetu? Tako imenovana teh kriterijih vsebuje nekaj lastnosti slovstvene folklore in p>o dnigi strani nekaj lastnosti literature. Sicer pa, čeprav z drugačnimi leorctič- in telesne tehnike (rituali, globalizacija nesnovni kul- niini predpostavkami, moja obeh omenjenih zbirk je veliko nadčasovnega duhovne« jo. Pri založbi Kmečki glas, ga sporočila. Povedke so bolj navezane na konkreten čas in prostor in iz njih zaslutimo konkretîieea človeka v ki nam je dolgo dajala streho, se zdaj pripravlja 31, knjiga, 2â naprej pa so odpovedali sodelovanje. Upam, šport, pantomima), znanja in veščine (v zvezi z naravo turni dediščini najbrž ni prav naklonjena? doktorska disertacija na pod- njegovetn vsakdanjem bitju da bo zbirka našla zatočišče lagi pesmi iz 11. svetovne in žitju. II in vesoljem, učenjem, zdra II Na splošno o vsem ne ne zelo precizno in empirič- pri drugi založbi. Saj si ne morem misliti, da bi polovi- vilstvom in kulinaričnimi morem govoriti. Ce pa govo-tehnikami, iradidonalnimi rim iz izkušenj 14. ISFNR umetnim obrtmi, proizvod« (Mednarodni kongres za no predstavlja ravno to pro« blematiko. ' ' Slišal sem, da ste se po izí- ca Slovenije ostala prikrajSa-du knjige Nekoč je bilo je- na za podobne knjige. Po-zero podali na pravo avtor- sebno še, ker vrsta sodelav- nimi tehnikami}, ter narativ- raziskovanje folklornega pri- V Virtualni knjižnici Slove- sko turnejo in jo predstavili cev že čaka s svojimi rokopi- ne oblike v vsej njihovi raz« povedništva) v Tartiiju, Esto- novrstnosli- Na vseh teh po- nija, julija 2005, na katerem nije (Cobiss) sem videl, da vaše Študentke v Mariboru dročjih je ustvarjalno dejanje utelešeno v veščinah in zna- je sodelovalo nad 250 udele« in Ljubljani pišejo diplom-žencev z vsega sveta, me ob ska in magistrska dela, v v več krajih na gorenjskem si. jugu? Kako so jo braJci sprejeli? II njih in ne v kakem konkrét- taki priložnosti zmeraj zno- nem predmetu." va prevzame otožnosl, kako malomarni smo Slovenci do katerih proučujejo, kako se človeška literarna kreativ- "Izredno lepo. Čutijo, da je njihova. Gre za njihove kra-, njihove prednike, ne na- Kateri deli Gorenjske Še nimajo svojega glasu v Glasovih? TržiSka kotlina, kraji pod nost izraža v oblikovanju zadnje za njihovo tradicijo. Storžičem in Krvavcem vse Kaj pa danes to neopred- meteno kulturno dediščino najbolj ogroža? "Neopredmeteno kulturno dediščino danes ogrožajo kdaj folkjorizem. Če samo svoje slovstvene dediščine. osmrtnic in nagrobnih na- Ki je pa dotlej niso imeli pri- do Kranja in z njim vred. Saj naša publicistika folkloro pisov? Nekoliko nenavad- ložnost sistematično spo« Sorško polje, Selška dolina. še zmeraj rabi kot psovko. Pa bi bil to kvečjemu lahko kulturna standardizacija kot posledica globa)izacije, tuiiz- pomislim na skupino navdušenih mladih raziskoval-ma, migracije, degradacije cev v Oddelku za slovstveno okolja, industrializacije, iz- folkloro E.stonskega literar- seljevanje s podeželja in oboroženi konflikti. Neopred-metena kulturna dediščina nega muzeja ... Dn^ače pa: no, toda resnično? "Da. Presenečena sem, kako je ta tematika vžgala, kljub zahtevnosti terenskega dela, Vendar študente privlači ravno ta dinamika. Na ta način je zbranih že okrog 17 tisoč nagrobnih znati." Poljanska dolina," "Hišna imena so izredno Ta knjiga je tudi zelo lepo oblikovana io ilustrirana? Po čigavi zaslugi? "Želela sem, da bi bila knjiga čim bolj poljanska. Reciva še katero o žirovskih hišnih imenih? Kaj vse dragoceni nam hišna imena povejo, o Čem pričajo? "Hišna imena so izredno artefakti, ki nam ê • Zato je bil kot ilustrator po« dragoceni artefakti, ki nam SOVOnjO O je živo tkivo, ki tvori zgodovi- dovanje - komunikacija j no, je izvor identitete, ustvar- danes v krizi. Ni Čudno, da jalnosti in kulturne raznoli- taka izjava pride iz Amerike, kosti. Medtem ko je opred« metena kulturna dediščina namenjena preživetju Se dolgo po smrti osebe, ki jo je usK arila oziroma naroČila, je usoda neopredmetene kul« turne dediščine veliko tesne- Malo je bilo tem iz klasične največ z vzhodnega dela Slo- vabljen lirični Peter jovano- govorijo o zgodovini okolja, - • • r 1 • slovstvene folklore. Pripove- venije. Slovemstka. iz Ljub« vič, za oblikovanje zunanj- od koder prihajajo, geograf« ZSOuOVini OfCOlja, jane pa le pn n)m dobila ide- Š6ne knjige m zemljevida ski zavest: prebivaJcev, ki so znotraj pa Maja Subie iz ro- ga poselili, prav tako pričajo Ou KOCter za magisten) iz osmrtnic. Vsaka naloga posebej spontano poudari kulturno poslanstvo opravljenega dela in osebno rast dovne verige slavnih poljanskih Subicev." o tem, od kod so prišli, kaj so koder je Življenjski tempo najhujši. 2 velikimi koraki se vrača na folkloristično prizorišče mitologija. Ob refe- deh življenja in smrti, ratu Pripovedovalci in prostor (Narratives and Space) V nesnovno kulturno de- povedi so v njel zbrane? delali, kako so se med seboj prihajajo, "zmerjali" in še in Še. Tudi delu po sle- Čigavo delo je pravzaprav stare jezikovne zakonitosti geOgrUJski takšna knjiga? Vaša ali tudi se včasih ravno zaradi okam-od vseh listih, katerih pri» nelosti v njih bolj ohranijo ZaVeStl je povezana z njenimi ustvarjalci, ker se prenaša z ustnim izročilom. Zaradi teh razlogov je potrebno izdelati posebne i^p^ za zaščito te dediščine, ki jih definira ta Konvencija (I COM News 2003, No. 4)."' me je obšlo, da se slovenski diščino torej sodijo tudi Po-folklori stični teoriji ni treba ženčanove pravljice in fol- ife Poleg kulturne krajine, stavb, njihovega inventarja in številnih drugih predmetov je treba torej ohranjati tudi stare Šege in navade, znanja in spretnosti, prepričanja in vrednote, foU klorne pripovedi, narečja, ledinska in hišna imena ... To, kar počnete v svojih delih, \é prédvsřm dokumentiranje in razlaganje ne* snovne kulturne dediščine, Id ni več živa ali pa pospešeno izginja. Ali je mogoče kaj storiti tudi za to, da bi jo živo ohranjaii, jo poustvar* jalt in posredovali zanam* cem? "Ravno zato je moje ime na naslovnici izostalo, ker se kiome pripovedi iz Poljan- zavedam, da je knjiga sku« ske doline. Kaj nam, deni- pinska. Idejno je knjiga seve va, Poženčanove pravljice Sploh Šé pomenijo? "Na izid Poženčanovih kot v dnigem narečnem besedišču.'" prebivalcev, ki so ga poselili, prav da moje avtorsko delo, saj je "Tako imenovana hišna tako pričajo o tem, od kod so Zakaj pa nove hiše (še) ni-majo hišnega imena? brez moje zamisli in truda ne bi bilo. In tudi avtorji pravljic pri Didakti v Radov- zgodb v njej ne bi dobili tiste imena, so pravzaprav imena domačij. Toda verjamem, da se sčasoma tudi novih zaseb- Ijici sem resnično ponosna. veljave, ki jo zaradi take knji« niJi hiš in drugih stavb pri- prÍŠlÍ, kaj SO mejo določena imena in vzdevki, kar sodi v sodobno delali, kako SO SC Le izšle so 170 let prepozno. ge dobijo." To so vendar prve zavestno zapisane slovenske pravljice. Knjigo ste, prva dama slo- slovstveno folkloro. Saj gre . - , V času, ko je Prešeren pisal venske slovstvene folklori« za neke vrste ustvarjalno de« řttřd SBuO] svoje sonete in je Hans C. stike, posvetili rojaku Gre« javnost. Da. Pogovaijajmo se! Pri- Andersen pisal svoje avtor- gorju Kreku. Ni bil ta za- povedujmo si. Molimo. Poj« nio. Po slovensko seveda! Neoprijemljiva, nesnovna dediščina so večinoma na- pravljice, Kako bi se naši predniki ponašali z njimi, ko bi bili vedeli zanje. Ne bi vzroka za manjvred- JU ivi cAu. 111 1^11 Ld zaslužni, a precej pozabljeni Kaj pa ledinska imena, ali "zmerjali " in še Koliko se je takšno spozna- mišljene besede: umemost nostni kompleks pred Srbi nje v ljudeh in v javnosti pri in znanje."' mož v tej disciphni vaš predhodnik? "Da. Prof. dr. Gregor Krek, prvi profesor slavistike niso ta še bolj ogrožena kot in Še, Tudi stare hišna? "Mc^oče res. Kar poznam jezikovne njihovih popisov, mislim, da nas že uveljavilo? "Pri nas se zaradi tc Kon- Po vaših ugotovitvah sodeč vencije v javnosti ni spremenilo bistveno nič, le da je ta in drugimi Slovani, da nis- v Gradcu, je od Slovencev je najboljši v zborniku obči- zakonitosti se včasih ravno literarno niso ustvarjalni le vrhunski literati, ampak mo epski narod, ali Nemci, da nimamo svoje mitologije, Njihova narodna hrbtenica bi bila veliko bolj pokončna." tudi prvi na znanstveni ravni opredelil nekatere teoretične ne Preddvor, ld ga je pred leti uredil Tone Roblek s predpostavke, ki se nanašajo Spodnje Bele. Veseli me, da snov postala malo bolj raz« tudi slovensko ljudstvo, za na zbiranje in raziskovanje slovstvene folklore v celoti in se je tega dela v tireh lotil zaradi Neiko Podobnik." vpita. 18. maja 2004 je bila katerega sicer trdijo, da je Imajo Poženčanove pravlji» pesmi Še posebej. Žal je bil okamnelosti na to temo okrogla miza, ki obravnavala terminološka povečini "funkcionalno ne- ce in poljanske pripovedi dolga leta po krivici zapo- Ali lahko namesto skJepa neopredmelena ali neopri« njem". Kaj je to? jemljiva kulturna dediŠči- pismeno". Razlikujete med kaj skupnega? Oziroma: o stavljen, zaradi očitka, da je zatrdiva, da se v imenih iz- V njíh 00^' ohranijo kot vprašanja (ali nesnovna ali literaturo in "hterarje» čem pravzaprav pripovedu« bil preveč mitološko usmer- raža naša identiteta, oseb' jejo? So to le "banalije" ali jen "V vertikaJni klasifikaciji je v njih tudi kaj duhovne- na, hišna, ledtnska, krajev na ... Dokler bomo imeli na), metodologije (kako raz- besedne umetnosti sodi lite- gaj > Ji čn e poji ve neopredmeten e dediščine narediti oprijem- rarjenje na sredo med .slovstveno folkloro in literaturo. "Da, kolikor v poljanskili tudi slavist |anez Dolenc, ki smo, Žitovci, Gorenjci, Slo- pripovedih gre za pravljice. je knjigi napisal predgovor. Ijive) in vsebine. Kulturno V knjigah Teoretični oris Nekaj jih je tudi v tej zbirki. Tudi on zbira folklorne pri-društvo Folk Slovenija (Druš- slovstvene folklore in Slov- Dnigače pa v njih převládu- povedi iz loškega pogorja. Iz Čete ne Ravni je doma svoja imena, bomo Šě, kar V drugem narečnem besedišču. " venci, čeprav v globaJtzira nem svetu? "Da." i CORENISKI GLAS petek, 7. aprila 2006 DEDIŠČINA Snovanja M preteklem letu so v Kovaškem muzeju v Kropi dali v obnovo tako imenovani "lajrkostn", sto let staro glasbeno omaro, biser naše kulturne dediščine in pravi orkester v malem. 77 Igor Kavčič štirideseti m i leti. Njegova ............................................................................zgodovina pa sega v začetek ri Štanglnu 50 prejšnjega stoletja. Leta pred prvo svetovno 1906 naj bi ga "po zvezah" s vojno kupili glas- Češkega dobili za Pogačni- bcno omaro (lajr- kovo gostilno v Podnaitu kostn). Vsi iz Ko- {danes ta ne obstaja več). tla so hodili plesat. Omara je "Takrat je v Podnart s konji stala v Kíři. Prostor je bil nizek pošto razvažaJ Kropar Franc in morali $0 kopati v tla. da so Ažman (1880 • 1965). kJ so 10 spravili v hišo. Plesali so v mu pravili tudi postiljon. veii. Ven4ar pa v nedeljo do- Doma je bil iz znane tesar- poldne, ko so bile večernice, ske družine pri Štanglnu. BU niso smeli vrteti, ker je bilo je preprosto zaljubljen v več ljudi pri Šlanglnu kot omaro in jo je ru vsak način pa v cerkvi. hotel imeti. Ko so jo dali íz Tako v peti številki glasila gostilne in jo je le uspel do Vigenk, ki vsako leto enkrat biti v svojo posest, ta sprva ni izide v Kovaškem muzeju v Kropi, ta pa deluje v okviru šb v njihovo nizko domaČo hišo in so menda zato mora- Muzejev radovljiške občine, Li dodatno poglobiti tla. Pri beremo v prispevku, v kate- Štanglnu je potem orkestri* on igrat vsako nedeljo, vse do sredine Šestdesetih let in rem je Joža Eržen pripravil nekaj najbolj zanimivih anekdot 12 zapisov Spomini Ažmanove smrti," pripove- na življenje v prvi polovici duje kustodinja Kovaškega prejšnjega stoletja znanega muzeja Saša Florjančič. Mu- DCIUVCI SO dclull kulturnika v teh krajih loža zeju ga je za simbolično Šolarja. Orkestrion. lajerkostn. ceno leta 1967 prodala nje- na progi od muska... so le nekatera uve- gova hči in odtlej je orkestri- i.f Ijavljena imena za glasbeno on, kljub prenovi muzeja Ln ponedcljkci omaro, nekakšen velik glas- pred leti izločitvi mnogih et- beni avtomat» ki je v začetku nografskih eksponatov, ven- zjutraj do sobote 20. stoletja nasledil manjšo dar le ostal v zbirki. Kot je še zvečer, v nedeljo pa "užgi brigu na veselje". Gostilničatji ki so kaj kmalu zaznali dober posel, so kljub visokim stroškom lajno, z nekaj domišljije pa bi ga lahko imeli tudi za predhodiûka džuboksa» ki je pred več kot Štiridesetimi leti utiral pot rock'n'roUu. A tokrat naj razvoj glasbenih slogov vendarle pustim ob strani, v središču pozornosti te reportaže je namreč orkestrion iz Kovaškega muzeja v Kropi, ki je pred nedavnim doživel temeljito prenovo. 'Ni kaj, omara igra ko hudič," s mo muziko iz orke-s tri ona komentirali pred dnevi, ko sta mojster lože povedala Florjančičeva, so v muzeju že več let razmišljali o njegovi obnovi, saj je bil, kljub temu da je še igral, že precej dotrajan in razglašen. "Dolgo časa sem iskala pravega človeka, ki bi to enkratno glasbeno omaro obnovil. Obračala sem se na mojstra Škrabla, ki izdeluje Obnova kot izziv in obnavlja orgle, a do do- Kustodinia Kovaškega muzeja Saša Florjančič z mojstrom Jožetom Sovincem. govora ni prišlo, bila v dogo- Obnavljanje orkestrionov povedal Sovine. Najprej se lotil iskanja podatkov o takih omarah, literature na to šini 240 centimetrov, l20 cm širine in 60 globine, je bilo potrebnih kar precej vorih celo s strokovnjakoin pri nas ni ravno razširjeno temo menda ni ravno veliko, manevrov pri transportu." za take skrinje Heinzom delo. Od kod veselje za te se pri mojstru Skrablu iz- V primerjavi z velikimi Schmitzem iz Stuttgarta, a starodobne džubokse, sem učil, kako se zadevi streže jn ameriškimi omarami, v ka- bi njegov angažma precej najprej vprašal mojstra Jože- se potem zagnal v obnovo. terih so bila tudi pihala in nabavili skrinje, zgodovine iz Celja in Jože Benda, uglaševalec in restav- seveda so se rator piamnov iz Mengša, Sovine iz Muzeja novejše povečal stroške obnove. Kas- ta Sovinca. sicer sodelavca "Dve leti sem se ukvarjal z trobila, je kroparska srednje ne)e, ko srno se na ministrstvu za kulturo že javljali za sredstva za obnovo, smo iz- Bodovine omaro," se spominja Sovine, velikostí, za naše razmere Celju. "Pred leti sem na- sicer po stroki ekonomist, Id pa kar velika. "Po temeljiti ključno pri pivu po službi sli- je po spletu okoliščin prišel v analizi stanja sem se lotil v Kropo prišla preverit, kako vedeli, da imajo v celjskem mi2i V ponudbi ta deluje po nekaj mesecih muzeju človeka, ki bi se lotil govorili muzei pojavile še "tete od končane prenove. orkestriona, da je pri njih po- bilo dobro obnoviti, a ne lo k srcu, da ste sprejeli v dobnega že obnovil. Tako je vedo, kje in kako. Pristopil obnovo tudi glasbeno oma- prenove. Moj način obnove Očitno vam je delo priras- je, da vedno ohranim stare, originalne elemente, z novimi delt nadomestim le cle* z izrezanimi p,-, Stanginu vsako dekolteji " nedeljo muzika bil orkestrion, ki je bil izde- sem k človeku, se predstavil ro iz Krope. "Predvsem je mente, ki jih ni več ali pa so lan v Češld tovarni Dalibor v in ga prosil, ali lahko vidim šlo za nov izziv, )e pa res. da zelo dotrajani." Po "razčrvi- mestu Zakolany blizu Prage tisto "lajno". Ko sem videl je bila kroparska v pnmerja* čenju" lesa in njegovem z ohišjem iz delavnice Josef orkestrion, sem skoraj padel vi s cel jsko oma ro vel iko bo- utrjevanju, trimesečnem Orkestrion, ki je že mnogo Klepetar, decembra 2004 okoli. Takoj sem se navdušil, Ije ohranjena. Imeli pa smo je bilo potrebno in Stvar je bila let prava atrakcija za obisko- odpeljan v Celje, od koder je kasneje je prišlo do njegove problem, kako omaro ne- zamenjati blago, strune valce, je v Kovaški muzej v bil prenovljen vrnjen v Kio* temeljile obnove in danes ga razstavljeno spraviti skozi zaključena... Kropo prišel pred približno po konec avgusta lani. imamn okno muzeja. Ob merah, vi ► 15. stran A i GORENJSKI GLAS petek, 7. aprila 2006 DEDIŠČINA Snovama Na takem vdlju le od 10 do 15 tisoč zobcev in 9 melodij 4 14. stran na zadjijo steno ... Vse sku- Škom nabavili skrinje, seve-paj je narejeno do milime- da so se v ponudbi pojavile Straussovo poškodovani so bili zobci na tra natančno. Za omaro je že "tete z izrezanimi dekol- lcVÍ tfiodrí usliiV^ nrPïirivîH ie» trAKa v/plil^a Rrt. «^n .Iri 1 nřrra m «. ří»n" in cfvar i» hila ± valjih, preîloviti je bilo treba velika 8o- do 90-kilograms- teji" in stvar je bila zaklju-celotni mehanizem delova- ka utež, ki jo je potrebno iena ..." nja... Sledilo ie uglaševanje, naviti, da se potem kot pri Z orkestrionom se je očit- Donavi ki ga je opravil ]ože Benda. . umem mehanizmu spušča no dalo dobro služiti, ko- fTlCVldci Obnova je tokrat potekala dolin s tem poganja vse ko- vancl so bili večinoma he-okrog devet mesecev. lesje v omari. Na desni je v lerji, Id so veljali v takratni ŠtÍrÍftClÍSt (ÍHÍ režo potrebno vreči kova- Avstro-Ogrski. Orkestrion, Ob nedeljah pa "užgi ^^^^^^ ^^ meloc^j o katerem pišem, ima štiri ^^ orvem ■ . <• .. m uali «P ÍA 7 ^tiA mplAi^nn x/ai-riua IIřA nrAi^pn IA Irnva. r r brigu na veselje" in valj se je 2 eno melodijo varovalke, preden je kova-dvakrat zavrtel naokrog. nec priletel do sprožila za V omaro je postavljen Melodija je trajala približno glasbo. S temi so se prever- izvajanju uspeli klavirski del, ki je nekako 45 sekund, eno navitje pa jali: širina, debelina in teža nj'CnCSti nU VOX\ primerljiv s tistim v današ- zaleže za približno tri kovanca, v zadnji fazi pa ^ J* njem pianima, dodani pa so skladbe in pol. Sicer pa je tudi kvaliteta materiala, iz St^olca si Š£ še bas boben, manjši bo- na valju devet skladb, osem katerega je izdelan kova- ben, triangel in Činela. Vse z eno v rezervi. skupaj je položeno na "pan- nec. Mar bo tudi po novem ^^ m n "Zanimivo, da so Strau* deloval na kovanec, me je cer ploščo" iz smrekovega ssovo Na lepi modri Donavi zanimalo. Jože odgovarja, jaSnCftl kaicO lesa, ki je brez ene same že štirinajst dni po prvem da je pri njem že v veljavi -J * jim je to uspelo grče in povsem ravna. Gre za neke vrste resonančno izvajanju uspeli prenesti na valj. Stroka se Še danes evro, saj je muzika naravnana na kovance za 10 cen- ploščo. Zvok se s kovinske- sprašuje, s kakšno tehniko tov. "Za ta denar si boste ga dela preko strun prenaša so tako hitro "posneli sklad- privoščili polonezo, ma- bo'* na valj, ki ima približno zurko. valček, na enem valju je tudi zelo dalmatinsko zveneč valček." 