CEIJE. 30. Junija 1977 — STEVLKA 3« — LETO XXXI — CENA 8 DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Kar po vrsti se bodo zvrstili prazniki treh občin. Najprej bodo delovni tjudie in občani laške občine, ki letos slavijo več pomembnih jubilejev, kronali celoletne dosežke in nove pridobitve. Priložnost je to, da se ozre jo nazaj, ocenijo kaj so naredili in si vsadijo v načrte marsikako novo misel, ki bo zrastla v oprijemljivo stvarnost. Za njimi bodo praznovali občani žalske občine, ki se prav tako morejo »izprsiti«, da so zadnje leto spet precej storili za svoj nadaljnji razvoj. In v naslednjih dneti bodo enako uspešno praznovali svoj praznik delovni ljudje in občani celjske občine. O življenju in delu v občinah, ki prihodnji mesec slavijo svoje zgodovinske pomnike, smo pisali med letom, tokrat bi v uredništvu radi vsem delovnim ljudem in občanom čestitali k prazniku z našo skupno željo, da bi v tem letu -dosegli še več delovnih zmag. VAS UREDNIK VELENJE VELIČASTEN SIMBOL ODKRILI SO SPOMENIK PREDSEDNIKU TITU Velenje je tisto sobotno ju- tro bilo t,akSno kot bi ga potegnili iz »škatlice«, kot se temu pravi. Na vpadnicah v Velenje so viseli transparen- ti, 'hiše so bile olepšane z zastavami in cvetjem, najlep- še pa je bilo na glavnem mestnem trgu — Titovem trgu, kjer sredi na novo ure- jenih zelenic stoji spomenik tovariša Tita, delo našega vojikega kiparja Antuna Au- gu&t.inčiča. Titcv trg je sobotno jutro dajal mogočno, praznično po- dobo. Več kot 1300 nastopa- jočih v kulturnem programu, nekaj čez 4GC0 v paradi pa še prava množica vseh ti- stih, ki so si vse to prišli ogledati. Na hišah, ki obkro- žujejo Titov trg, so bili na- polnjeni šopki balonov, ki so kasneje smibolično pole- teli v zrak. proti nebu miru, kateremu je največjo osnovo dal prav tovariš Tito. V kul- turnem programu, ki je bil skrbno pripravljen, so poleg domačinov nastopili še Par- tizanski zbor iz Trsta ter folklorne skupine iz pobrate- nih mest. Slavnostni govornik je bil Štefan Nemec, ki je med drugim rekel: »Velenjčani ste iz rudarske vasi izgradili sodobno delav- sko mesto, enega najpomemb. nejših središč energetike, z moderno industrijo, kjer de- lajo in ustvarjajo delavci iz vseh krajev Jugoslavije. To So uspehi, na katere je upra- vičeno ponosna vsa naša do- movina. K vsemu temu ste dodali spomenik Titu kot iz- razu bratstva in enotnosti in naših socialističnih prizade- vanj. Dosegli ste jih s svo- jimi močmi in s sodelova- njem vseh delavcev naše družbe. To po svoji plati pri- ča o tem, kako se moramo v diiažbi še bolj sporazume- vati in dogovarjati ter ust- varjati s skupnimi močmi. S tem ste hkrati prevzeli od- govc^rno obveznost, da boste smelo in kritično pregledali svo^e dcsežke, da se boste sc:očili z resničnostjo svoje- ga samoupravljanja s trdno odločnostjo, da bodo veliki gospodarski in proizvodni us- pehi trdna podlaga za hitrej- ši razvoj samoupravnih od- nosov. K temu naj vas ne- nehno vspodbuja in zavezuje delo in misel človeka, borca, revolucionarja in tovariša, ki mu danes odkrivamo spome- nik.« Spomenik je odkril in ga izročil v varstvo velenjisid mladini predsednik skupšči- ne občine Velenje Nestl 2gank: »Naj ta spomenik, ki sim- bolizira najnaprednejšo druž- bo na svetu, ki pomeni brat- stvo in enotnost jugoslovan- skih narodov in narodnosti, težnjo po miru in nove od- nose med narodi sveta ter naše lepše življenje, povezuje sedanje in prihodnje genera- cije v skupinem boju za do- končno osvoboditev človeka. Novi rodovi utripajo nova pota. V vsem našem hotenju in delu bodo vaš svetel vzgled lik velikega človeka in re- volucionarja, tovariša Tita — vašega velikega prijatelja«. Delavsko središče Velenja, ki je otrok Titovega obdob- ja tn ogledalo zgodovinskega boja delavskega razreda za vsestransko socialistično pre- obrazbo in nove medčloveške odnose, praznuje letošnje po- membne jubileje v duhu de- la, sporočil in misli tovariša Tita. In tudi odkritje spo- menika je del teh prizade- vanj. Tekst: TONE VRABL Poto: DRAGO MEDVED NOCOJ KONCERT VREDEN OGLEDA ■ Danes zvečer bo v hali Go- lovec brez dvoma eden na.'; boljših koncertov, kar smo jih imeli priložnost posesa- ti v aadnjih letih v našem me- stu. Celjski Dom JLA je us- pel dobiti reprezentativni or- kester garde, ki s svojim iz- vajanjem. razveseljuje poslu- šalce doma in v tujini, večina pa ga pozina po uspelih nasi - pih na televiziji. Dirigent b j podpolkovnik JLA Franc Kli- nar, Celjan, rojen na Sve:.ni. C:) re]>rezen"_K.ivnem orkestru garde bodo še nastopili me- šani zbor umetniškega aniuia bhi. Iclklorna skupina »Bran- ko Krsmanovič« ter več zna nih solistov pevcev m ig-a.- cev. Koncert ob 19. uri, omo- gočil pa ga je poleg Doma JLA Občinski sindikalni svet. In še ena zaniralvost: kljub preko 200 n.ioi upajočim vr- hunskim umetnikom je vstop - prost! T. VRABL JAVNA RADIJSKA ODDAJA V LOCAH V okvira civoritve ie o-i šnjih loških prireditev bo; 2. julija v il ./čah pri S'0 vdnskih K( nj cah javna-a- d ka t Cidaja, ki jo pri- reja redakcija Novega ted- n:x'j in Raaia Celje. Na- si.opji.. bodo člani loškega okueta, otroci osnovne šo- le iz Loč, člani pevskega z^ort iz LIP-a v Sloven- si .h Konjicah, gost pa ix) poi-ec ^'lanjo Bobinac. Po- krov i i o. j javne radijske c.d- daje je L^^sno industrij.sko pcidjetje iz Slcvensldh Ko- njic. Prireditev bo .'la i.';adu Pogledu v Ločali, v orirn ' li slabega vremena pa v iCLutuiTiem doav. 7 .. ..-\enskih Konjicah. Jav- na oddaja se '..o J..;...; ob 17. uri. LAŠKA OBČINA PRAZNUJE SVEČANO ZA 2. JULIJ NA PRAZNIČNEM ZBORU GOVORIL Š. KOROŠEC Lašika občina pramuje vsako leto občinski prazaiik v počastitev 2. juli- ja 1942, na noč v kateri je I. štajer- ska bataljon napadel rudnik Laško. Ta sabotažna diverzija je močno odjek- nila v vsej okolici in okrepila osvobo- dilno gibanje. Letošnje praznovanje se je pričelo v petek zvečer s koncertom, osrednji praznična dan — 2. julij — pa bo iz- polnil ves dan. Zjutraj bo v Laškem slavnostna seja občinske skupščine in družbe!noix>litičnih organizacij, zatem pa bo na Valvazorjevem trgu, katere- ga del So v zadnjih dneh lepo pre- novili, praznični zbor s kulturno pri- reditvijo. Slavnostni govornik bo član Izvršnega sveta SR Slovenije ŠTEFAN KOROŠEC. Sobotno popoldne bo posvečeno praznovanju dneva borca. Boroi so se odločili letos za partizanski miting v Marija — gradcu pri Laškem. Da bi čim bolj pričarali slavne dni boja, bo miting pK>d kozolcem, kakršnih je bi- lo med vojno' nešteto po naših kra- jih. Eno najstarejših društev v 750 let- nem Laškem so čebelarji. Le-ti sla- vijo 75 letnico obstoja. In čebelarji bodo v nedeljo dopoldne razvili svoj društveni prapor. Rečica ima še vedno rudairski 2ina- čaj in ga bo bržčas obdržala še po- tem. ko mdnika ne bo več. Kot vsa- ko leto bodo radarji svoj praznik za- čeli proslavljati v nedeljo popoldne na šmohorju — priljubljenem izletišču rudarjev. J Kr. Obisk v Konusu: O začetku letošnjega armadnega prvenstva Jugoslavije v Mariboru berite več na 16. strani. Foto: Dragan Ivanovič Od 24. do 26. 6. se je v Tratni pri Grobelncm odvijala vaja mladincev in mladink, ki so se letos vključili v parti- zanske enote v občini Šentjur. S pomočjo družbenopolitičnih organizacij in ZZB je akcijo pripravila in vodila CK ZSMS Šentjur pri Celju. Na- men akcije je bil mlade izobraževati, vzgajati in usposab- ljati v duhu splošnega ljudskega odpora. Obenem pa so že- leli, da bi se mladi sami organizirali tako, da bi njihovo urjenje in delo potekalo usklajeno. Prvi dan so mladi prostovoljci postavljali tabor in ure- jali okolico. Naslednje tri dni pa je šlo zares: spoznavali so orožje, streljali in izvedli vrsto taktičnih vaj, kot so napad, zaseda, orientacija in druge. Vsak večer pa so zakurili tudi že tradicionalni taborni ogenj in izvedli kulturni program. Prav gotovo bo vaja vzpodbuda za nadaljnje vključevanje mladih v teritorialno obrambo. Na OK ZSMS v Šentjurju želijo v prihodnje še izvesti takšne vaje, vendar že pred vstopom mladih v vrste prostovoljcev. Ne želijo namreč, da bi se še kdaj zgodilo tako, kot se je že dogajalo — da bi se vrste prostovoljcev takrat, ko je treba na vajo, zmanjšale. Vaja je torej uspela. Mladi prostovoljci so slekli svoje uniforme in jih shranili. Ce pa bo potrebno, bodo v n''.'i uspešno branili našo domovino. MOJCA BUcEii 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 26 — 30. junij 1977 CELJE CELJSKI IZVRŠNI SVET PREDLAGA STEČAJ TOZD TITANOVO BELILO Izvršni svet celjske občin- ske skupščine se je odločil. Po razpravi, ki je trajala pol- drugo uro. Pri glasovanju se je vzdržal en član. Vsi dru- gi so bild — za. Bili so za •to, da predlagajo zboru zdru- ženega dela občinske skup- ščine stečajni postopek za TOZD Titanov dioksid pri Cinkarni. To je predlog, o katerem bodo delagati zbora združe- nega dela razpravljali na prvi jesenski seji, bržčas konec septembra ali prve dni oktob- ra. Razpravljali in odločali: 2» irvedbo stečajnega postop- •ka ali pa tudn ne. Po vsem tem predlogu izvršnega sve- ta še ni stečaj, še ni likvi- dacija tovarne za proizvod- njo titanovega dioksida. Je pa na vsak način korak na- prej, in tx) precej odločen, za reševanje in rešitev prob- lema, ki je boleč tako za pri- zadeti kolektiv temeljne or- ganizacije kot za celotno Cin- karno in ne nazadnje za Ce- lje. Pa tudi postopek sam lahko prinese takšno ali dru- gačno rešitev. Predlog izvršnega sveta namreč ix)meni najprej ko- nec negotovosti za kolektiv TOZD Titanov dioksid in za delovno skupnost Cinkarne. Zdaj je namreč padla odloči- tev, da bo treba vprašanju priti do dna in to ne z ne- nehnim zavlačevanjem, mar- več s postopkom, ki ima svoj določen proces. To je po- membna ugotovitev, kajti ne- gotovost, ki je doslej vise- la nad kolektivom, ni bila spodbudna. Je vnašala prej zaskrbljenost kot pOlet. če drugo ne, je zdaj znano eno — likvidacija ali delo naprej. Odločitev bo dal stečajni po- stoipek, če se bo zbor zdru- ženega dela zanj odločil. Predlog za uvedbo stečaj- nega pojTw>pka pomena med drugim zadnji klic tistim, ka bi že zdar/naj morali reči 5vojo besedo okoli carinskih obveznosti, devi22iih obraču- nov in podobno. Pot sdcer na kdo ve kako simpatična, toda bila je v tem trenutku najbrž edina, šlo je namreč tudi zia ugotovitev, da Cain- kama sama z drugimi te- meljnimi organizacjiamd ne bo mogla vsako leto kriti iz- gube, ki nastaja pri proizvod- nji titanovega dioksida, še zlasti, ker zaenkrat ni vidikov za rešitev osnovnih vprašanj. Solidarnost je šla v tem pri- meru že itak daleč. Kaj hit- ro bi ohromila delo in živ- ljenjsko sposobnost ostalih enot in Cinkarne kot celote. In tako bi namesto enega, že kmalu dobila več bolnikov, tudi ves kolektiv. Kajti ko- lektivu Cinkarne bi ob po- krivanju i2^be pri proizvod- nji titanovega dioksida ne ostalo ničesar za nujna vla- ganja, ne samo za tekočo pro- izvodnjo, marveč tudi za dioi- ge naložbe. In tako se nehote vsiljuje vprašanje, ali bo odločitev iavršn^a sveta vplivala na hitrejše reševanje problema? Menimo, da bo. Sicer pa, ali je bil ta »pritisk« v naši pra- ksi sploh potreben? Mar ni drugih, normalnejših poti za reševanje odprtih vprašanj? če so in menamo, da so, za- kaj torej taJco? Za nekoga, ali morda za več. pomeni takšna pot krepko klofuto! Jo bo občutil? Problem oikoli titanovega dioiksdda je tako dobil novo razsežnost. Stopil je v ospred- je in nihče ga ne bo mogel več potisniti na stranski ti-r. To je i2a-edno resno in odgo- vorno vprašanje. Tudi zato, ker v tem spletu nismo osam- ljeni, ker smo vezani tudi na tujega partnerja. Sicer pa, v ta proces reševanja so ne- posredno vključeni naši de- lavni ljudje, predvsem tisti, ki zdmžujejo delo v tej te- meljni organizaciji. In tako je človeški faktor tisti, ki opozarja, da bo treba vso za- devo zagrabiti najbolj zavze- to. Zaradi ljudi. In še ena misel. Bilo bi narobe, če bi predlog za uvedbo stečajnega postopka vnesel med kolektiv nemir, slabši odnos do dela, manj- šo produktivnost itd. Prav z delom dokaže, da leži kriv- da za negativne rezultate po- slovanja predvsem na drugi strani, č^rav bi lahko tudi obračun notranjih slabosti in pomanjkljivosti v veliki me- ri prispeval k reševanju ce- lotnega vprašanja. V reševa- nju tega problema bo moral dati tudi kolektiv svoj delež! Predlog za uvedbo stečajne- ga iKffitopka za tovarno za proizvodnjo titanovega diok- sida je tu. Toda, predlog še ni sti^j, še ni Ekvidacija. V našem primeru je pot za hitrejšo in dokončno rešitev problema. Kakšen bo rezul- tat tega reševanja, je zaen- krat težko reči. MILAN B02IC KOMUNISTI KONJIŠKE OBČINE POČASTILI POMEMBNE JUBILEJE v soboto so se na Strani- cah srečali komunisti konji- ške občine, ki so člani par- tijske organizacije že dvaj- set ali več let. Zbrali so se, da bi skupaj počastili jubi- leje tovariša Tita in dan bor- ca. Na srečanju je komuni- stom spregovoril sekretar ko- miteja občinske konference ZKS v Slovenskih Konjicah Franc Ban, ki je v svojem govoru poudaril, da so vsi navzoči komunisti, ki so že dvajset in več let v partiji, največ prispevali k današnje- mu razvoju konjiške občine. Pomešali smo se med dol- goletne komuniste in z nji- mi pokramljali o obdobju, ko so bili sprejeti v partijo in o tem, katero obdobje v razvoju Jugoslavije se jim je kot komimistorn 2xielo najtež- je. ANTON ŠPORAR: »V parti- jo sem bH sprejet 20. aprila 1944. leta. Tedaj sem bil v Gubčevi brigadi in bili smo na Svetem vrhu pri Mokro- nogu. Nič kaj svečano me niso sprejeli v organizacijo, saj so nas Nemci vseskozi hajkaU. Mislim, da je bilo •najtežje obdobje za nas sta- re komuniste v času takoj po vojni, ko smo morali ob- navljati porušeno domovino. Tedaj smo morali biti ko- mimisti res vzor vsem osta- lim delavcem in vedno smo morali prvi prijeti za delo.« PAVLA METLIČAR: »Leta 1944 sem bila sprejeta v SKOJ na Hrvaškem, kamor smo bili z družino izseljeni. Ko smo se po vojni vrnili domov, pa so me leta 1948 sprejeli v partijo. Čeprav je moj vstop med komuniste sovpadala s časom informbiro- ja, vseeno nisem čutila tega časa kot dilemo. Dobro sem se zavedala, da je edina na- ša ix>t prava. Neomajno sem zaupala v partijo, čeprav so bila ravno leta po vojni za- njo najtežja. Ko pa se sa- ma spominjam nazaj se mi zdi, da je bilo zame, kot ko- munista, najtežje obdobje ta- krat, ko smo odkrivali ko- loradskega hrošča. To je bil čas obveTne oddaje in ko smo prišli h kmetom so vsi mislili, da hodimo vohunit za njihovim pridelkom. Ve- liko truda smo morali vla- gati, da smo si pridobili nji- hovo zaupanje.« DUŠAN ŠLIBER: »V par- ti j o so me sprejeli januarja 1943. leta v Zagrebu, ko sem bil kot aktivist član ilegalne trojke. Sam sprejem ni bil nič posebnega, saj je bil iz- veden v največji tajnosti in v prisotnosti dveh ljudi. Ko pa razmišljam o tem, katero obdobje je bilo za komuni- ste najtežje, bi rekel, da je bil to čas informbiroja. Te- daj smo se namreč odloča- li za pot, ki je edino pra- va in samo naša pot v so- cializem.« ANA BRGLEZ: »Skojevka sem bila že od leta 1944, po- '.em pa sem bila v partijo sprejeta 1946. leta. Sprejem sam ni bil kaj prida svečan, saj so bili tisti časi po«pK>l. noma drugačni, kot so da- nes. Zame je bilo najtežje obdobje tisto v času obvez- nega odkupa. Takrat smo ko- munisti delali dneve in no- či če je bilo potreba, smo se zbrali sredi noči in od- šli na teren, čas, ki smo ga preživeli m: stari komu- nisti, je bil res življenjska šola za nas.« DAMJANA STAMEJČIČ CVETO PAVLINC Takole na drobno vas pogleda, kot bi ga v oči ščemelo sonce, nasmeh mu v obraz, poln sonč- nih peg, nabere gube in že spravi na beli dan kakšno šaljivo. Nenehno je v stiku s ljudmi in sploh si ne znam zami- sliti ga, če je sam. Ta- kega namreč še nisem vi- del... Težko je napisati por- tret prijatelja, ki je po šolskih klopeh trgal s tabo hlače, ki je nena- doma sredi te rasti zra- stel v mladeniča in mo- ža. Tam nekje na Kozjan- skem se je učil trgov- skega poklica. Domov v lAiško je prihajal ob praznikih. Takrat, bilo je med vojno, si se zate- kel k najboljšim prija- teljem, da bi brez skrbi govoril, zapel po naše. Cveto Pavline je brez dvoma dober trgovec, tu- di kot potnik, kar je zdaj njegova zadolžitev. Je tudi kot mravlja, kar ve vsak, ki ga je sprem- ljal, kako si je ustvarjal dom v Gajih pri Polzeli. Toda predvsem je Cveto — brigadir mladinskih brigad. Svoje najlepše trenutke v življenju veže na brigadno življenje na progi »Brčko—Banoviči«, kjer je bil brigadni eko- nom. To funkcijo prev- zame ne da bi trenil z očesom vsakokrat, kadar se stari veterani sestane- mo. če prvi celjski ko- mandant mladinske bri- gade kakorkoli kliče v zbor, Cveto je med pr- vimi, ki stoji v pozoru. Pravzaprav, kaj pa bi brigadirji — veterani brez Cveta? če gremo kam oživljat spomine, voskrbeli za tako imnovano telesno hrano. Poskrbel je, da se »Kajuhovci« izpred 30 let ponašajo s prapor jem. Ker vidi, da se tega ni nihče resno lotil, zbira najrazličnejše predmete, od izkaznic. fotografij, kosov uni- form, spominskih knjig, celo žlic in porcij, vse kar bi popestrilo zbirko v oddelku muzeja, ki bi v ciklusu povojne izgra- dnje zaobjel tudi mladin- sko udarništvo. Pred dnevi mu je ža- relo iz oči nepopisno ve- selje. Ne zato, ker je ti- ste dni srečal Abrahama, marveč zato, ker je šel za pričo brigadirskemu paru, kateri zdaj skupaj krampa na Kozjanskem. In kako ne bi sijal od ra- dosti. Saj je tudi sam izbral družico med bri- gadirkami in si z njo itrasiral pot skozi življe- nje. Krepek hoooruk za Cveta! JURE KRAŠOVEC OBRAZI POCLEJJIlO V SVET PIŠE IVAN SENIČAR — AFRIKA, nekdanji črni kontinent in trdnjava kolonijalizanov vseh vrst ter lovišče sužnjev, ki so jih kot živali izvažali po svet«, predvsem pa v Zdru- žene države Amerike, postaja vse bolj prisotna v so- dobnem svetu. To pot zaradi svojega prirodnega bo- gastva, pomembnega vojno-strateškega položaja mno- gih delov celine, predvsem pa zaradi mešanega in vitalnega prebivalstva. Afriko naseljujejo črnci več sto plemen, Arabci, mnc^i Azijci in bolj ali manj strnjene skupine evropskih belcev. Tudi to daje Afri- ki posebno politično pestrost, kar se kaže v njenih številnih državah, organizacijah, zvezah in v najraz- ličnejših povezavah z ostalim svetom. Afrika je brez dvoma izredno perspektivna celina. Jugoslavija je pri- sotna v Afriki zaradi povezanosti z večino njenih držav, pa tudi zaradi vloge, ki jo imajo afriške de- žele v gibanju neuvrščenih. — LIBIJA (1,759.450 k v. km in 2,3 milijona prebi- valcev) je ena