mlado Juf£§ it 19 Nedelja 9. maša 1937. tfldeci vihar Povest iz prve indijanske vojne za Ohio —* Po starih virih pripoveduje Fric Steuben Sence nad leseno hišo. Hinek je prisedel k bratu na surovo klop pred hišico, zgrajeno iz tramov. Opazoval ga je zaskrbljeno. Kaj se bo zgodilo, če mu umre sin? Kaj sta poslednja dneva napravila iz moža, ki je bil vedno tako vesel in močan! »Mirko! 2e dolgo te ogovarjam in ti mi ne odgovoriš. Ali si sploh čul, kaj sem rekel?« Krepko ga Je prijel za ramo in ga močno potresel: »Mirko, moraš me poslušati. Morava se odločiti!« Mirko je izmučen dvignil oči, kakor da bi hotel reči: Kaj me briga vse skupaj! Mokasini »Mirko, poslušaj! Bun je bil spodaj v vasi. Dane Bun, stari borec. Rekel mi je, naj bomo previdni. Lenapi so nemirni ...« Ko je brat Mirko začul ime slavnega lovca, so se naenkrat zabliščale njegove oči. Zazrl se je v brata. Kako če-sto si je že želel, da bi spoznal tega moža — Danijela Buna —• in da bi z njim govoril. Toda takoj je spet ugasnil sijaj in truden Je rekel, ko mu je glava spet klonila: »Tako je torej tudi Bun postal gofljač!« »Mirko, kaj bi tako! Sam vež, da lo ni res. Dane Bun je najbolj miren mož na meji.« »Lenapi ubogajo Kornstalka in Konr stalk je mož besede, ki spoštuje pogodbe!« Hinek je razburjen grebel s prsti obeh rok po svetlih laseh. Potem je udaril s pestjo ob mizo. »Mirko, človek božji, ampak mi ne spoštujemo pogodb! To vendar veš prav tako dobro, kakor jaz. Mar nisi prav ti vedno svaril, naj ne delamo zoper pogodbo s Kornstalkom, naj se ne naseljujemo okrog Ohaja, ali celo v Ken-tukiju. In zdaj se delaš, kakor da o vsem tem nimaš pojma. Mnoge lesene hiše že stoje ob lepi reki Ohaju. In tudi na zelenih poljanah Kentukija jih! je že sedaj nekaj. Dane Bun jih je vendar vodil tja — mož pripoveduje čudovite stvari o tistih krajih. Mirko. Tam so lovišča Indijancev iz plemena §a-vanov, ki žive zgolj od lova, — to veš sam bolje kakor jaz. Pogodba pa se glasi. da se tja ne sme podati noben belec. In vendar so šli tja. — Nikoli ne bo Kornstalk žrtvoval teh dežel!« »Toda Bun jih je baje kupil,« je trudno reče starejši brat. Njegov život Je sklonjen naprej, glava počiva v dlaneh, roke pa ima oprte ob kolena. Sedi nepremično, komaj da premika ustnice. Hinek skoči pokonci. »Ti praviš temu: kupil?! Eepa reS, kaj takega bi pač Danu Bunu ne prisodil. Pa je že tako, Indijanci so brex pravice. Sleparimo jih spred in zad. IM če se potem branijo, pravimo, da kr* šijo mir. Dane Bun je v Kentukiju ku-oil zemljo od Čirokov, k! pa imajo diti v senci dreves, ker so jih preveč nadlegovali komarji. Nekaj kokoši je dremalo v vročem pesku. Mirkovih kolen se je naenkrat nekaj dotaknilo. Pogledal je, pred njim je stal Tiraš, veliki pes. V gobcu je držal majhen predmet in je tiho cvileč gledal svojega gospoda. Ko je videl, da se gospodar briga zanj, je položil svoj plen pred noge, dvignil glavo in je lajal za-teglo in glasno. Naposled se je spravil k vratom, se vlegel na zemljo in je poznamo gledal v hišo. Mirko je skrbno motril, kaj mu je pes ožil k nogam. Potem je vzdihnil: je Logan prinesel sinku pred dese- timi dnevi. Sam mu je napravil te opanke, sam jih je vezeL Tako lepo, tako majčkeno!