10 do 15 tisoč zobcev," razlaga Sovine. Do prve svetovne vojne je biio izdelanih mnogo takih orkestrionov, Orkestrion bo ki naj bi bili po takratnih razveseljeval obiskovalce cenah vredni kot današnji Kovaškega muzeja avto višjega srednjega razreda. V Slovenijo jih je naj- Kot zagotavlja kustodinja več prišlo po letu 1906. in vodja Kovaškega muzeja Glasbene omare so bile še Saša Florjančič, bo orkestri-posebej aktualne v času on tudi v prihodnje razve-gradnje železniške proge seljeval obiskovalce muze-Jesenice - Gorica. "Delavci ja» za nemoteno delovanje so delali na pr<^ od pone- pa "aj bi ga vsaj dvakrat na deljka zjutraj do sobote zve- leto tudi uglaševali. Mojstra čer, nakar so dobili teden- Sovinca zagotovo čaka še kakšna obnova, saj je takih orkestrionov v Sloveniji sko plačo in ker so bili mnogi tukaj sami brez družin, so v nedeljo popoldne uradno evidentiranih vsaj "užgi brigu na veselje" ve še 22, zagotovo pa se kak- seljačiii. Gostilničarji, ki so še skriva v kakšni kleti kaj kmalu zaznali dober po- niti ne vedo, kaj bi Ko je Jože Benda iz Mengša uglasil orkestrion, je bil ta pripravljen za glasbo. / ^«o sel. so kljub visokim stro- ^ njimi počeli. Razkolnik Martin Luter 27 2 STARIH ČASOV Miha NACUČ o takole po Valvasorju povzemamo nekatere kranjske starožitnosti, pridemo tudi do njegovega videnja slovenske reformacije. O tem piše v sedmi knjigi Sla- jer ima sedmo poglavje naslov Cerkveni razkol na Kranjskem zaradi luteran-stva. O njem seveda tudi ta veliki mož v baročnem Času vladar Amerike, op. p./je pri- no ločil. Najpre} je ugovarjal log ali zagotovilo njegove šlo do velikanske razpoke in papeškim odpustkom ter nam darovane pravičnosti za prepira v cerkvi, ko je nasto- učil, da dobe grešniki, in to okrepitev vere in uteho trpe-pila luteranska ali, kakor ji samo spokorjeni, odpuščanje čih duš. Pri tem sv. zakramentu je zahteval obe podobi kakor husiti: vendar te zdaj splošno pravijo, evan- grehov zgolj s Kristusovim geljska vera. Njen prvi učitelj trpljenjem in smrtjo. Odvezo je bil Martin Luter. Rodil se da podeli vsak pravilno po- Hus veroval v izpremembo, jevEislebnunaSaškeminje stavljeni duhovnik s pravim Luter pa jo je zavrgel Tako najprvo študiral pravo. Ko ga pooblastilom ključev, in sicer tudi m poznal sedem, tem- je strela prestrašila, je stopil v zgolj zaradi Krista; vse drugo več samo dva zakramenta, red avguštjncev, pozneje pa po zmagoviti protireformaci- je po dolgem in raznolikem je ena sam zloraba." A to še zdaleč ni bilo vse. namreč krst in sv. obhajilo." Lutrova ločitev od Rima je ji ni mogel pisati s kako po- ra^labljanju dobil veliko ne- "Sčasoma pa je s peresom prinesla pomembne teolo- sebno naklonjenostjo, pa tudi sicer se zdi, da je bil dober katolik. Kakšen je bil to- zaupanje do rimskokatoliške segel dalje. Izpodbijal je ške razločke. "Tudi njegov vere ter postopoma napadal splošno škofovsko oblast pa- nauk o Človekovem opravi- Uartj« luter na sliki Lucasa njene nauke drugega za dru- peža, grdil je vice, čeŠ da so rej Valvasorjev pogled na Lu- gim ..." Začelo pa se je vse sleparija in past za denar, in Čenju pred Bogom je prav močno zadel ob nauk rim- Cranacha st., 1S43 tra in njegove pristaše na Kranjskem? "Pod vlado premogočnega rimsko-cesarskega vladarja skupaj že z Janom Husom na Češkem- "Po husitském razdoru je sto let pozneje prišel Luter tpr o nekaterih na- grajal klicanje svetnikov, češ ske cerkve. Dejal je, da po« da je malikovanje; zavrgel je stane človek pravičen brez verni zavoljo Kristusa; zve-mašno daritev, rekoč, da se je zasluge zgolj z vero v Kri- ličavni nauk da ni samo hi- Kristus enkrat za vselej daro- stusa in da za dosego zveli-Karla Petega /Habsburžana. ukih zagagal kakor češka gos val na križu za naše grehe ter čanja -sam ne more ničesar storično znanje in pristanek, temveč da zahteva tudi v čigar imperiju ni sonce nikdar zašlo: bil je namreč tudi (zakaj Hus pomeni gos); v ustanovil sveto obhajilo ne storiti, temveč da mora ver- zaupanje in otroško vero v nekaterih, pravim, zakaj v kot ponovitev, temveč kot no v dar spreleti zveličanje milost in zaslugo Jezusa Španski kralj in kot tak tudi mnogih se je od njega moč- spomin te daritve in kot za- zgolj kot milost, ki jo dobe Kristusa. II i6 GORENJSKI GLAS petek, 7, aprila 2006 USODE J GODOVI Snovama Zbrani zapisi o še živečih hlapcih in deklah Več uridn kmečk ime Milena Miklavćić II cerkev, ob večerih so se zbra- za slan krop ne zasluži, ker ne bi bilo njegove pomoíí. klekl j alo, da so imele kakšen •....................... li v hiSi in molili- Poleti, ko samo leži. To ga je tako pri- Spal je v hiši, za pečjo, eden dinar. Bilo je tik pred prvo o ga je zagledala so bili dnevi dolgi, le kakšno zadelo, da je brez besed vstal od bratov v kamri, drugi pa v sv. vojno, ko je na vrata potr- gospodinja, ga je kregala,*' nadaljuje njegova sestra, medtem ko sam desetko, pozimi cel rožni venec. Simon ni zdržal do kon- in odšel od hiše kar sredi ta "zgorejni" hiši. Velikokrat kal snubec. Še isti večer se je leta, ne da bi počakal na Ion, je pomagal kontrabantar- dogovoril z njenim očetom. ca, ker ga je tiščalo na vodo. ki so ga dajali ob Vahtih." jem, ki so Čez mejo nosili sledila je svatba in potem je Toda ni smel vstati in oditi. Tri leta je še služU pri dru- kavo ali žganje. Ni se branil odšla na možev dom, ki ga sedi za pečjo in nepremično zato se je pod njim naredila gem gospodarju, s šestnaj- kozarčka. Nekoč je obležal v nid poznala ni dobro. Prej, gledâ skozi okno. luža. Hlapci, ki so klečali po- slimi leti je začel furati z grapi, ko je padel z voza. preden bi lahko spočelaotro- Totem jih je napovedala leg njega, so ga začeli suvati Vrhnike do Trsta. Poročil se Konj je sam našel pot do- ka, so ga poklicali na fronto, še mami, da mu daje potu- s komolci, da je bil revež na ni nikoli, verjetno zaradi bo- mov, eden od bratov pa ga je Nikoli veČ ga ni videla, saj je ho. Mama je bila ponižna koncu ves prestrašen. Za ka- lezni. Na stara leta je služil potem veČ ur iskal, dokler ga skupaj s kameradi iz Čete iz- ženska, ki se je ves čas bala, zen je naslednji dan deklam denar tako, da je po hišah ža- ni našel, na pol zmrznjene- ginil v ruskem močvirju. Marija je ostala sama na K maši ni hotel hoditi, ker kmetiji, možev oče, ki je rad V*1 • — -- . — -- ^ —-, I- — -------------------p. . —--p,-. ^ — i OTOCll SC m da bi se otiod, drug za dru- prenašal ajmarie, ko so riba- gal drva. Nazadnje ga je k ga, ko je ležal v vodi. , J ., , gim, vrnili domov, saj jim ne le pode po hiši, Brat je zme- sebi vzela sestra, da ima vsaj N masi m notei nooiQ, Ker Kmeti)i, možev oče, la )e rad niKoli, verjetno bi imela kaj dati na mizo^ raj vedel povedati, da je go- kolikor toliko spodobno sta- se mu je župnik zameril pogledal v kozarček, ji ni bil zaradi bolezni, fanm odpusti. Tega, naj ga Prosila je gospodinjo, naj spodinja loputala z vrati, če rosi. Nekoč ga je poklical sredi v pomoč. Garala je kot čma gospodar ne zaničuje, ker se Na stara leta je je včasih v Wače, se ni nikoli služil denar upala dodati. ni bilo dobro narejeno. Včasih je celo obula gnojne škornje in šla po hiši gor in dol in tako dala deklam brez Ignac nod, in mu ukazal, da pelje kuharico v Gorico. Čudno se mu je zdelo, zakaj ravno tja. Za hlapca je prišel na viso- vendar ni dosti spraševal. živina, da je pri hiši pridelab najnujnejše, Ker so bili moški bolj slabi gospodarji, je sama obnovila streho na hle- Sploh je bilo pri tisti hiši besed vedeti, da so slabo težko vzdušje. Za hlapca je opravile svoje delo." Kruha si nikoli niso smeli tako, da je po služil še gospodarjev po pol- kogorsko kmetijo, kjer so se v glavnem ukvarjali s spravilom lesa. Obdelovalne zem- Šele pozneje je izvedel, da je vu in kozolcu, šla ženska delat splav. Ljudje so seveda govorili marsikaj, - , ^ , ^ . brat, ki ga je imel njegov oče odrezati sami. Gospodinja Ije je bilo malo in zato se je veliko jih je s prstom kazalo fllSan Za^al z deWo. prepiri so bili na ga je prinesla od mize in ga že zelo zgodaj navadil na ko- na župnika. Ignac je svoje J J . dnevnem redu, dokler si ni delila. Če se ji je zdelo, da je nje, saj so mu bili potem ve- negodovanje pokazal tako, UrVa, PyaZaUnje hlapec pn mlačvl poškodoval bil kdo premalo priden, mu likokrat edina družba v tisti da se božjemu hramu ni veČ ga je k sebi vzela sestra, da ima roke in je moral od hiše. Brez milosti. Tam, kjer sem služila ja2, smo vsi sedeU za eno mizo. je odrezala maniši kos. puščobi, Kmetjo sta miela v hotel približati ... "Nekoč je brat na dvorišču lasti dva brata, ki sta sama sekal smrečje, gospodinja ga je gledala skozi okno. Ledvi- Brat je moral jesti sam, ker ce so ga bolele, zeblo ga je, icuhala in skrbela za gospodinjska dela, ker nobena ženska ni hotela v tiste odro- VSíy KOUlCOr so mu reWl, da smrdi- Hlap- ker je bila že pozna jesen, on čne kraje. Ignac se je vsemu ... J J d in dekle so jedli za mentr- pa še kar naprej bos. Za mi- privadil, nazadnje tudi po- tOllICO SpOaOunO go, domači pa za mizo. Go- nuto se je usedel, da bi se rodničarstva, saj je prav nje- spodinja je bila zelo pobožna spočil, ona pa že stopi na ga doletelo, da je rešil marši- starost. ženska. Vsako jutro je tekla v dvorišče in mu reče, da niti katero tele, ki bi poginilo, če Marija (zgodbo pripoveduje njena hči) Tudi njena življenjska pot je bila neka) posebnega. Doma je bila z velike kmetije. Več sester, ki je čakalo na pravega snubca, je doma Prazniki in godovi Veliki teden pred veliko nočjo !ožE KoSnjek Cerkev spominja svetopi- Vercelli, od koder je moral prerok Ezekijel, ki je deloval Iji naj bi povedal, kdo je. Pes-semske žene Marije Klopaje- na papeževo prošnjo za škofa med Judi 500 let pred Kri- nik Anton Aškerc je o tem V nedeljo, 9. aprila, bo prvi ve. ki je skupaj z Marijo in v Jeruzalem. Ker so tam že večji spomladanski cerkveni Marijo Magdaleno spremlja-Ln ljudski praznik cvetna ne* la Jezusa do smrti na križu. del|a kot spomin na Jezusov Bila je žena Jožefovega brata Ubil ga je neki hudodelec. gospodarili muslimani, je imel sedež v mestu Akon. stusom. V torek, 11. aprila, bo praznik velikega poljskega škofa Stanislava iz Krakova in za. napisal balado M utec Osoj-skl. Zaradi njega bodo v to- rek praznovali mnogi slovenski Stanislavi in Staneti. Klopaja in zato Marijina so- rodnica. prihod v Jeruzalem, [ahal je na oslici, množica pa ga je navdušeno pozdravljala in zasipala s palmovimi vejami postnega ledna in praznik Tudi opat VaJtei in redovnica vetnika tamkajšnje nadško- V sredo, 12. aprila, bo praz-Julija Biliart imata praznik fíje. kjer je bil škof tudi po- nik papeža Julija I. in škofa Danes, 7. aprila, je petek 5. na jutrišnji dan. kojni papež Janez Pavel II. Zenona, ki se je rodil v 4. stoletju v Mavretaniji v Afriki in bil Škof v Veroni. Časti-ga kot zavetnika pred po- V ponedeljek, 10. aprila, se Bi3 je mučenik. Ker je grajal in drugim zelenjem. Spo- francoskega duhovnika iz bo začel veliki teden pred nezvestobo kralja Boleslava min na ta dogodek Živi. Ne- Reimsa Janeza Krstnika de la največjim krščanskim praz- II. svoji ženi in njegovo rav- kdaj je v običajili še sodeloval Salle, ki je leta 1697 ustano- nikom, veliko nočjo. V starih nanje z ženskami nasploh plavami, saj naj bi on obva- osel, danes pa je spomin na vil red "bratje krščanskih časih so bili prvi dnevi še de- ter ga zaradi tega izobčil, mu roval mesto pred naraslo ta dogodek šop spomladan- šol" ali "šolski bratje", ki je lavni, f)otem pa so se ljudje je kralj najprej vzel del pose- Adižo. Sreda bo zaradi Julija skega zelenja z oljko, ki ga skrbel za krščansko vzgojo začeli postiti in pripravljati sti, nato pa mu je leta 1079 praznik nekaterih, ki jim je nesejo v cerkev k blagoslovu, učiteljev in otrok. Umrl je na veliko noč. Čeprav so da- med mašo v krakovski stol- ime Julij, Jule, JuJko, Julija, Tako imenovani "žegnan leta 1719. Papež Pij XII. ga je našnji časi dnigačni, so dne- nid z mečem preklal glavo. Julka, Jula in Julči. Julijev je les" les ima V različnih krajih razglasil za zaščitnika učite- vi pred veliko nočjo vseeno Zgodba Stanislava in njego- namreč v koledarju Še več, različno ime, od butare, be- Ijev in učiteljic. Škof in mu- nekaj posebnega. Zanimiva vega morilca Boleslava je le- V četrtek, 13. aprila, bo z gance, gubance in podobno, čenec Albert iz okolice Par- svetnika, ki bosta imela praz- genda, povezana tudi z naši- vdildm četrtkom začetek ve- Nedelja bo prav tako praznik me v Italiji (1149 • 1214), ki nik v ponedeljek, sta Magda- mi kraji. Kralj naj bi odšel na likonočnega praznovanja. Po mučenca Antona Pavonske bo praznoval jutri, 8. aprila, iena Canossa, ki je umrla spokomo romanje v Rim in cerkvah bodo uredili "božje ga, škofa Maksima Aieksan- je imel zanimivo življenje, leta 1835 v Veroni v Italiji Ln delal kot nemi hlapec v sa- grobove", zvonovi pa bodo drijskega in spokomice VaJ- Najprej je bil avguštinski je ustanovila red "kanosi- mostanu Osoje na Koro- utihnili. Po stari navadi se trude. Na cvetno nedeljo se menih, nato pa škof v mestu jank" ali "hčera ljubezni", in škem. Šele na smrtni poste- bodo oglasile raglje. - i'/ o /i . Kako pravilno uporabimo zdravilo Za bolnika je pomembno, da zdravilo hitro izboljša uolezenske ZNAKE ALI ozdravi BOLEZEN. To JE MOŽNO LE, ČE GA UPORABIMO V SKLADU Z NAVODILI, KJ JIH DA ZDRAVNIK ALi FARMACEVT V LEKARNI IN SO ZAPISANA TUDI V PRILOŽENEM NAVODILU ZA UPORABO. Kako naj jemljem zdravilo? Zdravila zau mo s tekočino, praviloma z vodo. Za odras o osebo velja, da kapsulo zaužijcz 2-2,$ dl vode. Uživanje cabiec ali kapsul brez tekočine je nevarno, saj je otežen prehod skozi požiralnlkj zdravilo se lahko prilepi na sluznico požirsinika ali želodca in na cem mestu povzroči razjedo sluznice. Zdravil ni priporočljivo uživati z mlekom, pravim čajem, kavo, sadnimi sokoviker ti lahko sprcmemio njihovo delovanje. Kako pogosto m koJiko časa naj jemljem zdravfic' Nekatera zdravila, npr, analgetike in zdravila proti migreni, uporabljamo le^ kadar so potrebna oz. ko se pojavijo svarilni simptomi. Druga pa je potrebno jemati redno, v določenih razmikih. ilo 3-krat na dan 1 tableto pomeni, da moramo zdravilo vreri v treh enakih razmikih v času budnosti • ponavadi ob zajtrku, kosilu cer večerji. Kdaj ga vzamemo, lahko prilagodimo Svojemu dnevnemu urniku. Pri navodilu na 8 ur 1 tableto pa moramo zdravilo vzeti v razmi osmih ur - recimo ob 6., 14. in 22. uri. Dolžino jemanja zdravf predpisanih na recept določi zdravnik Potrebno jih je jemati ce oten predpisani čas zdravljenja, saj lahko prekratko ali predolgo jemanje povzroči resne zdravstvene težave, Zavedati se moramo, daje izboljšano bolezensko stanje (krvni tlak, glukoza in v krvi ,..) posledica njihovega jemanja, ne pa razlog za prenehanje zdra zdravljenja z zdravili, ki jih dobite v lekarni brez recepta, vam bo svetoval farmacevt v Zau2i[i zdravilo s hrano a i na tešče? Navodilo, da zaužijte zdravilo na teiče pomeni, da 6-8 ur nismo zaužili nobene hrane ali pijače. Zdravilo zaužijemo zjutraj, eno uro pred zajtrkom. Na prazen želodec pomeni uživanje zdravil eno uro pred ali dve uri po obroku. S hrano jemljemo zdravila neposredno pred obrokom, med jedjo ali po obroku. Ah lahko zdravilo razpolovim? Delimo lahko le tablete z delilno zarezo. Ostale - dražirane tablete, gastrorezistentne tablete, tablete s podaljšanim sproščanjem ... - moramo zaužiti čete. Če tako tableto delimo ali zdrobimo, je učinek zdravila nekontroliran. Kapsul praviloma ne odpiramo, saj ima zdravilna lahko neprijeten okus, draži sluznice ali pa razpada v kislem želodčnem soku in je le neučinkovito. Zaužijemo ji vam bodo svetova u zdra stno \y kako varno m učinkovito uporabljatt zdravila. Pri njih boste dobili odgovore na navedena in ostala vprašanja v povezavi z zdravili na recept in brez recepta. Sonja Šifrar, mag. farm. (iorenjskř k'kamte n .U rne.ií • Lekarniške enote: Bled Zlatorog. Bohinjska Bistnca. Cerklje. Cjorenja vas, Jesenice, Kranj. Kranjska Cora, Kropa. Lesce, Planina, Podlubnik. Primskovo, Radovljica, Straž išče, Šenčur, Škofja Loka, Tržič. Železniki. Žiri, Žirovnica • Farmckointbrmativna služba Calenski laboratorij • Kontrolno analizni laboratorij avtomoti J \ NOVI POOlUkiCINI ntOOVK iN s C «VI s IK SALON IN SERVIS V MO K fflH » I ATRAKTIVNA LOKACIJA v trgovsko nakupovalnem centiíuítnc) SUZUKI IZJEMNO UGODNO FINANCIRANJE NOVI MODEL NOVA ^ > LEGENDARNA OPLOVA PONUDBA SUPER PONUDBA STARO ZA NOVO! tudi DO 1.400.000 SIT za rabuen avto LŠŠiMMH Ponudba velja do 13» aprila 2006 za potebn« prodoina pogol*« SUPER AKCIJA ob nakupu novega chevrol£ta darilo 500 litrov goriva NOVI CHEVROLET AVE O 1.599 POMLADNA NEGA AVTOMOBaA CtSCENJE JN DEZiNřEKCiJA KLIME BREZPLAČNI PREVENTIVNI PREGLED VOZIL ^ r^ SERVISNE STORtTVE LE]U4£^EVMATIKE W W IN AL PLATIŠČA GOODrYEAR lEf^ULPAl Ciâ^fét »r/đf iàtmk^i^ M SJCLLÍCL amoDesTone PUOTiM Hraško c«8to 19, 4248 Lesce Teh 04/ 533 70 22 E-malliyDmva.le6ce@ovloraetřv-rade.sl Fax: 04/ 533 70 29 wv/w. avtom oti v r a do» s i UMONO KRED ITI RAMJE STARO ZA NOVO CjCj i oglasi 04/201 42 47, €-posta:maliogla$l@g-gla$.si www.g0renjski9las.si apri Poudđrkt % 4 Compaňl« Nacional de Oania Madrid; iO in 2} * Attram Khan & Akram khm Company: "ma"; s. in 9 S Wilflam Foreytbe in Kraljevi flamskl balet: ^ 9 S Radu Lupu; s do r. & t2. Cudos KULTURNO-UMETNIŠKI PROGRAM 5* »0nid. 00 19.30* uo Srébrni ftboom» jon laukvik, orgle Qdvni poknM*^): Avto Tngrav, dâr^^lKâ: Tobačna ljul>l;ana, d.o.û {^«usova dvorov«. 3000. 2200.1200* Sf?. 5* apfila* ob 20*15. ud Caokarlev Jur i>6 In Izven TRIO OCH S, MASAOKA, LEE bili friseu 8s8 quartet poig^teij: RdđK) SL Unhdrtovd (Wanâ. 3100* 2300* l&OO* 1400 SfT ĆC, $1 Iři PE, 7* ot> 19*30. un moflrj i lo ii simfonični orkester sng maribor DifigiAt* Robdftn iéfv«ntKa$ Solistka: Mu2â Ru&aekyté, wavir Gallusíhra dvorana, 4000. 3200, 2400,1600. 1200^ SIT PC. 7* àpn^. Ob 20.15* un Ob svetovnem 4n9vu fiomov loe obletnica skupine amala GMb ii MaKMonij^: C^rtig Orkestro & Giiavutroe* bnhanov« Ovorar«. 3&0C. 2600. IdOC. 1700^ SH NI, 9,m 11* uo (•dmeri^k - pr^^jim ab^ma Janeza BItancd tri miške So4eiu|e;o: Pavla KâvfH^hna, M^ti^jd Tomac C^liigAv ? učenci ClasMnega centQ Ed^an^ W^ilc) Refaia m »eananj; Olivia^ CKicasrei m JKQv«t Manmaau. PraACijai 2005. Komedifa in mu?)kal S podoo^ Ofograma MEOIA nus, ^soveiova 1100 srr SR 12. apnia. ob 9* un co m pasta poezija Scenanjt SaK&da ^(ibova dvorana* 1200 sít {poix«ti 28 skupine) Ce, 13. m SO 15. apnla, oO 19.30. un Oranžni I In II zagrebška filharmonija Dingent: Milan Hofvot Gallusov« dvoiana. 4000* 3200* 2400. 1600* 1200' SlT PL 14* in S0.15* apnia. oO 20.15. un neisha Gosi^e; Bo^an CvetreSrik z godalnim kvartalom m go$( bnhaitova dvorana. 3d00, 3000, 2000 sn TO. 18. apnia. ob 19. uM berite z manco kosir Teentâton Boitjan Goreno • Pižama Gallusova cvorana^ 1000 ST ĆC* 20. aprila, os 20. urr AstroiDiko p^edavan^ medčloveški odnosi v obdobju krize srednjih let Predava: Mano io. 1200 srr 'POPUSTI ZA NAROČNIKE dOl^NJSKEOA GLASA Mama«J«ia veAMe CD TOI 24t7 290F01 2417 322C rtfU&V^ccJt ObdMtMtiihh Mp^DOdU. do^ iaoO iS. dO20. ura, ob «cbotan od U-OO l3* tr m pfad pitraditivni* Pc^usi Hůkup na ^ > ^ujm^íe^ a kirowr* Neaka m Uonatt Na $ WirtUMflkflffl t CitfocartMammv, VtSA, Otnera Club m MoMta M mcjM SD BfrsM aaftjrM î^ STT rM i^ttpnte). Ir^r^ kartk bmvMaatereard. VISA OlMra CUib ir\ Èmmitm txpfaaa iíjo po r Ol 2417 300 eo oa id. m. sob. ad 11 aol3. RtttfM odpfta m lO. «o 19.. ob rMiiah od 10, og 14 ura^ cA ponadeW^ M PfMUé^p M Mt^A «Ma^nba piaé^arw » Gow^laup Q^ imafp ob nakMOu e^ afe dwH a apodfw pnredrtev 101b Dopusta PoovM^abkoob oraOdM AftroCndNB iitviik« uveijev^aio v inrDmtacfikwn vadéCu Cawhap^i^ doma do najoconeje oni piad ^ndbfip^ Poeitfi lanhe nara^nv uvaba\1wo tuQi ob nakupu 00 telefonu^ pn tem* ^ z naroćniko êViAtho «MtefO ob pfwamu ^veoniea m iian ptimim^. Popmkt v ne M*iBM|p i) ne >*|i|0 ob nakMpu karreidtwveoiwe. OdPa la.doPE, 21. apAia nimkm ptmimm MORSKI SADEŽI ftaj^a aoewy O^ Dvottel ia Jeoggaa t^nai 2Û0S* Komedija in muAkii^ S oodoen pw^arna h^DlAPkA NiM^c^orand. 1100 STT i ů) ctfi^ wQOeW a» p^^rtfcunnn« v m OO cmnÉM MnMWni tfthřtL* í ÍUR • 9000 sn • S7-» cuPi, a&oo aa i aaa « a wva juaa ucaita, / ía.ixai'-/ aaa v ••"-'^a • «^oi. u iv vavaa, /V O^div^OI Çt^l < * I U^V. TUJaJi. IILNVU lU IX.