od pomembnih in dinamičnih severno- afriških dežel. Generalni sekretar ljudskega kongresa libijske arabske ljudske socialistične republike Moa- mer el Gadafi je bil v" preteklih dneh na obisku v naši drža.vi. S svojim gostiteljem, predsednikom Titom, sta izmenjala mnenja o jugoslovansko—libij- skem sodelovanju, ki se vse bolj razrašča, ter o mno- gih mednarodnih vprašanjih: predvsem pa o vlogi Afrike danes, o krizi na Bližnjem vzhodu, o pome- nu enotnosti med arabskimi državami, o Sredozem- lju in o akcijah neuvrščenih dežeJ v svetu. -- DELEGACIJA IZVRŠNEGA SVETA skupščine S..ovenije pa je v teh dneh na obisku v treh vzhodno- afriških državah: Tanzaniji, Keniji in Somaliji. Vse tri obiskane dežele so neuvrščene, sicer pa nekdanje kolonije (nemške, britanske ali italijanske), ki so si priborile svojo neodvisnost v letih 1960 do 1963. Vse imajo podobne gospodarske probleme, vodijo aktiv- no zunanjo politiko in imajo razvite stike z Jugo- slavijo. TANZANIJA ima nekaj nad 14 milijonov pre- bivalcev, ki ga sestavlja množica plemen (Bantu, Mas- sai, Svahili) in manjše skupine Azijcev, Evropejcev in Arabcev. OkoU 50 odstotkov družben^a bruto pro- dukta pride od kmetijstva, 11 odstotkov pa od indu- strije. KENIJA ima okoli 13 milijonov prebivalcev podobne sestave kot Tanzanija. Glavne gospodarske veje so kmetijstvo (30 odstotkov družbenega bruto produkta), živinoreja, industrija pa se je šele začela razvijati. SOMALIJA ima le 3 milijone prebivalcev, vendar ima izredno ugoden geostrateški položaj, zara- di česar privlači mnoge interese izven Afrike. Vodja naše delegacije, predsednik izvršnega sveta Andrej Ma- rine, se bo s svojimi sodelavci pogovarjal v vseh treh državah o sodelovanju na vseh podTOčjih, po- sebno pa še pri razvijanju gospodarskih stikov. — DŽIBUTI, ki je bil 115 let frajicoska kolonija, je postal v teh dneh nova neodvisna afriška država. Politična prizadevanja za neodvisnost so trajala dol- go, razvilo se je več gibanj znotraj dežele, tudi na- sprotja med njimi, toda v zadnjih mesecih je pri- šlo do plodnega sporazumevaaija. Prvi predsednik Dži- butija je Hasan Guled. Pred novo državo pa so se- veda številni -problemi: gospodarska nerazvitost, tre- nja med osnovnima skupina.ma prebivalstva Afarci in Isi ter zimanjepolitični -interesi, ki se že dolgo plete- jo okoli tega dela Afrike. Džlbuti je postal 158. drža- va v svetu danes. CELJE MOLČEČA USTA NI PROBLEMOV V KADROVANJU? Naslov in podnaslov velja- ta samo za zbor zxiruženega dela celjske občinske skup- ščine — v torek dopoldne pa so se na ločenih sejah sestali tudi delegati ostalih dveh zborov — in predvsem za tisto točko dnevnega re- da, od katerega smo zlasti od delegatov iz združenega dela pričakovali največ, od razprave o ek>ročilu o izva- janju kadrovske politike v občini. Bilo je le eno vprašanje: kakšen vpEv ima združeno delo na razdeljevanje združe- nih sredstev za štipendije. Sicer pa molk in morda le razglabljanje v mislih, mol- če. Škoda, saj je znano, da imamo v kadrovski politiki, navzlic dobrim premikom, še ffedno odprta vprašanja. To- da, delegati jih niso načeli, fijti nakazah kako jih rešu- iejj znotraj svojih delovnih sredm. Zakaj tega niso na- pia.'/ili? Mor^ zanje niti ne vedo''' Sicer pa so delegati vseh «eh zborov potrdili predlog komisije o podelitvi letošnjih nagrad »Slavka šlaiidra«, orav tako o podelitvi »Pri- znanja samoupravijalou«. Ta odličja bodo podelili na slav- nostni seji občinske skupšči- ne v počastitev praznika Ce- lja, v četrtek, 21. julija. Večje pozornosti, kot kar drovska politika, je bila na seji zbora združenega dela deležna kmetijska problema- tika. Tako so v razpravi zla- sti opozorili na nujnost zbolj- ševanja kreditnih pogojev za preusmeritev kmetij. Povsem upravičena je bila tudi za- nteva, da je treba urediti za- varovanje pridelkov. Ta pred- log je prišel tudi v zaključ- ke razprave. Nekaj mish pa je bilo tudi okoli gradnje nove mlekarne v Celju, nje- ne lokacije itd. V zaključnem delu zaseda- nja so sprejeli odlok o le- tošn:em občinskem proraču- nu, ki predvideva nekaj nad 94 milijonov dinarjev dohod- kov. Brez pripomb pa so os- vojili tudi tiste spremembe urbanističnega reda v občini, ici nakazujejo možnosti za gradnjo objektov osebne re- icreacije, se pravi zidanic in vikenaov. M B §t. 26 — 30. iunlj" 1977 NOVI TEDNIK — stran tS 2. JULIJ — PRAZNIK OBČINE LAŠKO TRI DESETLETJA RASTI OD KONCA VOJNE SEM JE VSEGA NE KAJKRAT VEČ Kadar hoče kdo v občini Laško razvojno poit opisati nekoUko šegavo, pK>tem pove nekako takole: »Malo preveč smo razviti, da bi bili priviligirano ne- razviti, do brezskrbne razvi- tosti pa je še precej zajet- nih korakov!« Natančni statistični kazal- ci bi laško občino uvrstili v drugo polovico srednjerazvi- tih občin, kar je natanko ti- sta stopnja, v kateri vsega primanjkuje. Pa bi le bili hudo nergaivi, če bi ne vi- deli, da je ta občina ob spodnjem toku Savinje ven- darle skokovito napredovala s tempom, ki velja za vso na- šo samoupravno socialistično družbo in da je ni postavke med kazalci razvoja, ki od vojnde sem ne bi bila vsaj po- trojena, da ne govorimo o tem, da je narodni dohodek, neoziraje se na inflacijske tokove, petnajstkrat večji od tistega v letu 1945. Naštejmo nekaj takih ka- zalcev: ZuA.POSLITEV: Danes je v občini zaposlenih petkrat več občanov, kot jih je bilo pred vojno. Še leta 1971 je vsak zaposleni prebivalec ob sebi preživljal enega neaktivnega občana, pri čemer ne računa- mo na mladoletnike. Kvalifikacij)ska struktura: Medtem ko bi nam predvoj- no zadostovali prsti obeh rok, da bi našteli izobražence z visoko izobrazbo. Danes jih je blizu 200 v občini, ki pre- morejo višjo in visoko šolo, pa trdimo, da je to zelo skromna številka, pri čemer imamo v mislih predvsem go- spodarstvo. Ni namreč zdra- vo tn spodbudno, da je l€ nekaj nad 44 odstotkov ob- čanov z višjo in visoko iz- obrazbo v gospodarstvu. Za- mujeno v mladosti skušajo mnogi doprinesti z izrednim študijem. Srednje šole obi- skuje okoli 70, višje in vi- soke šole pa čez 100 delav- cev, poleg zaposlitve seveda. IZOBRAŽEVANJE: Kar še ne utegne biti kmalu, si pri- govarjamo. Nepismenosti v občini praktično ni. Vsa mla- dina je v enaki meri delež- na osnovnih in izobrazbenih možnosti. šolo obiskuje 2.450 otrok od prvega do ocs- mega razreda. Poiik je v treh centralnih šolskih oko- liših organiziran tako, da sko- raj ni več razlike med mož- nostmi, ki jih posamezne šolske ' »učilne« dajejo svo- jim gojencem. Le nekaj šol je še, kjer zaradi neust- reznih prostorov in pomanj- kanja kadra, predvsem pa sredstev, ostajajo pri kom- biniranem pouku. Zadnji sa- moprispevek je odiočilm na- skok na to »barikado« ne- enakosti. Bliža se čas, ko s prešolanjem, s prevozi in po- daljšanim bivanjem in uved- bo celodnevnega pouka ne bo več razlik na startu v življenje. Odločala bo le še nadarjenost. SOCIALNA VARNOST: Po- datek, da v občini znašajo socialne podpore in vzdrže- valnine ter oskrbe precej več- jo • vsoto kot jih oddelek za finance zbere od davka iz kmetijstva, pa čeprav ga pla- čujejo vsi, ki imajo obdelo- valno zemljo, ne le čista kme- tijska gospodarstva. Seveda te podpore ne dosegajo vi- šine za brezskrbno življenje. še in še bi lahko našteva- li: Da menda ni družine, ki bi ne imela radijskega spre- jemnika, elektrike v hiši, vo- dovoda. Da pride na vsakih sedem občanov, neglede na starost, po en osebni avtomobil, kar pomeni, da ga premore ma- lone vsalca druga družina. SKRB ZA ZDRAVJE: Hu- do nejevoljni so v občini La- ško z razvitostjo zdravstve- nega varstva. Najbrž tudi za- to, ker je le malo občanov, ki bi ne bili zdravstveno za- varovani. Pred vojno so ob- močje današnje občine ob- vladovali menda trije zdrav- niki. Pa vendar so razmere v zidravstveni službi, zaradi premajhne skrbi v minulih letih, kritične. S samopri- spevkom naj bi premostili tudi to vrzel. Končajmo to površno na- števanje dokazov, da je na območju občine Laško, pa tudi v njegovem 750 let sta- rem političnem središču, 32 let po osvoboditvi storjeno več kot prej v stoletju. Tu- di vse tisto, kar je bilo na- rejeno prej, je sad trdih žu- ljev tn potnih srag predni- kov — vendar pravi rajzcvet je tudi v laški občini napo- čil trenutkom, ko je narod postal; na svoji zemlji — svoj gospodar! JURE KRAŠOVEC Takšno je bilo Laško v sedemnajstem stoletju. Umetnik ga je upodobil v bakreno ploščo in ga tako ohranil poznejšim rodovom. Do predvojnega ča.sa je vprašanje, če je bilo Laško enkrat večje od tistega, ki ga na sliki vidimo. Kakšno je danes, ve vsak, ki je tam doma ali prihaja tja. Laški praznični dnevi Ne nanese vsako leto, da bi ob praz- niku odpirali večje objekte družbenega po- mena. Vendar tudi letos ob občinskem praz- niku vnorego v laški občini pokazati mar- sikaj, kar dokazuje, da v občini vendarle napredujejo, gradijo, povečujejo proizvod- njo in družbeni standard. Tako se h koncu bliža izgradnja pri- zidka k radeški osnovni šoli, ki bi sicer že do.ligo moral biti pod streho. Novo šol- sko leto bo stavba narod. K koncu se bliža tudi gradnja nove re- stavracije in kuhinje v laškem 2xiravilišču, kar so prvotno res mislili odpreti ob ob- činskem prazniku, pa zaradi zamud ni šlo. Naposled je treba poudariti, da se v mestu Laškem, ki letos prazJiuje visoka jubileja, marsikaj spreminja. Nelcatj hišnih fasad so popravili in ozaljšali, uredili novo trgovino »Jagoda«, te dni bodo postavili lične reklamne kozolce, hortikultumiki so očistili grad in okolico, most čez Savinjo dobiva nov tlah, skratka kamenček do ka- menčka, mozaik pridobit*?v se veča. Pred dnevi so se začela dela pri izgradr nji novega proizvodnega objekta 2» kolek- tiv ELEKTROKOVINARJA v Detorem. Ko bo ta proizvodnja dvorana v njeni prvi fazi končana, bo kolektiv zmožen proizve- sti okoli 900 ton raznih lahkih in težkih jeklenih konstrukcij, kar je za tretjino več kot dosedaj. Z izgradnjo nove skladiščne hale pa bo začel tudi TIM v Rečici, ki bo tako po- spešil proces sušenja in zorenja sbiropor- nih blokov. LAŠKO O IZVAJANJU ZAKONA PONEKOD ŽE OCENE O OBSTOJEČEM STANJU Pri občinski konferenci ZKS tn skupščini občine La- ško sta bili imenovani komi- siji za spremljanje izvajanja zakona o združen8'.n delu. Obe komisiji sta se 14. juni- ja sestali na skiipni seji in se dogovorili za enotno akci- jo po programu, ki je v skla- du s stališči komiteja OK ZKS ter vsobino zakona. Program dela ima dolgo- ročnejšo vsebinsko usmeritev aktivnosti obeh komisij in za- to tudi splošno usmeritev to- vrstne aktivnosti v občini. Sprejete so bile tudi osebne zadolžitve članov za sodelo- vanje, pomoč in spremljanje aktivnosti v OZD v občini, kar se nanaša na daljše ob- dobje. Do konca junija letos so zadolženi člani dolžni opravi- ti prve konsultacijsko posve te v OZD v kolikor še niso bili le-ti že opravi jem. Ugotovljeno je bilo, da so v vseh delovnih organizacijah že imenovali koordinacijske komisije ali odbore za izva- janje zakona. Marsikje ima- jo že izdelane oceive obstoje- čega stanja na področju druž- beno ekono^nskih c^osov, samoupravnega organiziranja in obstojanja samoupravnih aktov. V večini OZD so ime- novali posebne komisije, ki so dolžne da na osnovi anali- ze pripravijo akcijske progra- me izvajanja nalog. Vsebine analiz, ki se pri- pravljajo oz. so že pripravlje ne so si seveda dokaj po- dobne po obliki priprave. Ne- kateri so že primerjali seda- nje analize z leto starimi ka- kor tudi s stanjem ob koa- cu preteklega leta in ugoto- vili marsikaj. V analizi so to- rej ocenjevali družbeno eko- nomske odnose, samouprav- no organiziranje, izvrševanje samoupravnih pravic delavcev rn samoupravne splošne akte. Po opravljenih analizah mo- rajo delavci v delovni orga- nizaciji sprejeti tudi akcijske načrte izvajanja, če bodo ho- teli, da ne bo prišlo do ne- usklajenega dela z zakonom, kar se lahko kaj hitro pripe- ti; najbrž ni potrebno pose- bej opozarjati na posledice takega početja. V občini Laško je veliko tako imenovanih dislociranih obratov oz. temeljnih organi- zacij zidruženega dela, ki ima- jo sedež v drugih občinah. Tako so le-te vezane tudi na delovanje v OZD in se tako pojavlja kljub enotni akciji v Sloveniji in Jugoslaviji tudi še neskladje, ki pa najbrž ne bo preveliko, V HP Pivovarni Laško so bili pred mesecem dni že prvi skupni posveti s predstavni- ki RS ZSS, saj so jo vključi- li v akcijo 130 v Sloveniji. Že takrat je bil predložen poleg analize tudi akcijski pro- gram dela, po katerem se se- daj odvija celotna akcija. Pred štirinajstimi dnevi pa je prav tako bilo v pivovarni posvetovanje predstavnikov slovenskih pivovarn o pri- pravi enotnih meril in krite- rijev za nagrajevanje dela na osnovi zakona o združenem delu. Celotno akcijo vodijo •strokovnjaki ia Pivo\'ame Laško. Dogovorjeno je bilo, da posamezne strokovne služ- be iz vseh treh pivovarn pri- pravijo kriterije po posamez- nih obratih oziroma fazah dela. Naloga obeh komisij je, da hkrati opozarja tudi na pri- prave ob volitvah za leto 1978 ter o uveljavljanju zakona o ljudski obrambi, varnosti in družbeni samozaščiti. F. LAPORNIK VRTEC V RIMSKIH TOPLICAH Najmlajši prebivalci Rim- skih Toplic bodo dobili svoj drugi dom. Zahteva prebival- cev, ki izvira iz potrebe, bo končno izpolnjena. V dopolnilnem programu skupnosti oiroškega varstva občine Laško je vključena že od lani izgradnja vrtca v Rim- skih Toplicah. Iniciativni od- bor za izgradnjo vrtca se je dokopal do rešitve perečega vprašanja v toliki meri, da je izboril gradnjo »i>od ključ« in kredit pri Izvajalcu de! Sploš- nem gradbenem podjetju Hrastnik. Celotna investicija bo terjala 250 starih milijo- nov. Pred mesecem dni se je pri osnovni šoli »Antona Aškerca« v Rimskih Toplicah začela gradnja prepotrebnega otroškega vrtca. Vrtec bodo gradili v dveh etapah, v obeh bodo pridobili po 2 igralnici z vzporednimi potrebnimi pro- stori. Hrano bodo dobili v šob;ki kuhinji. 2e predhodni vpis je pokazal, da je bila odločitev za gradnjo pravilna in nujna, saj se je za 40 mest že vpisalo kar 43 prosilcev. Na kompleksu, kjer sedaj že stoji osnovna šola, bodo po- leg vrtca uredili še dovolj veliko igrišče za dejavnost šo- larjev in krajanov. Rekreacija bo torej prodrla tudi med sta- rejšo generacijo, ki si sedaj večina nabira moči in ohra- nja zdravo telo ob že pre- majiinem odprtem ba/enn. f. lapormk LAŠKA BRIGADA ODŠLA ZDAJ VESELO NA DELO NA GORIČKEM BODO DELALI TRI TEDNE Ce odmislimo vse delovne dni, ki so jih že preživeli brigadirji iz občine Laško bi lahko rekli, da je bil za- nje 24. junij res doživetje. Po jutrar\iem slovesu v La- škem, kjer so prejeli od po- krovitelja Pivovarne Laško brigadni prapor in vse pri- stone je pozdravil predsed- niik OK SZDL Stane Kužnžk in jim zaželel srečno briga- dirsko živiljenje, so se v Gornjih Petrovcih na Gorič- kem že vkiljučiM v brigadir- siko življenje. Gornji Petrovoi so dopod- dan sprejeli nove člane. Na- mesto 90 brigadirjev je pri- šlo kar 100 brigadirk in bri- gadirjev. Iz Tolmina je pri- spela 47 članska brigada Franca šavlija-Medveda in se pridružila 53 brigadirjem bri^de Ilije Badovinca, iz laške občino. Komandantka delovne akcije je bila sreč- na, da ji ne bo treba skrbeti zaradi delovnih rok. V svet- lo rjavih brigadirskih oble- kah, ki jih je tudi letos iz- delal Modni salon Velenje ter beUh srajcah z napisom »Gremo na Lašiko pavo« so bili prava svežina v sončnem vremenu. Da je bdlo vzdušje še bolj domajče, so naHebeli na ravnatelja osnovne šoHe, kjer bodo živela 3 tedne, na starega Laščana, ki se je kar izmuznil in ni povedali svo- jega imena. Boamo že še o njem izvedeli kaj več. Slavnostoia otjvoritev briga- driske akcioe Goriiako 77 je bila pred osnovno šoOo v Gornjih Petrovdli ob veliki udeležbi domaičinov in veli- kega števila gostov. Osrednji govor in pozdrav je imel predsednik RK ZSMS Ljubo Jasnič, ki je poudaril pomen mladinskih delovnih akcij, razvoj te dejavnosti v Slo- veniji in otvoritev le-te tudi v Prekmurju, kjer je pi^ed tremi leti bdil 9. kongres ZSMS. Brigadirje sta po- zdravila tudd predsednik sku/pščine Krajevne skupno- sti Emest Kovačec. Po pro- gramu, ki so ga pripravili učenci tamkajšnje osnovne šoAe z godbo na pihala je govoril še sekretar medoib- čdnskega sveta ZKS za Po- murje Geza Bačič. Med na- stopajočimi je bila budi na- ša brigadirka Mara Domaik. ki je zapela dve pesmi. PV) zakljiičiku slovestnostd smo si ogledali prostore, kjer bodo brigadirji živetll 21 dni in ugotovili, da je pri Petrov- čanih res lepo. FANIKA LAPORNIK SODELOVANJE Hmezad se čedalje bolj po. vezuje s sorodnimi delovnima organizacijami, v zadnjem ča- su pa se je začel ozirati tudi v dežele v raz\'-oju. četudi s temi deželami ša nimajo kakšnih razširjenih poslovnih odnosov, so vendarle že vzpo- stavljeni prvi stiki z nekate- rimi državami Afrike in Azi- je, kamor bodo izvažali svoje izdelke. Kot ano izvedeli, se pravi rezultati teh stikov že odražajo iz sklenjenih dogo- vorov z Indijo in Tajlandom, verjetno pa bodo uspeli še kje drugje. 