« Hinek je skočil po konci: »Tega ne iz" držim več, — to obupno čakanje! Mirko, bodi mož, vsi bomo morah nekoč umreti!« Mirko ga sploh ni slišal. Vedno rahlejše je šepetal: »Tako lepo vezeno! Mirkec se je tega tako srčno veselil...« In potem je rekel, ne da bi dvignil oči, skoro še tiše: »Hinek, prosim te, poišči ga še enkrat.' Privedi Logana semkaj, moraš ga najti. Osedlaj konja, pojezdi v gozd. pojdi, prosim te Hinek ---.« Prav počasno je Mirko izgovarjal te besede. In potem je pogledal brata Hinka tako obupan, kakršni so pač včasih ravno močni in veliki možje, ki ne vedo z vso močjo nič pametnega početi, pa sedijo tu in čakajo. Hinek je stisnil ustne, potem je planil: »Privedem ga sem, ne vrnem se, preden ga ne najdem.« »Toda še enkrat se je vrnil: »Mirko, spodaj v vasi vedo, kaj je treba storiti. Logana ti pošljejo sem, čim se pokaže. Ali pa bo res vedel pomagati? Iskal ga bom, Mirko. Toda meniš, da bo res lahko pomagal?« »Če sploh še more kakšen človek rešiti mojega sinka, potem je to edino Logan,« je vdano odgovoril Mirko. Na vratih je nekaj zašumelo. Hinek je pogledal tja. Tam je stala mati bolnega otroka. Stala je ob obojih, ob katere je naslonila glavo. Solze so ji polzele po licih, bila je bleda in tiha. Hi" nek je pristopil k njej in ji povedel na klop. Vsedla se je brez moči in se je naslonila na moža, pri tem pa je šepetala: »Mirko, zame ni več življenja.« Tako sta mož in žena potrta sedela na vročem soncu. Brat Hinek je odjezdil, da poišče rdečega prijatelja Logana. Mirko je obračal otroški čeveljček v rokah, njegove ustne so bile bolestno nasmehljane. Mož in žena nista našla besede drug za drugega. V hišici je ležal njun sinek, zdaj se je zganil Samo mati ga je čula. Dvignila se je, šla v hišico in je pokleknila ob ležišču malega bolnika. (DaljeJ Janko Potdk: Materi Otroška igrica v eni slabi Mata Franček Ivan Tonček Osebe* njeni macrvi Soba. Na levi strani vrata. Na desni strani z belim prtom pogrnjena miza. Ob mizi dva stola. Zadali yasi slika sam sem zdaj, še čisto sami Zdaj zapojem iahteo pesem? da bom videl, če jo znam. zložil nam jo je naš očka, melodijo vanjo-vfil tfibo lepct tšfco mfla kot bi slaven jo druŽB, matere z otrokom, rod sliaoo je stol naslonjač. Ob stolu je na vsaki strani po eno stojalo. I. prhor FRANČEK: '(Pride v sobo z lepim šop« kom in ga položi na mizo. Poskoči in zaplosne z rokama.) Ej, to šopka bo vesela, Ko sem v sobo bo dospela! (Se ozre po sobi.) Ni še Ivana, ne Tončka, Zvezd na nobo je ne&teto, sonce eno samo je! Med ženami dal otroka Bog le eno mamo jel Sonce zlato sveti, greje, vse življenje zemlji da. Naša mama, zlata mama, vse nam da, kar le ima. Naj bo dan svetal, noč temna, naj bo mir, naj bo vihar, naša mama, zlata mama, z nami je povsod, vsekdar. Zvezd na neba je nešteto, sonce eno samo je! Med ženami dal otroka Bog le eno mamo jel 2. prizor IVAN: (Stopi v sobo. V roki nosi gajbico s kanarcem.) Franček moj, ti si že tukaj? In kako si dnes vesel! Cul sem te že na hodniku, ko si mami pesem pel. FRANCEK: Da, vesel sem! Glej, ta šopek. (Pokaže na šopek.) bom poklonil mami v darl Ona ljubi lepo cvetje, drugo ni ji dosti marl IVAN: Ona ljubi lepo cvetje, ona ljubi tudi petje in zato prinesel ptička sem ji za današnji dan. Ali ptiček ni krasan? (Dvigne gajbico proti Frančku.) FRANCEK: Lep je kot pomladanski fdanl (Ivan postavi gajbico poleg šopka.) 