- OtiOKu» 1 U KCy jih je» kako je zunaj, najraje fantku je bilo pet let, deklici kel je čez cesto v tisto hišo, od stopnice do stopnice. Ve- vedel, kaj je bilo potem z njo. . , , bi šli takoj pogledat, kakšne pa le tri, Ni ju hotela buditi med ruševinami je poiskal del je, da mu bo uspelo, saj IfYlCl tU UOOgl so posledice napada, ali ni navsezgodaj, potem pa se je vhod in potem je ugotovil, da mu vendar mora uspeti, te 2e Čez nekaj dni se je odpeljal v domovino. morda pomšilo tudi njihovih hiš - saj niso bili v kleti Še ni prišla na vrsto in potem samo prebivalci te hiše - pa so jo nagnali v najbližje za- otrok pri tem, aa se starejši so vendarle disciplinirano klonišče, nikakor je niso pu-. t . . čakali, da bo preplaha konec, stili domov. Zdaj pa sploh nI voi Skujejo. da se bodo spet oglasile sire- vedela, kje sta otroka, ali sta zadržala v trgovini in sploh stopnišče ie stoji, bilo je sicer stopnice bodo Še dolgo drža- razmajano m vse se je zamajalo, ko je stopil na prvo stopnico- Odlomek iz avtorjevega ro- nanj, a stopnišče se vseeno ni zruši-- Zelo previdiio se je začel ploskali, ko je prišel ven z le. vsaj toliko bodo gotovo vzdržale, da pride iz hiše. mana "Usodne poti", k\ gaje Ljudje so gledali vse to kot pred koncem lanskega leta iz- napeto dramo in so mu za- dala založba Mondena iz Slovenija, moja dežela SEDMICA Marieta Smolnikar Hdini. s katerimi se lahko nagrajenec, pater Marko Ivan za del rimskegfi klera, ki ne Slovenci hvalimo, so znanstve- Rupnik. Zanimivo je, da v na- svđomih umetniških kro^h po- stavila na televiziji CCN. Do- ljudje in vsaka civilizirana dr- híÍ:», in umetniki. vedenem hiografikem leksikonu menil nii. Če nebi za njim stala pred gíauw turistično sezo- števek naravne lepote kulturno se bo Slovenija svetu pred- ne gmote. Turizem smo b ro. Videli b omo, kaj imajo žava ima v svoji sredini posa- Tako bi bilo treba v propagand- ni ne enesx ne drugesi. Čeprav propagandisti o naši deželi po- meznike, s katerimi seje mogp- nth sporočilih na CCN svetu vedati in kako razumejo rjaro- če i' svetu bahati. In pri tem se nujno povedati, da smo bili pre- dovo bit. Predvidevam, da globalnemu svetu ne bodo razla- utegne zatakniti Kateri so tisti Slovenci in Slovenke, $ kateri- na sončni strani Alp do je vsaj pater Rupnik u somi špici svetovno znanih umetnikov. Smo se petfiajst let po padcu Cerkev. Polna denarja, ^ga. Potemtakem ni bil veliki umetnik niti Michelangelo Buonar- [. kije med drugim poslikal kazano pismeni že leta 1550, ko komunizma svet u sposob ni Sikstinsko kapelo in je ustvarial ter se preživ^ai izključno na račun rim.ske Cerkve. Dejstvo je, da v Vatikanu gaii, denimo, rtamere, lipican- mi lahko suojo deželo v tujini je slovenski protestantski nabož- predstaviti kot trdni âen zahod-cem, fci 50 naša kulturna dediš- promoviramo? So to revolucio- ni pisatelj Primož Trubar v ne icreianskc civilizacije? Bojim čina, življenjski prostor z manj- nafji, od katerih v Svetovnem Tûbingenu natisr\il Katekizem, se, da ne. Zaradi predsodkov, ki šati na račun goljškega igrišča. b iografekem leksi konu avtorja Med zgodovinskimi osebnostmi na m jih je v miselni koncept si- tvdo, kaj je umetJiost, daje pater dr. Luca Men ašeja .kije izšel ne bi smeli v propagandnih spo- stematično vgrajeval marksistič- Marko Ivan Rupniic med dru- ni vzgojni koncept, ki se zrcali v gim poslikal papeževo kapdo Re- naii povprečni zaplankanosti. demptoris Mater in da je S tem bi se pošteno osfnešili. S predstavitvijo naravnih le- leta 1994, ne manjka niti ročilih manjkati niti misijonar in jezikoslovec I renej Friderik pot in kulturne dediščine ne težav. Ima mo Blejsk i otok. Tri- eden? So to nekdanji predsednik dfžave Milan Kučan, ak- BflrtJga niti Nobdov rwgrajenec Ta sega tako gioMto in ároko, umetnik v prihodnjih desetih le- glavski narodni park, Postojn- tualni predsednik države dr. za kemijo Fritz Pre^ niii arhi- da je veČina domaČe strokovne tih razprodan. Dajt tord sveto- sko in Škodanske jame. morje janež Drnovšek, nekdanji tekt jožef Plečnik. javnosti pripravljena, denimo, mo znan in priznan umetnik. in Panonsko nižino. Plečniko- vladni predsednik mag. Anton Med sodobniki bi Slovenijo Oskarja Kogoja raznositi za fci go avtorji propagandnih spo- vo Ljubljano in dokaze o rim- Rop. aktualni vladni predsed- med drugim odlićno propagira- umetnika svetovnega pomena, ročil o Sloveniji ne bi smeli prt- naselbinah, gradove in tako dalje. Ampak, f^obena turistična destinacija ni goli se- nik Janez Janša? Rekla bom samo, naj nam bo usoda milostna irt nič več. /i Jiavtistka Irena Grafenauer patra Rupnika. jezuita, teologa, zreti. V ruisprotnem primeru ne in Laibach. In kajpada kardi- filozojh, slikarja ter svetovalca vidijo Čez planke, s katerimi je Franc Rode ter Prešernov papeškega sveta za kulturo, pa omejeno njihovo "poliglotstvo". GORENJSKI GLAS petek, 7. aprila 2006 EKONOMIJi 'Bi as. sj 19 Iskraemeco 1300 delavcev Samo poslovna sanacija Iskraemeca, ki že letos kaže na pozitivno tekoče poslovanje, nikakor ne bo dovolj. Nujno potrebna je tudi finančna sanacija s prisilno poravnavo in dokapitalizacijo. Stefan Žargi je izkazal za zahtevnejšega, ....................................... kompleksnejšega in dral je- Kranj - Torkova tiskovna ga, kot so prvotno ocenjeva-konferenca, ki jo je sklical li. Prepričani so, da je bil predsednik uprave Iskrae- razvoj tehnično uspešen, da meco Kari Rozman, je vzbu- so z njim prehiteli konku-dila izredno zanimanje, saj renco in šele v letošnjem skoraj ne mine teden, ko iz letu prilagojene zakonodaje te velike kranjske družbe v po Evropi omogočajo njego-postopku prisilne poravnave vo uspešno prodajo, ne bi prišla kakšna presenetljiva vest. Tokrat je predsed- p^jipyna sanacija nik Rozman pripravil pre- y vzrokov za nastalo stanje v družbi, dosedanje ukre- Sedanja uprava družbe, b pe sanacije, lansko poslova- je prevzela vodenje v prv nje in svoje videnje nadalj- polovici leta 2005, je opravi njih postopkov, la analizo stanja in tako sprejela ukrepe, ki so usmer jeni v ponovno dobičkonos no poslovanje družbe. Stra teSki cill Iskraemeca, ki ima Kari Rozman naprav za eiektrično energijo, poleg prodaje števcev in sistemov pa bodo dali več po- Kriza se je začela pred petimi leti Družba Iskraemeco je po i5-odstotni tržni delež v Ev- desetletjih uspešnega pošlo- ropi in 5-odstotni delež sve- vanja zaradi padanja prodaj- tovnega trga, je, da ostane nih cen leta 2001 prvič zabe- med velikimi vodilnimi pod- ležila negativni denarni tok. jetji na področju merilnih vzrok za izgubo, ki je nastala v letu 2004, je bil v rasti nabavnih cen strateških materialov. Danes lahko ocenijo, da udarka tudi prodaji storitev • je bil njihov odziv na padanje postali naj bi tudi upravljavci cen s povečano proizvodnjo sistemov za porabe elcktrič-povsem napačen- Lani so po- ne energije (AMM). Lani za-slovanje zaključili s skoraj 5,3 četa poslovna sanacija se po-mihiarde tolarjev izgube, ki trjuje s pozitivnim denarnim pa je nastala zaradi sprejetih tokom, zniževanjem potreb- iikrepov za prestnikturiranje nega obratnega kapitala, družbe, saj zajema predvsem ustavljenim naraščanjem odpravnine, odpise naložb in stroškov režije in zmanjševa- popravke terjatev. Analize so njeni števila zaposlenih. Krčili bcKio podjetja tudi v tujini Spremenjena razmere na svetovnih trgih bodo vplivale tudi na Iskraemecova podjetja v tujini, v katerih je zaposlenih okoli 400 delavcev. Evropi, kjer so imeli predvsem prodajna podjetja, bodo število teh po vstopu Slovenije v Evropsko unijo zmanjšali, sicer pa zmanjšujejo tudi proizvodnjo v Romuniji, povečujejo v Indiji, o usodi proizvodnega podjetja v Maleziji pa se še odločajo. Nekoč so klasične števce prodajali v 80 državah, danes se je to skrčilo le na 25 držav. tolarjev svežega kapitala. Od tod tudi javni poziv za doka-pitalizacijo družbe, na katerega so prejeli kar 13 nudb (5 domačih in S tujih) in vse ponudnike bodo med 10. in 21, aprilom povabili na skrbni pregled družbe. Zavezujoče ponudbe naj bi zbirali do 28. aprila. Doka-pitalizacija bi vlagatelju prinesla 5o-odstotïii lastninski delež, pri čemer bi se notranje lastništvo (sedaj 51-odstotno) zmanjšalo na 35 odstotkov, delež države preko KAD in SOD pa bi padel iz 35 na nekaj nad 25 odstotkov. Vsi veliki lastniki se s tem strinjajo. Nujna je tudi finančna sanacija Presenečenje in dodatne ponudbe Predsednik uprave Kari Rozman je priznal, da je predlog prisilne poravnave za mnoge upnike pomenil precejšnje presenečenje. Medlem ko konzorcij petih bank Še sedaj vztraja na umiku tega postopka, ponujeni predlog s februarja o novih posojilih in zavarovanju starih pa za Iskraemeco ni sprejemljiv, so dokaj burno reagirali tudi dobavitelji. Bilo je nekaj ustavitev dobav, sedaj morajo plačevati dobave v naprej, vendar se vsi zavedajo medsebojne soodvisnosti. Odmevi so bili tudi med kupci» na Nizo- Ukrepom pri poslovanju zemskem posel vreden nad pa ni sledila finančna sanaci- 3 milijone evrov zaradi tega ja. Uprava Iskraemeca, ki si celo stoji. Čeprav je postoje od leta 2001 pri bankah pek prisilne poravnave šele nabral za skoraj za 9 milijard v začetni fazi ugotavljanja tolarjev dolgov, z bankami ni terjatev, rok za oddajo načr-uspela skleniti dogovora in ta finančnega prestrukturi-začetku letošnjega leta ranja je sredi maja, je Iskra-niso več zmogli plačevati za- emeco pretekli petek padlih obveznosti, zato so se Uradnem listu objavil tudi odločili v februarju začeti po- dve vmesni ponudbi: popla- stopek prisilne poravnave. Prepričam so namreč, da je obveznosti do vseh upnikov. Novi števci, ki so jih v Iskraemecu razvili lani in jih letos že Poleg dolga bankam ima uspešno trŽMO. Čilo polovice dolga v osmih letih z dvema letoma moralo pravi, javen in transparert- torija in 2,5-odstotno obresten način prestrukturiranja tno mero; ali pretvorbo celotne terjatve v prednostne delnice s 2,5-odstomim Iskraemeco še za skoraj 6 prednostnim donosom. Od- Samo letos so dodatno milijard tolarjev neporavnanih obveznosti do dobavite- živa na ti ponudbi do torka še ni bilo, zadnji rok izteče pokazale, da je bil program elektronskih Števcev, ki so zmanjšali Število delavcev za Ijev. Poleg omenjenega ima 14, aprila. Če pri prisilni po-jih lani izdelali Že 60 odstot- 140, do konca leta pa naj bi Iskraemeco Še za dobrih 3 ravnavi ne bo zapletov, v kov, pozitiven, medlem ko jih z opuščanjem oziroma milijarde obveznosti do drža- Iskraemecu upajo, da bo zaje na programu elektrome- izločitvijo nekaterih dejavno- ve, delavcev in drugih obvez- ključena v jeseni. Od predvi- hanskih števcev nastala iz- sti še za okoli 300, s dmer bi nosti. guba. Uprava ocenjuje, da je dosegli število 1.300, kolikor poleg že omenjenega pada- ocenjujejo, da jih vsaj sred- Poleg tega na podlagi analiz ocenjujejo, da za izvedbo denih 100 milijonov evrov etošnje prodaje imajo že za 66 milijonov evrov potrie- nja cen na svetovnih trgih njeročno potrebujejo. Od av- prestrukturiranja (odpravni- nih naroČil. Vsi dosedanji ter rasti cen materialov, pomemben vzrok za sedanji položaj nidi cena razvoja sistemov za avtomatsko odči- « « * ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^^ ^ « «a ^ * ^ ♦ ^^ ^ ^ ^ « «« ♦ « « ^^^ « I « ^ ^ « ^^^ • ^ m M^» M * w * ^^^ W ^^ ^^ * I * gusta 2004, ko so imeli v ne, stroški zapiranja nedo- pogovori kažejo na to, da vsi Iskraemeco z 2.500 delavci največ zaposlenih, se bo torej število delavcev skoraj •• v nosnih dejavnosti) in zagotavljanje tekočega poslovanja (likvidnost) v Iskraeme- prizadeti verjamejo v prihodnost Iskraemeca, zato so prepričani, da je strah pred tavanje števcev (AMR), ki se prepolovilo. milijarde stečajem odveč. hf?an l nica LON dd \ntQrrT^Qai9 04/2e-00-777, wv^.lon si NLB Naložba Vita 13 Visoka naložba v NLB je od 13. marca do vključno 14. aprila 2006 (2 možnostjo predčasnega zaključka) možen vpis v novo, NLB Naložbo Vita, vezano na enote investicijskega sklada. Visoka naložba je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskega sklada. Naložbeni cilj upravljavca sklada je, da na dan izteka zavarovanja (31. maj 2016) povrne vlagateljem neto vplačano (investirano) premijo in v prímem pozitivnih gibanj še 110% udeležbo v donosu košarice delnic 30 skrbno izbranih mednarodno priznanih podjetij, ki velik del svojih prihodkov ustvarijo na trgih Južne Amerike in Azije (brez Japonske}. Košarica delnic je oblikovana tako, da predstavlja dober potencial za rast (deir^ice podj&tij, ki ustvarjajo pn- hodke v regijah s hitro rastočimi gospodarstvi). Hkrati pa taksna izbira podjetij zagotavlja večjo varnost naložbe, saj gre za priznana podjetja s tradicijo, ki poslujejo po rnednarodnih standardih. Polica Visoke naložbe je lahko tudi podlaga za posoj ila, z najeto v N LB. pa le mogoče lombard neg a I FftvrweiipO âooiôC*o Visoka naložba • novo naložbeno življenjsko zavarovanje NLB Vite. vezano na donos košarice detmc n na hrtro rastoči notranj 1 m . ki veiik del svo>e9â dohodka idstoćih trgih Azije (brez Japonske) tn Južne Arn^ffka Azija (pr€(Mem Kitajska) predstavljata ekonomiji s poceni delovrMS silo, velikim in rastoćim ter velikim potencialom za rast rast Južne Amerike teme n predvsem na naravnem bogastvu (je vodilni proizvajalec nafte, železa, srebra....), katerega svetovna poiaba se vsako leto povečuje. Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 USD, v to preračunam po nl8 na dan vd ači a. Naiožbenc obdobje; do 31. maj 2016 Vp^s od 13. marca do 14. aprHa 2006 2 rnoinim Obiščite naie svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske ljubljanska banka Nov4 Ifvblitnsk* b*ùka d.ď, LJubUsn kl SUwwmvaolr ifik^f^ Wvâ i^Éi^r^ tM^ ea, i^Mtén^ U çf* lef» njvioM tm potfMriiV VM^é f^lûihft fv àrrâ^ ^ V ^nftfli vfa^ W^ rvMbe n SiV^.Rkc z^^n^tnfi. kjuwit V ci^^nni od^M^ «rednmj «fCPl «F^mtW^j vtûvpidÎM p^rrii^ Te (r^iM* ^ ^ orcv^^^iovdr^^«^. nwvkiie^èOTMNC^I^C PW PP^ Op Vs^rrv r\êQêit\kf\ hl mio Oû 14 oynirrvf JiQm ^a spif U>in V KO rr^i, dv^^i^i n k pfitviiom mp^dythifta ihim ^mó ûtimt« acíftlhe rzèitf^N non» v ranf h wwvi tg^r CfàiKO tuQ* Cû na M tfTff4 g V Sf"^^^ đelaiui èfilréty Mkdři tfi k řgW. V h it^ v nnà tliOÛà kflfnv« ao ni ift Di>m#tA protivi m Kvi W^Qà M il V C iij. rù n AmftNKj ù^lwki» ViMMH Vtjlemi 09 14, 4, é\é è ?è uprjNiiiarvf. 009« Oà iwoj na li^avd s r\4 1 âoio<êrii Sejem v Komendi Od danes do nedelje bo v Komendi spomladanski kmetijski sejem. CvFTO Zaplotnik Glavarja in še nekatere dru- Komenda - Sejem, ki ga tudi tudi več predstavitev, Tajfion tokrat pripravlja Konjeniški klub Komenda, bo danes, v Sevnica bo na sejmišču predstavil delo z novim rezalno petek, opoldne odprla mag. cepilnim strojem. Zavod za Bety Breznik, direktorica di- gozdove Slovenije tehniko rektorata za vamo hrano pri varnega dela pri sečnji. Kme-ministrstvu za kmetijstvo, tljsko gozdarska zadruga gozdarstvo in prehrano, se- Sloga Kranj pa skupaj s stroj-jem pa bo odprt še jutri in nim krožkom Pšata Bistrica pojutrišnjem. Tudi tokrat se v nedeljo ob pol desetih dona njem predstavljajo vsa poldne na polju pri Žejah de-najpomembnejša podjetja in lovanje prádjučkov za obde-podjetniki, Id se ukvarjajo z lovanje tal Kuhn in traktorjev izdelavo in s prodajo kmetij- John Deere. Kmetijsko goz-skih strojev, orodja in opre- darski zavod Ljubljana bo za me, poleg teh pa tudi Kmetij- uvod v sejem pripravil danes, sko gozdarska zbornica Slo- v petek, ob 10. uri v kultur-venije, društvo podeželskih nem domu v Komendi pre-žena, Turistično društvo Ko- davanje o bolezni parkljev menda, Dmštvo stari traktor pri kravah, nato pa bo na sej-Moste, Ustanova Petra Pavla mišču Še praktični prikaz. Kran) Dan košar ob stoletnici Semenarne Letos mineva sto let, odkar je podjetje Sever iz Ljubljane, prvi predhodnik sedanje Semenarne, začelo trgovati s semeni. V Semenarni bodo s praznovanjem obletnice začeli jutri, v soboto, ko bodo v največjih vrtnih centrih Kalia, med katerimi je tudi kranjski, pripravili Dan košar. Obiskovalci si bodo lahko ogledali pletenje košare, kmečke žene bodo prikazale tradicionalno uporabo košare ob prazniku, v Seme* narni pa ob lajo Še presenečenje. C Z. V CORENISKI GLAS petek, 7. aprila 2006 FIN) NCE Mtc.zaphtn ik @g-glas.si 21 Triglav rekordnim dobičkom Zavarovalnica Triglav je lani dosegla 5,9 milijarde tolarjev čistega dobička, cvfto Zaplotn i k rovanji ga je ustvarila 4,8 mi- ijarde tolarjev, z življenjski- Ljubljana • Triglav je lani do- mi pa dobro milj)ardo tolar- segel doslej najbol)§erezulta- jev, Rekord je dosegla tudi te, se razširil v širšo regijo, pri obračunani kosmati zava- predvsem v jugovzhodno Ev- rovalni premiji, znašala je ropo in na območje Evropske 147.6 milijarde tolarjev In je unije, in si tudi za letos zasta- bila za osem odstotkov večja vil visoke poslovne cilje. Kot kot leto prej, pri tem pa je s je na nedavni predstavitvi lanskih rezultatov in letošnjih načrtov povedal predsednik uprave Andrej KociČ, premoženjskimi zavarovanji zbrala 105,1 milijarde tolarjev premije in z življenjskimi 42,5 milijarde tolarjev. Zava- pri življenjskih pa skoraj po- je zavarovalnica lani dosegla rovancem je izplačala 77,4 Andrej Kocič za 113 odstotkov veiji dobiček milijarde tolarjev odškodni- Zavarovalnica Triglav se uspešno Širi tudi vzhodno Evropo, s svojimi zavarovainlcamj je že navzoča na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini. Cmi gori in na Češkem, načrtuje pa tudi vstop na trge Srbije, Makedonije» Kosova in Albanije 1er na ostale trge jugovzhodne Evrope- Že lani je skoraj 12 odstotkov celotne premije zbrala na trgih zunaj Slove- kot leto prej in za 42 odstot- ne (bruto) 02. za Štiri odstot- odstotni tržni delež, pri pre- nije, do leta 2008 naj bi jo kov višjega, kot ga je načrto- ke manj kot predlani, V Slo- moženjskih zavarovanjih vsaj dva odstotka že tudi na vala. S premoženjskimi zava- veniji ie ohranila 42 Tpzin Dema-Dell v stečaju Okrožno sodišče v Ljubljani je sredi marca začelo stečajn postopek za družbo Dema-Deli iz Trzina. Upniki imajo približno do sredine maja čas za prijavo terjatev. Narok za preizkus terjatev bo 22. junija. C, Z. Rodio TřÍ9lov® ^nïqïùtCoftnjtk taM friQ^ TotUi STeR£0, RDS na fr«kvenc9h: 96,0 GORENJSKA B9.d*Jes«mce, lOl,$*KranjskaGora. I0l,1*6ohin) LOKAINŽENIRING, d. ». »..škoií» lok», Podjetie za svetovalni Inženiring, iáče osebo za opravljanje vodenja projekta in strokovnega nadzora Zahtevani pogoj - jniv. dipl. mg - ćlanIZS, - opravlien strokovni • 5 let delovnih rzkušenj • pričakujemo r^a opersiivnerr Za razpisano delovno mesto ie kom n izprt na podobnih delih oz. â 2 raćunaint- Izbranim kandidatom ponujamo pnjetno delovno okoljâ, možnost izobraževanja In stimulativno plačo, možnost sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas po op^evijenem poskusne its delu. Vase predloge s potrdiit o izobrazb^ in z opisom dosedanjih pnčdkujemo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: LOKAINŽENIRING, d.o.o., Kidričeva c. 57. 4220 škoRaLoka Uspesno gostinsko podjetje R£INA» d. d.. SavsKa loka 1. 4000 Kranj razpisuje prosto delovno mesto 1. POMOČNIK DIREKTORJA 2. VODJA PODROČJA PREHRANE-m/i Pogoji: Pod 1. točko • Vsaj VI, dli VII. stopnja izobrazbe • Dobro 002 nava nje gostinskega poslovanja • Dve leti delovnih izkušenj na podobnih de ih, izkušnje na komercialnem področju • Poznavanje dela z računa • Vozniški izprt 6 kategorije Pad 2. točko . stopnja izobrazbe gostinske smeri Dve leti de ovn izkušenj na podobnih de h h Sposobnost vodenja m organiziranja dela v kuhinji Sposobnost priprave ponudb, kalkulacij, količinskih normativov, jedilnikov Dobro poznavanje HACCP sistema Poznavanje pisarn liki h računalniških programov Izpit B kategorije Delovno razmerje bomo lil 2d doiocen cas s polnim de časom, 2 možnostjo zaposlitve za nedoločen čas Rok za oddap pisnih prijav z življenjepisom in dokazili o Izpolnjevanju pogojev je 15 dni od objave na naslov: Relna. d. d.. Savska N>ka Ir 4000 Kranj, s pripisom "za razpis ima več kot 40-odstotiiega. območju Evropske unije Zavarovalnica podarila defibrilatorje Svet za reanimadjo Slovenskega združenja za urgentno medicino (SZUM) se prizadeva, da bi v Sloveniji čimveč obiskarřih javnih mest opremili z deftbrilatorji, ki občanom po srčnem zastoju povečujejo možnosti za preživetje. Zdravstvena zavarovalnica Triglav je podprla njegova prizadevanja ter podjetjem, ustanovam In drugim organizacijam podarila petnajst avtomatičnih defibrilatorjev za uporabo na javnih mestih, med drugim Hotelu RIbno in prostovoljnemu gasilskemu društvu Cerklje, ter poleg tega namenila denar Še za nakup petnajstih polavtomatičnih defibrilatorjev za uporabo v bolj oddaljenih zdravstvenih domovih In reSevalnih postajah. V Sloveniji vsako leto doživi primarni srčni zastoj več kot dva tisoč îjudi. Za verjetnost preživetja sta bistvenega pomena oživljanje In defibrllaclja v prvih treh do petih minutah, C, Z. OBČINA TRZfC Tajništvo občine Trs svobode 16 4290 TRŽIČ Občina Tri;č. Trg svobode 18, 4290 Tržič obvešča, da je bila v Uradnem listu Republike Slovenije, številka: 33-34 z dne 31. 