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 26 — 30. junij 1977 PIŠE BRANKO STAMEJCE Oh razpravah o uresničevanju za- kona o združenem delu silijo na celj- skem območju vse bolj v ospredje vprašanja v zvezi s povezovanjem dela in sredstev v Dobrini. Vnovič, kdo ve kolikokrat že, poslušamo raz- prave o tem, kaj vse je v Dobrini narobe, kaj Dobrina ni in kaj bi morala postati. Vtis je, da kljub šte- vilnim razpravam, pomoči družbeno- političnih organizacij in celo konstru- ktivni kritiki, ki smo jo slišali ob obisku skupine CK ZKS v Dobrini, napredka ni. Vsaj v takšni meri ne, kot smo pričakovali. Se vedno večina članic poudarja, da je samoupravni sporazum, ki. je bil osnova združevanju, dober, ustre- zen. Da rabi le nekaj dopolnil, ki ga bodo še bolj približale vsebini za- kona o združenem delu. Da so inte- resi, ki so pripeljali do ustanovitve Dobrine prav takšni tudi danes in da zato ni razloga, da bi Dobrina doživela večje transformacije. O teh vprašanjih je bilo .pred dnevi govora na tiskovni konferenci Hme- zada, na katerega je letelo precej očitkov, češ da ruši koncept Dobri- ne, da se obnaša oportunistično, celo lokalistično. V dobršni meri to drži. Hmezad še zdaleč ni naredil vsega, da bi Dobrina res zaživela v svoji zamišljeni vsebini agroživilskega kom- pleksa, kot čvrsta, dohodkovno pove- zana asociacija s kmetijsko proizvod- njo, predelavo in trgovino, ki bo za- dovoljila vse potrebe potrošnikov po hrani. Nedvomno pa drži tudi druga plat, na katero opozarjajo v Hmeza- du. Namreč, da Dobrina ni agroživil- ski kompleks, da je proizvodnja za- postavljena na račun trgovine, da tr- govina vse preveč togo vztraja pri starih načinih dela in da ima pre- malo posluha za dohodkovne poveza- ve. Hmezad se s tem ne strinja. Ne strinja se s prevladovanjem trgov- skih interesov, s preprostimi dogovar- janji o rabatih maržah. Terja dohod- kovne povezave, soudeležbe pri nalo- žbah, racionalno organiziranost in boljši položaj kmetijstva oziroma pro- izvodnje hrane. Če naj bi Dobrina resnično bila to kar želimo — torej agroživilski kom- pleks, potem je zahteve Hmezada po tem, da dobijo kmetijske organizacije v Dobrini primarno vlogo, treba pod- preti. In v tem smislu se je treba zavzeti za reorganizacijo Dobrine. Oči- tke in prepire, do katerih še vedno prihaja ob najpreprostejših poskusih dogovarjanja med članicami, je tre- ba potisniti na stranski tir. Lotiti pa se je treba vsebinskih vprašanj, te- meljite inventure interesov, ciljev in nalog Dobrine. Ideja o Dobrini je dobra, o tem so enotni vsi. Povezava proizvodnje in predelava s trgovino ni več samo dobra in koristna, je že nepogrešljiva. Tudi Hmezad, pa čeprav ta v Dobrini uresničuje le pe- tino svoje skupne realizacije. Nikakor pa se ne moremo strinja- ti z načinom, kako skušajo priti do transformacije Dobrine. Poenostavlje- no rečeno je pristop Hmezada do re- ševanja organizacijskih vprašanj tak: »ali bo Dobrina postala resničen ag- roživilski kompleks z dohodkovnimi povezavami, soudeležbami pri nalož- bah in riziku, ali pa bo Hmezad iz Dobrine izstopil in ustanovil svoj la- sten agroživilski kompleks.« V osnovi je stališče pravilno in razumljivo, kajti v interesu celotnega območja in tudi republike je, da ima- mo deber in močan agroživilski kom- pleks, ki bo lahko postal nosilec raz- širjene reprodukcije pri proizvodnji hrane in uresničevalec številnih nalog v tej prioritetni gospodarski panogi. Ni pa prav, da Hmezad sam tako malo naredi za uresničitev jasnega koncepta, ki ga zastavlja. Nezadovolj- stvo in kritika imata svoje mesto šele takrat, ko namesto slabega ponujaš boljše. Ne moremo mimo vtisa, da Hmezad to boljše vidi le v svoji last- ni poti, dane prispeva dovolj kon- struktivno k razreševanju temeljnih vsebinskih vprašanj. Preprosto — da razprave o organiziranosti še vedno prevladujejo nad razpravami o vse- bini. O tem smo pred časom že go- vorili in opozarjali na slabosti. Pre- malo pa so prav vse članice Dobrine naredile, da bi to stanje presegli. Kri- tika ne gre na račun Hmezada. Gre na račun članic Dobrine, ki se, kot ka- že, nočejo soočiti z zahtevami zako- na o združenem delu. ki niso pri- pravljene svojega položaja uskladiti z zahtevami dohodkovnih povezav. Žrtev tako počasnega reševanja te- meljnih vprašanj v Dobrini pa je — potrošnik. Oskrba na celjskem obmo- čju je namreč še vedno šibka in ne- zadovoljiva. RAZISKOVALNA DEJAVNOST LANI 2 — LETOS 12 RAZISKOVALNIH NALOG Raziskovalna dejavnost se organizirano vrši v razisko- valni skupnosti, ki je del skupščinskega sistema. Re- publiška raziskovalna skup- nost je organizirana preko občinskih in območnih, va- njo pa se vključuje tudi de- javnost sklada Borisa Kidri- ča, raziskovalno delo Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti, raziskovalno delo visokošolskih ustanov ter raziskave '.nnogih slovenskih raziskovalnih institucij. Ra- ziskovalne skupnosti so še sorazmerno mlade, ustanov- ljene so bile leta 1975, s svo- jo dejavnostjo pa se vse bolj uveljavljajo. Njihovo finan- ciranje se vr.ši na .x'ixroli- ški ravni. Pretežni del denar- ja za raziskovalne namene se zbira s prispevki združe- nega dela, ki so lani, na primer, dosegla 0,37 odstotka od republiškega družbenega proizvoda. Na ta se vežejo še dodatna sredstva organi- zacij združenega dela. Lani je imela republiška razisko- valna skupnost 391 milijonov dinarjev dohodkov in iz teh sredstev financirala vrsto de- javnosti. Med drugim razi- skovalni program sklada Bo- risa Kidriča, raziskovalne naloge, kreditirala je razvoj- no naloge, financirala dejav- nost slovenske akademije zna- nosti in umetnosti, informa- j cijsko-dok;imen':acijsko de- javnost, znanstveni tisk, med- narodno znanstveno sodelo- vanje, kreditirala je nakup raziskovalne opreme in po- dobno. Med ostalimi dejav- j nostmi je samo lani republi- j ška raziskovalna skupnost financirala in sofinancirala 1218 raziskovalnih nalog iz vseh strokovnih področij. Med temi nalogami, so ugo- tovili na celjski raziskovalni skupnosti, je kar 243 nalog, ki bi lahko bile zanimive tu- di za celjsko gospodarstvo, žal pa je interes za znan- stvene izsledke v naši obči- ni še preskromen, šibka je sezn-in^enosi s nv ijranii ra ziskav in razvojnega dela. Te- mu primeren pa je tudi in- teres, da bi gospodarstvo konkretne rezultate razisko- valnega dela tudi praktično uporabilo. Organizacije združenega de. la v občini Celje so lani v združena sredstva republiške raziskovalne skupnosti pri- spevale nad 11 milijonov di- narjev ozirana 3 odstotke vseh sredstev te skupnosti. Raziskovalne institucije iz občine pa so se doslej zelo skromno vključevale v slo- venski raziskovalni program. Lani, na primer, sta raziska- ve vršila Zavod za spomeni- ško varstvo in Pokrajinski muzej. Letos bo, kot kaže, odziv- nost v Celju vsaj nekoliko boljša. Doslej je pri republi- ški raziskovalni skupnosti namreč prijavljenih že 11 ra- ziskovalnih in ena razvojna naloga. Občinska raziskoval- na skupnost pa še vedno pričakuje, da bo prijav za kreditiranje razvojnih nalog še več. predvsem iz indu- strije. Nedvomno pa drži, da se v gospodarskih organizacijah še vedno s premalo interesa in resnosti lotevajo razisko- valnega dela, še več, za iz- sledke, ki bi utegnili biti ne- posredno koristni, se niti ne zanimajo. To pa je vsekakor napak, saj je prav razvojna in raziskovalna dejavnost ti- sta, od katere si v prizade- vanjih za večje uveljavljanje znanja v združenem delu, lahko obetamo največ. Ne- dvo^nno pa drži tudi, da prvi pozitivni premiki v letošnjem letu obetajo boljše stanje, čeprav je tudi številka 12 raziskovalnih oziroma razvoj- nih nalog za tako razvejano in pestro gospodarstvo kot je v celjski občini, še mno- go preskromna. ZORAN TRATNIK LIP SLOVENSKE KONJICE LETOS BODO SPECIALIZIRALI PROIZVODNJO VSEH TOZDOV Delavci Lesno industrijske ga podjetja iz Slovenskih Ko- njic velikokrat v šali pove do, da je njihov največji pro- blem v tem, ker ne morejo narediti toliko, kolikor bi lah- ko prodali. čepra\- povedo to v šali, vendarle drži, da je povpraševanje po njihovih iz- delkih izredno veliko, da pa zaradi pomanjkanja osnovne surovine lesa — nt '.nore- jo narediti toliko proizvodov, kolikor bi jih želeli. Veliko povpraše\'anje trga po njiho- vih izdelkih kaže marsikaj: od tega, da so izdelki kakovost- ni in da jih potrošniki zato radi kupujejo, do tega, da si jc podjetje kot celota zago- tovilo ravno skozi uspešno ponudbo na tržišču dobre go- spodarske rezultate in pre- cej.šen dohodek. O tem, kako gospodarijo in kakšne rezul- tate dosegajo smo se pogo- varjali z direktorjem LIP Mi- omirjem Delavičem. NT: Kakše rezultate go- spodarjenja ste dosegli v pre- tečenih mesecih letošnjega le- ta in kje ste se najbolj od- rezali? M. Dclavič: »Podatki kažejo, da smo v petih mesecih le- tos dosegli kar ugodne rezul- tate. Z istim številom zapo- slenih kot v lanskem letu ano povečali storilnost za 14 odstotkov. To smo doseg- li z nekaterimi naložbami v tehnologijo in z bljšo organi- zacijo dela. Kar zadeva celo- ten dohodek ga bomo glede na lansko leto povečali za okoli 30 odstotkov. To bomo dosegli predvsem z izboljša- njem kakovosti nekaterih iz- delkov in lepšo izdelavo. Mo- ram povedati, da se tudi gle- de rasti osebnih dohdkov držimo načel, ki so zapisana v resoluciji o gosFK)darskih gibanjih. Le-ti namreč raste- jo počasneje kot dohodek in smo^ jih letos povečali za 12 odstotkov.« NT: Vaše podjetje prodaja veliko izdelkov na tuja trži- šča. Zanima nas, kakšne re- zultate ste dosegli na področ- ju izvoza? M. Delavič: »Računamo, da bcaio letos izvozili za okoli štiri in pol milijone dolarjev izdelkov na tuja tržišča. To pomeni 20 odstotno poveča- nje izvoza glede na lansko leto, po drugi strani pa nam podatek pove tudi to, da iz- vozimo domala četrtino svo- jih izdelkov v tujino. V izvo- zu smo vez-mi predvsem na zahodnoevropske dežele in dežele tretjega sveta. Poveda- ti moram, da gredo v izvoz pretežno končni izdelki, ki za- htevajo visoko stopnjo obde- lave.« NT: Kako se s svojim pro- izvodnim programom prilaga- jate potreba.'.n tržišča? M. Delavič: »Da bi se kar najbolje prilagodili potrebam trga in uskladili ponudbo svo- jih izdelkov s povpraševa- njem po njih, bomo ravno v poletnih mesecih pristopili k veliki reorganizaciji proizvod- nih programov vseh naših tozdov. Doslej namreč naši obrati, ki so organizirani kot ^ ■■ meljne organizacije, niso imeli specializiranih proiz\'od- nih programov, kar nam je povzročalo precej težav. Sre- di julija bomo odprli novo tovarno v Vitanju, kar bo sprožilo pravo verižno reak- cijo v specializaciji naših tozdov. Po otvoritvi nove to- varne bo obrat v Vitanju iz- deloval saino omarasto pohi- štvo, obrat v Konjicah stole, mize in vrata, v Oplotnici klasično stavbno pohištvo, v Polskavi vezani prograyi, ok- na in balkonska vrata, obrat v Poljčanah otroško pohištvo in obrat v Slovenski Bistrici zaboje, palete in tovarniške polizdelke za ostala obrate. Takšna specializacija prinaša seveda vrsto prednosti pred- vsem pa bo lahko vsak tozd izdelal veMko več.« NT: Poleg novosti, ki jih bo v vaše podjetje vsadila re- konstrukcija celotnega proiz- vodnega procesa, bo gospo- darjenju in samoupravnim odnosom nedvomno vtisnil pečat zakon o združenem de- lu. Kako ste v LIP-u pristo- pili k njegovemu uresničeva- nju? IVI. Delavič: »Nedvomno so naše naloge pri uresničevanju načel novega zakona zelo ve- like. čeprav smo v našem podjetju ustavno organizirali vse obrate in iz leta v leto bolj razvijali samoupravne odnose še vedno obstajajo do- ločeni problemi. Med njimi bi izpostavil predvsem dva, ki sta izrednega pomena za vse delavce: to je problem solidarnosti, ki pri naših de- lavcih doslej še ni bila v pra vi meri razvita in drugi, problem dohodkovnih odno- sov. Na tem drugem jiodroč- ju je še veliko praznin, ki jih bomo morali še v letoš- njem letu 7apo1niti in tako dosledno uresničiti načela, ki so v zvezi z dhodkovnimi odnosi zapisana v novem za- konu. Ob koncu pa moram povedati, da smo pri nas iz- delali obsežen in zelo konkre- ten program uresničevanja zakona o združenem delu, kjer so jasno razmejene na- loge in nosilci, zadolženi za njihovo uresničitev.« DAMJANA STAMEJCIC NIVO CELJE ZANIMIV PROGRAM PROIZVODNJE Ob vodnogospodarski de- javnosti, ki je v Nivoju os- novna, ima ta delovna orga- nizacija raz\'ito tudi gradoe- no dejavnost. Specializacija za nizke gradnje povezane z urejevanjem vodotokov pa je sorazmerno ozka. Zato so v Nivoju že pred leti pričeli razmišljati, kakšna bo njiho- va proizvodna usmeritev ta- krat, ko bo konec del z re- gulacijami in vodnimi aku- mulacijami. Odločitev ni bila težka. Medtem ko je sedanja proizvodnja namenjena var- stvu pred vodo (regulacije), bo bodoča namenjena varst- vu voda. Vse večja onesnaže- nost naših vodotokov zahteva hitre in učinkovite ukrepe, ki morajo prispevati k zagotovit- vi zadostnih količin čiste ali prečiščene vode. Spoznanje, da je prav v tej dejavntiosti najbolj zanesljiva bodočnost za kolektiv, je pripeljalo do prvih* konkretnejših poskusov že pred leti, ko so se pričeli organizacijsko in kadrovsko krepiti, da bi se usposobili 7,a to tehnološko izredno zahtev- no proizvodnjo. Nivo je izšo- lal več specializiranih projek tantov in usposobil kadre za prevzem nalog pri upravlja- nju in vzdrževanju čistilnih naprav. Naslednji korak ie bila usposobitev delovne orsra- nizacije za proizvodnjo in eradnjo čistilnih naprav. čeprav v svojem programu niso bili preveč ambiciozni, so ka.i kmalu spo7.nali. da si prav tu možnosti izredne. V svojih načrtih se zaenkrat še vedno omejuieio le na celjsko območje. Ob tem pa razvijajo sodelovanje s celis- ko kovinsko-predelovalno in- dustrijo. ki naj bi sodelovnla pri proizvodnji čistilnih na- prav v mnogo širšem obseai, ter se z njimi uveljavila triko doma kot tudi v tujini. Last- ni projekti čistilnih napi'fv so po splošnih ocenah dobri. Omogočajo tako mehansko ffiltersko) kot biološko čišče- nje vode. Nivo pa vseeno vi- di svoje mesto predvsem v upravljanju, vzdrževanju in montažnih delih na čistilnih napravah celjskega območja. Proizvodnja opreme za čistil- no tehniko naj bi postala predvsem stvar kovinsko-pre. delovalne industrije Celje oziroma nastale poslovne sku- pnosti v kateri so članice ITC, EMO in tudi Nivo. Stališče Nivoja je razumlji- vo. Sam obstoj čistilnih na- prav namreč še ni poroštvo za čisto vodo. šele pravilno upravljanje in buden nadzor ob strokovnem vzdrževanju lahko da zahtevane rezultate. Ti pa so dobri. To potrjujejo meritve na nekaterih čistilnih napravah, ki jih je Nivo že zgradil. Naprimer v EMO. pa Šempetru, kjer dosegajo nad 90 odstotne učinke n^ri r^isr^e- rju vode. Najpomembnejše se zdi, da Nivojev projekt čistilnih prav domala v celoti izkliu- čuie uvoz drao"e tuje tehnolo- gije. če povzamemo: ob tem ko je s pomočjo Nivoja celjska kovinsko-predelovalna indu- strije dobila nov. izredno za- nimiv in perspektiven proiz- vodni proiram opreme za či- stilne naprave, je Nivo tudi začel svoio novo pot — pro- jektanta. montažerja, gradbe- nega podjetja, vzdrževala in serviseria čistilnih nnnrav na celjskem območju. To na iamči, da bodo čistilno napra- ve. ki že obstnja^o bolje iz- koriščen? in pravilno ur)o- rabljene pa tudi. da bomo že v kratkem v Celju dobili več prepotrebnih čistilnih naprav. Da ie Nivo sposoben to nflo. go kako\-ostno izvršiti jamči, jo tudi izkušnje s projektov in izgradnje čistilnih naprav v Murski .Soboti. Galvanski in Keramiki Gorenja, pri prip-a- vi industrijske vode v Celju, čistilnih naprav EMO, Lim- buš, Šempeter, Topola, Div- čibare, Gostivar. Titovo Užioe, Valjevo in drugih. BRANKO ST-AME-ICTČ §t. 26 — 30. iunlj" 1977 NOVI TEDNIK — stran tS ROGAŠKA SLATINA V NALIVALNICI KISLE VODE Nalivalnica kisle vode v Ro- gaški slatini te dni montira nov pralni stroj za pranje steklenic z zmogljivostjo 10.000 steklenic na uro pri 21 minutah efektivnega pra- nja. Stroj so montirali doce- la sami, brez pomoči itali- janskih strokovnjakov, od koder so napravo uvoziili. Nova pridobitev slatinske polnilnice je veljala 2.000.000 dinarjev in je le del celotne- ga strojnega parka, ki ga bo- do dopolnili do konca mese- ca in bo stal 5.000.000 dinar- jev. Nakup novih strojev za pra- nje spada v priprave za pro- izvodnjo brezalkoholnih pi- jač na osnovi vnineralne vo- de. V Rogaški Slatini pa pripra- vljajo kot prvi v Sloveniji di- stribucijo globoko podhlaje- nega tekoč'ega plina CO., v avtocistornah na osnovi nove tehnologije skladiščenja te- ga plina. Doslej so stranke uporabljala jeklenke, po no- vem sistemu pa bodo imele cisterne do šest pa tudi de- set ton prostornine. Gospo- dinjstva bodo lahko dobila tudi manjše cisterne. Cisterne bodo polnili z av- tocistemo, ki bo lahko v eni sami vožnji prepeljala do osem ton plina pri —25' C in pri 15 barih. Z novim načinom vsktadi- ščenja plina bodo znatno zmanjšani strošld prevozov, torej lahko pričakujemo, da bo tudi plin cenejši. MILENKO STRASEK SLOVENSKE KONJICE: NOVA PRIDOBITEV Izletnik tudi v Slovenskih Konjiicah. C)d prejšnjega ted- na. Bil je tam že prej, s svo. jimi uslugami, delom. . .Toda, zdaj ima v središču konjiške občine tudi svojo prometno in turistično poslovalnico. V središču mesta, na Partizanski cesti 20, blizu poslovne enote celjske podružnice Ljubljan- ske banke. Izletnik je odprl to svojo enoto v Konjicah zategadelj, da še bolj približa svojo pro- metno in turistično dejavno- st ljudem konjiškega območ. ja. Tu je tudi več delovnih kolektivov, ki pcrav tako išče- jo in potrebujejo Izletnikove usluge, da ne oanenjamo red- nih in šolskih avbobusnih prOg itd. Po možnosti za pripravo in izvedbo izletov, in še in še. MB ŽALSKI PLANSKI DOKUMENTI MED NAJBOLJŠIMI! KLJUB OČITKOM, DA NISO DOBRI TUDI POHVALE Precej je bilo očitkov, da dogovor o temeljih srednje, ročnega razvoja občine Žalec do leta 1980 in srednjeročni načrt občiro Žalec do leta 1980 nista dobra in dovolj strokovno pripravljena. Pred kratkim ju je occnil Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje iz Ljubljane. Kaj pravijo strokovnjaki iz repub- liškega zavoda? Prva ugotovi- tev je ta, da oba planska do- kumenta v glavnem celovito obravnavata dražbenoeko- nomski razvoj občin do leta 1980 ter da v večji meri ob- ravnavata tista področja in probleme, ki so z;a občino značilni. Seveda so se usta- vili tudi pri nekaterih slabo- stih in pomanjkljivostih. Do- govor o temeljih plana obči- ne naj bi vseboval predvsem konkretne obveznosti, ki so jih prevzeli podpisniici in predstavlja konkretizacijo družbenega plana občine. Po- nekod je pregnalo govora o konkretnih obveznostih, ki bi pomenile realno osnovo za skladen gospodarski tn druž- beni razvoj v občini. To ve- lja še posebej za industrijo in kmetijstvo. Kljub vsemu pa vendarle obvezuje pod- pisnike, da nekatere naloge konkretizirajo^ s posameznimi sporazumi in dogovori, ki jih dokument tudi konkretno na- vaja. Precej bolj konkretno obveznosti se nanašajo na po- dročja trgovine, stanovanjske in komunalne problematike ter vodnega gospodarstva. Si- cer pa so v dogovoru navede- ne tudi nekatere usineritTC s področja izvozne aktivnosti ter večanja proizvodnja hra- ne. Pozitivno je tudi to, da so se ix>dpisniki dogovorili, kako bodo pospeševali raz- voj manj razvitih krajevnih skupnosti. To je v skladu z načelc.n o p>ospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja. Ena izmed pomanjkljivosti je ta, da v dogovoru niso omenjeni nekateri cilji druž benoekonomskega razvoja ob- čine, kot sta na primer sta- bilen razvoj ter večja izoz- na usmerjenost. Morda je predvidena stop- nja rasti dioižbenega proiz- voda (10,2 odstotka) glede na republiško povprečje preveč optimistična, pa je iz rezulta- tov lanskega leta razvidno, da se realizacija približuje pla- nu. (Letos kaže situacija mal- ce drugače). Podatek, da bo treba kar 42 ostotkov vseh investicijskih sredstev prido- biti iz zunanjih virov kaže na napor, da bi v občini doseg- li čim hitrejši