3. prizor ETONCEK: (Dojde s košarico v roki v sobo.) Ivan, Franček! Sta že tukaj? Jaz pa sem zamudil se, ker košarico mi teta komaj uredila je! IVAN: Kaj v košarico si, Tonček, lepega za dnes nabral? Kaj boš naši zlati mami ti za dan današnji dal? TONČEK (Dvigne košarico in jo pokaže Ivanu in Tončku.) Tu bomboni pomaranče in tri lepa jabolka! Naj se naša zlata mama danes ž njimi posladka! (Postavi košarico poleg šopka.) 4. prizor MATI: Ivan, Franček, Tonček, kje ste? (Vstopi v sobo in se začudi, ko pogleda na mizo.) Ej, otroci, kaj pa to? (Pokaže na darilca na mizi.) (Sinovi jo obstopijo.) SINOVT: Mama, naša zlata mama, samo zate bo vse to, ker te ljubimo takol (Jo primejo za roke in vodijo do stola naslanjača.) Prosimo, le semkaj sedi, (Mati sede.) da lepo ti vse po redi izročimo te dari; (Pokažejo na mizo.) saj jih daješ tudi ti ne le samo enkrat v letu, temveč, kar smo let na sveta, dan za dnevom brez meji, kot le zlata mama znal FRANCEK: (Stopi k mizi, vzame šopek, se napoti k materi m ji poda šopek s poklonom.) Moja dobra, zlata mama, saj ti veš prav dobro sama kako tebe rad imam! Vzemi šopek, ki ga dam tebi moja zlata mama! V duši ena želja sama se mi dnes je porodila: da bi vedno mlada bila kot je šopek svežih rož in da vedno zdrava boš! IVAN (Stopi k mizi, vzame gajbico, se napoti k materi in ji poda gajbico s poklonom. Ker ima mati šopek v svojem naročju, postavi gajbico na stojalo.) Moja dobra, zlata mama, kadar bodeš čisto sama, ptiček bode ves vesel lepo pesem ti zapel. Saj ti ljubiš lepo cvetje, . ljubiš tudi lepo petje! Vzemi gajbico to v dar, (pokaže na gajbico.) ki jo dajem na oltar, na oltar ljubezni tvoje, v znak hvaležnosti ti svoje. TONČEK (Stopi k mizi, vzame košarico, se napoti k materi in ji poda košarico s poklonom/Ker ima mati šopek v svojem naročju, postavi košarico na stojalo.) Kjer je cvetje, kjer je petje, naj še kosec bo sladkosti! Ni veliko, zlata mama, prosim te. zato oprosti! Mama, moja zlata mama, ko bom velik, pa cekinov boš košarico dobila polno od treh svojih sinovi (Mati vstane, položi šopek na košarico. stopi k svojim sinovom, objame vsakega in ga poljubi. Z robcem si obriše solze.) MATI: Ljubi moji otročiči, kdo vse to je oskrbel? SINOVI: Mama, očka, Id te ima in bo vedno rad imel! Pa še nekaj, čuj, naroči očka, mama, je za te! Le poslušaj pesem tole, kako nežna, lepa jel (Zapojo.) Zvezd na nebu je nešteto, sonce eno samo je! Med ženami dal otroku Bog le eno mamo je! Ltd. MATI: (Ponovno objame vsakega sina in ga poljubi.) Ivan, Franček, dragi Tonček, hvala vam za vse dari! Najbolj sem vesela pesmi, ki ste jo zapeli mi! Kdo ba vedel, da naš očka tako lepo peti zna! Pesem pravi mi, da mene, da on vse nas rad ima! Pohitimo zdaj še k njemu, zahvalimo se mu vsi za poslano nežno pesem in za lepe vse