3. 2006 objavljena JAVNA DRAŽBA ZA PRODAJO NEPREMIČNIN: - pare. st. 247/2 dvorišče 461 jn stanovanjska stavba 116 m? k. 0. Tržič {objekt na naslovu Paradiž 9, Trzic) - In pare. št. 730/5 pot 163 m^ k. o. Podljubeli. Besedilo javne dražbe je dostopno tudi na spletni strani Tržič www.trzlc.si. Javna dražba bo dne 24. 4. 2006 ob 9. uri v veliki sejni sobi Občine Tržič. Župan Pavel Rupar, r. V Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. d. Otoki 21. 4228 Železniki, Slovenija http://www.do me l.c om infoddomel.com K sodelovanju vabimo strokovnjake za delovno mesto: SKUPlNOVODJA(m/ž) Zahteve delovnega mesta so: V. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali efektro smeh paslvr^o znanje angleškega ali nemškega jezika, uporabniška računalniška znanja v okolju Windovi/s, samostojnost, kreativnost, samoiniciativnost. sposobnost organiziranja, vodenja, komuniciranja in dela z ljudmi delo poteka v dveh ali treh izmenah Bodoči sodelavci lahko pričakujejo dinamično in ustvarjalno okolje 2 možnostjo napredovanja in osebnega fazvoja, sti m u latívno n agroieva njo. Vašo pisno prijavo z življenjepisom pričakujemo v 15 dneh objave na na^ov: DOMEL, Elektromotorji in gospodinjski aparati, d. d,, Otoki 21< 4226 Železniki, ga. Meta Habjan Tel.: 04/51 17 140. fax: 04/61 17 122 E-poš^a: meta,habian@domel.com od ljU8LjANA Publikum PDU z novima vzajemnima skladoma Publikum PDU, družba za upravljanje, je prejšnji ponedeljek začel tržiti nova vzajemna sklada - Publikum Nova Evropa in Publikum Azijski tigri, v kratkem pa bo ponudbo dopolnil Še s skladoma Publikum SciStTech in Publikum USA. Sklad Nova Evropa bo denar nalagal v delnice uspešnih podjetij z območja Vzhodne Evrope in Balkana. razprSil pa jih bo v različne panoge - od naftnega sektorja do farmacije In banČni-Štva. Sklad Publikum Azijski tigri se bo z naložbeno politiko usmeril na trge Kitajske, Indije, Japonske, Hong Konga, Singapura, južne Koreje, Tajvana, Tajske, Malezije, Indonezije in drugih azijskih držav s pričakovano visoko gospodarsko rastjo, C. Z. Bled Dnevi slovenskih davčnih svetovalcev V hotelu Park so se včeraj z razpravo o davčni praksi in pogovorom o poenostavitvi davčnega sistema v Sloveniji zače-trinajstl Dnevi slovenskih davčnih svetovalcev, ki jih pr- pravlja Društvo davčnih svetovalcev Slovenije. Udeležene bodo danes in jutri razpravljali le o bistvenih novostih zakona o gospodarskih družbah, vplivu sodb Evropske unije na odločitve slovenskih sodišč, republiški davčni upravi kot prekrškovnemu organu, davčnih posledicah prehoda na Slovenske računovodske standarde ter o problemih in dilemah davčne samoprijave. C. Z. Ljub g AN A Altlma s ponudbo za odkup dela Mercatorja Družba Ilirika FIntrade je v četrtek v imenu angleškega sklada tveganega sklada Altlma Global Special Situations Master Fund objavila javno ponudbo za odkup ene delnice manj kot Četrtine poslovnega delež Mercatorja po ceni 4T,ooo tolarjev za delnico. Največja Mercatorjeva lastnika Istrabenz in Pivovarna Laško zagotavljata, da ne bosta prodala delnic, nekateri manjši delničarji pa naj bi se organizirali in skupno nastopili v pogajanjih z Altimo. C. Z. JAVNO PODJETJE KOMUNALA TRŽIČ, d. o. o.. Komisija za Izvedbo postopka prodaje nepremičnin, Pristavška cesta 31,4290 Tržič Daium: 5. 4. 2006 Številka: 248/1-2006 Na podlagi sklepa 10. skupščine družbe dne 3. 6. 2005 objavlja Komisija za izvedbo postopka prodaje nepremičnine JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE 2 3 4 1. p redmet p ro d^e te trgovski lokal Deteljica 10, Bistrica pri Tržiću; zgra^n 1976; lokal 48,45 m^ oisama 10,99 ai2, WC 3,54 m?. skupni prostorf 1,96 m^, skupna površina: 64,94 m^; Izklicna cena: 10.353.314,00 SIT; Nepremičnina je bremen prosta In jih kupec prevzame v last In Dosest takoj po plačilu kupnine. Javna dražba bo dne 25. aprila 2006 ob 12. url v aejnt sobi Javnega podjetja Komunala Tržič. d. o. o.. Prstavèka cesta 31» Triič. Nepremičnina se prodaja po načelu Vdeno-kuplj«noV Oražitelj mora pred začetkom dražbe piačati wičkio v iinl 10% Izklicne cene nepremičnine r^ traruakcijakl račun Javrvega podjetja Korr^unala Trlič, d. o. o. pri Gorenjski banki Kranj št. 07000-0000001933. s php«om: 'var^loa za prodajo nepremičnine". Pri plačilu je treba navesti tkUc-no itevllko 00 1973. Dražltelj mora pred začetkom dražtM predložKI s strani banke potrjeno dokazilo o vplačilu vaf^K ne. Neu$(>elemu dražrtelju bo varščina brezobrestno vrnjena v roku tri dni po dražbi, uspelemu dnižitelju pa ee vMeje v ceno kupnine. Će uspeli dražltelj ne sklene kupoprodajne pogodbe iz razlogov na svoji sfrani v 30 dneh (yi dražbe, varščina nepreklicno zapade v korist prodajalca. Izklicne cena se viša najmanj po 100.000,00 SrT. Dražite!) bo moral plačati kupnino v roku 30 dni po podpisu pogodbe v skladu in s pogoji, doiočenimi v poçodbi. Davek od prometa nepremičnin ter vse druge dajatve in stroške, vključno z ureditvijo zemljiškoknjižnega vpisa, plača kupec. Drazbeno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo proti plačilu 5.000,00 srr v tajništvu podjetja vsak detovni dan od 6. do 14. ure od 10. 4. 2006 dalje. Vse ostate infonna-cije v zvezi z nepremičnino, ki je predmet prodaie, dob^ v Javnem podjetju Komunala Tržič, O, o. o., Pristavdka cesta 31, Tržič; telefon: 04/59-71-300. 5. 6. 7. 8. 9. Komisija za izvedbo postopka prodaje nepremičnine ^ p^ drzuje pravico» da ne izbere nobenega ponudnika. Predsednik komisije: Floriian Bulovec. u.d.i.a. Z I à KAŽIPOT, MALI OGLASI info@g-glas.si G0REN|SK1 GLAS petek, 7. aprila 2006 HALO - HALO GORENJSKI GLAS teefon:04 201 42 00 yías'^ w '^^Cr'^^J^OC. ^ i ô^fft^ ni Toiiiv 1 I >1 ' 1 sC'^^fl 1*1 POrii^Qb i JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS. LANGOVO 9), 4240 RADOVLJICA. TEL: 04/5^15-249 Nakupovalni izleti • Trst 5.4. m 27.4.; Lenti; 1.4.; Madžarske topli« ce 29.4. • 2.5. in 11.5 • 14.5.; Arizona (Gosna) 2.4: LidI 6.4.; Pelješac . 6. • 24. 6. Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Velikonočni čas Metode - Prireditev Velikonočni čas bo v novi športni dvorani jutri^ v soboto, ob 17. uri. Scenarist in voditelj bo Mito Trefalt. Učenci delavnice Musike se predstavijo Radovljica • Danes, v petek, se bodo ob url v Knjižnici A, T. Linharta s kulturno-zabavnim programom z naslovom Od Linharta, Orffa in Mozarta do Abbe predstavili učene delavnice Musike. Revija pevskih zborov in pomladni sejem Kamnik • V športni dvorani Osnovne šole Frana Albrehta se bosta jutri, v soboto, ob lo. uri začela Revija pevskih zborov. Po reviji bo v pritličju šole Pomladni sejem. IZLETI Pohod na Srednji vrh Žirovnica • Pohodno-pfaninska sekcija DU Žirovnica vabi na pohod na Srednji vrh in pogled s teleskopom na vrhove Julij-Alp. Odhod bo v torek, 4. aprila, ob 8.30 2 avtobusorn iz AP Begunje do Brega. Prijave: Legat Mid. tel. 040/737 562. Na Sveti Lovrenc Kranj • Združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje Humana vabi na pohod na Sv. Lovrenca nad Sašljem. Pohod bo jutri, v soboto, z zborom ob 9. uri na parkirišču ob mostu čez Kokro na C. Staneta Žagarja, nasproti Gostilne Viktor. Prijave sprejemajo po tel.: 201 17 20. Kolesarski izlet s pohodom Kranj • Kolesarji kranjskih upokojencev vabijo v torek, n. aprila, na kolesarski izlet s krajšim pohodom na relaciji Kranj • Možjanca - Štefanja gora - Kranj. Kolesarjenje bo srednje težko, pohod pa bo lahek, Odhod z lastnimi koles bo ob 8. uri izpred društva na Tomšičevi 4. V Moravske Toplice Jesenice • Medobčinsko društvo inva člane, da sprejemajo prijave za enodnevni kopalni izlet v Moravske Toplice, ki bo v Četrtek, 13. aprila, z odhodom ob 6. Jesenice obvešča OSMRTNICA O, saj ni smni. ni smrti! Samo tišina jc pregloboka. Kakor v zelenem, prostranem gozdu. /S. Kosovel) V S2. letu je zaspala naša draga mama Milena Lavtar roj. Kruh Od nje so bomo posiovUi v ponedeljek, 10. apriJa 2006. ob i(S- uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 9. uie dalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču. ŽALUJOČi: sin Stojan, hčerka Nevenka, sestra Darja z družinami in ostalo sorodstvo Kranj. Sp. Duplje. Šenčur, Liubljana, Laufen, Basd uri. Avtobus bo odpeljal z zadnje postaje na HruŠtd in bo usna vseh postajah do Rodin. Prijave in vplačila sprejemajo v pisarni društva v času uradnih ur, to je v torek od 16. do i8. ure in v petek od \o. 17- urp Predmeja, Čaven, Kucelj, Predmeja Kranj • Planinska sekcija kranjskih upokojencev va četrtek, 13, aprila, na izlet s podom na relaciji Predmeja • Čaven • Kucelj Predmeja. Hoje bo za siabe 4 ure. Odhod bo ob 7. uri izpred Creine. Prijave z vplačili sprejemajo društveni pisarni do srede, 12. aprila. OBVESTI LA Občni zbori M Žiri - Žirovski planinci vabijo vse planince, ljubitelje hribov in gora na 56- občni zbor Planinskega društva Žiri, ki bo i, v soboto, 8. apriia, ob 17. uri v Lovski koči na javorču. Preddvor • Občni zbor Gasilske zveze Kokra bo v dvorani Gasilskega doma v Preddvoru danes, v petek, ob i8. uri. Slovenski javorrtik - Društvo upokojencev javornik • Koroška Bela obvešča, da bo redni letni občni zbor zaradi velikonočnih praznikov prestavljen na kasnejši datum in sicer bo v soboto, 22. aprila, ob 17. uri v domu društva na Slovenskem Javorniku. Vabljeni prostovoljci Golnik • V KOPA Golnik pri dvigovanju kvalitete bivanja bol nikov vabijo k sodelovanju prostovoljce in prostovoljke Uvodna predstavitev, kjer bodo podrobneje predstavili po dročja sodelovanja in bolnišnico, bo v ponedeljek,lo. aprila Zainteresirane vabijo, da svojo udeležbo potrdijo na e naslov: razvoj.ljuditg^klinika-golnik.si ali 04/25 69 443. Očiščevalna akcija na Kokrici Kokríca • KS Kokrica vabi vse krajane v soboto, S. aprila, na očiščevalno akcijo. Zbor udeležencev bo ob 9. uri pred Kulturnim domom. Za vreče in rokavice bo poskrbela KS. Akcijo bomo zaključili ob 13. uri pred Kulturnim domom. Meritve tlaka, holesteola in sladkorja Žirovnica • Društvo upokojencev in Rdeči križ Žirovnica obveščata, da bodo preventivne meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi v ponedeljek, 10. aprila, od 8. do ^o. ure v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici. Po možnosti ne zajtrkujte. PREDAVANJA Cvetoče preobrazbe StražišČe • Vrtnarija Bantale vabi na predavanje Ruth Pod-gornik Reš, ki bo jutri, v soboto, ob 15. uri v dvorani Krajevne skupnosti StražišČe, Nagrajenci nagradne križanke Gorenjskega glasa, ki je bila objavljena 24. marca so: nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT Konfekcije Triglav prejme TATjANAŠEFER, Sv. duh 23, Škofja Loka; 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT Konfekcije Triglav prejme ROMANA VIDIC, Breg ob Savi 45. Mavčiče; 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT Konfekcije Triglav ANATREVEN, Pod gozdom 1, Ig. Besnica. 4., 5. in S. nagrado - go IZ zaloge Gorenjskega glasa pa prejmejo: MILKA RIBNIKAR, Zg. Bela 23, Preddvor; STOJAN HUMAR, Gubčeva 7. Kranj ter FRANCKA PINTAR, Poljane 25, Poljane. ■^.KD j^vAi «(M R^p^iMikf lujHurne d^javnoiU ifpOSUvA KRAHJ« .t^kd u SOBOTNA MATINEJA Gostuj« PIKI ThNirt 1; S^vâike VELIKI, DOBRODUŠNI VELIKAN Sobota, 8. «prkl 2006, ob tO. uri« v Pr«i*fncv«m filedaliicu O^kťlW k k < M Gorenjski Glas gîv ďsamtnrt>s LOTO Rezultati 28. kroga - 5. 4. 2006 1, 4, 13, 23, 25, 33, 38 in 30. SEDMICE Lotko: 4, 3, 7. 2, 9, 2. LOTKA NI Predvideni sklad 29. kroga za Sedmico je 83.000,000 SIT Predvideni sklad 29, kroga za Lotko je 47.000.000 ST Mali oglasi tel.r 201 42 47 201 42 řax!201 42 13 M4I1 ogl^u » sprqnnd]0 uobjavovp^» 'vye- dodal} 30 in 0M13 v rniet;, dû (Mb do 14.00> Odovni Ui od ponedel^a c(o od / -15 ire t smo novo rubriko 'C isto v zad nje m hipu". $ Tfi mbfito Jetimo porr^ m^in V^lcvnv ki v |iti r« rnudr (\A3\ ptodaii. kupili, nè^i. oûcbii ûgbs za 10 mtmlco laí)fco cddđK a uirekv f'À dO ovwf ur? m za petek v ovne ore enotna in ima ft^ 80 a^tov • kl ipciikřu^ja 2i rru!« po redni cen czironu na kuponu pđ spnfttnmo li torti v pt^ek do dnjq« uk m za v vvdo do pol dveh exoH-i^it Mlinska uit. Maribor, P£Trite. Ste Marie Aux Mines 9/a Telefon: $92 59 49,070/30 20 t t STANOVANÍ A PRODAMO BLED • gars., 23,6 mi, 2. nad v balkon, op remi jer>a Cena: 14,5 ^io sit (cca 6o.$oo cur}, CERKIJC * enotobno, mz^ pritN6 jř, I.Í. cca pafcela ca 100 m2. garaža, drvarnica. Cena: 13 mio sit (cca 62^594 tuf)^ TRŽIČ • Ravne, enosobflo, 35,^ mz, 11/4.1 i* 1933. opremljeno. Ceaa: mio sil (5S.004 tu KRANf - ioriijeve naselje, dvosobno, 57 m2. .i. 1968e obnovljeno v celoti. Cena: 26 mio sil (cca corsn)a vas- dvosobno, 5s.9 ma. 2. nad. IIS005. opremljeno^ lo, vredno ogleda. Cena: 20,5 mio sit M^ eur). ŠKOFjA LOKA • Trala, dvosobno, 59,62 mj, VI1/9,1992, oprem I je-no, 2x garažni box z nadstreSkom, Cena: 28,$ mio sH (cca 118.928 ear). TRŽIČ • Ravne, trisobno, 79,2$ m2, obnovljeno^ vrt^ drvarnf» ca. Cefta: >7,$ mio siT (cca 73.026 eur). kran) « Planina Ili, 2^2 sobno, 73,2 m2i I V/4. M. 1987, možna pridobitev dodatnega prostora. Cena: mto sit (cca 98.898 eur). senćur • trirnpolsobno, m2, K nađ.. IX 200$, velik balkon, mirna Akacija $ prekrasnem pogledom. Cena: 31,47 mio sli (cca 131320 eu pristava pri tftžicu • tfiin no, 70,1 m2, 1/4. I.i. 1969^ bok in sta* nova nje v celoti obnovljena i 19961 streha I. 2004. vrt. Cena: 20>5 mfo sit (cca 85.54s eur). Možen dokup garaže HI Se prodamo KRANJ Dnjlovla, kondna, 210 m2 ^ 40 mz neizdelane mansarde, parc. 141 ms, meji na zeleni pas. I.K 1994. Cena: 49 mio sit NAKLO ^ Bistrica, ^an. hiia, P^M. delno podkletena, pare. as4 198$. Cena: 33 mio sil (cca 137700 eur} ŽIROVNICA • Bref. stan. hiSa, nad* standardna^ 300 ma biv, povrSine, garaža in gosp. poslopje 80 m2, pare 500 m2,1 i. 2005. Cena: 43 mio $it (cca 179.440 eur). Bito * stan. hiša, 60 ma, parc. 8S0 m2, LL )940i potrebna obnove, do bra lokacija za poslovno dejavrtosl* Cena: 31,3 mio sit (cca 130.610 eur). TRŽiC • mestOi slan. hiSa, 200 m2 b)v* povrSine. parcela 240 mz, ob* novljena I 2003. Cena: 21,9 mio sil (cca 91.390 eur). 8ISTRICA PR) TRŽIČU • 1/2 stan. hiic, pntlićjei loo mz, pare. 340 mz, L obnove 2&03* Cena: 27 mio sit (cca 112.669 ŠKOFJA LOKA • Groharjevo naselje, vrstna hiia, 140 m2, zemij* uo m2, u 1967, vzdrževana* Cena: 36 mio sít {ccai50»22S euf). MLAKA PRI KRANJU « stan. hiia. dvojćek, 86 tni, parc* 327 m2 je v ce-oti zazidljiva, Li. 1990, obnovljena v celoti I 2005. Cena: 35 mio sit (cca 146.052 eur). PARCELE PRODAMO LANCOVO - zazidljiva parcela, 676 ma. Cena: 1^3$ mio sit {70 eur ZC. BESNICA « zazidjiva parcela, 873 m2* Cena: 13 mio s^t (54*248 eu ZMINEC PRI $KOP|l LOKUzazîd va parcela, K311 ms, lepa, ravna. Cena: 19.20c sit/mz (cca 80 eur/ma). CERKLJE * zazidljiva parcela^ 647 m2, ravnai pravokotna. Cena: 31*1^3 s^t/m2 (cca no eu www ćk^ & ^♦mpPROJEKT 4< VXKWM Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 511 111 NUJNO KUPIMO Hišo KRANJ [N OKOLICA: nujno kupimo hřSo, do 187800 EUR {45004.392.00 srr) PRODAMO HIŠE KRANJ * OKOLICA: samostojna . grad. faza. cca* 300 mz. par . 1 hiia. t dobra m^rna lo^ ' 187.800,00 EUR , 105 mz, cela 772 m2, a (45.004.392.00 KRA Np OKOLICA: P^N, parcela 508 m2, I 86 ijena I. 2005^ vsi priključki, odlična lia. Cena: 146.100,00 EUR «011.404.00 GOLNIK OKOUCA: samostojna hi$a 240 mz, parcela 645 mz. 1.1980, ob^ novffena I. zoos. lahko dvo^rtižinska. zelo lepa. vredna ogleda* Cena. 229*sso»oo EUR (S5 cc9*362,Oû SIT^. KRANJ • OKOLICA: sianovanjskcK poslovni objekt. 450 mz stanovaní* skih površfn, 800 ma posL prostor etaže)e parcela 1580 mz. III. grad* , tri* ali večsobno stanovanje. TRŽIČ-BIHRICA Nujno kupimo trisobno cca 80 m2 največ do 3* nadstropja- www*mp*prp;ekt*$ i 4 s v GOREN)SKl GL^S petek, 7. aprila 2006 RADOSTI ŽIVLJENJA i nfo@ g'gifls, $í 23 Regratova solata s škampi in gorgonzolo Za 4 osčhe potrebujemo: jo dag očiščenega rtgraut, jo dag je juhe, 3 dag masia, 3 dag na-ribanega parmezana, sol, svete mleti poper. Na oljčnem olju prepražite Boris Bergakt ......r^P^ov škampov ali kožic. 2 sesekliano čebulo Dodaite shranievanie nj pnmerén m «acrajdiiv cwuuiu, uuud)ic i i y žlu^ oljčnega dja, 10 dagger- ^ regratove popke in ....................................... izjemoma lahko sveže na- ^ ^ Regrat verjetno poznamo branega, očiščenega ter te- ^^^^ ^ ^^^^ prav vsi, saj je eden prvih meljito odcejenega do 24 ur znanilcev pomladi in raste hranimo v hladilniku. Poleg prav za vsakim plotom. Tu regratovih listov, ki se veni zavistnih pogledov, ker je Činoma pripravljajo v sola-regrata dovolj za vse in to za- uh. so odlična zelenjava tudi ^^ stonj Je z nožkom in posodo n^d regratovi socvetni po- přelijte z gorgonzolnim se je treba odpraviti na naj« ' bližji travnik. Nabiramo oprane 1er sesekljane čema-ževe liste. Vse skupaj malo popražite, dodajte riž, še urno skupaj s še kakšno dru-mlade, nežne, rumenkaste go zelenjavo. Dobri pa so pki, ki jih skuhamo in žabe- dresingom, ki ga pripravite poganjke, ki jih odrežemo kuhani regratovi Usti V ponvi segrejte oljčno popražite in zalijte s je m na njem na hitro po- Rušite, da riž pražite f icami»ye repke. ^^^ tekočino, ga odsta- vite, po potrebi solite in po-poprajte ter vmešajte maslo in nariban parmezan. Takoj postrezite skupaj z mesom ali vašo priljubljeno solato. tik nad korenino, da lističi pripravljeni kakor blitva s ostanejo v šopku. Večje lističe narežemo oziroma natr- krompirjem. Regrat vsebuje veliko železa, vitaminov in tako, da s paličnim mešalni-kom zmešate na kocke narezano gorgonzolo, kis, kislo smetano in sol. gamo; so nekoliko bolj gren- beta karotena, pa zanemar- ^eg^®^ 2 okisanimi jetri ki, kar jim daje nekoliko dru- Ijivo malo kalorij. Sicer pa je Za 5 oseb potrebujemo: 50 Polnjeni šampinjoni na regratu Za 2 osebi potrebujemo: 20 gačen, a ne slabši okus. Če regrat odlično splošno krep- dag očiščenegft regrata 3 čebu- % mešanega mletega mesa, ga kupujemo, kupimo očiš- Čilo, ki spodbuja delovanje co dag kunóih jeter 5 dag '^^S šampinjonov, pol čenega. Obstajajo pa tudi go- jeter in drugih žlez, pri po- sûinine s dag sira Jèta' oljčno ' ^^^co kečapa, oljčno jene razliáce regrata, ki naredijo bolj košate rozete in more k boljši prebavi in pre- snovi ter pospešuje razstrup- običajno belijo. Regrat za Ijanje telesa. olje, 2 pesti oáščenega regrata, 1 navaden Jogurt, sveže stis- Cebulo sesekljajte in jo na «j^ ^ofe pol limone, sol. sveie oljčnem olju sveti o prepraži- poper. te, dodajte na lističe narezana jetra in na koddce nare- Zmleto meso zmešajte s zano sianino. Vse skupaj do- soljo, poprom, sesekljano če-bro prepražite. Ko jetra po- bulo in kečapom. Šampinjo-rjavijo, jih zalijte z razredče- "e očistite, jim odstranite nim kisom in solite. Tako bete in klobuke napokiite z pripravljena jetra zlijte preko mesno zmesjo. Postavite jih očiščenega regraU, čez na- na z oljčnim oljem pomaš-drobite sir in takoj postrezi- ien pekač in jih pecite 15 minut v na 180 stopinj Celzija ogreti pečici. Medtem jogurt z limoninim sokom, soljo, poprom in nekaj oljčnega olja zmešajte s paličnim me- te. Rižota z regratovimi popki Za 4 osebe potrebujemo: 20 šalnikom v penasto omako. dag regratovih socvettiih po- Na krožniku razdelite regrat, pkov. JO dag Čemaževih listov, nanj naložile pečene šampi- 1 čebulo, 3 žlice oljčnega olja. njone