razvoj gospo- darstva. Je pa res morda malce preveč optimističen. Delc.na ta optimizem opra- vičuje podatek, da bodo in- vesticije dosegle vsaj 30 od- stotno letno udeležbo v druž- benem proizvodu (v Sloveni- ji 19,7 odstotka). Pohvalno je da srednjeroč- ni načrt razjvoja občine Žalec zajema v posebnem poglavji: tudi usmeritve na podrt>oju urejanja prostora in «'ai'stva okolja, posebno poglavja pa je namenjeno razTOju družbe- nih dejavnosti, žal v okviru teh ni zaslediti razvojnih usmeritev na področju usmerjenega izobraževanja in raziskovalne dejavnosti. Na- črt vsebuje tudi plan razvoja krajevnih skupnosti, ki celo- vito prikazujejo osnovna po- dročja delovanja krajevnih skupnosti v srednjeročnem obdobju. Če upoštevamo okoliščine, da je prišlo na področju pla- niranja do bistvenih spre- memb in s tem do mnogih odprtih vprašanj in da sO v občini angažirali zgolj lastne kadrovske potenciale, potem, tako pravijo na republiškem zavodu za planiranje,, je bilo v to treba vložiti precej tru- da in naporov, ki se kažejo "predvsem v prizadevanjih, da se preko vseh nosilcev do.se- že zares koordiniran in hi- trejši razvoj. Ob koncu ugo- tavljajo še to, da se da iz primerjave rezultatov dela na tem področju v žalski občini in rezultati dela drugih občin zaključiti, da socijo med naj- boljše v Sloveniji. To pa je priznanje, ki je zares vredno vse pozornosti. JANEZ VEDENIK CELJE PO POTREBI TUDI DELOVNE ENOTE Nekaj več kot dvajset za- sebnih obrtnikov iz Celja in celjskega oly.nočja se je od- ločilo za ustanovitev Obi-tno nabavno-prodajno zadruge. Na ustanovnem zboru so ji dali ime »OBRT CELE A«. To so tudi prvi podpisniki ustano- vitvene pogod/be. Prav gotovo pa se bo njihovo število že v kratkem ali pozneje znatno povečalo, zagotovo pa tedaj, ko bodo tudi drugi spoznali prednosti zidruženega povezo- vanja zasebnih obrtnikov. Si- cer pa, delo takšnih zadrug ni nobena novost iiJi poseb- nost. Mnogokje jih že imajo in povsod, kjer so znali za- grabiti, so tudi uspeh. Zakaj bi torej v Celju ne? Namen zadruga je, da na- bavlja za svoje člane prfxiuk- cijski in pomožni material, da jih oskrbuje z opremo, stro- ji in delovnimi pripravami, da prodaja izdelke in storitve svojih članov, zate^.n izdelke in storitve iz kooperacijskih odnosov pa tudi storitve enot zadruge. Prav tako za člane kupuje reprodukcijski mate- rial, organizira proizvodnjo in storitve, prevzema naročila, organizira kooperacijo med člani in z drugimi organizaci- jami združenega dela, pripra- vlja skupne nastope svojih članov na sejmih, razstavah itd. V delokrog zadruge sodi še strokovno usposabljanje, komercialna in potniška služ- ba, i2iobraževanje, rekreacija in še marsikaj. Pomembna je tudi možnost po ustanavlja- nju lastnih delovnih enot. Skratka, široka cesta in do- volj možnosti za uveljavitev. Zadruga ni zaprta organi- zacija. Vanjo lahko stopi sle- herni obmik ne glede na to, kje dela. Na ustanovitvcneJLn zboru so izivolili tudi zadružne or- gane. Tako bo zadružni svet vodii Franc Kravanja, ortnik iz Lave. Vrh tega so izvolili člane poslovnega odbora, za vodjo poslovodnega organa oziroma direktorja pa Miha- ela Cvetj-ežnika. MB LAŠKO PREDNOST DELAVCEM UVELJAVITEV USTANOVE KOT ZDRAVILIŠČA v petek je kolektiv Zavoda za medicinsko rehabilitacijo zdravilišča Laško dobil nove- ga direktorja. Na to mesto so izbrali dosedanjega upravite- lja, Miha Prosena. Vrh tega je delavski svet imenoval dr. Oskarja Schrolla za šefa zdravnika zdravilišča. Sicer pa zdravilišče in nje- gov kolektiv krepko stopata po začrtani poti. Lansko pri- dobitev novega hotela, baze- na in seveda zdravstvenih prostorov je hitro dala svoje rcrzultate. Zavod se vse bolj uveljavlja kot zdravstvena ustanova. To je prizr®nje, ki prihaja od zima j, od pa- cientov in tistih, ki sprem- ljajo njegovo delo. »Ta pot bo ostala tudi v prihodnje krepko na prevcm mestu, kar pa seveda ne po- meni, da ne bomo razvijali še diugih možnosti. Toda, rti j bom odkrit in jasen. Do- kler st.no potrebni našemu človeku, našemu delovnemu človeku, ki išče pri nas zdravje, ne bomo na široko odpirali vrat drugim. Seveda, boste takoj vprašali, ali ne bi kazalo v tem primeru mi- sliti na povečanje zmogljivo- sti? Morda, toda, mi imamo perspt.-ktiTni načrt razvoja, ki se ga bomo tudi držali. Ta pa, videva novih kapacitet v tej smeri,« je med drugim dejal Miha Prosen. Pomembna je navezava la- škega zdravilišča s Kliničnim centrom v Ljubljani. Zdaj so na začetku te poti, pa ven- dar izredno lepe in obetavne. V vsakem pogledu. V strokov, nem sodelovanju in tudi v pošiljanju pacientov v Laško. Tako je trenutno po zaslugi tega sodelovanja v zdraviU- šču deset pacientov iz Kuvaj- ta. Dober glas zdravilišča La- ško gre tudi v tujino! »Po lanski otvoritvi novih kapacitet je še bolj prišlo do izraza ozko grlo v kuhi- nji in resta\'TSoiji. Zato smo se že decembra lani odločili za to naložbo. Dela pri grad- nji tega dela našega zdravi- lišča so v polnem teku in tako račtmam, da bosta no- va kuhinja in restavracija odprti jeseni. Tudi ta prido- bitev bo za paciente veliko pomenila, saj poslej ne bo več čakanja na hrano, temveč bo imel sleherni pacient dolo- čeno mizo in sedež. Za ta de- la bomo odšteli okoli 9 mi- lijonov, skoraj v celoti last- nih sredstev. Pomoč v poso- jilu je 'najhna. In tako tudi ta in letošnje pravočasno plačilo anuitete v znesku 2,5 milijona din za že opravljeno investicijo kažeta, da smo tudi v finančnem p>ogledu po- stali močnejši. Sicer pa, na- še pravilo glede trošenja sredstev je v tem, da mora- mo najprej sami ustvariti tn šele zatem porabiti. Ne pa obratno!« S tem pa seveda nalog ne- bo konec. Čaka jih zunanja pa tudi notranja preureditev starega objekta, čakajo pa tu- di druge obveznosti. Letos so na primer kupili sedecn- najst stanovanj za člane ko- lektiva. In prihodnje leto? Tudi. In ne sa'no drugo le- to. Takšnih in podobnih ob- veznosti na področju oseb- nega in družbenega standar- da je še več. Dfi, saj je to kolektiv, ki šiteje 180 članov. Kolektiv, ki živi s svojim okoljem, s svojim Laškim. Zato iie zapira oči pred re- ševanjem skupnih nalog, za- to mu ni vseeno, kako je na primer a zdravstveno posta- jo v mestu in podobno. M. BOŽIČ GOTOVLJE: KRAJEVNI PRAZNIK V čast krajevnega praznika so v nedeljo ob 16. uri pio- nirji osnovne šole Gotovlje priredili nastop v dvorani za- družnega doma. Mladi Gotov- Ijani so pod vodstvom učite- lja Draga Kumra izvedli več uspešnih točk. Zaigrali so na klavir, trobento, liarmonikx> in klarinet. Največ aplav2a so pionirji izzvali z zadnjo točko, to je igrico Mladinsko gledališče. Le-ta je bila posvečena tova- rišu Titu in njegovim letoš- njim jubilejem. Na prireditvi so pionirji s E>onosom pokazali in prebra- li odgovor, ki jim ga je po- slal tovariš Tito, v katerem se jim zahraljuja za prisrčne čestitke ob jubilejih. KRISTIJAN MARKOVIČ Ček fe vedno denmr Da, ček ali bolje zapisano — pra- vilno izpolnjen ček, je vedno denar. Ta ugotovitev naj vodi tudi k odgovoru na vprašanje, kako vnovčiti čeke pri pri- vatnikih. Pravzaprav neumestno vprašanje, če smo rekli in zapisali, da je pravilno izpolnjen ček denar. Kako je s čekom kot plačilnim sredstvom pri zasebnem obrtniku? Ga naj vzame namesto go- tovine? Lahko z njim plačate? Odgovor smo že navedli. Navzlic te- mu še nekaj besed, misli in dejstev. Ček je seveda zakonito plačilno sredstvo. Je denar, ki je vreden naj- manj trideset in največ tisoč dinarjev. To tudi pomeni, da je vreden prav to- liko, in nič več, kot je na njem napisa- no. Omejitev je le ena oziroma sta dve. Prva je ta, da manjših zneskov od trideset dinarjev in večjih zneskov od tisoč dinarjev nanj ne smete vpi- sovati. Zakaj? Ljubljanska banka in z njo vred tudi njena podružnica Celje, je p>ostavtla ti dve omejitvi zato, da z manjšimi vsotami od trideset dinarjev ne bd obremenjevali bančne mehaniza- cije. Z !^rnjo vsoto, se pravi tisoč dinarji, pa se je zaščitila pred prekora- čitvami. To tudi p>omeni, da je treba manjše zneske od trideset dinarjev vse- povsod plačati le z gotovino. Za večje zneske od tisoč dinarjev pa je treba napisati dva ali več čekov. Vsak ček je namreč vreden le do največ tisoč dinarjev. ček torej, ki je pravilno izpolnjen z vsoto med trideset in tisoč dinarji, z datumom in krajem, z oznako, komu je namenjen in s podpisom, je denar in ga lahko vzame tudi vsak obrtnik, če pri njem kaj kupite ali če vam je opravil storitev. Toda, ček je neprenosljiv. Zato ga v banki lahko zamenja za gotovino samo imetnik tekočega računa oziroma nje- gov pooblaščenec, ki se izkaže s če- kovno karto. Kaj naj torej naredi s čekom obrt- nik ali privatnik? Ravnal bo podobno kot trgovske, gostinske in druge organizacije, ki pre- jete čeke oddajo Službi družbenega knjigovodstva. Obrtnik pa mora nesti čeke v tisto ix>slovno enoto celjske po- družnice Ljubljanske banke oziroma enoto Ljubljanske banke sploh, kjer ima odprt žiro račun (ne tekoči ra- čun!). žiro račun namreč mora imeti po vseh zakonskih predpisih. Zato imetnik tekočega računa, ki izda ček za plačilo kupljenega blaga ali plačilo storitev obrtniku oziroma pri- vatniku, mora ček izpolniti prav tako, kot bi ga v primeru, če plačuje nakup ali storitev v družbenem sektorju. V rubriko »upravičencu« pa mora seveda, kot vselej, napisati podatke, to je ime in priimek privatnika ter njegovo fir- mo. Tako izpolnjen ček ima isto pla- čilno vrednost kot denar in vsak ob- čan, ki opravlja registrirano obrtno ali storitveno dejavnost, ga lahko vza- me za plačilo. Banka, ki je imetniku tekočega raču- na izdala čekovne lističe, jamči, da bo vse čeke tudi izplačala, ne glede na to, ali ima občan, ki je s čekom pla- čal za tisto vsoto kritje ali ne. Stvar banke je in ne prevzemnika čeka, da z občanom, ki nima kritja, poravna ra- čune. Zato tudi vsi dvomi o tem, ali je ček zanesljivo plačilno sredstvo ali ne, povsem odpadejo. Pravilno izpolnjen ček je vedno denar, pa naj gre za plačilo družbene- mu ali privatnemu sektorju. 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 26 — 30. junij 1977 OB ROBU SLOVENSKI POPEVKI MiJiuli teden je Celje S-tiiri dni živelo v zname- nju Slovenske popevke, ki je tokrat v novi preoble- ki ter z neskritimi ambici- jami krenila na svojo pot izven Ljubljane. Vrača se pomlad — tak je naslov najuspešnejše nove sloven- ske popevke s tega festiva- la. Je to simbolika? Se ref. vrača pomlad sloven- ske zaba\Tie glasbe? Festi- val nas o tem ni docela prepričal, čeprav nedvom- no drži, da sta večer ročk glasbe in šanison (oziroma reivmi svobodnih oblik) vnesla precej sveže krvi v fe^^tival, ki ga je že na- čel mrtvoud. Prav v lej ^ir^^^ri lo v prihodnje tre- ba lii/vijata prizadevanja. Se posebej velja to za pe- snili s\ obodih oblik, ki so re^>niciio navdušile s svo- jo svežine in bogatim spo- ro<'ik»ni. ,Strah, da takšne glasie občinstvo ne bo dobro spiejelo, da bo ta glasba prei>2ka, pa se je iziraza! zt. povsem neupra- vičenega. Zapostavljanje kakovosti in popuščanje komercializir.ti v popevkah je najprej-rosteje rečeno p<)dcen.H:-v aijjc občinstva, docJatno poneumljanje, na kakršnega danes le še red- ki pristanejo. Topli ap- Uivza šansonom so pokaza- li, da publika terja od glasbe več kot le štiri- 1 lajstdnevno požvižgavanje neorigina'.nih napevov. Ter- ja sporočilo, toplino in šansoni so jo vsaj letos liiišli. Toda, pojdimo po vrsti! Medli ročk Prvi večer, srečanje ročk skupin, ni prepričal. Videli .sn;c šest pretežno zelo mladil: slovenskih ročk vkupJn in žalostno dejstvo je, Qh v tej glasbi še d-v Ito zaostajamo. Slučajni zni.7;'Asko orientira- nim iTckom na pra\l poti. ObeJa li.di Izvir, morda še RudolifAO, ki pa razen ene it,? nima kakovostnih sk adb In to bi bilo več ali manj vse. Kar P4. slovenskim ro- cko"ct-iii najbolj manjka, je I.a.-top — ta pogreši ja- vi in morda najbolj pri- vlačen ročk glasbe. Ne m?.sLm na show, skakanje m piščancev. Mi- slim i-jc. tisti preprosti stik z o-č-nstvom, ki ga je aefa vzpostaviti, pa to z običajuK frazo »Sledi skladi a . (uporabljali so ]0 vs:') preprosto ne gre. Ni bilo riiicga fluida, ki sr.ag. aLi« publiko, jo raz- giba T navduši, s tem pa da tudi glaslDenikom več polel« Zate je redko po- ifjM-o občinstvo v četrtek bolj aiicmično spremljalo ei nu ušesa«, niti en par ni ob .glasbi za,plesal, skratka, kar nekam dolg- čas je bilo. To pa ne velja za na&top »YU TOP ROČK SELEK- CIJE«, katere izvajanje je vrhimec v sodobnem jazz- rocku. Pero Ugrin, Korne- lije Kovač, Josip Boček, Ratko Divjak, Jernej Pod- boj in drugi stari asi do- mače ročk glasbe so po- kazali maksimum in ni pretirana ocena, da so do- segli svetovno raven, škoda, da skoparijo z na- stopi, da selekcije ne vi- dimo in slišimo večkrat. Kajti to, kar so dali v če- trtek je bila glasba mla- dih — ostra, dinamična, kakovostna. Njim zato za užitek velika hvala. Sveža kri Pravo svežino festivalu je dal drugi večer, ki je bil s pesmimi svobodnih oblik iri šansoni nedvomno VI hunec glasbenih doga- janj na slovenski popevki, ti&to »ta pravo« za glasbe- ne siadokusce in povpreč- ne, manj zahtevne obisko- valce. Odlična režija, ču- dovir vezni tekst in topli- na slovenskega ljudskega gieaališča so bili prava ku- lisa za takšno glasbo. Mirna, tiha in bogato an- gažirana glasba, čudovita besedila in zanimive in- tei-pretaoije, takšna bi bi- la najkrajša ocena tega večera. Mnogim je že dol- gi« jasno, da so prav do- bra besedila in zahtevno angažirana glasba tisto, kar pri slovenski zabavni glasbi nasploh največ ve- lja. Zato je bdi večer šan- son in pesmi svobodnih oblik velik korak naprej. Od .Andreja šifrerja do Borisa Cavazze so prav vs). navdušili. Kajti vsi so nekaj povedali — nekaj sporočila. O stiskah člove- ka, izgubljenega v neusmi- IJeiic-m času, do nostalgije za. starim ljubljanskim tramvajem, pa tistih pre- prostih resnic, ki jdh vsi gojimo . .. Neiekmovalni značaj te- ga večera je še posebej polivalen. Kajti hibirati najboljšo šansono bi bilo kKvično. Prav vse bi lah- ko bile prve. Vsaka zase ie povedala več kot (naj- brž to ni pretirana trdi- tev) vse ostale slovenske popevke skupaj. Tako z besedilom kot z gla.S'bo. V tej smeri bo slovensko pcpevko treba razvijati na- prej. To ji lahko da nov polet, novo ustvarjalno moč, pa četudi takšne skiadbe niso tržno zani- mivo blago. Tudi njihova omejenost na slovenski prcrStor bo dovolj . ,. Prvi april Igračkanje z naslovi no- vih slovenskih popevk je bilo letos sploh v modi. ra storimo to še mi. »Pr- vi april« je ena novili po- }X-vk. Bolj kot zmagoval- na >.Vrača se pomlad«, s katero smo označili prva dva večera, velja naslov te za tretji, tekmovalni del s!-.\enske popevke. Tisti, ki so od novih ix)pevk pričakovali sodob- nost, .privlačnost, pK>rn]ad, če* hočete, so biii opehar- jeni. Prvoaprilsko so jih potegnili za nos, saj med novimi slovenskimi popev- kami ni bilo nič ali skoraj nič novega. Slovenski skladatelji se niso otresli svoje zvestobe tradicional- ni pK>pevki, le da je bilo še manj »evergreensko« obarvanih kot prejšnja le- ta. če so vsaj nekatere od prejšnjih preživele čas, bodo letošnje skoraj zago- tovo muhe enodnevnice. Nitd zdflleč se nismo uspe- li približati sodobnim to- kov-oni v popularni glasbi, ostali smo na standardni raTOj, ki jo še najbolje iz- ražajo prav nagrajene po- pevke. Ta del festivala je aneniičen, dolgočasen in utrujajoč. Kljub vsemu pa gre pohvaliti nekaj inter- pretacij (Ditka Haberl, Alenka Pinterič, Marjeta Ra,mšak, Aleksander Me- žek) in vsaj nekaj popevk, med njimi drugonagraje- Hio Utrujeno ljubezen, Zo- p>et doma — Saša Mežka, morda še katero. Vse os- talo je bilo bolj ali manj za lase privlečeno, celo prekopirano. (Vas Dekle iz ladjice ne spominja na križanca med Missiissipi- jcm in VVinchestersko ka- teoralo?) Skratka, prav ta, oko- «:teHfcIii del slovenske po- pevke bo slej ko prej po- stal odv^rna navlaka, pri- vesek restivala, ki pogimi- m išče nove poti. Tuji gostje že po tradiciji so nam prireditelji tudi letos po- nudili vrsto tujih g-ostov, k; so peli nove slovenske popevke v svojcih aranž- manih. Spet pa z njimi festival ni prav nič prido- bil. Bolj ali manj neznana imenf. in ena že obledela zvezda (Vince HiM), to je bilo vse. Povsem mimo bi se od tujih gostov lahko poslovili, če že ni mogo- če dobiti boljših aM vsaj > zvenečih imen. K (ne ui^pehu slovenskih po- pevk niso prispevali prav nič šokantnega, zdi pa se, D a je tudi upanje, da bodo v s>Cj stalni repertoar uvrstil^ slovenske popevke, ka.' ja.lovo. Tudi zmagovalka evrovi- zije Marie Myriam ni po- kazala prav nič. Tri pe- smi. ki jih je zapela, so brez posebne i'rednosti, dobra je le popevka, s ka- tero je zmagala na evro- v^zijskem festivalu. Izjema v lej oceni pa je italijan- SKi gost Franco Trinkale, k je prišel povsem ne- sjian, skromen in kar ne- jtan, neznaten na večer šanson. Pa je osvojil ob- f 'nstvo, S svojimi brez- kerppromisnimi analitično grajenimi in tudi zbad- ljivemu.družbeno-kritičnimi pesiuinij je podrl zid je- ziki vnih pregrad. Ob po- moč; (improvizirani in ne aovoij kakovostni) Borisa Cava-7« je pel o italijan- ik h zocmcih, bedi in bo- gnsivu, faši'5tih in komu- ni.šij), C sodobni Italiji to- i-ej in njenih ra.zpotjdh. Navdušil je. Kljub temu, da so ga nekoliko nepre- pričljivo predstavili kot. pevca, ki p>oje delavcem, proletariatu, v tovarniških haiah in na cestah. Tudii če to drži in Trinkalejeva skromnost ter neprisilje- nost trditve potrjuje, je takšne stvari nepotrebno obešati na veliki zvon. Njegova glasba govori za- ^e, vse pove, ostala navla- ka k- mu jo obešajo, je odveč, in smrdi po propa- gandi, ki je Trinkale ne- dvomno noče in ne raba. Zhstor na Slovenski po- pevki je padel. Bo sveža kr. prvih dveh večerov le prinesla (nagrajeno) po- m.ad? BESEDILO: DRAGO MEDVED SLIKE: BRANKO STAMEJČ-IC Se beseda o organi- zaciji prireditve. TRC Golovec le ni izpolnil vseh pričakovani Kik- sov jc nekaj bilo. tudi takšnih, ki še zdaleč niso bili potrebni. Zato ugotovitev, da smo v Celju še večje in zah- tevnejše prireditve (od kongresov in MPF do TDF) bolje izpeljali, ni pretirana. Pomemb- no pa je, da so zade- vo izpeljali do konca, pa kljub temu, da so se v svoji dobička željnosti zamerili tudi novinarjem. Kaj nera- zumljivo je bilo, da novinarski akreditiv ni veljal za večer šanso- nov in ko so to popra- vili, pa ni bilo na vo- ljo dovolj sedežev za vse novinarje. Nepo- zornost se včasih tu- di slabo obrestuje, pa naj gre za obljubljena prenočišča, ki so po- tem povsem drugje, ali za vstopnice ali kaj tretjega. Škoda, kajti Celjani smo sposobni takšne pireditve bolje izpeljati. NAGRAJENE POPEVKE NAGRADE MEDNARODNE ŽIRIJE 1. nagrada — zlata kitara revije STOP: Vrača se pomlad (štingl-Budau) — Oto Pestner (Vince Hill) 2. na.s?rada — srebrna plaketa revije S'1'OP: Utrujena ljubezen (Golob-Weissoaeher) Ditka Haberl (Cathy Nugent) 3. nagrada — bronasta i)laketa revije .STOP: Dekle iz zlate ladjice (Hrušova r-Ver kave rh) Pe- pel in kri (Slieer Elegance) NAGRADE OBČINSTVA (glasovalo je občinstvo v dvorani in deset žirij iz osmih slovenskih mest) 1. nagrada — 6.000 din Vrača se pomlad (štingl-Budau) Oto P'estner (Vince Hill) 2. nagrada — 3.