dari! (Odidejo.) Zagrinjalo pade. Kako si sam narediš zvočnik Pridni bralec »Mladega Jutra« Ivan bi rad vedel, kako bi si lahko sam naredil radijski zvočnik. Hm, precej kočljivo vprašanje za strica Matica. Na vsa mogoča vprašanja je že moral odgovoriti, ali to pot je pa kar zares prišel v zadrego in se je moral obrniti na nekega drugega strica, ki se s takimi rečmi bavi, da mu je le-ta pojasnil celo reč. Evo, kako je z zvočnikom lastnega izdelka: Radijski zvočnik je tako kompliciran aparat, kakor fina žepna ura. No, in kdo, ki se urarstva ni učil, bi si upal sestaviti tako uro. Z radijskim zvočnikom je prav tako. Zvočnike izdelujejo posebne tovarne, ki strogo čuvajo način izdelovanja in snovi, ki jih uporabljajo. Posebno spretni delavci sestavljajo te zvočnike iz neštetih drobnih delcev, ki se morajo na las prilegati drug drugemu in katerih vsak je spet tehnična mojstrovina zase. Obilo vestnega dela in preizkušenj je treba, preden je zvoč- nik zrel za posnemanje muzike in govora, preden lahko zapusti tovarno in se vseli v radijski aparat. Izdelovanje zvočnikov je kakovostno delo prve vrste in niti vsaka tovarna se ga ne upa lotiti, ako že poprej ni imela zadostnih izkušenj s sličnimi aparati. Sa ma ročna spretnost in dobra volja za izdelavo zvočnika torej ne zadostujeta in bi bil vsak tak poskus samo zapravljanje časa in denarja. Lahko pa si tisti, ki imaj nekaj ročne spretnosti, radijski zvočnik sestavi. To je nekaj povsem drugega. V ta namen je treba samo kupiti »zvočni sistem«, imenujejo ga tudi šasijo, ki se potlej pritrdi v primerno leseno omarico, ali pa na kvadratično desko s stranico 75 cm do 1 m, ki ima v sredini izrezano primerno odprtino. Omarica je lahko poljubne oblike, samo na to je treba paziti, da je pot od zvočne odprtine pa do najbližjega roba omarice vsaj pol metra dolga, ker se drugače nizki zvoki (bas, boben, pauke) slabo slišijo. Samo toliko proste volje in dela ima samo-izdelovalec radijskega zvočnika, vse drugo je odvisno od kakovosti zvočnega sistema. Med zvočnimi sistemi se danes uporabljata samo še dve vrsti. Dinamični sistemi, ki so najboljši, pa magnetični sistemi za nekoliko manjše zahteve glede naravnosti glasu. Izdelki posameznih tovarn so danes že tako izenačeni, da lahko mirne duše kar po cenah sodimo, kateri zvočni sistemi so boljši in kateri slabši. Naj bo zvočnik na zunaj še tako velik in še tako lepo izdelan, pel bo samo tako lepo, kolikor dopušča kakovost njegovega zvočnega sistema. Knjiga za vas! Ali se še spominjate, s kakšno nestrpnostjo in kakšnim veseljem ste vsako nedeljo prebirali pravljico o »Harmonikarja Binčku«, ki jo je spisal priljubljeni mladinski pisatelj Gustav Strniša? Povemo vam veselo vest, da je izšla ta pravljica v obliki knjige z mnogimi slikami. Kartonirana knjižica stane samo 15.— Din, v platno vezana pa 20.