in prelijte s penasto 20 dag riža arborio, 7 dl kokoš- omako. ZELENO IN CVETOČE icor Pavlič Teloh Kar nekaj časa je potrebo- sneg, letos zelo pozno, ker je vala pomlad, da je zbrala to- bila snežna odeja zelo debe- liko moči, da je pregnala la. Nikoli jih ue prizadene zimo. Vsaj po nižinskih vrto- mraz. Iste sorte, kot rastejo v vih, v višje leiečih krajih Go- naravi, laUco posadimo tudi renjske pa je verjetno še kje v vrt, mogoče skupaj s trajno sneg, In telohi so prvi, ki reso, ki cveti istočasno in imajo toliko moči. da zacve- tako ustvari prvi šopek tijo v snegu ali takoj, ko ta vrtu. Med križanci se pojav- odleze. In Čas po tako dolgi Ijajo cvetovi zelene, rumene, zimi je verjetno čas, ko se bele, rožnate, skoraj črne, ^ ljubitelji cvetja razveselijo bordo rdeče barve, nekatere î tudi tega ^tnjpprega, a lepe- sorte imajo pikčaste cvetne Í ga cvetja. Danes poznamo že liste, druge polnjene. Seveda | veliko sort, ki so jih vrtnarji s so vse te gojene sorte uvože- križanjem spremenili v več- ne iz evropskih dežel, pri loh z zelenimi cvetovi, pone- rajo presajanja, ker se kore- barvne primerke. Telohi so nas v divjini raste tako ime- kod po Dolenjskem pa tudi nine poškodujejo in lahko trajnice, primerne za okras- novani črni teloh z belimi škrlatni teloh, ki ima skoraj traia več let, da si rastlina ne vrtove in skalnjake. Za vzgojo niso zahtevni, rastejo že v vsaki boljši zemlji in cvetovi. Ime Črni pa ima zaradi korenin. vijolične cvetove. Telohi se opomore in lepo zacveti. Ko delijo tudi po steblu: v stebla- odcvetijo, ovenele cvetove Čeprav je teloh zelo stru- ste in brezstebelne. Steblasti potrgamo, s tem rastlina pri radi imajo sonce. Izjemno pena rastlina, so v starem bogate cvetove dopolnjujejo veku z njim zdravili različne imajo skoraj olesenelo steblo in so zelo dekorativne rastli- dobi nekaj moči za naslednjo sezono. Če želite natrga- tudi deljeni, krpasti in usnja- bolezni. Rastline so razširje- ne tudi takrat, ko ne cvetijo, ti res lepe telohe za šopke, pa ti listi. Čas cvetenja je zima, ne po Evropi in Aziji, največ saj so pokončne rasti, ki lepo so pri nas najlepša rastišča v če je brez snega, prvi popki sort uspeva na Balkanskem sovpadajo 2 nižje rastočimi gorah - na sončnih straneh se pojavijo že v decembni, polotoîai. Poleg črnega, po trajnicami. O vzgoji paše to: raste vsaj do 1500 metrov vi- zacvetijo pa takoj, ko odleze naših gozdovih raste tudi te- ko rastline odrastejo, ne ma- soko. VELIKONOČNA JEDILA MAftiETAAvSENIK Na veliko soboto imajo kristjani navado, da odnesejo k blagoslovu velikonočna jedila. Pomen jedil, ki jih odnesejo k blagoslovu (navadno najstarejša hči v družini), je zelo zanimiv. Velika okrogla potica (oziroma v nekaterih krajih po Sloveniji tudi kolač), pomeni Kristusovo krono, ki jo je imel na glavi Jezus, ko so ga križali. Pet pirhov, ki jih odnesejo k blagoslovu, je navadno rdečih in predstavljajo pet kapelj Kristusove krvi oziroma pet Kristusovih ran. Pri blagoslovu ne smejo manjkati niti korenine hrena, ki predstavljajo žeblje, s katerimi so Kristusa pribili na križ, hkrati pa naj bi vsakega Človeka spominjali tudi na to, da z vsakin) grehom, ga naredi, s kladivom pribija Kristusa na križ. K velikonočnim jedilom je nenazadnje priložen tudi kos gnjatl, simbolizira jezusa Kristusa na eni strani kot človeka, na drugi strani pa kot jagnje Božje, ki je bilo umorjeno za človeško odreSenje. V marsikaterem mestu in vasi na Gorenjskem pa tem jedem dodajo še nekatera druga jedila. Tako so marsikje jedilom dodane domače klobase, ki ljudi spominjajo na vrvi, s katerimi so jezusa zvezali na Oljski gori. Zanimiv pomen med velikonočnimi jedili Imajo tudi pomaranče, ki iaki namočili so 10 kis m o predstavljajo gobo, ponudili umirajočemu Kristusu na križu. Malokdo danes §e pozna velikonočno jed z imenom "alelu- " (v Poljanski dolini so jo imenovali tudi "mačkova poste-a"), ki so jo ljudje jedli na velikonočno soboto ali celo na velikonočno nedeljo, preden so pokusili velikonočne jedi, ki so Jih přines i od blagoslova. Kot velikonočna jed naj bi bila "aleluja" spomin na čase hude lakote, jed je bifa narejena iz olupkov repe (ki so jo kmetje lupili že v jeseni). Te olupke so nato sušili do velike noči, ko so jih zalili 2 vodo, v kateri so prej kuhali svinjino, V Poljanski dolini so jo zakuhali z belo moko in zabelili z maslom, marsikje pa so jo skuhali v kaši ali pa v mesni juhi. Otroci pa zagotovo poznajo marsikakino Igro s pirhi, ki se dogaja na vasi pred cerkvijo, mogoče že na veliko noč popoldne ali pa na velikonočni ponedeljek ("sekanje", "va-linčanje", "štručanje" EP ♦ eižKTROT^MNtČKO PODJETJE 2A ENGINEERING. TRGOVINO, PROIZVODNJO KRANJ fl 0 ^ Kivit, (Í a . U>*1iA VftOVua 11 4000 KAAKJ Te«ýh matenalov. Z novimi 60delavct bomo sKlerilli delovno razmerje za nedoioč^ čas $ s-mesećnim pokusnim delom. Ponujamo dinamično strokovno đdb, izobraie.'arvd in sirruila^o n^ra^evanje. Kandidate ^birrra, ds pošljejo pisne ponuM z dokâ^ (tôom v 8 dneh po ot^ na r^aslov: ETP Kranj. d. d., MIffcâ Vâdnova 11.4000 KranI CO < Û SUPER AKCIJA PRINCE OF VENICE O CO Q Iq naročnike Gorenjskega Gloso h ob ámbrát 6w št.|nd.4t2l 5.000 SIT Mtn 14J.06 za 1 "dnevno doiiveN» cm ^«èm (irtvu u Jraic U) do Porlproû voîi^ i kgiorwMm Nnt^ ol Vna do fliekovDO itón^, omniioojo řwfl î « íeow 1 vA hA jww ^ Û M r» tftaapj gorenj&ko® kompos.sl KOMPAS KRAHJ CREINA l»f. 04/2014 261 • KR&NJ M!fiCATOR CINTEIt Id. 04/2014 267 KOMPAS ŠKOFJA LOKA Id. 04/5111 ;;0* KOMPAS PEGA2 JESÍNKE lei. 04/5834 140 r LPETOUR / Izkl je kât2log POLETJE 2006 Počitnice v SfovenlJI In na Hrvaškem. Plačila na obroke brez obresti. Kaealog vam poiljerno tudi po poiti^ Apartmdj! r>a Pagu h od 900 SIT na osebo zs 7 dni{ ČftNAeORA 19.4.-23.4., BEOGRAD 20.5.-2l,5v SARAJEVO 21.4.-23.4^ SONČNA SICILUA 26.4. • 2.S.. SICtUJA Z LETALOM 27.4. • ČAR lOM&AftDUE 29.4.-30.4., ŠVICA 29.4.-1.5. KLUfll: NOVIGRAD 13.5.-20,5.. KRF 16.6,-2S.6., • KÍUN3 W / 20 13 220, • SK. tOKA (M / 51 7C 3ÛS, • RADOVLHCA 04 / S3 20 445. TRŽIČ CM/59 71 3S0, • UU6UANA 01 / 23 08 505. • BLED M / $7 60 420 K 24 MALI OGLASI inío@g-glas.si GORENISKI GLAS petek, 7. aprila 2006 PKfASMIČNinC O t AL M Al 9 SV£T RC d.o.o* 4000 KtAAi Ern^ ri : krdnj tg} Svet* nepřim iČAire.s i : I / n« $TANOVAN|A pfodvne Knnj^ZSatôpdjc dvosobno, ^,64 mz, . 1961, CK n« etje, plin j«pr«d vr^tu ZK urejena» C^na $ mlo SIT (77.19g EUR). Knnj • Zisto po^ ma, I. 1997. 2. dvosobno stanovanje, prijetno, balkofi, ni v^sano v ZK. Cens 20 mlo SIT(S3495EUR). Kran)* PUninail: SS. 1024g rriz* y nad. od I* 1982, ZK. d^no pfenovtje-no, parkmSće pred bbkom. Cena 22 mioSIT {116^ EUR). Knnj- Ptaninall: enosobno. 531S1 ni2,1 19S3* 5 nad. cd delno prenovljeno. Cena 22,5 mio SIT (93.&90 £UR). Knnj^ Lfubifanskac: dvosobno, 43 detnopfvnov(jefH3J igp*t.nad*wci2* ven stanovanja C^na 11,2 mio SIT (46.757 iO^l Lmcff $0,93 I irisob^ no. vpisano v ZK Cen» 27^5 mio SÍT (114 7SSEURK H\ii podaiTV) Želenild«Raa>vnik:cca^6o ms. sUr^ Sa, d vosu no vanjska, obnovljena 19SQ. V pritti^u so pomožna {garala, shramba, kunlmca ipd), vndd- stFopju în mansardi pa po eno $rdrK>vi' nje Ceria 25 m^oSlT (104523 EuR). tkaffi Ldka« Mtubnilcis^ ma, vrstna hiia s 31S zemipka, 11976. Mirna lokacij eb 2eienem pasu Cena 49 mio S(T (2(^473 £UR). SkffQa L^ • FoTiansk) c^ polovica novanjske HiSe» stanovanjske povriine cca. 140 ma, parcele 146 m2.1.1998. CK plin. Cena jo^moSIT (t26.8S7 EUR). Knnp v vrstni pozidavi Pnmskovo. ob Zadrugi m lelen^^ u^io ie na volp ie nekaihiis po 120 60160 m2 stanovanj^ sVc p^vrime ^ vse zgrajeno do trťí/t, po dafjšane ^e. Parcele so vehke ^ do 561 m2. Cer>eod J9 do mio SIT (162744 EUR do 243775 EUR). Kupa ne plačajo prev^rije. ZEMgiSCe prodamo PocMn« Moinje 510 mz, sončna, ravna parcela pravilne oblike v območju loka* djskega néifíÁ nov«ga naselja enosta^ novaoiskih hri Cena 12 mio SIT {50 075 POSlOVNI PfiOmRI oddamo Kranj « Strvilć«: oddamo poslovni p<09tor aa m^mo pisamiiko d^avnost. 80 m^ pritli^hiie, proAort so prenov Ijeni ( 1996 in opremljen}^ Cena naj« ema: ii9.S20,co SfT/mesec {500 £UR) ^ stroiki, FO5L0VNI PROSTORI predamo HRASTjE: 4OO obnovljeno I T995. pro ř)o obnwe. Cena: 18 rml). Sit (75.1^3 Éiir). Prodamo Nio: Naklo * Cagelnka: HiSa je na novo postavljer^a z vsel|ivim prrtkjem\30 m2* Mansarda v velikosti 80 m2 je neizdelana. Klel obsega 50 mi. Celotne pnpad^oće parale je yjo m2. Cena: 4$ {187.782 sit). SMp lob • Rdete Hiia pe stara 28 let Ima 90 m2 tlorisa (K+P^M). Sloji na paroeh 900 ma. hger je rnoino zgradrti dodaten starwanjski objekt Cena: milj, Sil (229.^^1 tuty Trtíd, vrstna hi^a, stara 100 let, zno?a| generairw obnovljena prcl 2 leti Obse^ pntii^jein mansardo v skupni izmen 200 m2 Pred hiSo je \yo m2 diioniča. Cena; 21.5 mili s)t I mi GRAONfAZATRC, UPRAVL|ANJ6 IN V?OftŽÉVAN|ř, &NERCÍT1KA. VPIS V POSREDOVANJE NEPBEMIČNIN AlPDOM, d.d,. Radovljica, Cankarjeva t^ 4240 Radovljica Tel.: 04 5)7 4S ooi 42 " e*poSta: a pdom^aipdom s STANOVANjA PRODAMO BLED: Triglavska c, trisobno, 87,94 ms. I, nadstropje in mansarda, duplex, kuhinja, dnevna soba^ spalnica, kabineti kopalnica, v^c^ 2 balkona, pogled na jezero» kle(. vsi priključki, I, 200S. Ukoj vseljivOe zk urejeno, vti na www.alpdom.si. Cena: ^2.076.8)5 SIT (2i73ij€UR)aDDV. BLCO. Triglavska c., iliri sobno, t26j m2, t. nadstropje in mansarda, du* pfe:^, kuhinja, dnevna soba. 2 spalní* C, kopalnica, wCi galerijai balkon, pogled na jezero, klet, vsr prikljućkii L 7005. takoj vseljivo, zk urejeno, ve< navvvav^aipdom.si.cena: 54^890^362 SIT (229.055 EUR) 2 ODV. RAOOVljiCA: Preierneva. 39,^4 dvosobno, priiličie^ 1995, kopalnica 4 wc, spalnica, dnevna soba. kuhinja, klel, vsi prtkfjučki. Cena: 23.500.0OÛ Î\1 {93.064 6 UR). STANOVANJA KUPIMO IN NAJAMEMO 2a znane kupce kupimo in najame mo ve^ manjiih stanovanj na podro* Bleda, Bohinja m Radovljice z okolico HI So PRODAMO VRHNIKA • Blatna Brvzovka stano vanjski hiiá 16 116 rTi, pôdkletens, obnovljena ^97$, po eno stanovanje 110 mi v pritličju in nadstropju. 2 balkona, ck na ol>e, takoj vseljiva^ • parcela 238 m2, mirna okolica* Cena: j 40.000.000 SIT (166.917 eUR), POSLOVNE PROSTORE PRODAMO cenler. , 177 m2i za razliine mirne de^ ! javnosti, I 200^, prometna okacSja. uporabno dovoljenje, takoj vsel j Ivo. vAVw*tpc*lcsce*si Cena: 53JO9000 J S1T (22i.$82 EUR) bret ODV, LESCb Trgovsko poslovni center, pri- m2,2a ra2 iine mirne javnosti» L 2005, prometna 1 uporabno dovoljenje^ takoj www*tpc*lescc.si* Cena: 23.688.000 SiT (98.848 EUft} brez DDV, ' LESCE: Trgovsko poslovni center^ mcdetaža. 243^1 ma. za različne mir« ne dejavnostii I* 2005, uporabno do* voljenje» takoj vsel j i vo^ www.tpc* lesce*si. Cena: 67.647*600 SIT (282.288 EUR) brez DDV LESCE: Trgovsko pos Ovnr center, I medetažai za različne dejavnosti^ I 7S.10 m2,1. 2005, uporabno dovolje-I nje, takoj vseljivo, <^vww.tpc*lesce.sr. Cena: 20.727.600 SIT (86 493 £UR) brez DDV. LESC& Trgovsko poslovni center, pri* di^e. gostinski lokal tS34S 2 vhoda. I 2003> prometna lokacija, uporab- r>o dovoljenje, takoj vseljivo, vM%v.tpc* lesce.si. Cena 46.633.000.00 SIT (19460440 EUR) brez DDV, LESCS: Trgovsko poslovni center, mansarda, pisarne, 104,05 m2| I* 2005, uporabno dovoljenje, takoj vseljivo, v/ww.tpc*lesce*si. Cena: 28717.800 SIT (119.837 EUR) bre? DDV. RADOVgiCA' Prešernova. 31.6 m2, 1990, prititć)«, soba ♦ sanjarije, vse priključki, za pisarno^ trgovino, salon. moien tak(^inji prevzem. Cena: 10*000.000 SIT (41729 EUR}* POSLOVNI PROCTOR ODDAMO ZAPUŽC* poslovni objekt, cca 430 m2, Wet in pritličje, L1996, opremlje^ na jedilnica m kuhinjai garderoba, tuii. 10 telefonskih linij, uofa2ni eL tok, dvigalo, parkirišče, varovanje^ za različne dejavnosti, oddamo ze 5 let Cena: 239.000 SIT {1.000 EUR) m^ s«♦700,00 EUR/i mesec ♦ stroški ,00 SIT + POSLOVNI PROSTOR: TftliC • Deteljica: lokal za storitveno de/avnost, 123 ma, vS) priključki, cena 26.^00,000,00 SIT (110.582 EUR). (tADOVLJICA: pisarna, agencija, tr« govina s (ebn!in^mi stvarmi... cena 29.000.000,00 oziroma dogovor SIT {121.014.86 EUR)^ PARCELE: POD LJ U BEL); razidljivi parceli 1520 m2 in 138S ms. Cena 80,00 EUR/im2. VODICE * zazldlfivo stavbno zemljiSče v ïzmtfi 1227 m2, cena 90 EUR/ma (23.568 S1T/m2> in gord vjzmerr 1284 mi, cenazEUR/ma (47930 SIT/ma). wwi^*fessl*s( noi^p^^rijr. ùéëputifé, n^r^lirin« ven u m BrKar43,400C Krtr>J |$m:Oîi/tt4777 e^pottt: lidija^venumj^ % PRODAMO Kranj • Pfa^tnai predelano v 2ta, 73 ms, 4./4. Cena: 25 700»000,00 SIT (i02 236,69 EUR). Kranj « center« trisobno stanovanje, 120 ma, L 1875. vzdrievano, delno obnovljeno I 1998, klet, atrij, pod^ streha. Cena: 36.000.000,00 SiT Zg* SrtnjCi zazidljiva, komunalno ie neurejena parcela, 497 ma* Cena: 26.36040 SlT/m2 (110 EUR/m2)* wwvÉí.venum.Si dom plan . ngpcaiwrur», vtMT) um ^ mr^Mto, . toVd* 14 t9l.: 041/047-499 tel.: 20 68 700 PANOVANÍ E PftODAMO Kranj • Vodovodni stolp ♦ tnsobno, IV^ nadstr., v izmen 75 mi, CK, tekefon, k> palnica neop najemnina 76.685 SIT mesečno Kranj, bližina centra « vrsma enonad* stropna, leto izgradnje prenovlje* na 2003. veiikoÂi 125 mz, na parceli 370 m2. v celoti opremljena, CK na olje, ICTV, garaža, vn s kaminom in terasa, zažeier>o predplafiío 2a eno leto, mima lokacija, cena iss*766 SK (650.00 EUR)* TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS » ?fiOOAMO do ina, 1 km od Gorenje vasi s kuhrnjo. apartmaji, bazeni. ign§£a. na parceh velikosti 2.707 ma. 8.140 mz zazidljive jev ati rr>anjSih počitniških HiSic leto iz* gradnje od 1975 dalje postopoma, cena 168 mio. SIT (70K05i,57 EUR); POSLOVNI PROSTOR « PRODAMO bližina hotela Transtunst; v liLin IV nadstropju* posamezna etaža 324 m2, dvigalo, centralno ogrevanje, feto 1975, cena 182.500 , Zlato pol^, L rudsir, vUmeh 54.70 rr\2, prrpemo za pisarne ali mimo d^v^ nosi leto agradnfe i960, obnovljeno 1993, cena 18 mio SfT {7^112,66 EUR); Kranj. Slra^S^. visok^rttličje, v czmeri 209 m2, leto izgradnje 1974* detno ob* novljena zooz^ lastno parkirišče 30 mz. za trgovino ali podobno dejavnost, cena 37 mio SIT (154.398^6 EUR}. Kranj, Piamr» lil, trgovski center SPAR, L nadstropje. 139,16 mz (lastna r>ov> gradnja), leto izgradnje 2002. za p^ar* ne, cena 34 mio SIT (141.87948 EUR); POSLOVNI PROSTOR • ODDAMO V NAJEM: Podnart. ob glavni cesti, pn'tli^. izm» rei79 m2. leto izgradn;ei904, prenov* Ijeno leta zccz. primemo za trgovino ali mimo obrt, najemnina 1800 SIT/mz ^stroiki (7,5> EUR/mz + stroiki); SKLACH^NI PROVRI • PROIZVODNE HALE * PRODAMO -NAJEM Sregne pn Lfiibl/ani, vel^ko^' 600 mi, sta* rost 30 let leto i2^radn|e 1975, cena >12.5 mio SIT (469454,18 EUR), možnost tudi najema * cena 1 mio (4>7.29 EUR n>csečno Kranj, poslovno industrijska cor^, v tzme* f^ 1200 m2. viiina3m, parkiniKc ořtjeno, eto izgradnje 1970. prertovljeno 2003. «na 200 mio SfT (^585.21 EUR), blůna iVoffi Loke, na povHîni velikosn cca 14000 ms, starost * postopna gradnja In obnove od leta 19^ dalje (nužnost proda fi po detiN ali tud^ najem, œna za nabjp^o mio Srr (2.711401,90 EUR), najem 1 o8o Srr/rru ♦ stroik) (4S0 EUR mz + strdki); PARCELA • PRODAMO biržina iko^ loke, zazidljiva, v izmeri 746 mz, cena 28.5 m« SIT (118.928,30 EUR); KnnpbCora * Podkoren, izmere 2500 mz, cena 13.180 SlT/mz (35.00 EUR /mj); lavomiiki Rovt nad jesenicami, v czmeri 759 m2e na parceli elektrika m telefon, sonfra. dostop z javne ceste, geodetsko cdn^e^ena, celotna zazidljiva, 6len od av^ toc«te,cefiaiimio SfT (45 902.18 EUR); PARCELA ZA VIKEND • PRODAMO Palo^ • Bistrica nad Tržićem, v izmeri 1,097 m2. cena $.000 StT/m2 gekkoproiekt] premičnine tint 4000 lOan) ^ --• 04 2341 999 031 67 40 33 PRODAMO STANOVANjA MOjSTRANA: 44 m2, enosobno. I. 1980. nadstropje 1./2, oprernijeno. raz* ^ed na gore. Cena: 14,5 mio SIT. KU Pl MO STAf40VAN ^ KffANl • SORUjEVO HfiSÎX^Î, VODOVODNI ^LP.ZUTO POgC, PUNh NA I: kupimo ene» alr ó^osohno stdn> vanje, takojlnje ptačilo* BLED, RADOVLJICA» LESCE: kgpimo vej stanovanj razliinrh velikosti, tak^i* nje platio* PRODAMO HiSE KHANJ « OLOVKA: 2to mz, rta par* i 141 m2. I 1994« zadnja vrstna, ob mirna okacija, pribljti^ek na plin. Cena: 49 m« SIT* LUŽE: 2>om2 na p»-ce6 I 19S0, brez bsade. znotraj delno obn. 2cco,miffio gaažazadva avtomobila. Cena; 36 mro Stí* SUTNA: 2S0 ma na parceli m2, son£na lega, 3. gradbena fíaza, melema žalova, gesonda ogrevalni sistem, do* voljena poslov Cena 37 mto S KUPIMO HlâE CORENjSKA^ zapuičene kmeti)« in Stavbe v vaškem okolju* PRODAMO ZEM gi^ OOBRAV1CA: 2019 ms. v rťiimem va^ ikem okolju. Pnkljufki na elektriko, vo^ dovod in telefon so v blánu Dovoljena gr«dnja treh o^ektev* Možnost prodaje v dveh delih. Cena^ 1K$20 SIT/mi SENICNO « PODOVNICA: 1033 ^^ sončna lega, voda in eMctrika na parce* il. Obstoječ načrti za zidano ali mon* taŽrK> hrio Lep ra^ed r^a dolÍr>o m hrv be. Zadnja zazidljiva parcela v naselju. Cena: 21.1 mkoSIT. ZCORNjA BESNICA: ^73 rT^7. zazidljiva, delrw ravna, delno pa strma, dostop po poboju mima lokadfa. skoraj zadnja v vasi sWdajiižna stran. Cena: 12 mio SIT. KUPIMO ZEML|I$CE 8A6N< VRT, POVgE: kupimo od yx> do i.ooo m2 zazidljivega zemljišča, lahko tudi z gozdom. CORENjSKA; med Peraâco In jeseni* cami kupimo od 1 eoo mz zazidlir^ega zem1|TSia za poslovno stanovanjski oV jekt Pogoj Sirok in udoben ciostop ODDAMO POSLOVNE PIKDSTORE KRANji 6ECUN)E, LESCC, NAKLO, ŠENČUR: Različne površirte, razNčrte namembnosti * trgovine, pisame* Ure* ditve po željah najemnikov* Tudi v no* vogradnjah. Ugodne najemnine! wwv^,gekkoprojekt.si nepremičninskae družba Zr/n^kOvd ul 11. Kt. 9n|. PÍ Stritarjeva ul8. Knnj, tc 041/j^ $7323.04/2362 890 HIŠE PRODAMO skofja loka, Groharjevo nas* vrstna, vmesna, let. 1965,140 m2 uporabne povriine ♦ klet. parcela 150 mz. CK plm Cena^ 36 MIO (150.225 EUR). kmtl pri šk. Loki, hiia 11978, i3o ma, dfiino adaptirana na parceli 900 ma. ob zelenem paso. Cena: S4 MlOsft sobno so mz, oritličie mcičanske hiše. STAKOVAMjE PRODAMO skopja lom, Poljansb dvoinpol prttličie m >1. poW terasa, klet 60 m2 (možno« preureditve y dve sobt), podstreha, 2x parking, vrt 60 mz^ Cena: 18,$ MIO sit (77^199 EUR)^ Klanji Planina 1» enosobno 57 mi, M« ^ik i975r ^11 ^^ Cena: i&.s MlO sit (6^.853 EUR). PARCELE PfïOOAMO BAiELJ pn Preddvoru, parcelo t\oo mZi asfaltni dostop, sončna le^a z rahlim naklonom. C^a 26.360 srt/mz (110 EUR/m2). rTI^KA VAS nad Cerkl}ami, vikend parcela ^30 mz, sončna lega z odličnim razgledom, dostop urejeni Cenar 22.7^66,00 STt/m2 {95 EUR/m2)* BELA pn Preddvoru, dve zazidljivi rceli po cca 400 ms. Urejena soses* , urejen dostop. Cena: 28757,00 VIKEND PRODAMO * Planica prodamo ddno zidan vikend letnik 1985. 80 m2 bivalne povriir>e, na penteli 1200 mz, prisojna lega. Cena 38 MlOsft ^UR). HISE KUPiMO Za nam maneo kupca kupimo star>ovaA' m2 2fim 35 let Krani z oko ko» v cenovnem do 45 MIO sil (187.782 EUR). STANOVANJE lOJPlMO Za nvn znane kupce nujr>o garsonjero de eno«npolsobno i mo v e^poita: loman^volja.nat KsKERN NEPREMIČNINE Maistrov trg >2,4000 Kranj Tel 04/202 1)53,3022^66 CSM 0^T/)2O 700, Email: inroiSVi ker<\ s POSLOVNI PROSTORf: Oddamo: SENĆUR ' pisarne cca* 300 ma v 1, nad., objekt star 1 leto, varovano, zunaj pafkiri$£a, dv^ealo, cena « 1.920^00 ovni novo zgra|en^ o, cena « 14^7^00 $ENĆUR 300 m2 v 1, S KRANj: pisame 185 mz vphtli^u in 166 m2 v 1, nadstropju, ponovljene 2002, moinost parkiranja, najemnina « 1440.00 SlT/m2 (6,01 EUR), tekoá stroib poseb^ Prodama 6LE&, poslovni prostor 2435 mž v 1. nad, star 16 le(. za trgovino» pisarne. cena «12^5 mio SIT (52.161 EUR). LjUBUANA; lokal 20.70 m2 v >, nads., star 12.za mirr>o d^avnost, ceris • mio SfT KRANj * na Planini brstro v czmeri 74 ma, letnik 89, v lotolu je vsa oprema» cena s j6o.ooo.oo SrT/m2 {t.602 HISE: Prodamo: RADOVgiCA: 1 /2 stan hiie m z ia okd^ hiSe. stara 20 IcL stanovanje v 1. nadstropju v iirrieri 80 mz, na parce-4J0 mi, cena «51,2 m» SIT fijo.ios etaŽL klet Mbka, na Cciču: v rvaselju nove^ich hii, iUnovanlskahiUvlll.gr^fsi (klet 140 m2, prirlič]e i$o m2 in mansarda 113 m2}, parcela 772 mz ru sončni lokaciji, primerna tudi za dvostanovanjsko hjio, cena «45,0 m» SIT {187.780 EUR). Cor^ pri BLEDU, manj la hiSa v I Vi gradbeni lu (fasadarOkna invral3)et]0' ns hiSe ježkom in9,90 m in ima klet, pritii^ in marrsardo, parcela 412 ma, last K 3 KERN d.o.o., ceria « 38^5 mio SIT (160.657,00 EUR). BESNICA: hi!a v IV. gr. (ul ^ mz v eni in 363 mz, mima lokacija s pogledom na hn-be, cena ■ fn\o SfT {158,571 EUR). MEDVODE: parcela 2142 m2 s hiŠo 8 x 9 m za nad^estno padnjo. cena • 35,0 mio SIT 046 052 EUR). ŠENČUR: dvostar>ovanisko hi$o v p^ daljSani lil gradbeni hiK na parceli 1000 m2. Dobite [o za ugodnih 40.8 srr (170.25s EUR). SENĆUR: 36 let staro stanovanjsko hiio, vel. 8,5 m 14 m (kfet. pritli^e m mansarda), na parceli 630 mz, cena » 52.8 mio SIT {220.330 EUR). PODLJUBELJ: stan. hi!a, letnik 2005. klet, pritličje, nadstro^e in podstreha. 