()0(} din Poet (Pestner-Petan) Fran jo Bobinao (Mar jim Miše) 3. nagrada 4.{)iM) din Dekle iz zlate ladjice (Hrušovar-Vvcis.sbacher) Pepel in kri (Sheer Elegance) NAGR.IDA »AILADINE« ZA NAJBOLJŠE BESE- DILO Vrtiljak mojih .sanj — Dušan Velka.trh NAGRADA ZA NAJBOLJŠI ARANŽAIAN Jože Privšek za popevko Vrača se pomlad (štingl-Budau) NAGRADA ZA DEBITANTA SKLADATELJA Aleksander Mežek — Zopet doma Gost iz Italije Franco Trinkale je na četrtivovem večeru šanson in pesmi svobodnih oblik navdušil s svojo druž- beno kritično, brezkompromisno pesmijo, ki razgalja razpotja italijanske družbe Dva Ccl.lana, dve nagradi. Franjo Bobinac je s pomoč.)0 Ota Pcstnerja osvojil drugo nagrado ohCiiistva s Pestnerjevo skladbo Poet. Oto Pestner pa .je vnovič zmagal. T.iko mednarodna žirija, kot občinstvo sta mu prisodila prvo nas^nulo za Štinglovo stiiadbo \ raca se pomlad. §t. 26 — 30. iunlj" 1977 NOVI TEDNIK — stran tS JOŽE LONCARIC V ŠENTJURJU Pretekli teden sta obči- no Šentjur obiskala Jože Lončarič, član predsedstva republike in Miran Kalčič, samostojni svetnik za vprašanja ljudske obram- be V Šentjurju so gosta najprej seznanili z dose- danjim jazvojem občine in s yrobiemi, ki tarejo v tem trenutku To so predvsem probleiu na področju od- pvav.^.ar.ja F>osIedic potre- sa, pploštie in skupne po- rabe. V popoldanskem času ■»Ta si gosta ogledala Pla- nino m se seznanila, kako poteka.jo priprave za splo- šni ljudski odpor v tej krajevni skupnosti. Obisk na Planini je bil hkrati prikvnc/i&t, da sta si ogle- daia Pogodbeno OZD Taj- fun, ki jt tudi v lanskem letu a(>'.fglQ zavidljive us- p-^T.e. Očitno zadovoljna z rRzu''.at: dosedanjega dela sta t,a dejala, da bo po- trebjK> pospešiti pretok ka pi-i a 12 bolj razvitih v razvite sredine. Po- trebna i>a bo tudi še tes- nejša povezava deloraih organizacij vIOJČA BUCER ZDRAVSTVENI DOM V ŠENTJURJU DELAJO GLAVNI NAČRT GRADNJA PRIZIDKA NA VRSTI V JESENI Čeprav še ne star in dotra- jan, je zdravstveni dom v Šentjurju, ki je bil zgrajen leta 1972 s pičlimi sredstvi, danes mnogo pretesen ne sa- mo za zdravstvene delavce, ampak tudi za široko zaled- je pacientov. Delo sicer ne- moteno teče po zaslugi pri- zadevnih zdravstvenih delav- cev, ki so si znali z majhni- mi adaptacijami olajšati de- lo v prid pacientov. Premajh- ne čakalnice, premajhni spre- jemni in zdravniški prostori, da o stranskih, a potrebnih prostorih sploh ne govorimo, so narekovali pridobitev vse potrebne dokumentacije za nov prizidek k zdravstvene- mu domu. Glavni projekt je že v izdelavi in gradnja se bo pričela že v jeseni. Glavni vhod in vstop iz etaže bodo zaprli, tako da bo nov vhod v novem delu trakta že iz etaže. V spodnjih prostorih bodo uredili dispanzer za otroke tn urgcntno ordinaci- jo. V prvi etaži bo ginekolo- ška ambulanta in prostori za medicino dela, ki je zdaj ni- majo. V zaključni, drugi eta- ži pa bodo namestili štirr zob- ne ambulante. Z novo usta- novljeno otroško ambulanto, medicino dela in urgentno or- dinacijo bodo tako razširili dejavnost sedanjega dela. Pri- dobili bodo tudi kompletno fizioterapijo in razširili labo- ratorij. Ne samo prostorske možnosti, nedvomno se bodo vsled boljših pogojev in no- vih organizacij, povečale tudi možnosti diagnostičnih težav. Zaenkrat se ne bodo spopri- jemali s kadrovskimi proble- mi, kar bo narekovalo nemo- ten in razširjen krog dela v zadovoljstvo priz-.adevnih zdravstvenih delavcev in pa- cientov. Prizidek naj bi bil gotov v naslednjem letu. Zdravstveni dc.n pa bi z njim pridobil 750 kvadratnih me- trov novih in sodobno oprem- ljenih prostorov. Finančna sredstva so že zagotovljena. Tako se bo polovica od vred- nosti 720 starih milijonov stekla iz republiške solidar- nosti, druga polovica pa iz občinske zdravstvene skupno- sti in regionalnega solidar- nostnega sklada ter dotacij občine in lastnih sredstev. Veliko zaslug pri tem ima prav občinska zdravstvena skupnost, ki ji je zaradi ne- koliko manjše porabe v pre- teklem letu ostalo približno 100 starih milijonov. Nameni- la pa jih je za sanacijo, ozi- roma prizidek k zdravstvene- mu domu. Sicer pa srednje ročni program te skupnosti bazira na povečanju osnovne zdravstvene službe v občini. Mimogrede velja zapisati, da bodo zdravstveni dom na Planini, ki je bil dograjen v zimi preteklega leta, usp>oso- bili za redno delo 4. julija. No, Planinčani si vroče žele, da bi imeli v tem domu tudi lekarniško postajo, saj so, tako kot vsi ostali občani, ve- zani na lekarno v Šentjurju. Žal, pa se jim, vsaj še nekaj časa ta želja ne bo mogla ugoditi. MATEJA PODJED BOHOR DELAVČEV ZASLUŽEN ODDIH NAČRTUJEJO TUDI KMALU USTANOVITEV POČITNIŠKE SKUPNOSTI Z ves€f.liem lahko zf^piše- mo, da je organizacija zdru- ženega de/d Bohor iz Šent- jurja ena tistih, ki posveča veliko skrb delavcu tudi za čas njegovega, letnega oddi- ha. V šentjurski občini se s tako razvejano skrbjo za let- ne dopuste svojih delavcev ne more pohvaliti nobena druga delovna organizacija, čeprav je res, da je za ta- ko stanje krivo več razlogov. Predvsem pa pomanjkanje sredstev. Novogradnje počit- niških domov kjerkoli že, so drage, poleg tega pa je tež- ko izbojevati prostor pod soncem kje ob morju. Verjetno je prednost Bo- hor j a v tem, da so si ta prostor izborili v Biogradu pred 15 leti, v Medveji pa še prej. Leta in leta odhaja- jo tja njihovi delavci na od- dih, S9.j je oddih regresiran tako, da delavci plačujejo le najosno'vnejše prispe-v"ke za bivanje v teh dveh domovih. Res da je po tolikih letih dom v Biogradu, ki je le- sen, že nekoliko razmajan, toda prav te dni ga usposab- ljajo, da bo lahko nudil pri- jeten oddih članom kolekti- va. V načrtu pa imajo tudi gradnjo zidanega. Od približ- no 500 zaposlenih v tem pod- jetju, se jih vsaj 40 odstot- kov odloči za počitnice ob morju. Seveda je največ za- nimanja za oddih v mesecu juliju in avgustu in manj v pred ter po sezoni. Zato pa vlada med zaposlenimi toli- ko večji interes za v po^se- zoni organiziran izlet v Biograd, ki ga organizira podjetje. V Bohorju pa mi- slijo tudi na otroke zapcsle- nih in zanje organiziirajo prave počitniške kolonije v malem. Otroci od šestih do štirinajstih let v varstvu vzgo- jiteljev in plavalnih učiteljev še kako radi odhajajo k veli- ki slani iuži Take počitnice so namenjene zlasti otrokcm iz sociamo šibkejših družin in so seveda brezplačne. Kar 60 otrok delavcev Bohorja je lani letovalo ob morju. In še nekaj govori v prid dobri organizaciji m ne nazadnje razumevanju te delo\-ne organizacije. V primeru ne- zasedenih kapacitet v letovi- ščih odstopajo prostor tudi delavcem iz tistih sredin, ki nimajo tako ugodnih možno- sti za letni oddih, oziroma jih sploh nimajo. Prav zato v okviru občinskega sindika- ta razmišljajo tudi o Počit- niški skupnosti. Pravzaprav imajo že iniciativni odbor za ustanovitev te skupnosti in prizadevnega predsednika Vlada Cerarja, sicer računo- vodja v Bohorju. Odbor je tako pred kratkim sklenil, da izdela samoupravne akte in da stopi v stik z republiškim sindikatom. Naredili bodo predračim in razmišljajo o morebitnem nakupu prikolic za letovanje. Ideja je več kot pohvale vredna. Prav ta- ko Pa tudi razmišljanja o ustanovitvi medobčinske Po- čitniške skupnosti zlasti z mejnima občinama Šmarje in Slovenske Konjice. S skupno akcijo bi tako pri- dobili večje kapacitete in omogočili pcceni letovanje širšemu krogu delovnih lju- di. MATEJA PODJED Stisk koinandantove roke, številni Celjani, starši, svečano vzdušje: vse to je bila značilna podoba ob svečani /aohljubil Foto: Dragan Ivanovič TEPANJE JARKI SO LEGLO BOLEZNI Razvojni center Celje je pred kratkivn izdelal osnu tek urbanističnega reda Te panja, ki je prav v teh dneh javno razgrnjen v prostorih oddelka za gospodarstvo skupščine občine Slovenske Konjice. Ta osnutek je pod laga za izdelavo zazidalnega inčrta Tepanja in obenem tudi za komunalno ureditev celotne krajevne skupnosti. T>ipanje je namreč ena ti- stih krajevnih skupnosti, v katerih je povpraševanje po zazidalnih parcelah zelo ve- liko. Predvsem je to povpra- ševanje posledica novega za- pos'ovanj:i delavcev na skup- nosti za vzdrževanje hitre ceste, ki je v neposredni bli- žini Tepanja, pa tudi načrtov, ki predvidevajo izgradnjo motela in bencinske črpalke ob avtocesti Kljub temu, da želijo ljudje graditi stano- vanjske hiše v Tepanju, pa so v tej krajevni skupnosti konjiške občine za določen čas ustaviU vsakršnjo izgrad- njo. VzrC'k za to je ravno v komunalni neurejenosti kraja in seveda zazidalnih parcel. Največ preglavic kra- janov izvira iz slabo urejene kanalizacije, ki postaja naj- večja skrb celotne krajevne skupnosti. Le-ta je popolno- ma neurejena, tako da se odpadne vode zbirajo v ob- cestnih jarkih, kar povzffoča hudo onesnaževanje kraja in pK)staja leglo različnih bolez- ni. Tako se je ob lanski epidemiji zlatenice, ko je v Tepanju zbolelo dvajset lju- di, pokazalo, da je okužba nastala ra\Tio zaradi onesna- ženosti kraja in bolezenskih klic, ki so se za redile v odpadnih vodah obcestnih jarkov. Krajani se zato za- vedajo, da morajo čimprej urediti kanalizacijo in obe- nem komunalno opremiti zazidalne parcele. Del de- narja so zato že zagotovili iz občinskega samoprisp>evka, del pa ga bodo zbrali kraja- ni sami. Tako računajo, da bi že letos opravili vsa dela v zvezi s komunalno uredit- ■••ijo kraja ter tako odpravi- li nadlego, ki jih je pestila vrsto let. šele nato bodo široko odprli vrata izgradnji novih stanovanjskih hiš v njihovem kraju. D-^MJANA STAMLEJCIC FOTOKRONIKA PODČETRTEK Tudi v Podčetrtku rastejo novi bloki. Foto M. S(ra.sek ŠMARTNO OB PAKI Dela pri regulaciji Pake so na začetku hitro napredo- vala, žal pa zadnje čase temU ni tako. Kaže, da je za to več razlogov. Podjetje, ki izvaja ta dola, ima kar štiri delo- višča, in tako vedno primanjkuje delavcev. Zdi pa se tudi, da ni dovolj denarja, saj je za letos namenjenili le 4 mili- jone dinarjev. To je vsekakor premalo in tako bo bržčas regulacija Pake pri šmartnem trajala več let. Zato bo treba zagotoviti potrebna sredstva in dela hitro končati, ter tako obvarovati predel ob spK>dnjem toku reke pred poplavami. Ce pa bodo dela napredovala tako počasi, kot ■ tečejo zdaj, se človek nehote vpraša, kdaj bo f>otem regulirana celotna Paka do Šoštanja? Z. KOTNIK PODČETRTEK Tabli, ki opozarja na Atomske Toplice, je na tem mestu, izgleda, usojeno še dolgo življenje, saj je preživela nič- koliko opozoril, naj jo prestavijo. Navada pač je, da takšne in podobne opozorilne table stoje nekaj inclrov pred odcepi, ta pa sili v odcep in goste odvrača od To- plic, saj zagledajo napis takrat, ko že ne morejo več za- viti na desno. Da so v Atomskih Toplicah varčni in da skušajo z en» tablo namesto dveh (napis je na obeh straneh) nekoliko privarčevati, že razumemo, dvomimo pa, da razumejo gostje, ki jih je letos precej manj. Foto: Milenko Strašek ŠMARTNO OB PAKI Dela pn gradnji bloka v Šmartaoiii ob Paki. k.)er bodo tudi prostori za splošno in zobno ambulanto, liicdo hitro od rok. Sicer pa bo tu še laboratorij, sianuvaii.ie za zdravnika splošne prakse ter drugo. V prvem in drugem nadstropju bo vsega sedemnajst stanovanj različne velikosti. Stavba je v surovem stanju gotova, zdaj so naredili že ostrešje in pričeli pokrivati streho. Nova pridobitev mora biti izročena namenu do konca oktobra letos. Čudno pa je, da nima nobenih kleti, kar interesente za stanovanje zelo motu Z. KOTNIK 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 26 — 30. junij 1977 SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE NAČRTOVANJE V NOVO GLEDALIŠKO SEZONO Minula gledališka sezvona je za nami. O tem bo še rekla strokovna beseda ob celovi- tem pregledu doslej oprav- ljenega dela. Naše današnje pisanje pa naj služi kratke- mu vpogledu v načrtovanje dela celjske poklicne gleda- liške hiše za v novo sezono. Kljub vsemu naj uvodoma omenimo, da je 81/3 Celje eno redkih, zelo osamil j enih slovenskih gledališč, ki mno- go gostuje po naših krajih in marsikdaj posreduje gle- dališke predstave v skrajno težkih tehničnih pogojih. V republikd. se že dolgo ne mo- remo dogovoriti za primeren sistem gostovalne politike, ki bi poenotila oi^anizacijo, slu- žnla programski koordinaciji in zaradi vse^ t^a najbrž budi pocenila stroške, za ka- tere vemo, da ravno pri go- stovanjih niso majhni. 2al do kakšnega konkretnega do- govora v Sloveniji še nismo pnišili in zato lahko tudi v novi sezoni pričakujemo, da bo Slovensko ljudsko gleda- lišče iz Celja še naprej go- stovalo po številnih krajih dokaj osamljeno, vendar z izredno pomembnim poslan- stvom. Toda, kot sem že uvodoma zapisal, to terja poseben pro- stor. V gradivu, kd ga je uprava gledališča posredovala kultur- ni skupnosti oziroma svetu za kulturo pri celjski SZDL (ki bi morala o tem gradivu razpravljati, pa sklicana seja nii bila sklepčna in so jo pre- ložili na jesen) pravijo, da glede na sredstva prihodnje- ga leta, ki so v celoti ne- gotova, gledališče načrtuje dosedanji obseg dela. To po- meni 180 predstav, od tega 120 doma m 60 na gostova- njih. V sklopu teh predstav načrtujejo 6 uprizoritev, sed- na, pri čemer bodo povabi- li, kar je že stalna praksa, v abonma eno izmed sloven- skih gledališč. Za mlade gledalce bodo ob- novili delo Maks Zvižgač ter še naprej uprizarjali Zgodbo o tovarišu Titu. Načrtujejo tudi intenzivnejše sodelova- nje z mladinskim in lutkov- nim gledališčem iz Ljublja- ne, predvsem zato, da bi obogatili šolske abonmaje, število vseh abonmajev naj bi se okrepilo v kategoriji odraslih abonmajev, dva teh tudi zunaj Celja, pred- vsem v smislu zaključenih predstav ali celih abonma- jev posameznih OZD in TOZD. Prav tako bodo na- daljevali z delom, ki ga vklju- čuje sporazum o medseboj- ni izmenjavi predstav z Mest- nim gledališčem ljubljanskim Kot piše v gradivu, so de- lavci v gledališču izrazili mne- nje, da bi bilo zavoljo ugod- nih prometnih zvez nujno potrebno tak sporazum pod- pisati tudi z mariborsko Dra- mo. Tak organizacijski pri- stop bi bistveno dopolnil re- pertoar ter s tako celovito repertoamo ponudbo zagoto- vi gledalcu pod geslom »Vsak mesec enkrat v gle- dališče« kvalitetno, pestro in popolno informacijo o gleda- liških dogajanjih na Sloven- skem. V smislu kompletnega programa načrtujejo akcije odprte gledališke vstopnice, ki bi repertoamo ponudbo potrdila kot sestavni in stal- ni del programa. To subven- cionirano vstopnico bi bilo mogoče dobiti na pK)dlagi od- prte abonmajske izkaznice 15 minut pred začetkom pred- stave, akcijo p>a naj bi iz- vedli sindikati. NOVA REPERTOARNA PODOBA Videiti je, da je bila os- nova za vsebinska izhodišča nove repertoame podobe gle- dalca z gledališkim dogodkom maksimalno angažirati. Kajti gradivo prawi, da zgolj s po- udarjanjem gledališke komu- nikacije nujno siromašimo slog, bogastvo gledališkega izraza in s tem nujno siro- mašimo idejno sporočilo. Tre- ba je težiti torej k poudar- ku ustvarjalnega ' trenutka, držati ogledalo in ustvarjalno obogatiiti misel, da človek ne živi samo od kruha. Gradi- vo pravi tudi, da je eno iz- med temeljnih vprašanj, ka- ko skozi komunikativno for- mo preprečiti banalizacijo in enosmerne konflikte. V gle- dališču pravijo, da so se kljub eksistenčni negotovosti odločili za bogato gledališče. Letos prvič načrtujejo sred- njeročno in se skušajo prvič približati realni perspektivi porabnika. Zanima jih pove- zanost z gledalci, ne samo preko odra, ampak tudi pre- ko družbeno politične skup- nosti. Dva gledališka teksta, Cankarjeva Lepa Vida in Partljičeva variacija na Hlap- ce z naslovom Oskubite ja- streba odpirata vprašanje da- našnje prisotnosti enega naj- večjih mislecev slovenske identitete Ivana Cankarja. Sodobna slovenska drama- tika naj bi bila zastopana z besedilom Rudija Šeliga ča- rovnica iz Davče, ki v ozkem prostoru sodobnega potroš- ništva odtujenega človeka v visoki poetični dikciji vrača k poeziji, k človeku, k nara- vi in pristnim medčloveškim odnosom. Med jugoslovanskimi deli bomo videli dramo F. še- kovica z naslovom Kurbe, ki skupaj s Sardoujevim Lib- retom Tosce ponuja predlo- go za ostro analizo politične drame_ izraženi v priljublje- ni, ideološko nepravično op- redeljeni oznaki melodrame, builvarke, »opere« in opere- te. Toliko v predlog in široko javno razpravo. Vsako leto namreč ugotavljamo, kako bi bilo dobro, če bi gledališki repertoar vsake nove sezone verificiralo kar največ ljudi. In obenem ugotavljamo, da je to, kar pomeni razpravo na skupščini kulttune skup- nosti (na lanski seji skup- ščine, ko je bil na dnevnem redu gledališki repertoar, ni bilo razprave, ker se nihče od delegatov ni javil k be- sedi . . .), ter ostalih družbe- nih mehanizmih, še premalo. Pa naj zato ta naš današnji zapis služi kot skromen pri- spevek k javni razpravi o gledališkem repertoarju Mše, na katero smo v Celju lah- ko upravičeno ponosni in nam nikakor ne more in ne sme biti vseeno, kako se bo- mo mi pogovarjali z njo in ona seveda z nami. Ob sre- čanjih z odrom seveda. DRA(30 MEDVED Predič: Avtokarikatura IZ KULTURNE ZGODOVINE CELJA SLIKE UROŠA PREDICA OHRANJENE SO TUDI V ' POKRAJINSKEM M UZEJU Narodni muzej v Kragujev- ou je pred nedavnim priredil obsežno občasno razstavo iz opusa znanega srbskega sli- karja Uroša Prodiča. Ob tem je bil izdan tudi zanimiv katalog, ki obravnava pomen Predičevega delovanja v okvi- ru srbskega realističnega sli- karstva v zadnjih treh deset- letjih preteklega stoletja, po- tem v času impresionizma tn ekspresionizma ter v slikar- skih smereh, ki so se uveljav- ljale vse do srede, našega sto- letja. V istem katalogu je na- vedeno, da je Uroš Predič na- slikal leta 1923 ikonostas za Celje. Uroš Pred.ič (roj. 1857 v Orlovatu, u-n. 1953 v Beogra du) je končal slikarsko šola nje na dunajski akademiji irj ker je bi^ najboljši učenec prof. Grinpenkerla je postal njegov asister.t in sodelavec pri pos.ikavi