— Din. Kdor hoče Imeti v svoji knjižnici lepo mladinsko knjigo, naj prosi starše, da mu čim prej naročijo lepo pravljico »Harmonikar Binček«. Naročila sprejema gospod Gustav Strniša, Stožice 127, p. Jezica. JUTROVČKI PIŠEJO Izlet na Boč. V mojem rojstnem kraju se dviga Boč. Boč je precej visoka gora, a na vrhu ima stolp. Ob poletnem času hodi na Boč veliko turistov. Tako sva se tudi midva z očetom odpravila na Boč. Vreme je bilo jasno. Najprej sva hodila po cesti. Kar sva zagledala na tablici zapisano: »Pot na Boč«. Okre-nila sva po pešpoti. (Da turisti ne zaidejo so ob potih markacije.) Hodila sva že dolgo. Videla sva mnogo zanimivih stvari. Nenadoma se je odprl pred nama velik pašnik. Na tem pašniku je cerkvica sv. Miklavža z velikim gospodarskim poslopjem. Tukaj sva se vsedla in odpočila. Pri sv. Miklavžu ima banovina obsežne pašnike, na katerih se pase veliko krav. Po cele dneve se pasejo. Varuje jih pa velik in hud pes. Nato sva šla naprej proti vrhu. .Na vrhu sva šla na stolp. Nudil se nama je je lep razgled. Videla sva Slovenske gorice, v ozadju pa Panonsko nižino, zeleno Pohorje in valovito Konjiško gorovje. V ozadju Haloze z Donačko goro. Zadovoljna sva šla domov. Dragi tovariši, učenci, pridite na naš lepi zeleni Boč! Heric Zoran, dijak I. b real. «Hirm. v Mariboru MOJA MAMICA Moja mamica je kakor sonce, ki nam pošilja žarke te — tako je moje mamice srce. Moja mamica je kakor morje, ki vali razburkane valove, tudi moja mamica za mene plove Moja mamica je kakor ptiček, ki zame sladko prepeva, kakor srce ji ljubeče to veleva. Moja mamica je kakor angel, ki me varno vodi čez prepade, za mene goji mamica neskočn^ rad«5. Srce moje Ti ostane zvesto, pridna bom, ker se bom potrudila, Mamica jaz tebe vedno bom ljubila. Žagar Marija, uč. II. razr. obrt. strok, šole v Ljubljani. Dragi stric Matic! Prvo malo kritike! Ljubi Bogec, ko je sestavljal 10 Božjih zapovedi, je malo pogrešil, ker je rekel: »Spoštuj očeta in mater, da dolgo živiš in da ti bo dobro na zemlji«, ali je moral po mojem mnenju v prvem redu naglasiti mater pa potem očeta. To se dokazuje pri poznejših Zemljanih, kateri so to že znali upoštevati pa so rekli: »Materni jezik, materina ljuba v, materin dan i. t. d.« Sedaj pa k stvarnosti. Moja mama Je za mene najbolji človek na svetu, ker brez nje bi ne mogel biti človek. Hrani me, oblači me, uči me in vse, kar mi je potrebno, dobim od nje. Zato prosim Boga vsaki dan, da mi ohrani mojo mamico še mnogo let zdravo in čilo. Prosim Te, dragi stric Matic, da mi ne zameriš, ako sem pogrešil s katero besedo pa sem napisal namesto slovenske hrvaško, ker hodim že nekoliko let v hrvaško šolo pa kakor vidiš iz prednjega pisma, še vedno dobro znam svoj »Materni slovenski jezik,« kakor me je učila moja draga mamica. Še ena prošnja, ne u koš z mojim pismom če tudi je malo dolgo in z več napakami. Kadar prideš v Belovar, pridi k meni na kosilo, pa Ti bo moja mamica postregla po slovenskem načinu. Pozdravlja Te Tvoj zvesti čit^telj Božo Hočevar, uč. Ib razreda drž. real. gimnazije Belovar Mati. Pravili so mi, da so med svetovno vojno oni onstran meje, ko so zrli smrti v obraz, izrekali besedo: mati! Mati jim je bila prva in zadnja beseda v življenju. Tudi v naših srcih naj bo tako. Mar nimamo vse, kar imamo, od matere? Vračajmo ji kakor najbolje znamo. Ubogajmo jo, pridno se učimo, saj jo bomo z dobrim izkazom koncem leta najbolj razveselili. V poznejših