240 ma stan povrifne, partela mz, cena • 55J mio SIT {230*345 EUR), t^ ćena predaja: pntJi^e 33,6 mio SIT in nadstropje 28,8 mio SFT {>2ai8o EUR). PODL^UBEg: na son6if legi stan. hiia v IL gradbeni fut, klet, pntli^ m r^strop-je. vet hiie 12.6 x 9 m, parcela 770 nu, cena ■ 29.5 m]o SfT (123.^21 EUR). Kmeôta h^ v KRW, pred 20 leb obnov* Ijena, 80 ms v pntlî£]u. enako v nadsirop-m ena soba v podsrrehi, hiia je podkt^ tena in ima vse priključke in je cena « 27,0 mio SIT ZEMUlSCA: Prodamo: Besnka: stavbna parcela 2.500 mz, cena « 21.567,00 SfT/mz (90 EUR/mz) Coriie: stavbna parcela $98 mz po 2^964^00 Srr/m2 {\oo EUR/m2). Radomlje stavbna parcela 639 m2 s I in s^lasji po 31.153,00 Srr/nv m Brtj^* stavbna parcela 3458 mz, mož* nost delitve, c^a » 23.96400 SIT/ma (ieoEUR/m2}. Podbreje* stavbna pan»1a. ravna, vet« 1467 m2 po lOJOivOO SlT/m: Brtnje stavba parcela 450 m2. cena « 12^ mio ST Pr>mskovo: stavba parcela 2240 mz za poslovno dejavnost, cena v ^9 91^ srr/ma (250EUR/m2). STANOVANIA: Predamo; KRAN|, ZhtD po^ dvosobno 77 mz v pritličju hi^ 2 vrtom, priključki ločeni, lastna CK na olje, za 21.^67.600,00 Sf KRANj: dvosobno 64 m2 v 1. nad., let* nik 1060, cena » 24500.000,00 SIT TR2iC: trisobno 125 mzvpntli^u. letnik 1947, cena « 22 .000.000,00 S iT t. jESENICE: enosc^no 2^.32 m2 vpritlič* JU, obnova 2005, cena » 9.500.000^00 SIT (39.643 EUR)^ RADOVLJICA, Cradnikova* dvosobno 49 mz v pntltQuy4 nad, obnova 2002, cena e i8.éoû.ooo.ooSrr Oddamo: RftàmÇa, Cradnikova d 1C 29,6 ma v 3. nad., obn. 2005* delna oprema, cena « www*k3*kern.si 4 GORENJSKI GLAS petek, 7. aprila 2.006 MALI OGLASI info íSfg-gkis.si 25 NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM EN OSOBNO STANOVANJE v Kranju« «ttSOJ» ENOSOBNO STANOVANJE v Ôkolii L&k, đ6 n\2. 031/743-194 DVOSOBNO stanovdnje škof^a LoKa • Frankovo naseli«, 60 cn2, rzklicna e&na 19,8 mo $IT • dajatve Ptv, d.O.O,. 8 04/51-59-300 TRISOBNO, stdnovanjd. nn Hujsh, 79,90 rr\2. 1./2 rkadslicpja, mirna lokacija. bližina centra, lastna CK, ob- . 04. dve Kfeli. balkon. 031 /221-057 tOOMb/3 TWSOSMO /IV. Triić, Bistrica, 75 m2. s ahramCfo, I, 69, vzdrževano, CK. klel. 2K, trgovina, vrtec, éofa v bliiini, carta 19.3 mio SU, « 031/416-998 TRISOBNO stanovanja Gorenia v^ -Sestranska vas, 70 m2, izkitcna cena 17,0 mio srr* đala^ô, RŽV, d o.o.. KUPIM DVOSOBNO, stanovanje oa v Kranju, v t3ikžini sodiića, 9 040/e39>303 HOOSOti TRISOSNO STANOVANJE v cu, v stanovanjsk) niši, vsa oorema za brvanje (tudi računalnik in možna uporaba parKimaga m kelnih prostorov, cena 100.000 ST • stroiki. 8 031/46M55 tOQStar mšE PRODAM H Is O. z goacooarsKim pos oorsm v Snfofu, v i^man 1366 m2, lepa loKacK ja, 9 040/537-387 eoososj PRIMSKOVO - na razpolago še tri enote stanovanjskih dvojčkov. Telefon: 031/210 320, 041/647 257. LikO. d. d., Liboje 26/a, Petrovce HIŠO, aian pov, 164 m2. parc9ia430 m2, vseljivatakoj, 29aražf. I^C okna, renovirana, cena 35 mio SIT, 9 040/942-826 <003 tCN HisO, Železniki okoltca v Ili. gr. fazi. rvovogradnja 2004. na sončni parceli ob robu gozda, priključki ureierrt, 9 031 /391 -443,031/37 2-238 v PREDDVORU, na odlični lokaci)i prodajamo dvojčke zgrajene do 3. PQF. Stanovarrjska površina posamezne enota s kletjo 205 m2, parcele od 2B0 do 420 m2, • 041/697-435, www.nicbifdom, com eowwo KUPIH HlêO, z večjim vrtom na Qorenjskam, 031/817-487 H 1^0, (dvojček vo) ali KOJ. a(i ^azidijrvo lio eso 11)2 vKiaiiJu (Pnnibko- najblizji okoHcl, GOTOVINA TA-041/59fr015 Bccaaia MANJŠO HIŠO ALI VIKEND, severria aii južna Primorska, cena do 10 mio sit, car>jene ponudbe na telefon, Boál-jôn, « 040/472-747 eooan STAREJŠO HIŠO. pritlično, v okoNci Kranja, bi^z oosredmka, 9 041/289- ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAISTROV TRC 7, 4000 KftANj TEC 04/23-66 670 041/755.296, 040/204-661, 04VdoarD za stanovanje v neposredni okollcf Kranja, na lepi ravnt aofičr>l legi, ob robu oozda. 9 031/4ô6'^08 «00^149 A ALBIS, d.0.0. SSVSK4 ctsii 34, Knrij Poslovanje in upravljanje z nepremični nami PRODAJA IN ODDAJA POSLOVNIK PROSTOROV V1NDUSTRUSK0 OBRTNI CONI KRANJ, MOtNA GRADNJA NOVIH POSLOVNIH W0ST0R0V O prostih prostorin po tôlefonu: 04/20 20 813,041/426 898 i ZA2IDUIV0 PARCELO Jeotca, z k> kacijsko informacijo 840 m2, dostop urejen, voda, ei. ob parcel, brez men, 35.946 Srr/m2 (160 EUR), *i nepr,, • 01/438-01-21. 041/63S- 048 KUPIH MLADA DRUŽINA, kupi v Stražišču parcelo ali strejáo hiio. • POSLOVNI PROSTORI ODDAM POSLOVNC PROSTORE, na cesii Staneta Žagarja 27. • 04/236-9&^0 POSLOVNČ PAOSTORE, pisarne v poslovrt^ stavbi. Energetika - ŽJ, C. i&-lezanev 8 4270 Josenioe NAJAMEM KAKRŠCN KOLI, doslirtski lokal 031/591-188 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP, PRODAJA, PREPISI, rabljenih V02N, gotovinsko plačilo. Avto Kranj, d 0,0,, Kranj. Savska 34. Kranj, 9 04/2i>11.413, 041/707-145. 031/231-35Ô ODKUP • PRODAJA, rabljenih vozli, uredimo prepis, konkurenčne cen«. 9 AUDI A-4T QUATTRO, I, 02, za polovično ceno novega vozila, dodatna oprema v vrednosti cca 800.000 SfT GRATIS, 8 041/774-513 «0307i CITROEN ZX 1.4. bel. I 94, reg do »an2007.« 04l/22i>713 ecoane CfTROEN SAXO 1,0, ÔS.OOOkm, 1.00, mod. 01., 3v, sreCm, serv«, oene 670,000 art, « 041 727-128 eoo^rs PlAT PUNTO 1,2 16V. L 03/04, kovinske oarve. kilma, ABS, potovalni računalnik, vsa elektrika, servisna knjiga, prvi lastnik. « 041 /831 -086 FIAT PUNTO 1.2 SX, t, 01. 1. lastnik. Klima, Sinje modre barve, vsa oprema, . 9 041/928-88$ «00311 ftrwv Prspfpcni; fC, 4»? Kak»o ^^^ PC Krmu crna 12. iJ02 NWM PRODAJA IN MONTAŽA: • pnevmslikQ m • arDor(^^ef]i hiin servis vo^jI - av^(ooplildeo karavan 1.8,1. 97 KREDIT NA POLOŽNICE TEL: 031/490 012 RENAULT MEGANE couoe. I. 99, 88.000 km, aek) lepo ohranjen, dnjga (astnica. • 041/760-833 ^mi» RENAULT R 5 campus, I. 92, srebrn, dobn:^ ohran|en, 9 04/5l4-6d^l ecKksoM SEAT CORDOBA 1.4 SE, t. 97, 1, lastnik, klima, 2x air bag. v^ oprema, tzrBdno ohranjon. 9 031/562-584 «003117 SÊAT CORDOBA t.9 TD GLX. 108.000 km, eoosioi SUBARUJUSTA1000,1.80.119.000 km, bele barve, dobro ohranjen, vvo2-rtem stanju. 9 04/513-14-29. ÓHINJ / SKODA FAVORfT. i. 93. Pet» in moped Tomos. cena 60,000 sii. cena: 40.000,00 Sl 040/307- «00305' ŠKODA F&UCL;A LXi 1.3,1, 65, oena 00 dogovoru, • 04/259-15-19 eooďoM] ŠKODA FEUCUA, I, 96, reg. do TOVOTA PREVIA 2.4 GL 4WD, I, 96. 182.000 km. 7 sedoíev, klima, dira-nien, cena: 990.000.00 SIT, 9 040/75e<í00 GOLF II JXD diesel, I 89. 3 vr^ta. 5 , kovrn^o temno modre barve, 040/399-778 «cosořs VW POLO 1.4, I. 01, rumene baive, rsd^o, klima. CZ. iportni saOeU, ohr» njen, ugodno, 8 041/624-843 VW CADDY 1.6 200,000 km. 1. 400.000,00 srr. bencm, kombi, reg. 01, cena: 040/7 26-813 a 003030 ERT Sf^íko tiberti s.p. Brítofi73^ 4000 KíMj, Tel.: 04/2J 43000 Honda cvic 3V M ^^^ ^^ khma, rřdno servii^nn. Hcnda préluda 2,su I* klima, ASS. redno servisiran. VW golf III, I 1997, 7S 000 km, lepo Honda accord 2.2 «xMutive, I* 1004, rrdvigaclja, dodatria oprema VOLVO S 80-T, I 98/99. « 041 /790- 267 6co3oœ KUPIM JUGO 55, ah Jugo 65, MOTORNA KOLESA pno DAM MOTOR YAMAHA 750 virego, l. 95. 13.000 km, cena po dogovoru, • s» AVTODELI IN OPREMA PRO DAM GUME, rabljene, ohraniene od 12 do 19 col, letne tn zimske, kos od 1.500 Srr dalje, BOH, d.o.o., PokopaNika 39, U., 9 01/540-46-77, 040/234-969 NOVE LETNE GUME. 1 185/65 RT5 Goodyear Sava, Inten&a, 30% 041/812-645 95/85 R15, , Hidra grip, ceneje, 8 «OO^ftK NOVE LETNE GUME. Sava Goodyear, različnih dimeniij, 30 % ceneje, 9 600?6M VLEČNE KUUKS, monlaza, Droles.p., 2g. 041/89&-134 rane, )e 312,« flO0>l«6 KARAM BO URANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, tudi rdak ka • ponujam največ, tako^ien odkup, provoz, S 031/770-833 vkxk^í TEHNIKA PRODAM MOBITEL PANASONIC, Enoson Siemens motorola avdiovo*, 9 040/393-000 STROJ I IN ORODJA PRODAM AGREGAT, 50 KVA - 75 A. vodno hlajen, dizel, stabiten, B04l/d07-073 ficosioa INDUSTRIJSKI, KM. ni nož znamke fiooaoii M IZ NI REZKAR SOM, bom vretena in žago L/Z za obrez furnirja. 4 m. 753 401 z nagi-2 OBDELOVALNI STROJ, za kovino, rezkalno vrtalni Emco SB2. ugodne, 031/262-968 àoavjùf 45 ton, v -970 STROJ, za brizganje mlin 2£ plastiko in 500 vrečah, zelo ugodno. 9 STRUŽNICO BERGER, I. 78, 380x1300. Il 35, z vso opremo, 9 041/386-920 oci»ii3 VARILNI APARAT MIG 230 A, Goie-V odičnem stanju z mano molrom, 041/319-817 «00301» QRADBBNI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM 300 kofrcv, gradbenih žabk za vezanje ooaia, cena po dogovoru, 9 04/ 252-10<35, 031 /2 70-521 NOVE GRADBENE ELEMENTE, UP Biod dot 1 »n 2 m. I, In ll. KVALTTFT^, 9 041/887-283 MOSDSI PUNTE. dim, od 3 m do 3,30 r^, 100 kom. • 04/512-08-34 ocosoai SMREKOV 0PA2. ladrjski pod. brune, baikonake ograde, masivne atopnlce. « 051/202-229 SMREKOVE PLOHE, 5 In S cm. borove 8 m 2 cm ter javor O,S m3 In brezo 0,3 m3, vae suho, 9 04T/608-785 KUPIM HLODOViNO, smreke, jelke, bora in lubadarice. 9 041/694-130 Boojo&e ODKUPUJEM HLODOVINO, smreke, Jelke, lubadar>ce In les na panju, plačh o lakoi. 9 ODKUPUJEMO. Modovino iglavcev, plačilo lakoi, 9 041/875-091 «009713 ODKUPUJEMO, hlodovino listavcev, 031 /28CU349 INDUSTRIJSKA CONA TRŽIČ PARCELO PRODAMO gradbeno parcelo za proizvodne objekte, v velikosti 13.793 m2, prodamo (50 EUR/m2) PDDAftrM STREŠNO KRITINO, ipičak STAVBNO POHIŠTVO PRODAM VRATA, Zâ brunarico 190x80, ooseb-na ročna izdelava, nova. 9 03i/374> 307 eû03cc9 KURIVO PRODAM LESNE BRIKETE, za kurjavo. 6C07B33 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM NOVO KUHINJO, zelo ugodne. B00»8ft PREOSOBNE, omare, 9 031/686- 60MI74 KUPIM KUHINJSKO MIZO, s sto 041 /271 -469 GOSPODINJSKI APARATI PRODAM PRALNI STROJ. In htadlinik 300 i, 041 /e7&4d4 «00310« STEKLOKERAMIČNI ŠTEOlLNiK, Gorenje, pom. korito in kuh. pult 220 cm, 9 040/387-237 eotoor? TUPPERWARE, oredstav^lva. naroda, program popsl, «oîirfi KUPIM KOVINSKI NOŽ. zaAJroress tik. VRTNA OPREMA PRODAM LEPO VHTNO UTO, dim. 200x170 cm, cena 40.0000 SIT. 059 KUPIM VRTNA, betonska korila, rabljena. 9 GLASBILA PRODAM KUVIRSKO, 80 In 32 basr\o ohranjeni m 50 W ojačava ec *2 zvočni Skrinji. 9 040/890-519 TURIZEM DOPUST MALO DRUGAČE, križarjenje po Jadranu od 3i. 7. do 10. 8. 2006, 9 040/579-40? «>ea»Oi ODDAMO APARTMAJE, Pag - Metaj- na, lahko tudi samo nočiti^. Kll&re Uu-00385-53/667-222 MOM27 OBLAČILA PRODAM DEKLIŠKO, obhajilno obleko, 1x rat> 04/513-26-22 moso» DE KUŠ KO 0&L£K0, za matun^. It, 40. violet barve. •04/202-36-56 eoosou FANTOVSKO 06LEKO, za prvo obhajilo irr birmo. 9 031/209-525 BOCdD73 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM LABRADORCE, črne z rodovnikom. -1 NEMŠKE OVĆARJE, z rodovnikom. stare dva meseca, 9 031 /618-045 fiC03i02 CIPRESE, in pušpan ter vrino mize in 04/20-46.626 eooMftrt SADNE SADIKE, vaon vrst in son, ludi stare sorte, odprte od 8. do 19, ure. UGODNO PRODAM, rože - trajmce, maline m jagode, • 04/250-31-27 8CO3QÍ0 PODARIM HISNE ZAJČKE, prijazne, izredno •U3010 DOBRIM U U DEM. podarim 8 mas. staro paičko, pasme dalmatmec. cep-Uer^a m zelo prijazna. V041/792-S94 MUTT«» KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM 4-TAKTNO, vrtno kosilnico, àir. 46 cm S l9Cum»h motorjem, 9 041/258- 831 HIDRAVLIČNI CEPiLNiK, za drva z elektfo motoriem, 9 04/20-41-322, 60MI3' NAKLAOALKO, teleskopom. in oubalnik NAKLADALNO, Mengele 35 m3, traktorski razmetovalec travne sifa2e v kon-tastem silosu, čelno kosilnico Klas. tandem zgrabljalnik sena 3.5 m, močnejši PRODAJA, vsoh vrat traktorskih gum Barum, Trayal, Goodyear, Rumaguma, Record, 10% popusta, 9 04t/Blí- 645 0002809 SAMONAKLADALKO, SIP 17 m3 Novi pionir, go'^ko, široki tir m cisterno Creina 3200 l, TRAK, za pobiranje kockastih bal, VlOfUfi TRAKTOR, Ursus 335 in tračni obračalnik Uiniblitz, 8 031 /325-259 «ccacr^ TRAKTOR. Gara« 3700, 1,2000, « 04/51 -97.082 900X30 TROSILEC. nievskega gnoja na 4 vretena. 9 041/503-776 VRTAVKASTO BRANO. 2.5 Maphio m vrtavkasti zgrablialnik 3m Potinger, B AQQ31(» KUPIM BÔS KOSILNICO, po možnosti z malimi kolesi, 9 04/252.75-30 «Oo?«3 TRAKTOR, Zotor, Univerzál ali štore od lastnika, plačilo lakoj, 9 031/245- 239 TROSILEC, m nakladač grvDja, 9 040/661-859 BûoiX'r PRIDELKI PRODAM BAURANO. goveje seno, 9 05/753- 03-87 6CC3 rdeče vipavsko v>no, možna dostava, 9 05/00»G0^70, 041/518- 171 DOMAČE ŽGANJE, m mallnov sirup brez konzeivansov, 9 051/339-604 «003119 HLEVSKI GNOJ, ulezan. hslna, »lam-na naštela, kvaNtctan, možna dostava za vničkane. 9 04/23-23-426sooad*« JABOLKA, Idared i^m gajbice za 283 âdOVM JEDILNI, in semenski ekololki krorrh ptr santo, Rogelj, 9 04/204-21-35 S0030«7 KROMPIR, za sajenje: ZQOdnji: adora m primura, pozni agria, 9 04/23^25-343, 040/399-778 ÍOfiDISS MESO. mlade 633 ace?esr 26 MALI OGLASI, ZAHVALE info^g-ûlas. si GORENJSKI GL\S petek, 7. aprila 2006 VAN-DEN. d. o. o., TRGOVSKO. UVOZNO rZVOZNO PODJETJE Mlakaridva ulica 74, 4208 ŠENČUR cr« smen obiavt>a prosti delovni me$ti v trgovini z materialom za centraJno ogrevanje in vodovod 1. TRGOVEC (m/ž) Pogoji: » izobrazba IV. ali V. stopnja trgovske al »obvladanje dela z računalnikom • kom u n iKativno&t» odgovornost, poštenost, urejenost •zat^ene izkušnje v trgovini s tehničnim blagom in znanje tujega jezika (nemško / angleško) •vozniški izpit B kategorije 2. SKLADIŠČNIK - VOZNIK (m/ž) Pogoji: • izobrazba IV. stopnje • vozniški izpit kategorije B, C • odgovornost, poštenost, urejenost Ponujamo: urejeno delovno okolje, dinamično delo, stimulativni osetni dohodek Poskusno deio 3 mesece. Zaposlitev za določen čas 6 mesecev, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov: VAN • DEN, d. o. o., Mlakarjeva ulica 74.420B ŠENČUR PnOOAM SENO. •900 KUPIM SENO. v (Ml3h. « 01/034-19-91 éoo»dc SENO. m oUvo. nebanrano. BIKCA, fitf teličko aimentalkc do 14 Oni. • 04/3S>51-aô4 toox>ís 031 /811-931 MOM SENO, v VOOJ. Daiah, cena po dogo* 6CÛ3023 BIKCA, z& nadâljn)o starega 3 do 9 fT>es$cev, • 041/784.126 Moao's VEĆ SIMENTALCEV, od 200 do 300 04/25-21-695 6co»«< SENO, in oldvo. razsulo. 9 04/256-01-11 OSTALO SENO, v kocKđfi a(( rehjzo. • 04/25- PflûDAII $£N0, v oKroglin baian. razsuto tn ^eDaie. v 031/546-969 woxf^t SLAMO, »stelio. ft 031/671.697 VZRgJNK ŽIVALI PflODAM 4 KOBILE, Knžank« 2 arat^em (er trV Doniia, možrtA iT«nja- vs 2« kra^ tiojilj« a^i OMbni avto, * 041/034-166 uoaiN errONSKS STEBRE^ k020lca 6 kom. BETONSKE STEBRE, za kozolec in gradMn Im, Podbrezje 67, 04/533WS1 DOMAČ, hlevski gnoj za vrtov« ^ez 041 /d20>699 W3024 ULEŽAN, hlevski gnoj, sHazne bale. n»Kaj m otave. s 031/474*211 POSLOVNI STIKI eiKCA. belgijski ĆB b^kce 031/504-509 . star 3 mesece, en mesec, 9 «û&âû?» Cb bikca. 031/608-238 120 kg. «00301/ DELOVNO KOSILO, alt menjam za «ms «JO J AR KI CE Hraie 5, rjave v začetku nesnosti. KOZI, s koziiiki lo KuQim bikoa simen-lalca sla^^ga pno^iino tet^n dm, 9 û41/riO<97û souwte KRAVE, in telíce simentalke po izbln. smrekovo deske in seno, • 04/533- 12.Ô6 6003199 Ugodni avtomobilski in gotovi nsi(i Icrtdili do 7 tet, za vse zaposkr)« in upokojence tudi 09, do 50 % obremenitve, star kredit nj ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi va Se ga vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Telefonske itevilke: 02/252^26, 041/750^60, ■iteavt t o, U*r>t>« wL H. M^fbr« KRAVO. In telico, br&\o & me mendi, 9 Ol/ô3-43*586 &ow«M TEUCO. sjrnentaIkD. Drejo 7 mesecev BI POL pašno. ZAPOSLIMO DELAVCA, za in pripravo vozi, Avto Močnik, d.0.0., 8rTto< 182, K/an) «««9>» NUDIM HOKORARNO ZAPOSLIM, dekle za delo v šanku. 700 S iT/ura, Jordan Jože s.p., žiganja vas 75, Križe, ■ la lê^EMO OEKLE, za delo v sanKu, Kosmačin Miierui 8.D., Frankovo nase- l>e 87, ŠMf)a Loka, 9 041/535-633 sûuiaa TELICO, belgqskoZOOkginteioo sivko 2S0 kg. 9 04t/901-86d 9Cca>M Tni TEUCE. Ce. stare od 9 mesec^ir do ZAJCE, risecmesanca, •03i/77M$9 lêCEMO PRODAJALKO, v Pik-pok na 6iedu, pogoji: prodornost, Komu nikatK/nosi, urejenost. Pisne prv poéljftc do 14, 4. na naslov: Eclip-ra. d.0.0.. Šišenska $4, 1000 li na ZAJKLI, stan 10 mesecev za pierre m 4 mesece stare zajce ta zakol aN rejo. 031/681-092 ŽREBCA. mati liplcanka, oče anglež 03l/22d077 IŠČEMO SODELAVKO, za pomoč pn oddajanju turističnih sob v poletni sezoni, predr^osl lma)0 ml. upokojenke, pogoji poštenost, vestnost m prijaznost, Ponudbe na: Vila Gorenka. Žele-ska c. 9, 4260 bioú. maiLcom OKREPČEVALNICA, Mini, v PredOvo-rv. Poloče 3, honorarno zaposJi dekle vstrežbi. 9 041/299-€S2 wodess REDNO ZAPOSLIMO, nalakanco za delo v manjiem lokalu v Šenčurju. &le Planta, d.o.o,. Belokranjska 6, Ljubljana. • 031/37&-923 «MNOM TAKOJ ZAPOSLIMO. Kuharia i izkušnjami, Vidmar Janja s.p.. Begunjska 6b, Lesoe, 9 04l/e08-;Sô ZA POMOĆ, v strežb« iščemo dekJe ali fanta. Slare-Hribar Mateja s.p., Koro áka C. 59, Krani, • 04/236-13-02 6 ^m FANT, za pomoč na iji Oobi deio. Brnik. 9 6CIOÍ9«« V REONO DELOVNO RAZMERJE, va- C>imo sodelavca pn razrezu lesa in czd^ lAi palet. Ogmec Milan a.p., Sp, Bmik 62, Cerklje. • 041 /854-660 soik^po ZAPOSLIM SODELAVCA, v avtore- montnl dejavnosti za montažo avtost^ kel, AvtosieWa Jelovôan, d. 0,0.. Zabn>ca 24. Žabica, 9 041/756-166 ZAPOSLIMO, m^zaia m mcnterla oken, Boslic Janez s.p., Zg, Brnik 17. Ceiiiie. V041/64&-8g0 ličemo osebo z izkušnjami v direktni pnddaji. Nudimo odličen artikef, delo dopoldne, možnost vodenja in redne zaposlitve, Medical line, d. o. o., Maistrova ul. Kamnik, tel.: Prime 041/643 220 ZAPOSUMO, avtomel^aniKa, Avto Močnik, d.o.o., Britot i62. Kranj, « 04/2$1-77<^4 «<>4131 ZAPOSUMO, avlo)ičarja. Avio Močnik, d.o.o., Bfřtof 162, Kranj eowiss ZAPOSLIMO, avroklepana, Avto Močnik, d.o.o., erilof 162. Kranj, 04/281-77-04 ZAPO^MO SUKOPl£SKARJA. sâcâr^ ZD, Dogo Zupanec S.p., Zupanova a. Ô. Šenću-, 8 041/37&ed4 axrrei SINKOPA, đ.0.0., ŽiiT^ica $7, ŽVTTVTV-ca zaposliN 2 delavca z visokošol^ C' obrazDoVil. st., 1. dip) eoc. 1 dip, lar-maœvt. delovT>e ekusnje n$o pogoi, n> stop dela po ck>gcM:»ru, pfijave pošljite v roku 8 dni ZOBOTEHNIKA. Lab, d.o.o., 041/41 36 zaposlimo, Rok -C. la. Žiri, 9 aooaofif USPEŠNO PODJETJE, v fazi širitve odptra več novih delovnih rtiest. Inhsr-macije v petek, soboto in ponedeljek od 9. do 16. ure, Maimar-iine, d.o.o., Brnčičeva 13, U. • Črnuče,, « 031/68&-378 «ooji?t ZAPOSLIMO DELAVCA, za pomožna d$Fa v mizarski delavnici (m/ž), KV mizar^ {m/ž), mizaqa za delo na terenu pri vgradnji sobnih vrat (m/ž). Les tur, d.o.o.. Klenec 35 a. Komenda, 9 liĆEM INŠTRUKTOR MATEMATIKE, išče delo: pomoč pn učenju, matura, 9 040/381-295 eoonai DUO ROLO, léče delo na obletnicah, porokah 2 domačo in zabavno çlasbo, GLASBENI DUO. láče dek> na oblelni-can ir) zaOavan, 9 04/25-21-496, MEDICINSKA SESTRA, Išče delo, varstvo ostarelih oseb ali otrok v Kranju, 9 031 /558-503 sooan STORITVE HUDIM ADAPTIRAMO HIŠE. in celoina Stanovaní«, Usgdmatríx, d.o*o.. Staretova 39, Kram. 9 041/57C)-957 eoo277T CIRLESp Ć.O.O., Tupaliče 21,4205 PnáM, tel.: 041/629-415 Posck^ odkup In transport losa. Ugodno: odkup lesa na panju. ALI ŽELITE, na novo poba vam nudi vsa gradbena detd, notranji ometr, ta&ade, adaptacije. novogradnje, hiiro in poceni,, • 051/354-039, 041/593-492 DELAMO OD reuEUČV DO STREHE, notranje omet«, fasade, adaptace je, urejan)e in fla}s0van)9 d^orric. z va* Sim all na»m matenaiom, Byty^i Bene in ostali d.n.o.. Struževo 3 a, 4000 DELAMO VSA ZIDARSKA DELA. m ddaptaciie, noiranje omete m fasade z rušim aii vaélm matorialom, âradbwK à^ro Gast^i m oatalf Slruževo 3a. Kr^nj, « 041/28&-473 eco^sse PASAONIPROFILL Klar systems, slu-kature, tudi za notranje proslore Nudh mo tzdeJavo in projeMirar^je, Rozman Manan s.p.. Snakovska c* 34. Krize, êCMOS^ GRADBENIK REXHO, Agergas 13, Cerkije, izvaja od temeljev do sirehe, rN3tran]i om«tl, vsevrsla fa&ad. kamnte ékarpe. adaptacije, ureianje in tlakova-dvohàâ. IZDELAVA PODSTREŠNIH STANO-VANJ, in predelnih sten po sistemu KnaoK montaža stresnih oken Velux in polaganje ta/ninatov. izd. brunanc m nadstreskov. Mesec Damjan s.p., Jazbine 3, Poljane. 