notranjih pro- storov dunajskega parlamen- ta kjer 'p ohrar.lenih 30 t)o- dob z mitološkimi prizori. Na- to je živel v Beogradu, No- vem Sadu, Starem Bečeju, Orlovatu in drugje. Bil je do. pisni tn redni član Srbske akademije znanosti in umet- nosti ter soustanovitelj zna- nega srbskega slikarskega društva Lada. Razstavljal je na svetovni razstavi v Parizu (1889), na I. jug. umetniški razstavi v Beogradu (1904), na številnih razstavah Lade, na Balkanski rastavi v Lon- donu, v Rusiji, na Poljskem, Madžarskem, večkrat v Beo- gradu, Novem Sadu, S^.nobo- ru in drugje. Odlično je bilo njegovo slikarstvo ocenjeno tudi po drugi svetovni vojni v Beogradu, kjer je razstav- ljal skupaj s Pajo Jovano- vičem. Peričeve slike čuvajo: Na- rodni muzej v Beogradu, Mu- zej grada Beograda, Fakul- teta za likovno umetnost v Beogradu, Galerija SANU in Matica Srbska. Slikarjeva za- puščina pa je postala last Narodnega muzeja v Zrenja- ninu. Uroš Predič je bil ves čas pripadnik realističnega slikarstva. LTsf.'aril je vrsto uspelih portretov, interieur- jev, pejsažev, aktov in kom- ix>zicij s poučno, politično in zgodovinsko vsefbino. Izredno mesto pa zavze/.na Predičevo slikarstvo v srb- skem pravoslavnem cerkve- nem slikarstvu, saj je upo- števan kot zadnji pomemb- ni slikar ki zaključuje sto- letno tradicijo slikarstva na ikcnostasih. Pr: tem slikar- stvu je moral Predič odstoi)i- ti od realističnih predlog in obravnav, zato se je oprl na tuje kompozicijske rešit- ve, katere je modificiral in obogatil z osebnimi hotenji in nazc'ri. Pn tem se je po- služeval zlasti slikarskih do- sežkov starih italijanskih mojstrov, številna naročila za cerkveno slike je dobival predvsen zaradi visokega ugleda in slovesa dobrega slikarja. Ustvaril je ikono- stase za številne kraje v Srbi- ji in tudi v Ameriki, znane pa so njegove ikone v Nje- goševi kapeli na Lovčenu. Za Celje je naredil ikonostas, ki ga navaja prof. Orožen v Zga dcvini Celja in okolice II. pri opisu pravoslavne cerkve v C^lju. Ta cerkev, ki je bila za Slovence v Celju simbol slovanstva je bila dograjena leta 1932, leta 1941 pa so jo Nemci poruših. Kdo je le- šil slike iz tega slovanskega sakralnega spomenika in jih shranil med ostale zgodovin- ske vrednote Celja, ni znano. Zdaj se nahaja namreč v de- pojih Pokrajinskega muzeja 18 slik katerih avtorji so prav gotovo Uroš Predič, celjski akad. slikar Miroslav Modic in slikar Stefanovič iz Srem- skih Kar lovcev. Znano je namreč, da je Predič poklonil Celju b' slik in, da so te sli- ke že tedaj predstavljale ve- liko vrednost. In važno je, da so se slike očuvale, kajti z njihovim uničenjem bi bil zmanjšan ohranjeni opus zna- menitega slikarja, čigar ust- varjalnost daje pečat razvo- ju srbskega slikarstva. Sam Predič je v svoji biografiji leta 1921 zapisal o sebi: »V resnici doprinese vsak dela- vec svoj pozitivni del k sploš- nemu napredku — tako seni tudi jaz dal svoj doprinos, v katerem je nekaj original- nega in novega v naši kul- turni zgodovini.« MILENA MOŠKON KAJ GLEOAMO IZSILJEVANJE Ta angleški film se loteva nadvse aktuaine in za- nimive teme. Govoril je o ugrabitvah m izsiljevanju z njimi. Skupina teroristov ugrabi angleškega ambasa- dorja na švedskem, za.tem pa še letalo, s katerim želi zapustiti deželo. To je zasnova, ki ji, žal, ne mo- remo oporekati resničnosti, saj smo pogosto priče prav takšnim zgodbam. Žal pa film »Izsiljevanje« osta- ja le na tem — na akcijskem pristopu, na borbi dveh umov — vodje ugrabitelja, ki dela po naro- čilu britanske obveščevalne službe in vodje švedske varnostne službe. Seveda slednji (upodobil ga je Sean Connery) s svojim umom le razkrije prevaro in osvo- bodi talce. Tudi kot akcijski film pa je »lasiljevanje« vreden ogleda 7JS: zaradi dobro za^snovane zgodbe in dinamič- nega razjpleta. ZELO To je film, ki ga najbrže ni treba posebej pred- stavljati. V njem nas Robert Redford in Paul New- man preselita v gangstersko Ameriko tridesetih let, v svet prevar, prohibicije, tajnih točilnic in nelegal- nih igralnic ter organizatorjev stav na konjske dirke. Imenitna igra obeh glavnih igralcev, odlična režija in čudovite gilasba so poglavitne odUke tega zabav- nega in nezahtevnega filma, ki na naša plaAna vno- vič prihaja kot zanalašč prav v poletnih dneh. Takšni filmi, ko lahko pustimo poglobljena razmišljanja do- ma m se za dve urici sprostimo v temačni kinodvo- rani, so za ta čas nepogrešljivi. In Želo ni zaman pobralo toliko Oscarjev. V sivoji zvrsU zabavne, kri- minalno oibairvane zgodbe, je nedvomno prav v vrhu. BRANKO STAMEJČIC Osnovna šola »Marjana Nemca« — Radeče razpisuje naslednja delovna mesta: 2 učitelja za PB (U — PRU) 1 vzdrževalca 3 snažilke Prijave pošljite v 15 dneh na naslov: Osnovna šo- la »Marjana Nemca« — Radeče. TREBNJE DO DANES V GALERIJI ŽE 240 DRAGOCENIH DEL številna družina ljudskih umetnikov iz mnogih krajev Jugoslavije bo od 23. junija do 2. julija slavila pomem- ben jubilej: deseti delovni tabor naivnega shkarstva in kiparstva, združen s 4. salo- nom likovnih samorastniikov Jugoslavije, ki ga bo 2. juli- ja zvečer v Trebnjem na Dolenjskem odprl pokrovitelj salona tovariš Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ. V Treonje, ki je pred de- vetimi leti dalo pogumno po- budo za medsebojne načr'ne stike in izmenjavo izkušenj likovnih ustvarjalcev samo rastnikov, so te dni spet uprte oči skoraj vseh jugo- slovanskih predstavnikov te umetniške zvrsti ustvarjanja. Mnogim med njimi so stal- no odprta vrata salonov in galerij v največjih kulturnih središčih po svetu, pa ven- dar hkrati ostajajo zvesti ide- jam, ki so se pred pičlim desetletjem rodile na Dolenj- skem. Sem so usmerili svo- je želje pK) organizacijskem središču, ki naj ga vodijo predvsem čisti kulturni in ne pridobitniški nameni. Zamisel, porojena v skrom- nih začetnih okvirih, je do- slej obrodila bogate sadove: V trebanjski galeriji naiv- no umetnosti je danes 240 dragocenih del, ki stoje del- no tudi v parkih in okoli šol na Mirni in v Šentruper- tu. Tu so jih pustili samo- rastniki iz vseh naših republik in iz tujine: vsak po eno delo po vsakem taboru. Ta- bor je v minulih letih orga- niziral že 47 razstav dcna in v zamejstvu, navezal je pristne .stike s podobnimi galerijami po Jugoslaviji in izven meja naše države. Na vseh dolenjskih srečanjih je v 9 letih sodelovalo že 90 slikarjev in kiparjev samo- rastnikov. Kraj in občina pri- rejata hkrati tedne kulture, letos prvič tudi tabor mla- dih ustvarjalcev; tabor pod- pira že 60 delovnih organi- zacij in ustanov iz občin, Slovenije, »bije, BiH, pa tudi številni p>osamezniki. Trebnje se danes ponaša z največjo in urnetniško po- membno stalno zbirko jugo- slovanske naive, ki dobiv3 tudi čedalje več p>onudb iz domačih krajev in iz tujine, da bi svoje bogastvo pred- stavila ljubiteljem tc zvrsti umetnosti. Iz leta v leto na- rašča obisk v galeriji, ki je le nekaj sto metrov oddalje- na od avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb pri odce- pu v Trebnje. Bogastvo, ki vabi na ogled in svojevrsten užitek. Trebnje nas vabi, da ga obiščemo ali med jubilej- nim letošnjim taborom aH kadarkoli drugič, ko nas po< zanese v prijazne in gosto- ljubne dolenjske krair. TONE GOŠNIR §t. 26 — 30. iunlj" 1977 NOVI TEDNIK — stran tS PRED 40. LETI - PROTESTI PROTI EENERALU ŽIVKOVIČU Celje lahko iz mnogih razlogov označujemo za zibelko predvojne Zve- ze delovnega ljudstva, predhodnico Osvobodil- ne fronte .slovenskega naroda. Delovanje komunistov na celjsko-savinjskem podrotjti je po ustanovnem kongresu KP Slovenije v aprilu 1937 še tTMJČneje zaživelo. Aktivno na- vezovanje stikov s predstav- niki Jugoslovanske strokovne zveze (krščanski socialisti}, pritegnitev naprednih članov »Sokola« v vrste Zveze de lovnega ljudstva, ustanovitev »Narodno obrambnega odbo- ra za severno mejo« za boj proti čedalje vsiljivejši hitle-- janski propagandi, ki jo je oblast dopuščala. Medtem, ko je komuniste preganjala, na- dalje vključevanje zahtev sin- dikalnih organizacij za izbolj- šanje življenjskih pogojev de- lavcev in nameščencev, je do- besedno preraslo same celj- ske razmere m dajalo pačat delavskemu gibanju Zveze de- lovnega ljudsf/a tudi v šir- šem slovenskem prostoru. Nerazpoloženje proti politi- ki vladajoče Jugoslovanske nacionalne stranke (JNSj se je močno izkazalo ravno v teh dneh pred 40 leti, ko je med 5. In 8. junijem obiskal SLvenijo predsednik tedanje vlade general Petar 2ivkovič. Prišel je v Ljubljano, Kran^ in Maiibor, kjer je sicer imel najavljene govore, zborovanja pa so bila motena in preki- njana po množici demonstran- tov, ki se kljub policijskim In orožniškim stražam niso dan odpoditi. Toda v Celju je do- živel general Živkovič največ- jo polomijo. K temu so odlo- čilno pripomogli člani okiož- nega partijskega komiteja, ki je takrat zajemal področje mesta Celja z okolico, Sa vinjsko. Šaleško in Mislinjsko dolino. Pod vodstvom sekre- tarja Slavka Šlandra je ko- mite zadolžil svoje člane, da povabijo vse pristaše in se z njimii udeležijo Živkovičeva- ga shoda, katerega je treba motiti, če že ne razbiti. Hitra in uspešna agita- cija od ust do ust... Poslužimo se opisa Jožioe Hribar iz Latkove vasi, pred- vojne sodelavke v delavskem gibanju in borke Celjske čete, ki pripoveduje o teh dogod- kih takole: »Dan ali dva pred ŽAkovičevim prihodom v Ce- lje so dobili komunisti v na- šem okolišu nalogo, da pri- peljejo čim več ljudi na de- monstracije. V predprip. avah za pospešeno agitacijo in ude- ležbo na shodu je s strani CK KPS sodeloval tudi Sergej Kraigher. V Savinjski do in! je komunistom uspelo organi- zirati veliko skupino pristašev — industrijskih delavcev in delavk, poljedelskih delavce/, a tudi sinovi in hčere posesl- nikov-kmetov smo bili zraven — za udeležbo na shodu 7. ju- nija 1937.« Prireditelji shoda so priča- kovali, da bo v Celju prišlo do motenj in zapletov, saj so j;li že doživeli v Ljubljani in Mariboru. Zato so vključili v zavarovanje shoda policijo in agente, a tudi svoje pristase. Da bi se slednji bolje razpo- znavali med seboj, so se oz- načili s posebnimi znamenji. O tem pravi Hribarjeva: »Ge- neral Živkovič je namera/al govoriti z balkona Celjskega doma. Ljudstvo se je pričelo zbirati na obsežnem prostoru med kolodvorom in Celjskim domom. Opazila sem, da se nahajajo med nami, med Ko- munisti, tudi številni krščan- ski socialisti. Nekomu iz nji- hovih vrst }e uspelo zvedeti iz policijskih krogov, da si b> do pristaši vlade zataknili na suknjiče smrekove vejice. Tako smo storili tudi tisti, ki snK) prišli razbijati sii:)d in uspešno preslepili poiicijo. Le-ta je prevaro prepozno za- znala.« Lahko si predstavljate na- petost in pričakovanje lačet- ka shoda tistih mladeničev, ki so imeli v žepih priprav- ljene kamne in deklet, katere so v torbicah skrivale kjmne in pokvarjena jajca! Raz^^olo- ženje demonstrantov se je še posebej dvignilo, ko so se med množico pojavili delavci iz Rebekove in Planinčkove delavnice, med katerimi so bili nekateri znani sodelavci »Svobode« oz. tedanje »Vza- jemnosti«. Za nekatere se je celo vedelo, da so komunisti. Na čelu teh je bil Jože Turk, kasnejši borec Celjske čete. Nosil je slovensko zastavo. •V zaščito zastave in prapor- ščaka,« se spominja Hribar- jeva, »so šli ob Turkov! stra- ni Janko Skvarča (padel ko- nec leta 1943, narodni he- roj), Albin Zupane, prvoborec, brata Franc in Ivan R^htef in še drugi, katerih inrien se ne spominjam več. V tem se je pojavM na balkonu govoriiik Petar Živkovič. Toda po nekaj besedah, oziroma še prej, ko je pričel z govorom, smo ga obsipali s kamenjem in jajcI Živkovič je zbežal, trg je vzva- k>vil. Ozračje se je napolnilo z žvižganjem in vzklikanjem »Dol centralizem«, »Proč z ro- parji slovenskega naroda«, »Dol s fašistično diktaturo«. »Zahtevamo svobodo tiska in govora«. Policija je takrat do- bila okrepitev, toda množica je pritiskala poroti stavbi, kjer se je nahajal predsednik vla- de.« Značilno je dejstvo, da so se takrat pristaši SlovensKe ljudske stranke pripravljali na rczbijanje Živkovičevih nasto- pov in skandirati svoja gesla. Komunisti so jih želeli prido- biti za skupen nastop, toda sodelovanje je bilo odbito. V Celju so člane SLS komunisti prevpili in preostalo jim ni drugo kot molčati ali ponav- ljati gesla naprednejše mno- žice. »Tiste,« nadaljuje Hribarje- va, »ki smo stali v ospredju, je množica demonstrirajočih tako pritiskala, da smo razbi.i policijski kordon. Nenadoma smo videli, da je pritekel sko- zi stranska vrata Celjskoga doma Živkovič in skočil v av- tomobil. Naš namen je bil do- sežen. Živkovičev shiod se je za njega in vladno politiko tisti dan klavrno končal.« Delavske pesmi na celj- skih ulicah. Tudi Albin Zupane, doma iz Celja, se živo spominja do- godkov pred štiridesetimi le- ti. Z deseterico delavoev iz Rebekove tovarne je 33 na demonstracijo. Med temi so bili Janko Skvarča, brata Rih- toi iz Prebolda (eden oo njiju je bil med vojno ustreljen kot tdlec), Franc Kožuh iz Šofje vasi, Oto Jerneje iz Arje vasi (Lba ustreljena kot talci}. !z ključavničarske delavnice Ko- šiomaj iz Tovarniške ulic^i je prišel komunist Sarajki^ fše živi), demonstriral je tud. Vik- tor Arzenšek, znan med celj- skim delavstvom (padel že v prvih bojih leta 1941 v okolici Jesenic). »Zelo dobro mi je ostala v spominu,« pripoveduje Albin Zupane, »celjska skupina in v njej Slavko, Vera in Mica Šlander, Mato in Pepca Uboj- čič, Hermina Seničar in Jože Penič. Tuoleta na- prednih sil. Najzavednejši del proleta- riata iz obsežnega celjskega območja je na demonstraci- jah proti generalu Živkoviču p>okazal svojo razredno zavest in pripravljenost na borbo. Po razbitju zborovanja in Živ- kovičevem pobegu si je mno- žica dajala duška. Še dolgo so odmevale po mestnih uli- cah delavske pesmi in vzkii- kanje za tisti čas revolucio- narnih gesel o svobodi in pravici. Nekemu advokatu, pristašu JNS, so demonstran- ti razbili šipe na pisarniških oknih. Tudi šipe na avtomo- bilu generala Živkoviča niso ostale cele! V naslednjih dneh so sledi- le aretacije in zasliševanja Nekateri udeleženci damon- stracije so bili privedeni tudi pred sodišče. Dobili so nekaj- dnevne zaporne kazni. Toda tiste, ki so bili takrat predani ideji napredka, bodisi komu- nisti ali pristaši napredne mi selnosti, je to le kalilo. Več kot sam uspeh komu- nistov pri razbijanju Živkovi- čevega shoda leta 1937 v Ce- lju, je takrat predstavljala enotnost množic. Bila je to manifestacija delavskega raz- reda. Pokazalo se je, da je nastopil čas skupnih aKCij s pripadniki drugih skupin iz vrst delavskega razreda ob istočasni pKKlpori in sodelo- vanju naprednejšega dela me- ščanskih slojev. Do podobnih akcij, zlasti protidraginjskih in narodno- obrambnih, je v Celju še pri- šlo v naslednjih letih. Bile so odraz tedanjih gospodarskih in političnih razmer, enako pa tudi sklepov in navodil partij- skega kongresa na Čebinah aprila 1937. 10. stran — NOVI TEDNIK Št. 26 — 30. junij 1977 POZABLJENA ALMA Predstaviti Almo Karlinovo, nemško pišočo pisateljico slovenskega rodu, ki se je rodila in umrla v Celju, je naloga, ki še čaka slovenske literarne zgodovinarje. Nem- ci. ki so se je hitro prilastil; in jo tudi uvrstili med svo,e literarne ustvarjalce, so ji 2e odmerili ustrezno mesto, če- prav ni njihovega rodu. A če upoštevamo čas, v katerem je živela {rodila se je v Celju, 15. januarja 1899, umrla 17. januarja 1950 v Pe- čovniku v Celju) in njeno živ- ljenjsko pot, je njeno pisanje v nemškem jeziku povsem ra- zumljivo. S pisanjem se je namreč preživljala, njene po- topise pa so objavljala ursd- ništva najbolj znanih evrop- skih časopisov. Za malce •čudaško« žensko, ki se je odpravila v svet sama, da iz- popolni svoja notranja do!« vetja in sledi ustvarjalnemu klicu, v tedanji slovenski ma- lomeščanski družbi res oi bi- lo prostora. Ne zanjo, ne za njeno pisanje, zato je bila pri- siljena pisati v nemškem je- zikii. Alma Karlinova je bila to- rej tudi prva celjska novinar ka, vsekakor pa ena redkih žensk, ki se je pred 58 ieci podala na pot okoli sveta. Te »trofeje« ji do zdaj ne mord odvzeti niti ena slovenska novinarka. Ker zasluži, bi jo rada po- tegnila iz pozabe. Če bi Ai- ma to vedela, bi katero rekla na ta račun. Znala je namreč tudi krepko švrkniti, tragično situacijo, v kateri se je zna šla na svojem popotovanju po svetu, pa vedno obrnili v zdrav in pristen humor, zato raje njej sami prepustimo be- sedo. »Edini otrok sem bila, mo- ja mama je imela samo mene in neprestano sem mo''aia poslušati zatrjevanje — vsaj večina mojih sorodnikov je tako trdila — da je samo en otrok res pravi blagoslov. Po- leg tega pa sem, in to naj bi bilo dodatno breme, bila tudi pisateljica. Nekaj let pa oem bila na vrhu tega obremenje- na še z jezikovno norostjo, to se pravi, da sem posku- šala svoje mladostno sveto- bolje utopiti v učenju tujih jezikov, in čeprav mi to ni uspelo, sem si nabrala toliKO znanja, da sem bila prepriča- na, da bi v sili povsod na svetu lahko z njim zaslužila kruh. Da bi bila za moreb tno potovanje v tuje dežeia še bolj obremenjena, sem se na- učila tudi toliko slikati, da sem znala upodabljati cvetli- ce. Ko so bile moje skice, pesmi in drugo objavljene v raznih časopisi in ko sem pj- leti 1919 prodala svoj prvi ro- man, sem zbolela za skriv- nostno boleznijo, ■ki ji pravijo »prenapetost«: pokazali .o se prvi znaki veličavnosti In videla sem se že, kako kot moderen Kolumb odkrivam nov svet in se začela resno, in kot sem mislila, tudi te- meljito pripravljati na 03V0- jevalni pohod ... Štiriindvajsetega novembra 1919 sem se poslovila. Prav- zaprav se nisem želela po- sloviti. Navsezadnje se je /e- liko lažje prepustiti toku na- vade; todaj nekaj v meni me je sililo: tako mora biti. fo pa, kar me je sililo, ni b'la želja po dogodivščinah, bii je klic zastavljene, neodložljive naloge. V jedilnici očetne hiše (stari zgradbi, ki se naslanja na nekdanje rimsko obzidje ih ki stoji na rimskih tleh) je bil prižgan lestenec. Poslovi- la sem se od postarne mate- re, najbrž za zmerom. Nisem jokala. V svečanih trenutkih ne pretakam solz ... Maukerl, moj pes, mi je dal tački, obe neštetokrat. Ob pogledu nanj bi skoraj za- jokala ... Bil je kot prispo- doba bivanja. Postaja (v Ce- lju) je bila temačna. Stala sem na stopnic., okoli mene so bili prijatelji. Svoj priljub- ljeni pisalni stroj eriko sem položila v mrežo in se. enkrat pomahala. Škripaje je tem.ii vlak od- peljal s temne postaje .. Kakor hitro so na vlaku prebrali, da je cilj mojega potovanja Japonska, so mi potni list brez besed vrnili, saj si je najbrž vsak n.'slil: »Ta je pa prismojena, še do- bro, da odhaja iz dežeie« in tako so me puščali pri mnu.