letih ji priskočimo tudi denarno na pomoč, da bo imela vsaj jesen svojega življenja lepo in brezskrbno. Saj njeno življenje je tako in tako en sam delavnik, brez nedelj in brez praznikov. Mati naj bo pojem in vsebina našega življenja. Trotošek Adolf, dijak ni. drž. reaL e. « Ljubljani. Moja mati. Vsak otrok, ki še ima svojo zlato mamico, čuti gotovo najglobljo ljubezen do nje. Tudi vsaka mati ljubi svoje otroke. Če vidi, da je otrok lačen si od ust pritrga in da otroku, kar si je s trdim delom prislužila. Najbolj srečno se počuti mater, kadar vidi, da imajo njeni otroci vesele obraze. Zato navadno otroci na materinski dan razveselijo svoje matere z različnimi cvetlicami. Takrat so vse mamice vesele. Rado Golob, uč. I. razr. višje nar. šole Sv. Trojica v Slov. goricah. Dragi stric Matic! Dovoli mi da ti tudi jaz enkrat pišem. Opisal Ti bom o mamici, povem Ti, da imam mamico najrajše. Ko grem k počitku molim zanjo, da mi jo Bog ohrani še na mnoga leta. Potem pa premišljujem kako strašno bi bilo ako ne bi imel moje drage mamice. Poplačati ji hočem s tem da jo bom vedno ubogal in se v šoli pridno učil. Kušar Dušan, učenec III razreda osnovne šole v zagorju ob Savi. MOJA MATI. Noč in dan skrbi za me, le moja mati. Ona je tista, katera me je zibala in pela pesmi ob zibelki. Učila me je prvih besed in prve molitve. Svojo mater ne dam za ves svet. Kajti brez nje mi ni živeti. Ob njeni strani je tako prijetno in sladko. Največja ljubezen je materina Da bom svoji materi ohranila še dolgo življenje jo ne smem nikoli razžaliti. Kar mi ukaže jo moram vedno ubogati zato zahvalimo Bogu, da imamo še matere Naj si vsi Jutrovčki vtisnejo v srce. da ljubijo svojo mater. Jamnikar Anica, Ha dekl. meš. šola A. M. Slomšeka v Mariboru. Moja mamica. Zakaj ne bi ljubila svoje mamice? Mamica mi je najdražji zaklad na svetu. Kako hrepeni moje srce, da bi ji vsaj nekoliko poplačala njen trud, ki ga ima zame. Vsak kdor se malo poglobi vase bo izprevidel, koliko noči je morala mati prebedeti ob zibelki svojega otroka! Zato si mislim, da sem najbolj srečen na svetu, dokler imam še svojo zlato mamico. In zato nikdar nikomur mamice ne dam! Eno le na svetu širnem mamico imam! Daniela Aleš, uč. V. razr. Blejska dobrava 43. OTROK IN MATI Otrok, ko se v življenje prebudi, ko prvih par besed spregovori, med njimi je prva gotovo le-ta: O mati! In otrok, ko ga nezgoda zatme, ko v srdu stiska pesti, ali ne potolaži ga srca njegovega klic: O mati! A kadar pa mati otroku umre, tedaj se mu krči in stiska srce, tedaj ni glasu, ki klical bi njo: O mati! Prime Fran jo, dijak v Celju. Mamica. Ko je ustvaril Bog človeku srce, mu je vložil vanj vso obilnost čiste in svete ljubezni. Ljubezen, največji božji dar, se pa obrača in razodeva naprej do predrage matere. Mati je srcu največja dragotina; mati je zaklad vse dobrote in lepote. Po materi izteza zapuščeni otročiček svoje nežne ročice, mati je njegova prva beseda, ki jo izrečejo mala usteca in ostane za vse bodoče čase srcu najdražja. V materinem naročju je meni raj in njene podobe ne pozabim, čeprav jo krije gomila že toliko let. Spomin na mater