9 041 /765«d42 •001 oie IZVAJAMO 00 TEMELJEV DO STREHE, notranje omete, fasade» adaotacijei kamnrte ikarpe, ^anje in tlakovanje dvoriić, 2 naèim all vaiim mater^aJom. SGP 6ylyqi Skata d.n^o*. Srruzevo 3 a. Kranj, « 041 /222-741 IZVAJAMO VSA, kndvsko-kJepaj^Ka In lesa<9kadela* Pooblaščeni krovec G^ rard Bramac TonOach. Marko Svetelj s.p^, Grmiceva 31^ Kranj, 9 041/642- 424 KROVSKO ^ KLEPARSKE, storitve z različnimi kriilnami <^erard, hosekra, tegoLa. bramac .) In vsa ostaja kiopar« aka delâe Edvard Grmek s.p^ Torovo 4, Vodfce, • 041/330-484 eoûpen NUDIMO MARKIZE, 02. TENDE, 20% popusta, na izbiro 400 pJatan. Bečan Matjaž a.p*. Mala vas 3a« Ljubljana. roletarsivo^be rcan .si, 9 01/586-32-32, 041/830-700 »0S9» NUOIN VSE VRSTE, gradbenih de adaptacije, sanacije ter polaganje tla^ kovcov, ter zidanje pnzidkov, Oragan Manč s,p,, Frankovo naselje 68, âk. Loka, 9 031/892-741 toùvx PREVZAMEM, vsa gradbena dela z materialom ali brez* GIB. đ*o.o.. T. Odrove3, Kranj, « 031/426^10 10021090 SLO • DOM, zaključna dela, stene, stropi, Knaul, armatrong. adaptacije, novogradnje, laminati, vrala, okna ^ velux, pie&kanje.. , Markotič Slavko e,p., Suska 26, êkofja Loka, • 04/515-22^. 041/806-751 9WVC SPLOŠNA GRADBENA OEU. omeb. fasade. Hakovanje dvonsc. zidanja, betonske skarpe. Gradbenik Oarri in ostati d*n,0M T, Oežmana 10, Krani. 9 STROJNI IN ROČNI, omett, prostorov n zunanji, Zoki. d.o.o.. Ke^ C. 53. 041 /378-S24 OSMRTNICA TESNENJE OKEN IN VRAT, i^ožena tesnila do 30 % pnhranka pn ogreva* nju. Prepiha In prahu nI več I Zmaniian hrup, 10 let garancije. 9E i MA. d.0*0*. Ekslerjeva 6, Kamnik, • 01/63-15-057, 041/694-22$ eCC304& IŠČEM ISĆEU, izKiileno žensko zi 1 Don^oč v gospodinjstvu 1 x mesečno p »0 3 ure za eno leto, v Kranju. 9 041/4 40793 «OOK«' I&ĆEM OSEBO, za oû rezovânje kmečkega, sadnega dravja. 9 041/390^31 ISCEM osebo, za i»moć pli raznih delih, «040/705-250 IZOBRAŽEVANJE 1 MATEMATIKA. FIZfKA, pomoč nudi profesor, priprave na maturo. Instrukcí* |epo$k>vnamatematika, ENAÓBA^IZ- OBRAŽEVANJE, resniks.p .Mitře 57. Visoko. • 04/2S3-11-45. 041/564-9d1 ZASEBNI STIKI IŠČEM POŠTENO ŽENSKO, slart>5ti okoli 50 let, brez obveznosti, ki ima rT>ajhno pokojnino In slabe sianovani-sK9 razmere, pri nas ji nudimo vse za pornoc v hlil, ostdlo po tfoçovonj. 9 600301? POMLADNI VETER, Gorenjka. prijazna. stara 52 lei žeii spoznali pnmem» Ç9. nevezanega moškega, te( 090/54-26 085 SIT/min). ali samo moWtel naroćniki 090/14.22-05 200 SiT/miri), tudi ?i.íen\L mama Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove namesto venca na grob. HvaJa tudi vsem, ki ste ji stali ob strani v Času njene bolezni. Posebna zahvala pogrebnemu podjetju Hipnos, pevcem in g. Antonu Slabetu za lepo opravljen pc^rebni obred. Zahvaljujemo se tudi osebju bolnišnice Golnik, Hvala vsem. ki ste jo imeli radi in jo skupaj z nami pospremili k večnemu pcâtku. Žalujoči vsi njeni 28 GORENJSKI GLAS petek, 1. aprila 2006 AN KETA Poleti je Bled lepši kot pozimi Vilma Stakovnik vinogi ob prostih dnevih radi obiščejo Bled, na njegove naravne lepote so ponosni tudi domaČi. Tako oni kot pa se večkrat a bi bilo marsikai e urejeno. pri ahko Tina Ddk Valerija Brane iz Žirovnice: "Vedno rada pridem na Bled, če ne drugega na sprehod. Enostavno mi je v§eČ. Zdi se mi, da je okolica kar lepo urejena, res se ne morem pritožiti." Dejan Andrič z Sleda: "Mislim, da bi pozimi lahko več narediti za urejenost Bleda, pa tudi za čistočo. Poleti pa se mi zdi» da se kar potrudijo, da je rož dovolj in je Bled kar urejen." Damjan Grilc I2 Radovljice: "Trenutno Bied Še ni ravno najlepše urejen, vendar mišim, da ga urejajo m da bo počasi tako, kot bi bi treba. Vedno pa je moč narediti Še kaj več." Ana Cestnik 12 Rib nega: "Vesela sem, da lahko živim Petra Rauhekar 5 Koroške Bele: v Ribnem, saj mi je Bled z • "Bled se mi zdi kar urejen, okolico res všeč. Ko se spre- I ni mi pa vŠeČ, ker so povsod hajam ob jezeru, velikokrat dobim ideje, kaj vse bi bilo treba še urediti." : po cestah konjski iztrebki. : Pa tudi kakšna zanemarjena : stavba, posebej ob jezeru, \ kvari izgled kraja." Kran) Župan najel odvetniško družbo Čeferin Državna revizijska komisija je ugotovila nepravilnosti v postopku javnega naročila za nakup prostorov Osrednje knjižnice Kranj, ki ga je za mestno občino Kranj vodilo podjetje ALTUS Consulting. Župan Mohor Bogataj je imel na voljo dve možnosti; da ponovi postopek ali da se občina pogaja z obema ponudnikoma, družbama IC Dom, ki kandidira 2 Globusom, in s Savo, ki kandidira z novogradnjo poleg Gimnazije Kranj. Župan se je odloČil za pogajanja, za izvedbo tega postopka pa je pooblastil odvetniško družbo čeferin. Na sredini seji mestnega sveta je svetnika Matevža Kleča zanimalo, koliko denarja bo odvetniška družba za to zahtevala. "Prvi račun je znašal 900 tisoč tolarjev, do konca postopka moramo nakazati še enkrat toliko denarja pri investiciji, v katero bomo sicer vložili približno 1,6 milijarde tolarjev." je odgovori! župan. Slišati je vprašanja, ali na občini nimajo sposobnih pravnikov, ki bi znali izpeija- i postopek pogajanj. '*lma- mo dovolj strokovnjakov, ampak morate vedeti, da je v igri skoraj 1,6 milijarde tolarjev. Ne želimo nobenih napak več, zato smo najeli odvetniško družbo Čeferin, ki je usposobljena za po- stopke pogajanj. V enem tednu bodo znana pravil-a pogajanj, v treh tednih pa bo znan tudi izbrani ponudnik," je pojasnil župan. S. K. gg \ ^CITOČHÍHC 04/201 42 41, e-po5ta: narocnine@g-glas.si, www.gorenjskiglas.si •zaSodraslih oseb ♦ prtljažni prostor 5101 ♦ Renaultov dizelski motor ♦ brezplačno osnovno zavarovanje in kasko zavarovanje za dobo 1 leta* t ^ i (ii^ M010 a" \ LETA QARAMUS «1 oreupe Ren^ul^ vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo zjutraj ponekod Še zmerno oblačno. Čez dan in jutri, v soboto, pa bo večinoma sončno. V nedeljo bo sprva Še pretežno jasno. Čez dan se bo delno pooblačilo, pihati bo začel jugozahodni veter. PETEK -1/1 o°c so BOTA -2/14®C NEDELIA 1 /1 O C9M« Kswi lOM'C Uurai9 ScMa/ M«- N 12/0*0 1w-tc \p ll/fffr N(7vat3onet J\ yuMit>i '""rt J- KK»« Ï1 ivrc NgwomMû i ZagroD NA KONCU o Û KftANJ Zima zamahnila z repom ~ že tako dolga in s snegom bogata zima se očitno ne namerava kar tako posloviti, saj je včeraj snežilo v večjem delu Gorenjske, kar je povzročilo težave v prometu, predvsem na mejnih prehodih. Sicer pa sneženje v aprilu za Gorenjsko ni tako neobičajno, redkeje pa ga v nižinah zapade 10 centime* trov in več, je pojasnil Gregor VertaČnik iz Urada za meteorologijo. Od leta 1950 naprej se je to v Kranju zgodilo Šest- krat. nazadnje iS. aprila 1991, ko ga je bilo v Kranju 25, v Lescah pa 21 centimetrov, fz razpoložljivih podatkov je znano, da so na primer v Kranju 29. aprila 1907 izmerili 26 centimetrov debelo snežno odejo. "Aprilski sneg se zelo težko obdrži dlje kot dva, tri dni. V Kranju se je od leta 1950 naprej sneg najdlje obdržal za štiri dni," je dodai Vertačnik. S. i. Domžale Peticija proti cestninski postaji Na občini Domžale so se zaradi Ignorance države in pristojnih institucij v zvezi s cestninsko postajo v Krtini, odloČili za posebno akcijo, ki so jo poimenovali Stop kolona m. "Zaradi neuresničevanja sklepov, namenjenih posledicam odprtja cestninske postaje v Krtini in drugim problemom na področju prometa, ki so jih domžalski svetniki sprejeli na januarski izredni seji, se je občina Domžale odločila za zbiranje podpisov," je sporočila domžalska županja Cveta Zalokar Oražem. Z zbranimi podpisi želi občina opozoriti predvsem na nepravično cestninjenje v Sloveniji, na potrebe po učinkoviti uporabi avtocest in težave zaradi odliva prometa na lokalne ceste. Poleg spletne peticije, na kateri je že zbranih več tisoč podpisov, se je občina odloČila tudi za akcijo preko jumbo plakatov in radijskih sporočil. J. P. RADIO KRANJ d.o.o Stritarjev« ul 6. KRANJ IfcLřKUM; (04) 28<12-220 <04) 2812-221 iniM ftoarujâ míHmi mmtín lOA) (051) PAX. (04) 2813 <04) 2812 ç f^OtlO rad kokranlllir ad ioHi ranj SDiôtno strori' www. ra allo-k rartj .si l'ûKLuiîanf} rad^jskh phsthor na ùonErusKEmj .J PETEK 7.4.2006 GL SB NOVIČKE Izžrebanci za Simple Minds v soboto v ljubljansko Halo Tivoli prihaja škotska skupina Simple Minds, na Gorenjskem glasu pa smo pred kratkim izžrebali Štiri srečneže oziroma sreČnice, ki prejmejo po eno vstopnico za koncert. Vstopnico lahko dvignejo na dan koncerta na blagajni pred Halo Tivoli med 19. in najkasneje 20. uro z osebnim dokumentom. Izžrebali pa smo: Anjo Železina, Dolores R^andn Ma- telic, Davida Lakoto in Barbaro Peter^in. Samostojni Let-3 v sredo je ljubljanski Mediaprak obiskala hrvaSka skupi* na Let3. Verjetno so organizatorji pričakovali več obiska, vendar glede na to« da Let 3 velikokrat nastopajo v kombinaciji Še drugih bendov in so bili v Sloveniji Že večkrat slišani v živo, je bil tokrat obisk koncerta povprečen. Marsikdo iz Študentskih vrst pa je pred blagajno ugotavljal, da je okoli tri tisoč tolarjev za Let 3 preveč. Pred nastopom Let 3 je občinstvo ogrela reška predsku-pina koncerta DawnfólI. Metal zasedba, ki so jo obiskovalci koncerta sprejeli dokaj mirno» po nekaj začetnih akordih» tipičnih metal gibih in 'ptesu dolgih las' pa so se začeli pozibavati v ritmu komadov - čakajoč ra na* stop Let 3. VeČino občinstva so sestavljali oboževalci benda» nekaj je bilo povabljencev, med drugimi obiskovalci pa so prevladovali Gorenjci. A. 8. Let 3 so nastopili v ljubljanskem Mediaparku - v svojem značilnem stilu. / fou Miro h^^r u NITECH LTH s TCG UNIXECH Ltivol, d. o. o Vincafie 2, 4220 ékotja Loka K sodelovanju vabimo nove sodelavce (m/i) za STHOJNO (CNC) OBDELAVO ULITKOV VZDRŽEVANJE STROJEV Delo je večizmensko. Vabimo predvsem mlaide kandidate, ki imajo končsfyo srednjo (SS) ali poklicfK) àolo (KV) strojne ali sorodne smeri. Prvo detovno razmerje, ki ga bomo sklenili, bo za doloóen čas s poskusno dobo. Ponudbe z ustreznimi doKaali in kratko osebno predstavitvijo sprejemamo sedem dni po ot^avi na naslovu: TCG UNrrECH Lth-ol, d. o. o.^ kddfovskâ služba Utostrojska 46,1000 LJubljana ali Vfncdrje 2, 4220 Ško^a Loka (R) RADIODMEV fladjo Cerkno, D. o. O. Platiše va uuca 39, 5282 Cerkno TET : 05/37 34 770 FAX: 05/37 34 771 INPO#KADIC!>ÛDM£ V NCT 97-2L 99. s, 103.7 MHZ UKV, STEREO, RDS Tenorist Marjan Zgonc je pred kratkim izdal že svoj osmi album. Na njem so zbrane le napolitanske pesmi. Pevec odličnega tenorja ima idej več kot dovoij, zato lahko poslušalci pričakujete deveti album In morda tudi okroglega desetega. O Nina Valant je Marjan najde ideje, da je tudi zadnji album všeč njegovim poslušaJcem in da skupaj z njim na koncertih prepevajo refrene pesmi z njegovega zadnjega izdelka? "Zeb veliko premišljujem o tem, kaj bom posnel in vsega tudi nikoli ne posnamem. Tudi veliko avtorjev mi da svoje demo posnetke, ki jih potem posnamem, veliko idej pa je tudi mojih. Pesem, ki jo posnamem, mora biti najprej všeč meni. Šele potem si zasluži inesto na zgoščenld." Na novem izdelku najde- | mo tudi duet, ki ga je posnel g 2 devetletno deklico Julijo. Morda gre le za pametno trž- časa. Želel sem si. da bi bila ko Norino Radovan: "Ona je resnično odlična pevka, saj je v Ljubljani pela tudi z velikim Pavarottijem. " Se pa tudi sam ne bi branil dueta s kaklno svetovno glasbeno zvezdo. Med tako velikim številom posnetih pesmi najde tudi najljubšo. "Ni nastopa, pa naj bo to na rojstnem dnevu, na samostojnem koncertu, da jaz ne bi zapel pesmi Ti si roža. To je ljubezenska pesem, 2 lepo melodijo in morda lahko rečem, da je to moja najljubša pesem." Marjan kljub svojim dolgoletnim glasbenim izkušnjam vsako leto odide na tehnične vaje Z3 glas in tudi sicer zelo pazi, kako ravna s svojimi glasilkami. Kaj pa recept za tako dober glas? Sicer pa je Marjan posnel "Predvsem paziti, da se ne no potezo, da bi njegov al- čim mlajša deklica sposobna že veliko duetov s slovenski- prehladiš, če pa si prehlajen, bum kupili tudi mJaiši poslu- zapeti tako zahtevno pesem, mi pevkami, kot so Nuša pa raje ne peti, ker se glasilke šald, "Ne. tega nisem naredil Naredili smo avdicijo, na ka- Derenda, Simona Weiss, s tem preveč obremenjujejo, zato, ker konec koncev julijo tero se je prijavilo ogromno Helena Blagne. Še posebej Imeti je treba pevsko kondi- pozna premalo ljudi, da bi al- število dobrih mladih pevcev, je ponosen na duet, ki se na- djo, tako kot jo imajo iport- bum kupili zaradi nje. Ta že- vendar najbolj prepričljiva [ja je bila v meni že nekaj bila Julija," razlaga pevec. haja na novi plošči in ga je niki in pa seveda nič alkoho-posnel z odlično sopranist- laterničcigaret." Organizatorji narodnozabavno glasbeno obarvane prireditve Veselo v pomiad bodo vztrajali j3 Maia Bertoncelj ski veter, ansambel bratov Vojsk, tamburaški orkester Bisernica, pevci Tjaša, Anto-ulturno umetni- nio, pevski tercel iz Reteč in ško društvo janko ostali. Vsem tem imenom Kermelj Reteče - pa tudi letos ni uspelo na-G oren j a vas je v polniti dvorane, ki sicer soboto drugo leto sprejme 250 ljudi. Prišlo jih zapored pripravilo priredi- je le okrog 70. tev "Veselo v pomlad", na "Krajanom želimo ponu- menjeno ljubiteljem narod- diti širok repertoar priredi-nozabavne glasbe. Nastopili tev in tovrstnih v zadnjem so Veseli Gorenjci, Poljan- desetletju tu ni bilo. Seveda Veseli Gorenjci bodo maja praznovali prvo obletnico skupnega delovanja. Trenutno snemajo prvo zgoščenko. sem pričakoval večji obisk in prireditvi vztrajali in jo pri- Pevski tercet iz ReteČ sestavljajo (z leve) Tine Carman, Andraž Gartner in Lenart Rupar. Prepevajo črnske in duhovne pesmi. znova se je pokazalo, da dvo- pravili tudi v začetku prihod- rano napolnijo le domači nje pomladi," je povedal To-gledališčniki in tamburaši s maž Jenko, predsednik ponovoletnim koncertom. KUD Janko Kermelj ReteČe -Kljub vsemu pa bomo pri tej Gorenja vas. PETEK 7.4.2006 03 TELEVIZIJ; Med moškimi, ki se borijo za sanjsko deklico, je bilo kar nekaj mladeničev iz Kranja oziroma njegove okolice. Večina jih je že izpadla, v igri pa ostaja Sandi. "I Alenka Brun renjcev, kjer v igri ostaja le eden iz kranjskega konca • atarina je od§la. Je Sandi. 26-letnik, visok 183 resnično našla Iju- centimetrov, riba po horo-bežen, gre za nov skopu, pravi zase, da je ve-trik v scenariiu sel» zabaven in ima rad Šport. Ker imajo doma dru- žinsko podjetje, na začetku ni vedel, bi ostal v Šovu, če I mK v scenariju Sanjske ženske 2 in je bU njen odhod že od začetka načrtovan, ne vemo. BiJ pa je zato odhod nekaj ga izberejo ali ne, saj kot vsi dramatičnega za dotedanje podjetni in poslovni ljudje udeležence šova, dokler se ni razmišlja, da brez nJega pojavila nova Sanjska, Nina stvari ne funkcionirajo. Na Osenar, ki morda po lepoti posebne osvajalske prijeme prvo Sanjsko celo prekaša, ne da veliko, ker meni, da saj so moški ob pogledu na- kemija naredi svoje. Njego- njo obnemeli, nekateri raed va sanjska ženska naj bi njimi pa izjavili, da so si ved- bila nasmejana, elegantna, no predstavljali tako sanjsko razgledana, na trenutke dekle.Čepravjimdvaindvaj- resna, naj bi vedela, setletna Kamničanka ne ol> hoče in od tega ne bo odsto- Ijublja ljubezni, jim bo ver- paia. Pravzaprav je njegova jetno na kar zanimiv način sanjska ženska lik sodobne mešala glavo v nadaljnjih od' ženske s pridihom lepote, daj ah. kjer pa se potem največkrat Med gorenjskimi snubci izkaže, da so sanje prijet-najdemo še Sandija, ki pri- nejše od realnosti. Ce je de-haja iz okolice Kranja, in kle lepo, ni nujno pametno, Domžalčana AJeša K. Če pa če pa že poseduje oboje, pose Matic, ki je doma iz Ra- tem je to kombinacija, ki domelj, tudi še šteje za Go- moškim v veliki meri pov-renjca, potem je bil na za- zroča preglavice, saj tovrst-četku spisek prijavljenih še ne sanjske niso enostavne, daljši. Najmanj šest Go- prej naporne. NOD se vrača jutri se na male zaslone vrača oddaja Nikoli ob desetih (NOD), ki jo bo tako kot doslej vodH Peter Poles. Glasbeno - pogovorni šov bo v tej sezoni na sporedu vsako drugo soboto na 2. programu Televizije Slovenija. Peter Poles bo ob pomoči privlačnih starlet tako kot do sedaj v studiu gostil osrednjega glasbenega gosta, ki bo v oddaji nastopil tudi v živo. Goste bodo gledalci spoznali na zabaven in sproščen način, saj se bo Peter z njimi pogovarjal, igral igrice in jim nastavljal majhne pasti. Oddajo bodo poleg pogovora z gosti popestrili tudi različni prispevki oz. rubrike. Gosti prve letošnje oddaje bodo Orleki. A. B. f»t».RrvsLO Daleč je smrt jutri se nam na prvem programu ob 20. url obeta prvi del domače nanizanke Daleč je smrt, ki je nastala pod taktirko Jana Cvitkovida. Nanizanka ima pet delov. V prvi epizodi, spoznamo družino Drole: očeta Perota • ljubitelja piva in "fuzbala", mamo Aimo, ki podpira vse Štifi vogale skromnega, a toplega doma in srednješolca Oobija, ki /e pravkar začel raziskovalno domačo nalogo fZ genetike: križal bo fižol s fižolom. Dejavnost srednješolca prepreči skrbno starševsko oko očeta Perota, k) je v sadikah fižola detektiralo marihuano. A. B. Bo Sandiju uspelo očarati Nino? /foio Pop T» VIRTUALNI IN Priljubljena rubrika Pop In je stalnica že vse od eta 2003, ko so 24 ur začeli predvajati v razširjenem formatu. Med gfedalci je zelo priljubljena. N^na Valant a POP TV-iu ie vse od novega leta presenečajo z novimi spremembami. soboto, 8. aprila, vas bodo razveselili še z eno. V oddaji 24 ur bo rubrika Pop In zaživela v novi podobi, V novem virtualnom studiu bosta Pop in izmenično vodili simpatični voditeljici Andreja Virk formacij ter še Žer din in Urška Pirš, ki ju pregled dogajanja doma in gledala poznate že kot vodi- po svetu. teljici tedenske rubrike. Na terenu bo zanimive prispevke iz domače diužabne kronike Še naprej pripravljala novinarka Nina VtdoviČ. Med tednom ostaja rubrika nespremenjena, vsebinsko obogateni sobotni Pop In pa bo potekal iz novega virtualnega studia in bo časovno obsežnejši, saj bo gledalcem ponudil ie več atraktivnih in zanimivih in- izčrpen VI Xř ťxM Afi^ ly^XPA^^ t www.ona-on. Oâvâjâ], 2âliubk 8tï preko Vzerr» u6m:>0o v i»vo(e roko ifinoiGi ftvotosûroanoouàa Pn^^ktjje Ce već koc 50.000 iBkfitCAv 2â&sv6 11*1 fjLiQesni. Skupne sebave. koncerc, pocdver%ifi zmsnkc ns e'epo in Se in CjI GGI IZLfTI I CorenjskiClas z < ce U O o. - tS. 4. tOM 1. DAN: Odhod avtobusa ob 3. uri tz Kranja - namestitev v hotelu - og{ee 3.000 sit (i2,$2 eur) v agenciji Unda, Staneta Žagaiia ja, Kranr 04/iJS 84 iO afi OàUuB m eODLARJI IN GAÍPERJI PRIREJAJO V PETEK, DNE 21.4.2006, OB 20. URI V ŠPORTNI DVORANI V ŠENČURJU 3. VELIKI KOMeiRT MED GORENJSKIMI NAttBLJ NASTOPAJOČI GAŠPEflJI S KRANJSKIM KVIKTUTOM. TRIO LOJZETA SLAKA S FAffTI S PRAPROTNA. ANSAMBEL KORENINE. BENEŠKI FAr/TJE, JOŽICA SVETI. ANSAMBEITDNETA RUSA. KRO&U MUZIKANTI, SLOVENSKI MUZIKANTI, BOHPOMAG&i. ANSAMBEL ROBERTA ZUPANA POVEZOVALCA PROGRAMA; KONDI PIZORN mVIKTORUA S I PREO PRODAJA VSTOPNIC: ALO ALO Šenčur, Taverna Rekar • Orehek, Bar Pelko • Visoko, Turistična agencija Odisej • Kranj, Brunarica • Kokrica. &b8F* Šenčur. Trgovina Zevnik • Hrastje, 8ostilna Cešnar • Cerklje. Odgovorite na nagradno vprašanja • 12.4. irebamo tii prejemnika vstopnica za koncert «1 Katera prireditev Godiarjev ie najbolj 2nan8? Odgovor i vaivm pofnhn naslavvm somi v CorennU olas. Zomvt f. 4000 Kranj. 