« Samotno potovanje Karlinova je ves čas poto val-a sama. Od Trsta dj Ge- nove, Peruja, Paname in Ka- lifornije in od tod na rlav':iie, na Japonsko, v Madžurijo, na Kitajsko, na Formozo, v Av- stralijo, na Novo Zelandijo, Novo Gvinejo, Javo, v Siam, Kambodžo in Indijo, od koder se je po desetih letih vrniia domov. Na svoji dolgi poti po sjo- tu in znanjem dvanajstih tu- jih jezikov, si je služila vsak- danji kruh s proučevanjem in pisanjem člankov, W jih je pošiljala več kot štiriindvaj- setim nemškim in japonskim časopisom. Bila pa je skrom na in večji del svoje prehra- ne je urejevala s sadjem in čajem, na ladjah pa se je sli- skala med preprostimi ljud- mi, ki so zaudarjali po znoju in čebuli. Srečala, se je z mnogimi človeškimi rasami, ljudi pa je vrednotila po njihovih člove ških kvalitetah, ne po barvi kože, po rasni, verski ali na- rodnostni pripadnosti. Naj- večkrat hvali Angleže, obre- guje pa se ob Nemce, Ki ji nikoli niso bili posebno na- klonjeni. Po svetu je pisateljica in novinarka Alma hodila z od- prtimi očmi. Znala je oceniti domačine in belce, njenim kritičnim očem niso ušli niti misijonarji, katerih gost je bila večkrat. Zbrano gradivo, med njimi so bili tudi etnografski in na- ravoslovni predmeti, je poši- ljala svojemu zastopniku v Celovec, ki jih je dajal na- prej raznim muzejem in šo- lam. Svoje popotne vtise je po vrnitvi v Celje zbrala pod na slovom »Samotno potovanje« in so izšli v dveh delih leta 1929 in 1930 v nemškem jezi- ku in nemški založbi. Prvi del je preveden v slovensčino, drugi del, ki je bolj zanlir.iv in opisuje dveletno bivanje na otokih v Južnem morju pa še čaka na prevajalca. Zatdm je napisala še več romanov, pesmi in novel, vmes pa je tudi slikala in komponiraia. Njeno književno delo obsega 24 tiskanih knjig — štiri mod njimi so prevedene tudi v tu- je jezike — več kot štiride- set del pa je ostalo v -oko- pisu. Njeno »bogastvo« je prevzela njena prijateljica m švedska slikarka Thea Ganic- lin, ki je po Almini smrti po- klonila dragocene predmeto celjskemu muzeju, nekaj ro- kopisov Narodni in unive./j- tetni knjižnici v Ljubljani, ne- kaj pa jih še hrani doma. Z Almo se je seznanila preko stockholmskega radia, ki je objavil Almino popoto- vanje. Prisluhnila mu je in av torici sestavka pisala. Karh- nova ji je odpisala in jo po- vabila v Celje. Gamelinova je povabilo sprejela, sedla na vlak, se vozila 30 ur in se srečala z Almo. Ostali sta skupaj dvajset let, vse do Al- mine smrti. Zadnja ieta sta preživeli v pečovniškein gra bnu, pod Celjsko kočo. Škandal za Celje Poiskala sem jo. Do nje me j je peljala otročad, ■ ki. teto j Theo dobro pozna. Kadar se jim v šoli v angleščini kaj zatakne, kam potem? K teti Thei, ki mladim bučkam pre- žene angleški strah. Če je v okolici kdo bolan, kam po hitro pomoč? K teti Thei, ven- dar! V naše kraje se je dobro vživela in tudi slovenska go- vorica ji gre lepo iz ust. Piše spomine na svojo prijateljico Almo ali kot jo sama imenu- je — sestro. Veliko ve pove- dati o njej. tudi to, da jo je Alma klicala »Hunki«, z je- ziki pa je Alma umela igrati pravi pingpong. »Alma je bila prava sveicv- Ijaoka. Pri njej so se zbirali ljudje iz vsešga sveta. Škoda, da sva morali pred gescapcm uničiti knjigo gostov m vse dokumente. Alma je bi!s iz- redno pogumna ženska. Ko so ponoči gestapovci trkali na njena vrata jim je zaoru- sila nazaj: »Kar pojdite, ne odprem, ker ponoči priiiajajo v hišo samo tatovi in krimi- nalci. Počakajte, da vzid sonce." Ni ji uspelo odpoi jih. Prišli so do naju, a morali iti skozi vseh osam sob in v vsako posebej v ' ti. V osmi sva čakali meč. Ko so gestapovci vstopili, '-.o 'naju našli z orožjem v rokL Almo s sabljo, mene pa s se- kiro. Mislili so, da sva nori In brskali dalje. Fašistični teror je bil pre- hud in Alma je odšla med partizane. Na zasedanje slo- venske vlade, mislim, da je bilo to leta 1943, je odšla Alma iz Celja peš v Črno- melj. Od takrat je živela na osvobojenem ozemlju v Beii krajini, potem pa je odšla v Split in tam je tudi dočakala svobodo. Jaz sem bila zaprta v Sta- rem piskru, ko pa sem prišla ven sem vzdrževala zvezo med partizani kot kurirka. Da- nes sem članica zveze bor- cev v Celju. Alma je ljubila svojo do- movino in nikoli se ni po- stavljala na visok piedestal. Kar je imela, je pustila Ce- lju, ta pa se še danas ne spomni nanjo. Škandal j3 to, da dvajset zabojev še -Janes leži v celjskem muzeju. V njih so stvari, ki so izredno dragocene. Kustosinja Milena Moškon ima posluh za to, a kaj ko sama nič ne more. Obljubljeno je bilo, da bouo v muzeju dali sobo. Kjer bo- do razstavljene Almine drago- cenosti. Vse se predolgo vle- če, od njene smrti je miniio že sedemindvajset let.« Gamelinova mi pokaže še Almine portrete, rokopise, ilu- stracije. Ko pripoveduje se razživi. Prisluhnem in jo opa- zujem. Pišem in pobiram spo- mine o kolegici, ki je ta.Nikdar si nisem delal ' in si jih tudi ne boru, '"'.noje delo predstavlja no vt^m kakšno umetnost. Vem, slikam iz srca tisto kar 1, vidim in doživljam, to se mi zdi ob vse'.n skupaj najbolj pomembno. Priznam pa, da mi dobro dene, če mi kdo reče, da je v mojih slikah čutiti nekaj kar je samo naše, sloven- sko.« Potem mi Aco pripo veduje, da je pričel slikat že kot osnovnošolec. Vse skupaj je bila bolj potreba kot karkoli drugega in upam si trditi, da je ta f>otreba prerasla že v navado. Zaupa mi, da mu enostavno nekaj manjka, če dalj časa ne spravi kakšne stvari na plat- no. Potem, ko začne, ne od- neha prej' dokler stvar ni končana. Morda zato, ker v tistem trenutku doživlja kakšno stvar popolnoma dru- gače, kot če bi jo nekaj dm pozneje: »Včasih se mi zdi posušeno drevo med množi co drugih, zdravih, lepo ra ščenih, izredno zanimivo Lahko bi rekel celo to, da me spravi k razr.nišljanju o življenju. Kdaj drugič bi ga morebiti niti ne opazil. Treba je izkoristiti trenutek, ko te kakšnan stvar čustveno prevzame in del sebe, svoje- ga čustvovanja, prenesti na platno. Sicer stvar ne bi bi- la zanimiva. Bila bi brezoseb- na. Tega pa ne maram. Se- veda pa je vprašanje, koliko potem ta stvar čustveno de- luje na druge, če jih prevza- me tako kot mene. Najbolj I>omembno v vsaki umetno- sti se mi zdi, da človeka ne- kaj prevzame. Neumno se mi zdi, ko nekateri sprašu- jejo, kaj pomeni to in to.« Ko je Aco Markovič delal še v Juteksu, je imel za tamkajšnje delavce samo- stojno razstavo, morda bi bilo prav, d& bi kaj take- ga pripravi, tudi sedaj v tek- stilni tovarni v Preboldu, kjer je zaposlen. Zapišimo ob koncu še to, da je precej svojih del tu- di prodal. Največ doma, pre- cej pa tud: v Avstrijo in Ka- nado. »Ko kdo kupa kakšno mo- jo sliko, mi to hkrati po- meni tudi priznanje, vseeno pa se počutim, kot bi pro- dal delček samega sebe, del nekega svojega doživljanja v določenem času. Kot, da bi prodajal svoje intimne spo- mine.« JANEZ VEDENIK SLOVENSKA POPEVKA 77 DELJENA MNENJA O NJENI KAKOVOSTI Festival Slovenska FK>pev- ka je mimo. Celjani in ver- jetno vsi smo veseli, da je festival uspel, dobil nove razsežnosti, ki bodo prav gotovo goniJna sila festivala v prihodnjem obdobju. Tako je bila ob samem festivalu ter obiskih nasto- pajočih v delovnih kolektivih pripravljena tudi oki-ogla miza, ki naj bd razrešila vprašanje kje slovenska po- pevka sploh je, kakšna je in kalcšne so njene možno- sti ter poti Okroglo mizo, ki je bila v i>etek popoldne v'prosto- rih hale Golovec, sta pri- pravila Novi tednik-Raddo Celje in revija Stop iz Lju- bljane. Povabljenih je bilo 35 sodelujočih — od sklada- teljev, pevcev zabavne glas- be, producentov, novinarjev do navadnih potrošnikov — to je poslušalcev, za katere popevko pravzaprav ustvar- jamo. Razprava se je priče- la z uvodnimi referati skla- date^a Darijana Božiča, pi- satelja Rudija Šelige in so- ciologa Franceta Jermana. Vsi trije so v svojih krat- kih referatih postavili vrsto pravokativnih vprašanj in stališč o tem, kaj popevka sploh je, je pvotrebna ali ni, kakšna je ■^n kakšna naj bi bila, da bi bila boljša, ali slovenska popevka sploh je sdovenska itd. Začetek okro- gle mize je ustvaril pi-ičako- vanje o dobn in izčrpni de- bati, lu naj bi prinesla tudi nekaj konkretnih in pamet- nih misli ter zaključkov okrog problematike slovenske popev- ke in sploh slovenske zabav- ne glasbe, že v samih refe- ratih je bilo največ očitkov na prve ustvarjalce sloven- ske popevke — to je sklada- telje. Na otožnost naše po- pevke, otožnost besedil in tematiko besedil, ki ne go- vorijo drugega kot o ljubez- ni. Morda ljubezen res ni edina tema, ki bi jo naj na- ša popevka obravnavala. Tu je ogromno drugih bolj vsak- danjih dogodkov, tremiitkov iz našega vsakdanjega življe- nja, ki bi bili vredni obdela- ve. Veliko je bilo tudi be- sed o naslanjanju naše za- bavne glasbe na naše ljud- sko izročilo. Padel je očitek; kdo sploh od skladateljev je vsaj malce pobrskal po 30 tisočih ljudskih zapisih naše glasbene preteklosti. Ob vrsti besedi o slovenski popevki, ki so bile včasih in iz ust nekaterih preveč »filozofske«, so voditelju Jožetu Hudečku že kmalu v začetku ušle iz rok »vajeti«, s katerim naj bi pripeljal Okroglo mizo do misld in problemov, ki bi slovenski popevki v bodoče koristili. Vseskozi je letel očitek avtorjem naših po- pevk, kot b; bili oni edini kiivci za stanje kakršno je. Res je bilo v enem od re- feratov omenjeno in razčle- njeno tržišče, oziroma trž- nost, ki vlada in vpliva tu- di na popevko. Torej, naj- važnejše je ugotoviti, da je slovenska popevka po- trebna in da jo obravnavajo kot vejo naše kulture in umetnosti. Ugotoviti bi bilo dobro, kdo pravzaprav je odgovoren za to zvrst glas- be. Do danes smo ji prepu- ščali, da se je razvijala sa- morastniško. In ko ugotav- ljamo, da je takšaia pot za današnje razmere »preozka«, je treba nekaj storiti. Pro- blem je res, da je naše trži- šče premajhno, vendar pa je tudi res, da to tržišče z našo glasbo ni prenasičeno. Sprašujemo se, kako odpre- ti tržišče naše zabavne glas- be v tujino in po Jugosla- viji. Takšna razmišljanja so le preuranjena. Treba je ustvariti pogoje, da bo na- ša SLOVENSKA POPEVKA in slovenska zabavna glasba zacvetela, in če bo resnično dobra, pristna in izvirna, ne bo problemov tudi za trži- šče. Na Okrogli mizi seveda ni bHo veliko besedi o klanih, ki se ustvarjajo v produk- cijah slovenske glasbe na- sploh. Trbea bo poiskati me- rila in načine s katerimi bo- mo realno ustvarjali možno- sti in predvsem pogoje ustvarjalcem. Zvezde in to kakršne koli, je treba iska- ti, jih najti in potem šele narediti. Pri nas pa je v velikih primerih prav obrat- no. Zvezde se ustvarjajo s svojimi ambicijami, svojimi velikimi odrekanji in entu- zijazmom, potem pa lahko dobe pod noge samo še kakš- no poleno. Na Okrogh miza se je oglasil tudi predstav- nik Lire iz Cakovca Feri Smola. Zal vidi proble- me tam kjer jih sploh rri ali pa so minimalni, ne vida pa možnosti svojega Združba glasbenikov, ki je prvo od- govorno • za naše glasbeno tržišče. Z močno povezavo s prireditelji bi laMco ustvari- li urejeno tržišče, kjer bi dober glasbenik ali dober ansambel dobil primemo pja- čilo, manj dobea: pa prav ta- ko primemo plačilo svoji kvaliteti. Nemogoče je, da začetnik zbija ceno kvalitet- nemu glasbeniku. S tem pu- blika ne dobd zra svoje plači- lo dovolj, razliko pobere pri. reditelj. V tej naši standird- ni praksi pa vsi delajo ve- Mko škodo osnovnim čdnite- Ijem zabavne glasbe, ki bi sicer imel tudi dokajšen vpiiv na našo zabavno glasbc\ Torej problemov v sloven- ski zabavni glasbi ne manj- ka. Na Okrogli mizi jih je bilo rešenih bolj malo. Mal- ce več je razmišljanj o važ- nih problemih v tehle vrsti- cah. Res pa je, da je že kon- cept Slovenske popevke, kd je dal mesto tudi ročk glas- bi rn šansonom, veliko pri- pomogel k novim potem na- še zabavne glasbe, upajmo pa tudi, da bo več dala Okrogla miza prihodnje le- to. VOJKO RIZMAL 750 LET LAŠICE6A - 750 LET LAŠKEGA - 750 LET LAŠKEGA ČEBELARSKI DESETI DEL Dne 2. julija 1977 slavi občina Laško svoj občin- ski praznik, dne 3. julija rudarji svoj rudarski pra- znik. V sklopu teh proslav proslavlja tudi čebelarsko društvo Laško svoj 75-let- ni jubilej čebelarskega de- lovanja. Ob tem pomembnem jubi- leju bo Čebelarsko društ- vo Laško razvilo svoj dru- štveni prapor v Laškem, dne 3. 7. 1977 ob 10. uri v dvorani gostišča »Hiun«, s pestrim razporedom in godbo. Pri tradicionalnem pra- zniku »Pivo — cvetje« pa bo Čebelarsko društvo pri- redilo čebelarsko razstavo v osnovni šoh. Tako ob 750-letnici Laškega praznu- jejo čebelarji s 75-letnico — deseti del. II. Iz raznih 25g0d'0vinskih virov, posebno iz »Urbar- jev« je razvidno, da so limetje po laški okolici že dolga stoletja gojil čebe- larstvo, saj so morali pod- ložniki županije Laško da- jati kartuzijancem v ži- Čali, kjer je bil samostan, vsako leto po 19 vrčev me- du, kar je izrecno zapisa- ne v pisanih zakonih, Ij. v urbarjih. žički samostan je obsto- jal s presledki od leta 1164 do 1782, nakar ga je cesar Jožef II. odpravil. Iz laške šolske kronike je podatek, da je bila v letTi 1892 zgrajena nemška šola v Laškem in svečano predana svojemu namenu dne 4. 9. 1892. leta. Rav- nitelj šole Karel VaJentin- čič, ka je bil strokovnjak za šolski kmetijsko-gospo- darski p>ouk, je uredil ve- lik šolski vrt in postavni v ta vrt tudi velik čebel- njak. Čebelarsko društvo za Slovenijo je bilo ustanov- ljeno Ista 1897 s sedežem v Ljubljani. Prva številka Slovenskega čebelarja je izšla v januarju 1898 in sicer kot revija za Kranj- sko, štajersko. Koroško in Prim.orsko. V drugem letniku 1899 je izšel tudi celoten seznam rednih članov čebelarjev. Med njhm so omenjeni E>oseb- no iz Laškega kaplan Ivan Gorišek. ki je imel na župnijskem vrtu v La- ikem svoj čebelnjak. S p lice. Kraji, ki jih navaja točas leksikon, znani po gojitvi čebel so bili zlasti: Spodnji in Gornji Voluš, Ti novo, Tmovhrib, Veli- ke in Male Grahovše, Br- stnik Št. Peter nad Re- ko, Henina, Loke pri št. Petru. V letu 1902 je postavil Zdolš*>k Anton velik čebel- njak pod šmihelom nad laškimi Toplicami, kate- reg.a fct- grafijo hranimo kot dra£ spomin. Pri tem čebeln^^kv so se zbirali čebelarji I.£iškega in okoli- ce in se naučili od Zdol- ška čebelarskih veščin. Tudi polom »Kmetijske družbe« ki je imela sedež v Grazu in podružnico v Laškem prirejala za če- bslar.^e lazna predavanja. Tudi iz Valentinčičeve kronike za Laško ix>sne- mamo, da je bilo v laški nemški šoli dne 27. 6. 1909 zborovanje in javno preda- vanje o čebelarstvu. Iz Celja je prišel p>otujoči učitelj Franc Goričan, strokovnjak za čebelarst- vo in član čebelarskega društva Celje, ki je govo- ril o veliki koristi čebelar- stva in strokovni organiza- ciji čebelarjev v Laškem. Radi t^a lahko trdimo, da je bila ^belarska dru- žina v Laškem, aU po- družnica celjskega društ- va ustanovljena istočasno, kot celjsko društvo leta 1902, čeprav laška FKxiru- žnica še na imela svojih pravil in takšne oblike, kot kasneje, niti ne regi- stracije pri občina, ven- dar so čebelarji Laškega in okolice delovali organiza- cijsko, ki jih je združeval član upravnega odbora celjskega društva Anton Zdolšek. Druga svetovna vojna nam je žal uničila drago- cene podatke. Ob 80-letnici rojstva Franca Jožefa I. je štajer- ska čebelarska zveza v Gradcu v času od 1. do 9. 10. 1910 imela v Gradcu čebelarsko razstavo. Na tej razstavi je Anton Zdolšek iz Laškega razstavljal svo- je čebelarske veščine. Za to razstavo je dobili poseb- no priznanje v oblika di- plome od ministrstva za kmetijstvo in poljedelstvo. Original diplome hranimo kot dragocen zgodovinski dokument. V času od 15. do 19. 11. 1912 je bila v Celju v ob- sežnem sadovnjaku gra- ščaka Sušnika čebelarska razstava, s katero je čebe- larsko dmštvo Celje sve- čano praznovalo svojo 10- letnico obstoja. Opis čebelarske razstave v Celju ob 10-letnici usta- novitve je prinesel Slo- venski čebelar januarja 1913. Med nagrajenci in odli- kovanci se omenjajo po- sebno: Anton Zdolšek, Un- gar, Levstik, Cemej, Maj- dič, Hrastnik in drugi. Diplomo Hrastnika Mi- haela iz Brstnika št. 8 nad Laškim iz leta 1912 in diplomo iz leta 1922 hranimo kot zgodo- vmski spomin. »čebelarska podružnica za okraj Laško«, tako se je imenovala, je takrat ob- segala ves tedanji laški ok- raj. Pred prvo svetovno voj- no, kakor je razvidno iz Valentiničeve kronike, je prihajalo na laško pošto 12 izvodov revije »Sloven- ski čebelar«. Dne 14. 7. 1918 je Kme- tijska družba, podružnica Laško za »Spodnještajer- sko čebelarsko di-uštvo« priredila v okoliški (slo- venski) šoli čebelarsko zborovanje. Poleg čebelar- jev laške podružnice, so se ga udeležili tudi po- verjeniki Kmetijske druž- be, učitelj Valentinič, če- tina in Hotzl. Prišli so tu- di čebelarja iz Henine, St. Petra, St. Ruperta rn dru- gih krajev. Predsednik sodnik Anton Zdolšek je imel govor o raznih društ- venih zadevah, zavarova- nju čebel, nabava sladkor- ja, cenah medu itd. Za Zdolškom je govoril nad- vičitelj iz Griž Cemej. Zdolšek je umrl 25. 8. 