spremlja človeka do konca dni, celo ob smrtni uri mu tolaži srce živo upanje, da se bo za večno združil z nepozabno mamico Modic Mici, uč. V. razr. Podpeč, p. Preserje št. 3. Moja mati! Ljubezen do moje mame me žene, da ji napišem par vrstic v spomin. Vsak otrok skoraj mora imeti mamo, kdor jo nima. je velik siromak. Kako pusto bi preživljali svojo mladost brez mamičine ljubezni. Ko smo bili še majhni, je čulo oko mamice ob naši postelji. Zdi se mi pač često, da nisem vredna njene ljubezni. Hudo bi mi bilo, ako bi jo izgubil. V lepem mesecu maju praznujemo materinski dan, takrat se spominjamo naših mamic. Torej ljubimo in spoštujmo svojo rodno mamico, ter mater domovino, ki sta nam edini zaščitnici na svetu in dobro se nam boj godilo na tem svetu. 2itbo Milenka, učenka 4. b razreda V Verdu pri Vrhniki Za bistre glavice Peterček in Pavle sta dobra prijatelja, in lepega dne je dal Petrček Pavlu prav toliko dinarjev, kolikor jih je Pavel že imel v hranilniku. Pavel je denar sprejel, vendar ga je darilo globoko ganilo; lato je vprašal Petrčka, koliko dinar- jev ima zdaj še v svojem hranilniku. Po dolgem oklevanju mu Petrček prizna, koliko dinarjev še ima v hranilniku, in zdaj mu odšteje Pavel toliko dinarjev, kolikor jih je še imel. Petrček pa ne mara, da bi ga prijatelj prekosil v radodarnosti, in mu pri priči podari toliko dinarjev, kolikor jih je še imel v roki kot ostanek. Pavle prešteje svoje premoženje in ima zdaj 80 dinarjev, Petrček pa prazne žepe. Zdaj mi povejte, otroci, koliko denarja je imel vsak izmed dečkov, preden sta začela drug drugemu podarjati dinarje? Rešitev te zamotane naloge objavimo V prihodnji številki Stric Brundek. Rešitev posetnice Otroški zdravnik Želimlje na Barju Rešitev Satovne križanke 4* Rešitev: 1. višnja, 2. zidati, 3. zobati, i zavesa, 5. rezine, 6. izbran. Rešitev zlogovnice Lev Pušček: Bogdan ima krono Bogdan ima krono. »Daj mi krono,« pravi striček, »krono shranim ti v mošnjiček« — Bogdan ne da krone. »Daj mi krono,« pravi teta, »kupim zanjo ti žrebeta —> ves dan irebe malo g tabo se bo igralo« —• Bogdan ne da krone. »Daj mi krono,« tatek prigovarja, »za toliko ti denarja kupim konja vrane ga, s sedlom osedlanega« —• Bogdan ne da krone. Nihče njega ne premamil Kaj bi striček krono hrarul —-da ga zanjo bi ukanil, Bogdan krono da le mami —« mama kupi mu bonbonel Za bonbone le so krone, za žrebeta so stotaki, za konjiče tisočaki. Listnica uredništva Uganke in križanke iz zadnjih i te-vilk so rešili: Herhst Pavel, uč. Lb razr. gimn. V Ljubljani, Planine Josip, uč. III. b razr. drž. real. gimn. v Ljubljani, Fink Leo, dijak III. drž. real. gimn. v Ljubljani, Irgolič Marjan, uč. V. razr. na Jesenicah, Vehovar Stanka, uč. IV. razr. v Celju, Grebene Milan, uč. V. razr. v Rovtah. ★ »Tri želje«. Rokopis je bil podpisan s psevdonimom. Zakaj se ne oglasiš s pravim imenom? Ali si pravljico res sam izmislil ali si jo že prej kje bral ali slišal in potem napisal? ★ Jančar Ivan, 'dijak: Posebej Te opozarjamo na svoj članek »Kako si sam narediš zvočnik«! Želimo Ti mnogo sreče p« delu in veselilo nas bo, če nam »poročiš, kakšen je bil uspeh.