04 PETEK 7,4.2006 KULTURy škorja Loka Škofja Loka > čas pasi jo na Včeraj zvečer $o v Galeriji Loškega muzeja odprii razstavo Ško£a Loka • Îûs pûiijona, v kateri sodelavci v LoSkem muzeju predstavljajo Lolko gospostvo v Času med leti 1650 do t750 tako v zgodovinskem, etnološkem, umetnostno zgodovinskem kot družbeno gospodarskem vidiku. Ob razstavi, ki bo odprta tja do 15. oktobra, je IzŠel tudi ekskluzivni katalog na 50 straneh. I. K. KftANl Pihaini orkester za diabetike Jutri, v soboto. 8. aprila, ob 20. uri bo v Prešernovem gledališču dobrodelni koncert v sodelovanju kranjskega Rotary kluba. Pihalnega orkestra MO Kranj In Društva diabetikov Kranj. Orkester bo pod dirigentsko palico Mateja Rih-tarja Izvajal pomladno obarvan program, z zabavnimi melodijami, kot solistka pa bo ob glasbeni spremljavi pianista In skladatelja Mirana juvana nastopila tudi Katja Rihtar. Vsa sredstva koncerta, zbrana z vstopnino, bodo namenjena pomoči Društvu diabetikov pri opremljanju njihovih novih prostorov, darilni bon društvu pa bo podelil predsednik Rotary kluba Ladislav Hafnar. I. K. PRCDOSgE Odrasli folklorniki Kranja v nedeljo, 9. apriia, bo ob 18. uri v Kulturnem domu Pre-doslje Območno srečanje odraslih folklornih skupin Kranja in okoliških občin. Predstavilo se bo 12 skupin, strokovno oceno o njihovih nastopih pa bo podal dr. Mirko Ramovš. I. K. NAPOVEDNIK 7. 4. ■ Croovelation events; koncert skupin Mazoo in Rap kolektiv S.0.5. • ob uri, Škofja Loka, Rdeča ostriga S. 4. « koncert dua Libido - ob 21. uri, Kranj, Izbruhov kulturni bazen 9. 4. • koncert romske glasbe; Amala In Darhia orkestro • ob 20. uri, Domžale, KD Franceta Bernika 13. 4. « Lektro dfsco, Psího Trance • ob 20. url. Kranj, Izbruhov kulturni bazen 14.4. ft Radyoyo: Pier& jAMirlco-ob22. url, Škofja Loka, Rdeča Ostriga 13. 4. • koncert skupine Sank Rock - ob 21. uri, Gorenja vas ORTO EST 7. 4 do 13. 4: petek: Srečna mladina, sobota: KUD Idijoti (Hr), ponedeljek: MeUlsteel, Stimulans (Hr), torek: The Planet Smashers (ZDA), sreda: Deadline (VB), 3B0MB, četrtek: Orlek. OVENSKI /}u\stii Kninjn . Izberite Najljubšo Kreacijo Gorenjskem glasu bomo z organizatorji likovnega biena- la v Kranju sodelovali tudi letos. Z oaèo skupno akdjo želimo spodbuditi obisk razstav in s tem dati svoj doprinos h kulturnemu utripu goieniske prestolnice. Vabimo vas, da obiščete prizorišča bienala, ki bodo ^rata v svet likovnega videnja svťta udprla v ćtftrtek, 13. aprila» si vzamete Čas za estetsko in razmiSlj u joče doživetje v družbi 24 slovenskih ustvarj&icev ter izberete krcadjo, ki vas bo najbolj ganila. Pri razglasitvi najljubšega likovnega dela po izboru bralcev Gorenjskega gla» bomo upoštevali po en glas vsakega sod^ lujočega, saj želimo izvedeli, katero likovno delo je vSeč največ obiskovalcem. Med obiskovalci razstav v okviru bienaia. ki nam bodo poslali kupon z izborom najlj kreacije, bomo izžrebili tri nagrajence • prejemnike likovnih del po izbom likovnega druitva Kranj. Prvi kupon za glasovanje bo objavljen v petek, 14. aprila. Medijski sponzor Gorenjski Glas v Medobčir^skem muzeju Kamnik so včeraj odprli razstavo o stoletju oblikovanja stolov v kamniški tovarni Sto lasna Paladm zbirka tega pohištva pri nas. A tokratna razstava sega še dlje, saj vključuje tudi delo amnik • Razstava, dveh kasnejših Stolovih obliki sta jo avtorja kovalcev svetovnega slovesa, mag, Zora Torkar, Ni]4. russig, pesnik In kipar Rudi Stopar iz Sevnice, pesnica Anto- uro se bo na treh prizoriščih v Gradu Khislstein» v OKC nija Baksa Srnel, pevke Turističnega društva Suha Krajina, Krice Krace in PreSernovem gledališču zvrstilo 10 lutkov- harmonikar Marko Kern, KD Ig in Kulturno društvo Žarek iz nfh predstav skupin iz cele Gorenjske, predstavili pa se Brežic Program bo povezovala pesnica Alenka Jeraj. I. K. bodo tudi gostje iz Slovaške. I. K, PETEK 7.4.2006 NOMIN ďOR 192 05 Goaazd Š nik dov: Bela noć, I2 pekla do raja privoščil dišeč cigarilos in no dopoldne z okusno košto. na jazzovski naân. Barka iz "okadil"šestlet starejšega bra- Recimo, izziv za prave kuhar- Oni dan, ravno sem pri "rezervni" mami Vesni Č. užival ob skledi "primo tajo" radića, perja, Lolita,... Aplavz in čestit- ta Domna Slano, takisto aka- je prvega primorekega odtrgan- ka! Jan, oblečen črno pred čr- demskega slikarja, legendar- Čka, in razmišljal o prvi pord- nim zaodrjem, se zalivali n^a glasben^ frika Toma- ji Ivanldnega regrata, zatreiîe zgodbi, del katere je opisal, v ža Domicelja in sošolca iz Poseben izziv bi lahko bila tudi druga knjiga SaSe Veronika z naslovom Na konici telefon. "Ej, halo, Jan tu.... Va- lani izdani knjigi Smeh in sol- glasbene Šole, znanega klan- noža, ki je izšla pred Časom in bim na rojstni dan. Bo fino, dobi§ vabilo»... Ne bo medij- ze. "Nekega večera sem prejel klic iz Pediatrične klinike, češ netista in dirigenta Andreja nam jo je predstavil v restavra-Zupana, profesorja naAkade- dji Hiše s konceptom Vale sko, nič fotkanja, za prijate- zelo bolno 17-letno dekle se mi ji za glasbo in solista Opere Novak. Novinarstvo med no- Ije. ' Z veseljem pritrdim. Čez me želi videti. Vsaj še to v živ- in baleta. Lahko bi nastal pri- žem in vilicami je bil leta nekaj dni pride vabilo. Veliko, ljenju," nam je pripovedoval jeten "unpluged". Večer do- 2004 izdan knjižni prvenec 2 velildm svedim [. običaj- slavljenec in občudjivejšim je brega dejanja! Še Kristusu bi Saše Veronika, popularnega no vabilo nenavadno veliko moralo orosetí oko. Jan si je besedila. Da si želimo po- vzel čas za obisk, In. ja, dekle se nasmejalo. S Sašom Veronikom sva si tv voditelja, legendamega urednika Deutsche Welle, po- inembiie življenjske dogodke je ozdravelo in ob burnem rekla Na zdravje s Ščurkovo močnika odgovornega ured- 4 ¥ s trni ê' éi î # i Petra deDti in preživeti 2 ljudmi, ki ih imamo radi, nagovori in nasmeji: "Star bom 33 let. Vendar Dora in Zlatko TomaŽ, Jan, Andrej ín Domen Saša Veronik, Lili Vodušek, Tanja Žnidaršič je 02adje naslova, kajti na ko- no dobroto je 2 rokami, da je nid noža stoji kozarec za ostalo le nevednost in pregre-"glavno" vino ob vrhunskem ha ter da ga zagotovo bolje obedu. Nekaj obstranske vloge so odigrali tudi v Hiši Fran- poplakne mineralni tokaj kot kiselkasti teran aH refošk. Gre ko iz Sela pri Kobaridu, kar preverit. Govorno veščemu Saši sta se dali zapeljat tudi Lili Vodušek. "wine mana- Saša posrečeno in zanimivo opiše. Čeprav je z malčki do Ljubljane kar zajetna pot, sta ger" iz koncema Alliedo Do-Valler Kramar, lastnik in idej- meco in Tanja K. Žnidaršič. ni vodja restavracije, sommelier tretje stopnje, izšolan v italijanskem Gradiškem, in Ana Roš, prva v Frankovi kuhinji, prišla čestitat 2 leto in pol staro Evo Klaro in triletnim Svitom. Da je v Kobaridu pri Val- Se magistra, potem pa dokto- včasih sodebvka marketinga v tržiškem Peka Malce resneje sta nastopanje pospremila dr. Bernard Nežmah, kritičen novinar, kolumnist tednika Mladina, in do junija aplavzu nim. tv namen pisanja drug,... Lťtos želim praznovati drugače^ Ne želim majhnih ali velikih daril zame, naj jih ?neče- brajdo, in me pobara, veš, lqe nika propadlega časnika Slo- terju in Ani nadvse prijetno rica Rosvita Pesek, urednica daj že je zavod Korak. "Znam kuhat venec, bU je "presešef Baju- in mikavno, jih ve veliko. In Ln novinarka RTV SLO. Oba iz Žič za 8, ampak za 24 pa ne vem. kove vlade, zdaj pa je nepo- Ana bi lahko bila tudi odlična sta člana strokovne komisije Slovenskih Konjicah,Tako kako bo izpadlo. In sem šel grešljiv sopotnik na slovenski novinarka, po mami Katji za medije pri Ministrstvu za Petro Kračun iskrenega aplavza "videt". Mateja Korošec, di- gastro in enološki poti ter član Roš, Delovi novinarki in z bdtuio. O medijskem zako- prejmejo tisti, ki jih res potre- "fíčnikov bilo. še bolj, ko so ob koncu rektorica zavoda Korak, za va- evropskega reda vitezov vina. Viktorjem obsijani sestri nu tokrat nič. Tistim, ki jim ia smo zbrali nekaj rovance oseb po poškodbi Knjiga, iz katere morda nasta- Maji, Te dni Ana suče kuhljo dela preglavice že kuhano ali jejo!" zrelo nagovarja, kot solze ve, vesela obiska, pove, da gre za kuharsko delavnico ter da neta dve novi, je "unicujn" na na kuharskem kor^esu v pečeno jajce, pač knjiga ne bo naših knjižnih policah. Kuli- Vidmu, ata Valter pa se gre pomagala, se je pošalil moj- bi jih ne imel samo Kristuso- pravšnji naslov. Zdelo se je so Saša Veronika našli prek narične pripovedi so začinje- varuško, haha. A vzameta si ster Saša, Se pa zelo splača vih 33. Potem, na drugj strani tudi lanovi mami Dori PL vabila, pride najpomembnej- njak, akademski slikarki spletnega naslova sladokusci.net. Novinar, svetovni po- ne s 120 recepti in vinskimi nasveti. Bralcu se vešče razkri- tudi čas zase in stroko. Pred skozi knjigo vsem, ki so jim Časom sta doživela Čarobne kultura, erotika, umetnost. še. Piše o otroškem raku, o jemni portretistki možnostih ozdravitve, o zdia- lieni kraiinarki n? 'eljav- potnik, kulinarični "connais- vajo skrivnosti visoke " la car- dni pri španskem kulinarič- blizu. Srečno vsem, ki greste pode- seur", sommelier druge stop- te" kuhinje, manire ter ob- nem top " trends eteri u " El na 40. Vinltalv v Verono ali vilih in o períuzi) ski Črpalki za želja. Njena škofjeloška po- n je, je spretno "začini" dopol- mizru bonton, filozofija pre- BulUíu • Fenan Adrii. Zlatko na saJamijado na Bizeljsko, natančno ter vamo odmerjanje zdravil pri terapiji. "Će ma \ms dan in ob svoje kuharske hrane in okusov, skozi zgod- Mavrič - Belica je zarezal v morda že na morje, ali kam sto. Tako kot ima primorski spretnosti povabil varovanko nam bo uspelo zbrati dovolj kitarist Zdenko Cotič prav po- Natašo, njene prijatelje in be pa predstavi vrhunsko kuli- naiiko s trendi kuharskih sredstev, jih bo Ustanova za lanoví glasbi pristno briško taco z imenom na Gorenjsko na skledo re-pršut, Saša Veronik pa nam grata. v^ojitelje. Pričarali so si kras- mojstrov. Nenazadnje razkri- je dopovedoval, da se pregreš- CarpeDiem! jan P. in Eva M. pomoč otrokom z rakom v ce- bendu. GospodiČ z razpo- znavnim Črnim usnjenim klobukom in zeleno kitaro na jo. Res hvala!" povabi v ljub- odru. Da sta si z veseljem na- loti namenila nakupu Črpalke, ki jih vsakodnevno potrebuje- Ijansko Opero na večerni koncert pred rojstni dnem. Bravo zdravila na janovih 33, sploh rú dvoma. Še ena dokumen- Jan! si rečem navdušen in tamo prijateljska slika je na prek abaneta odtipkajn TRR stala, čeprav me je grizlo, ker Ustanove za pomoč otrokom bi jih nemara lahko še več. O z rakom. Opera je bila polna. mičnih deklinah, no ja, tisti Zasedena, Veliko znarKev. večer je bila posebno Čedna prijateljev. Odlična akustika Tržičanka Eva Moškon, štu- in zares krasen koncert z Janovo profesionalno zasedbo. Odzivali smo se znaniin ref- dentka andragogike, ki je lani zasijala ' v komadu Iz pekla do raja. Prima slika. |an je za- Saša in Nataša Bernard Nežmah, Rosvita Pesek CO < Û POVPKASAJTi REZERVlRAJn teloisk« kori* ^ lodri^e votovnkfl ^ hoteli • vslouiict • ponovno i !|(AKM{LSHEII[HS?I 99.900'ZELEHOKISKI OTOKI 199.900 O 8.4JS.4.0MèiH CUriSAlJiT <0 Ž mtnism J 19.900 MAmUAm' MM tU, riAMi- ta/jn, ki tu. wii r sc/4nx. bus 'Um 4JJM IMmiwû"- lÔÛd! O nim INU » i teM vr ht }4c(/1 tfol in renom §e bol) znanih koma- menjal čmo srajco z belo. si Valter In Eva Klara» Ana in Svit gotet^sko^iiompos.i; KOMPAS KRANJ CREI^IA Ul. 04/2014 76Í • KRANJ MEfiCATOR CENTER rel. 04/2014 267 KOMPAS SKÛF1A LOKA r«l. 04/SIII 770 • KOMPAS PEGAZ JESEKICE 04/SB34 140 06 PETEK 7.4.2006 HUMOR / KRATEK G Brat vse vidi, Brat vse ve TISOČ UGANK ZA ODRASLE Na internetni strani vAvw.Poljane-metropoia.com smo si oni dan ogledali nekaj urbanističnih načrtov za občino Poljane v letu 2014. Mestna hiša kot spomin na boj za občino. V pripravah na nedeljski posvetovalni referendum, na katerem se bo odločalo o novih občinah, so aktivisti za novo občino Poljane in izstop iz dosedanje občine Gorenja vas • Poljane na med-miežje postavili tudi osamosvojitveno spletno stran www.Poljane-metropola.com, na kateri volivcem sporočajo razloge, zakaj ie smiselno, da se odloČijo za ta mali korak zâ Poljance. a velik korak za dolino. Stran je izjemno pre- le. Na fotografiji vidimo stav- tem ko je Gorenja vas ostala pričljiva, saj si z nekaj kliki \)q mestne hiše z župan- pri nekaj več kot 4000 prebi- e i 3 Ffanc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Vaša naloga je. da ugotovite pravilen odgovor In nam ga pošljete najkasneje do torka v prihodnjem tednu na SMS pod Šifro uganka, pripišite rešitev 4- ime in priimek na številko OBI/69 11 11, ali po poŠti na Gorenjs glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom za Tisoč ugank za odrasle'. Kaj Bog je dal Človeku, kar ne zbuja zavisti, znano je vsem na svetu, nikomur ne koristi? Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgo- lahko ogledamo tudi projek stvom, magistratom in fri- valcih. Podobno spletno djo Poljan ieU 2014, ko se v zeiskim salonom ter proda- stran so pripravili tudi v Goi- Poljanah nameravajo prijavi- j^ino mobilnikov v pritličju, )âh: WWW.Gorje-Town.com, ti tudi za organizacijo zim- Jn je ohranjena v prvotnem kjer nameravajo zapustiti skih olimpijskih Iger. Aktivi- gorenjskem agrarnem slogu. Bled. še tekom današnjega sti že delajo na projektu v ozadju pa že vidimo prve dneva bodo obe spletni stra- "Svet spoznaj Poljane", v ok-vim katerega so na ogled tudi fotografije bodočega znake metropolizadje, sodo- ni zaradi volilnega molka od-bno stanovanjsko sosesko, stranili. Prosijo za razumeva-Milijonsko mesto Poljane je nie in vabijo k nazdravljanju, mestnega središča, te po- v zadnjem ča&u namreč doži- Na kar koh že, pomembno membne svetovne metropo- velo nesluten razvoj, med- je, da smo veseli. Mali Brat vora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS, (n drugega, ki ga bomo prejeli po pošti). Podarili bomo po dve vstopnici za kranjski bazen. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: globok, globoka ali globoko. Tokrat pravilnih odgovorov nismo prejeli. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Puma" Zaradi službe sem že nekaj ČdiO obupana. Zanima me tudi ljubezen, ker ne ^em, kateri partner bi bil zame idealen. Ali ie bom poročila in koliko otrok bom imela? veda na pozitivno. Malo "Sonček" pred 23. letom boš spoznala fanta, ki ti bo namenjen in za tebe idealen. V trenutni zvezi boš Še nekaj Časa vztrajala, koliko Časa, pa je odvisno le od tebe. Obeta se ti zakon in trije otroci. Dva otroka boš Z letošnjim mesecem janu- imeia enega za drugim. Tret- arjem si prišla pod simbol jega pa malo kasneje, ko boš Moči. Dovolila boš življenju, šla že čez trideseta. Na tre- da te popelje v vsak nov dan nutke si nagn/ena k samoti m premagala boš vse straho- In ne pozabi si vsake toliko ve. povezane s preteklostjo. Nazaj boš tudi dobila zaupanje, ki si ga izgubila v zadnjih Kar si mi napisaia, se je vse uresr^ičilo. Zdaj imam zopet težave in se obračam na tebe. Ali bom obdržala službo in kaj me na splošno Še čaka v prihodnosti. Hua la in imej se zelo lepo! časa vzeti svojih pet minut. Vedno skušaj dokončati stare obveznosti, preden se od- Leto 2006 je za tebe zelo pomembno leto. Znala boš sprejeti vse nepričakovane priložnosti in uspelo ti bo obrniti življenje v nove pozitivne smer. Sreča se ti bo iste napake in bila za to nesrečna. Obeta se ti nova, veliko boljša služba. Glede jubezni boŠ spoznala rov svet, kakršnega do sedaj Še nisi poznala. Občutek, da si s to osebo pripadata, bo prišel točno tisti trenute ko se zagledata, Skoraj gotovo bo rojen v znamenju device. Tudi finančno ti bo znal stati ob strani in ti pomagal rešiti stare težave, ki te obremenjujejo. Zaradi mlajše osebe, ki je v tvoji bližini, boš zelo preseneče- dveh letih. Spoprijela se boš loČiš stopiti korak naprej. kazala v različnih oblikah in na. Novi začetki in poti, ki 2 vsemi izzivi, ki ti bodo pri- Sodi pozorna, kaj ti šepeta znala io boš prepoznati. so pred teboj, komaj čaka- šh na pot. v koncu poletja tvoj notranji glas, saj ti bo to Med drugim ti bo uspelo o. boš dobila službo, ki jo tako zelo težko čakaš. S tem se ti vedno prišlo prav. Da, boš tudi to, da se boŠ znebila Pogumno in a narediš prvi korak. nikar se ne srečna, ker to tudi znaš biti. vseh starih vzorcev, zaradi boj! bo marsikaj spremenilo. Se- Srečno! katerih si ponavljala vedno Želim ti vse lepo. HOROSKOP TANJA in MAR CA A Oven {21.3. - 21.4.) Dobre novice se vam odpirajo v pošti, ki jo že kar nekaj Časa pričakujete, Samo premišljevanje vam ne bo rešilo težave, ampak morate za to tudi kaj narediti. V poslovnem krogu se raje izognite prepirom, saj za to ni primeren Čas. Bik (224. • 20.5») Pred vami je čas novih priložnosti, zato bodite zelo pazljivi na dogajanje okoii sebe. Pričakovanja bodo velika. Ne bo ostalo le pri željah, saj ste končno prišli na vrsto. Vaš dober dan bo torek, zato glejte, da ga dobro izkoristite. Dvojčka (21*5. • 21»6«} Prišel je Čas. ko si boste priznali, da morate v svojem življenju nekaj stvari nujno spremeniti. Nikar ne računajte, da se vam vse reši v enem dnevu. Hitite počasi in s trezno glavo, da se ne spotaknete. Rak (22.6. * 227.) Včasih se vam zdi, da so vaše težave največje in da ni človeka, ki bi bil bolj osamljen od vas. Ustrašili se boste, ker se boste nekomu bolj odprli in čakali na napad. Tega ne bo in vi boste prišli do spoznanja, da niste sami in svet bo postal svetlejši. Lev (237, • 23.8.) čas, ki prihaja, ni ravno pravšnji za večje denarne podvige. Večje nakupe raje prestavite za kasneje, tudi priložnosti bodo boljše. Izognite se prevelikemu premišljevanju in na Čustvenem področju ne delajte svojih zaključkov. Devica (24.8« • 23.9.) v dobro voljo vas bo spravilo sporočilo nekoga, ki vam je zelo pri srcu. Glejte, da ne ostane samo pri pogovoru in se odzovite povabilu. Čakajo pa vas tudi še zanimivi nakupi, s katerimi boste zadovoljn . Tehtnica (24.9» - 23.10.) Vaši uspehi in splošna pridnost na delovnem mestu ne bodo ostali neopazni. Tokrat ne bodite preveč skromni in vzemite, kar vam bo ponujeno. Pri Čustvenih zadevah si boste delali prevelike skrbi, vendar vse to ne bo potrebno. Škorpijon (24.10« • 22.11.) Obdobje, ko ste mislili, da vam sreča ni naklonjena, bo končno le za vami. V naslednjih dneh se boste predajali prijetnim občutkom in se veselili skorajšnjih zmag. O vaših uspehih nikar preveč ne govorite naokrog, saj manj ljudi to ve, bolje bo za vas. Strelec (23.11* • 21.12.) Skrbelo vas bo finančno stanje, saj ste v zadnjem času preveč zapravljali. Pred vami so pozitivne spremembe, a kljub temu vas bo obremenjevalo tisoč različnih misli. Nikakor ne boste dovolili, da bi vam kdo z negativnimi besedami uničil sanje. Kozorog (22.12. - 20«i«) Ohremenjevalt se boste zaradi denarja. Nikarl Vse se bo rešilo dobro in v pravem času. Določeni ljudje vam bodo Šli na živce. Umaknite se, saj ni treba, da morate Čisto vse prenašati. Te dni vas čaka več presenečenj. Vodnar 19.2.) Bodite zmerni pri zapravljanju! Denar vam bo Še kako prav prišel. Zaradi sporočila, ki ga dobite od nasprotnega spola, boste Še bolj zmedeni. Pogovor, ki sledi, vam postavi stvari nazaj na svoje mesto. Ribi (20.2. - 20*3.) Zaradi besednega nesoglasja oziroma napačnega razlaganja besed si boste naredili veliko slabe volje.