1963 na sivojem posestvu v Teharju. Prazen čebel- njak še danes stojd ob nje- govi hiši. Mesto Laško bo prosla- vilo v letu 1977 svojo 750- letnico obstoja, saj je do- bilo leta 1227 svoje tržne pravice, čebelarsko društ- vo pa bo vključilo v ta ju- bilej tudi svojo 75-letndco čebelarskega organizirane- ga dek)vanja. No, in letos je čebelar- sko društvo dobilo najviš- je priznanje od čebelarske zveze Slovenije, ko je bilo odlikovano z redom Anto- na Janše I. stoipnje, za dvig slovensk^^a čebelar- sit-va. Individualni začasni poslo- vodni organ Osnovne šole VELJKO VLAHOVIČ v ustanavljanju objavlja naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas: 1. TAJNICA pogoj: ekonomska srednja ali administrativ- na šola 2. RAČUNOVODJA pogoj: ekonomska srednja ali administrativ- na šola s sposobnostmi za opravljanje fi- nančnih- poslov 3. HIŠNIK p>ogoj: poklicna šola (po možnosti kovinar- ska ali lesna) 4. KUHARICA pKDgoj: ustrezna poklicna šola 5. POMOŽNA KUHARICA pogoj: končana osnovna šola in smisel za delo' v kuhinji 6. POMIVALKA pogoj: končana osno\'na šola 7. PET ČISTILK Poleg navedenih pogojev morajo kandidati pod 4., 5. in 6. točko biti 2idravstveno sposobni za delo v kuhinji. Stanovanj ni. NASTOP SLUŽBE: delovno mesto pod 1.: 1. avgust 1977 delovno mesto pod 2.: 15. avgust 1977 delovno mesto pod 3.: 15. avgust 1977 delovno mesto pod 4.: 15. avgust 1977 delovno mesto pod 5. in 6.: 1. septembt-r 1977 delovna mesta p>od 7.: 15. avgust 1977 Prijave z dokazili izobrazbe ter dokazili o zdrav- stvenem stanju (pregled živilske stroke) za kandi- date za delovna mesta EMXi točko 4., 5. in 6. pošlji- te na naslov: OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKU- PNOST CELJE, Cankarjeva 1, z oznako »za osnov- no šolo Veljko Vlahovič«. Za vsa razpisana delovna mesta velja trimesečno poskusno delo. Rok za prijavo je 15 dni. OGLAŠUJTE V KORS — konfekcija oblačil Rogaška Slatina objavlja prosta delovna mesta: KADROVIKA POGOJI: — višja šola organizacijsko-kadrovske, pravne ali socialne smeri in dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju kadrovskih zadev SKLADIŠČNIKA — VHODNEGA KONTROLORJA P(XiOJI: — srednja komercialna ali srednja ekonomska šola in dve leti delovnih izkušenj v sklatliščnem poslo- vanju POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA gotovih izdelkov POGOJI: — poklicna šola trgovske stroke in eno leto delov- nih izkušenj v prometu s konfekcijo TELEFONISTA POGOJI: — poklicna šola za telefoniste ali končana osnovna šola s tečajem za telefoniste. Za vsa delovna mesta je določeno trimesečno po- skusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po tej objavi, naj pošljejo svoje vloge v roku 15 dni od objave na naslov: KORS, konfekcija oblačil Rogaška Slatina, Prvomajska 29. CELJE ŠPEGLOVA IN ČREPINŠKOVA Janez in Jožefa Špegel sta prišla potrdit zlato poroko s simboloma o pol stoletni zvestobi... Med petnajstimi pari mla- dih novoporočencev sta bila tudi dva zlata. Prišla sta, da bi pred pooblaščenim de- legatom občinske skupščine, Frančkom Knafeijcem. po- trdila petdesetletno zvestobo, ljubezen, si znova izmenjala prstana . . . Slavnostno razpoloženje. Malce zadrege pa vendar sreča in veselje v očeh. Najprej sta petdesetletno zakonsko zvezo potrdila Ja- nez Spegel (74 let), kmeto- valec in njegova žena Jože- fa (68 let), gospodinja, iz Strmca nad Dobrno. Trdo delo na kmetiji, voj- na tn pomoč partizanom pa šest otrok, za njimi pa že kar dvajset vnukov. Značil- nosti, ki so povezane z nju- nun delom in življenjem ter ugotovitev, da navzlic pre- obilici dela nista nikoli po- zabila na vzgojo otrok. Ob potrditvi druge zlate poroke so se zbrale kar tri generacije otrok. Na prvi klopi pa sta sedela Franc čirepinšek (83 let), upokoje- ni delavec v opekarni Bukov žlak ter njegova žena Vero- nika (73 let), gospodinja. Pri- šla sta z Rakove steze pn Frankolovem. V zakonu sta imela sedem otrok. Sicer pa se je njune- ga praznika razveselilo še 17 vnukov in 9 pravnukov. Delo, trdo delo je sprem- ljalo tudi r^ zlatoporočenca. Oče je poleg tega okusil vse strahote prve svetovne voj- ne, saj je bU kot ujetnik ce- lo v Sibiriji. Pa tudi druga svetovna vojna ni šla mimo brez posledic. Toda. ob vsem tem prijetno spoznanje, da so tudi otroci prevzeli vse odlike svojih staršev: pošte- nost, delavnost, medsebojno ljubezen, spoštovanje ... In potem stiski rok tn ko- zarček vina. Za zdravje, za srečo in še za dolgo let živ- ljenja! MB Za Francem in Veroniko Creplnšek so se zbrale kar tri ge- neracije otrok ... MODNI SALON VELENJE Koroška 46 a — 63320 Velenje objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. fZMENOVODJA 2. MEHANIK 3. Več KV KROJAČEV in ŠIVILJ Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev morajo imeti kandidati pod točko 1.: srednjo izobrazbo konfekcijske smeri; stanovanje po dogovoru pod točko 2.: KV delavec; stanovanje po dogovora pod točko 3.: KV delavec Posku.sno delo traja 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogo- jev sprejema kadrovska služba Modnega salona — Koroška 46a, Velenje, 15 dni po objavi. GRIŽE: GASILCI TEKIVSOVALI Občinska gasilska zveza Žalec in Ga- silsko društvo Griže sta pripravila ob- činsko pionirsko in mladinsko tekmo- vanje. Nastopilo je kar 370 mladih ga- silcev žalske občine, ki so se pomerili v ix)laganju cevovoda, štafetnemu teku, vaji z brentačo in praktičnih vajah. Pri pionirjih v A skupini je zmagala desetina Žalca pred Gomilskim in Pol- zelo, v B skupini šešče pred Žalcem in Drešinjo vasjo, pri mladincih pa Vrbje pred Kapljo vasjo in šempet- trom. V mešani ekipi pri pionirjih v A skupini Kaplja vas, v B skupini Le- tuš, pri mladincih pa Gomilsko. Nasto- pili sta tudi dve šolski desetini. Zma- gala je desetina iz Petrovč pred Šem- petrom. T. TA VČAR LAHOIIHŠEK: PRI KRANJČEVIH NOV HLEV Pravzaprav se je praznovanje ob- činskega praznika občine La.šiko zače- lo že minulo soboto, ko so v Lahom- šku nad Laškim pri Krajnčevih odprli nov moderen hlev, pravzaprav največ- ji objekt, ki je bil odprt v občini te dni. Nov hlev ima prostora za 40 glav živine, od tega 25 stojišč na privezu, ostalo pa prosta vzreja v boksih. Stav- ba je opremljena s sušilnico za krmo, z veliko gnojno jamo. Čiščenje, oziro- ma spravljanje gnoja iz hleva poteka avtomatsko. Kranjčevi so h'ev gradili dve leti. Terjal je veliko dela. odre- kanj, veliko pa ga še bo, da bo po- plačan kredit, ki ga je kooperantom Kranjčevim oskrbela kmetijska zadru- ga. ŽALEC: PlAmmi PO JUGOSLAVIJI Planinsko društvo iz Žalca bo na osnovi zadolžitve Savinjskega regijske- ga odbora sredi julija organiziralo de- setdnevni izlet po YU transverzali. Obiskali bodo vrhove Bosne in Her- cegovine, Črne gore, Kosova in Srbije, istočasno pa bodo prehoddU tudi trans- ferzalo Sutjeska. Med drugim se bo- do povz;peli na Maglič, Durmitor, Dže- ravico ter Kopaonik in Prenj. To bo prvi organizirani izlet iz Slovenije po YU transverzali. IVAN JURHAR ROGASMA SLATfHA: iAZ¥!TJE PLAI^mSiEGA PHAPOBA Člani planinskega društva Rogaška Slatina so v nedeljo praznov^ali dese- to obletnico oostoja. Ob tej priliki so razvili tudi prapur, razvitje pa zdru- žili z manjšo proslavo na Donački go- ri, kjer je bil tudi shod pla.nincev šmarskega območja in vseh, ki jih privlačijo planine. mst SLIKARSKA RAZSTAVA V RADEČAH v mladinskem klubu v Radečah je od 25. junija slikarska razstava. Svo- ja oljna dela na platnu razstavljata že drugič v Radečah Tržičana Veno Do- lenc in Bzanko PovaIey. To sta ' mla- da likovna ustvarjalca, ki na svoj- stven način komunicirata s publiko. Dolenc je grafik in se s sUkanjem ukvarja le amatersko. Oba pa sta ime- la že precej uspešnih razstav v Za- savju. Radeški mladinci so za to raz- stavo naredili precej reklame, toda obiskovalcev v teh nekaj dneh je bilo bore malo. In kje je vzrok? Nato je čisto preprosto odgovoril Aleš: »Ljud- je imajo premalo razumevanja za so- dobno umetnost, toda to bodo mora- li s^ejkoprej sprejeti.« Razstava bo odprta do 7. julija. K.\RMEN STRNAD GRIZE: OBRAIVIBNr BAN Prizadevni člani osnovne organiza- cije Zveze rezervnih vojaških starešin iz Griž so že drugo leto zapored pri- pravili Obrambni dan. Sodelujoči so tekmovali v streljanju z vojaško pu- ško, metanju bomb, pikada, plezanju Po vrvi, reševanju testov iz Narodno- osvobodilne borbe ter pohoi-^ii z ori- eprav so na tek- osnovne organ;. p>o'eg domačinov iz Šempetra ter rambe občine 2a- ;e pa še člani riž. Pri članih so 'ri mladincih je ipa, ki so jo se- skega društva iz jloh dosegli naj- ih kategorijah. Si- še to, da se je tudi devet ekip z griške osnovne bilo vzorno pri- da ni sodelovalo BANC JE20VNIK DARNIKI lU ^lozirju je v so- el, kot že zlepa hitro spreminja 30, se je zbralo mikov. Predvsem ;e bilo tudi slo- n članov sloven- >ktivov. Med nji- Ogorevc, direktor rek, ki je prisltih- in dal parku tudi Spet so zavihteli so se lotili ure- :ov. Cas priganja, ►rila prihodnje le- jmembno pridobi- Gornjo Savinjsko enske hortikultur- MB m OB PAKI — Ob odkritju 3/ Velenju so šmar. b goste iz pobrate- 1 Banje in Splita, dja so gostje prire- ičer jugoslovanskih lo so se izkazali. I nedelji se tukajš- in stari, udeležuje- ?ihoje ali pa kole- i.j goro Oljko, zad- i udeležilo več kot MRLIČE V — že 1' aili upravo poko- amesti vegastih no- 'žrtega mrt-vaškega b smo res dobih irc mrličev. Zdaj so >d. 70PK0 KOTNIK MOZIRJE PIONIRJ! ZARI )snovne šole »Koz- ianini je odšlo na ! pionirsko delovno i trasi ceste, v na- drugi del brigadir- »vilnimi svobodni- i jih vodijo peda- repuWik. ZOFIJA GREGORC IB DRETI: RELiSCE p julija ob 8. do- ^lartnem ob Dret: o strelišče. Ureje- 5jih krajih mozir- b delovni načrt ob- se. Tokrat so na ■tiem ob Dreti. ;(»tni otvoritvi stre- »kmovanje v stre- iuško na razdaljo OB JUBILEJU NOV DOM IN NOV AVTOMOBIL Kronist piše, da je bilo Mo. zirje večkrat upepeljeno. Ta- ko tudi 1774., 1776. in 1798. le- ta, ko je požar uničil domala ves trg. Že takrat so se sku- šali prebivalci organizii'ano braniti pred ognjenimi zub- lji- V kroniki piše, da so trža- ni nabavili dve brizgalni in gasilno orodje že 1825. eta in sicer z denarjem, ki ga je moral prispevati sleherni hiš- ni lastnik v TT=ttanm'i- tev »požarne brambe« pa za- sledimo v letu 1887, dasirav- no so že 1884. leta zgradil: orodjarno za gasilsko opre- mo. Zanimivo je, da so bili gasilci tedaj organizirani kot odsek »Savmjskega sokola«, kar d;3,ie nrepričanie .da so vodili tedaj najvidnejši bor- ci za slovozabili tudi na svoje dobre in sla- be lastnosti. Nato je sledilo poslovilno pismo osmošolcev sedmošolcem in obratno. In zadnja točka dopoldan- skega programa? Sedmošolci so morali pre- dati odkupnino, če so hote- li dobiti ključ, metlo in uro. Seveda stoka in barantanja ni manjkalo in osmošolci so končno pristali na ceni 95 starih tisočakov. Tako se je zaključila dopoldanska cere. monija. Popoldanski spored so os- mošolci pripravili še sloves- neje. Najprej pozdrav pred- stavnika šole in osmošolcev, nato pa govor ravnatelja to- variša Pešca. Sledila je po- delitev priznanj in nagrad učencem, ki so se v šolskem '.etu 1976-77 najbolje izkaza- li v šoli, kot tudj v izven- šo^ski dejaraosti. Odličnjaki so se vpisali v z;ato knjigo, učencem, ki so bili vseh :sem let odlični pa so po- delili zlato priznanje »Marja- na Nemca«. Ta so letos do- bili naslednji učenci: Roman Trupi, Ivo Pecnik, Mirjam Brilej, Veronika Opalk, Kar- men Strnad Franci Blaj, Tatjana Kenda, Darja Rodič, Darinka Hrnčič. Učenci so se tovarišem učiteljem in vzgojiteljem zahvalili za nji- hov trud, saj se zavedajo, da jim prav oni dajejo prvo os- novo in oni vodijo njiho-ve prve korake v življenje. Slovesnost, na katero so bili povabljeni vsi člani ko- lektiva, starši in pa predstav- niki družbenopolitičnih orga- nizacij, je zaključila kome- dija »Iskreni igralci«. Igro so uprizorili člani dramske- ga krožka in smeha v dvora- ni ni manjkalo. KARMEN STRNAD FRANJO REJEC Izpolnilo se je polno in bogato življenje. Franjo Rejec se je rodil 15. septembra 1898. leta v Grahovem pri Tolminu. Kot nadarjenega fanta šo ga dali starši po osnovni šoli na učiteljišče v Gorico. že med prvo svetovno voj- no. šolanje pa je končal 1920. leta v Ljubljani. To- da, kot zaveden Slovenec se ni vrnil več v rodni kraj, ki je pripadal aši- stični Italiji. Tam ni bilo tedaj mesta za slovenske- ga učitelja. Prvo službeno mesto je dobil v Strmcu, tedaj še v Novi cerkvi 1920. teta. Od tedaj se je življenjsko vezal na kraje severno od Celja. Potem ga je pot vodila na Frankolovo, v Vojnik. Šoštanj in ponov- no v Strmec. Zaradi na- prednih idej je bil 1932. leta kazensko premeščen v Srbijo. Leta 1936. se je znova vrnil v svoje Vi- tanje. Tu je pustil naj- lepša leta in najboljše moči. Postal je pravi sin Vitanja. Nemški okupator ga je izgnal. Po osvoboditvi se je avgusta 1945. vrnil v Vitanje, vendar le za kra- tek čas. Zaradi pomanj- kanja slovenskih učiteljev na Primorskem je odšel v škofje pri Divači. To- da, srce ga je gnalo na-, zaj v Vitanje, kamor je spet prišel 1947. leta in že naslednje leto postal upravitelj osnovne šole, kar je bil polnih petnajst let. To leto je postal tudi član komunistične partije. Veliko je storil za raz- voj in napredek šole v kraju. Toda, bil je tudi povezan s krajem in nje- govo usodo. Zaradi zgle- dnega dela, požrtvovalno- sti in pripravljenosti po- magati ljudem so ga ljud- je vzljubili, spoštovali in cenili. Bil je odbornik občin- skega ljudskega odbora v Slovenskih Konjicah, pa okrajnega v Celju itd. V Vitanju skoraj ni bilo ak- cije, ki bi ne bila pove- zana z njim. V tem času je postal in ostal dolga leta zvesti dopisnik-sode- lavec tudi našega tednika. S smrtjo Franja Rejca je nastala v Vitanju veli- ka vrzel. Odbor za medsebojna razmerja OSNOVNE ŠOLE »BRATOV JUHART« ŠEMPETER razpisuje naslednja prosta delo\Tia mesta: UČITELJ za likovni pouk — gospodinjstvo za določen čas SNAŽILKA za nedoločen čas POMOŽNA KUHARICA za nedoločen čas Vloge z življenjepisom in dokazili o izobrazbi poš- ljite v 15 dneh po objavi razpisa. Okoli šesudeset nekdaiijili tabi;riščiiikov taborišču Goburg in ukradenih otrok iz vseh koncev Slovenije se je skupaj z domačimi borci zbralo na šestem srečanju na Kozjanskem. Pred grobnico in spomeni- kom padlih v Lesiičnem, kjer so jim otroci ta,mkajs- nje osemletke pripravili krajši kulturni spored, so po- ložili venec, nato pa odšli v Kumrovec, ix>poidan pa so se zbrali v prenoivljeni stavbi nekdanje osnovne šole v Virštanju. Minula sobota se je za nekdanje taboriščnike in ukradene otroke, ki so jim Nemci odvzeli ne le starše, pač pa tudi mladost, iztekla v obujanju spominov na taborišča, Coburg, Vorheim, Prohnieit^, Seligenporten, Bamberg . . . MARIJA MAČEK, 81 let: »Iz šonovega pri Koz- jem sO nas vseh osem od- gnali v Frohnleiten, nato pa v Goburg. Moža so ne- kaj dni prej, oktobra 1942, ustrelili v Mariboru. Najmlajši otrok še ni bil star dve leti. Ni še mogel razumeti gorja, starejši pa so se bridko zavedali usod- nega koraka. Hrane ni bi- lo niti za otroke, kaj šele za nas. Morali smo delati koi črna živina, da smo se preživeli. Nihče te ni \prašal, kako boš živel. Moral si.. . 1945. leta smo se vrnili na požgano in iz- ropano Kozjansko.« IVO ŠLSTEJl: »Bil sem star K lei. Oce m mati 3ta že od vsega začetka sodeli^vala z OF. 1»42. leta Etj sraj^ uistrelili, 3. ok- toora Pa so Nemci prišli p(.-;i'.e v Šempeter in po Cimpermanova dva, šest- !et?:t'ga Lojzeka in trilet nf>ga Bianka. Za nami je šlo šestnajst gesta.povce\'. Odpeljali so nas v Sel in- 3e!ipc-rten. Bih smo brez staišev, to sem izvedel še- le poleti 1944. Sporočila mi je sestra iz partizanov. V latiorišču je bilo hudo: neni&)Okrat so nas ka2aio- vali moiah smo na tež.^e va'e .« FRANC LUBEJ: »Iz nem škega ujetništva sem pri- šel v letu 1942 domov v šentjiur in bil takoj odpe- ljan v Stari pisker skupaj z očetom. Očeta so avgu- sta istega leta ustrelili, mene pa izselili v Froh- nieiten in nato v Goburg. Delali smo težko in najgr- §a dela.. Pisma so nam kontrolirali, slovensko se nismo smeh pogovarjati. To je bilo najhujše. Bili smo več lačni kot siti, Krcmpii smo iskali po po- lja, iskali smo vsakršno vTiliko, da smo <=e najed iV« ALOJZ ŠEBENIK, />Bil sem v Coburgu od pr- vega do zadnjega dne, to- rej od 2. oktobra 1942 do maja 1945. ženo so mi ust lOiJi, ker je sodelovala s partdzani, mene pa vtakn:- li v taborišče. Znal sem nemško, zato so me posta- vil. za vratarja. Poma.?a. sem, kjer sem mogel, zla- sti še otrokom. Klicali so, me kar za očka: večina njih je bila brez očeia. Nekoč sem jim plačal, kar vsem, vožnjo z vrtiiljakoan;- \''saj nekaj so imeli, rev- čki z.giadovani. Nabijal sem deske po oknih za za- iernii.te\, pa sem tako ne kaj zasiuži'1.« APOLONIJA POTOČNIK: »Oktobra 1942 so ustrelili moža in še isti dan ob polnoči prišli pome in po mojih sedem otrok na Ma- rof pri Pilštajnu. Najsta- rejši jih .je štel 14, naj- mlajši šest, eden pa se je rodil tam. Trije otroci so delali v tovarni orožja, eden je bil pek- in driigi mesar. Bili smo razcapa- ni in lačni, trepetali pred zavezniškim bombardira- njem. Otroci so umirali od podhranjenosti. Ko smo se leta 1945 vrnili, je umrl tudi eden mojih ot- rrok.« S srečanja so poslali republiškemu odboru ZZB NOV Slovenije posebno poslanico, v kateri se zavze- majo, da bi končno tudi njim priznali dobo, preži- veto v izgnanstvu, priznali enako kot ooroem in akti- vistom, da ne bi bilo razlik in da njihovih tovari- šev, ki skušajo uveljaviti pravico do dvojnega štetja, ie br zavračali na odborih ZZB NOV. ATTLENKO STR-AŠEK 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 26 — 30. junij 1977 KOOPERANT NAJ NE BO LE STRANKA! PIŠE: MILENKO STRAŠEK Redko katera razprava je prinesla v viinulem obdobju toliko koristnih napotkov, rešitev in vzpodbua kot jih je javna razprava o kmetijstvu, ki je dejansko posegla v srž kmetijske pro- blematike. Lahko bi dejali, da Je od- krila večni nemirni ogenj problemov, tleč pod celo vrsto neustreznih reši- tev, nepravilnosti, neelastičnosti in ne- katerih starih grehov. Ne nazadnje se je obširno dotaknila tudi vprašanj uspešnosti oziroma neuspešnosti kme- tijske pospeševalne službe v naši sre- dini, ugotovitve pa lahko mirne duše presadimo polnokrvno v širši slovenski prostor. Ob robu se bomo ustavili še ob nekaterih drugih vprašanjih: na re- šetu Je bilo tudi vprašanje organizira- nosti takšne, ki bi kmetu docela ustre- zala in bi bila primerna tudi kadrov- sko. Dogajalo se je namreč, da smo v večini primerov obravnavali kmetijske- ga pospeševalca kot nekoga, ki le skle- pa in podpisuje pogodbe, teh pa se običajno nihče ne drži ali jih vsaj ne jemlje resno. Zaradi grobih napak, storjenih v minuli dobi, je pospeševa- lec nemalokrat nezaželjen gost na kme- tijah, četudi voljan pomagati. Se ved- no tudi nismo našli primernega načina nagrajevanja kmetijskih strokovnja- kov, ki strokovno in organizacijsko de- lajo v kmetijstvu, zlasti zasebnem. Predvsem ni prav, da te ljudi, od ka- terih zahtevamo, da delajo na terenu tako po strokovni kot družbeno poli- tični plati, obremenjujemo z nalogami izven osnovnega angažiranja tako, da dela ne morejo in ne zmorejo oprav- ljati tako, kot bi morali. Razumljivo je, da takšen strokovnjak svojega dela ne more opraviti zadovoljivo, če ima v opisu delovnega mesta obdelavo več sto kmetij na različno dolgih razdaljah. Pospeševalna služba bi nujno morala dobiti status javne službe in le tako organizirana bi lahko svoje delo opra- vila dobro. Javna razprava pa je opozorila tudi na dejstvo, da kmetje niso zadovoljni — v večini primerov — niti z organiza- cijskimi oblikami, še manj pa z vsebi- no samoupravnih odnosov. Kmetje za- druge ali kakšnega drugega obrata za kooperacijo še vedno ne jemljejo za svojo organizacijo. Pojavljajo se zgolj kot eden izmed partnerjev, ki sodelu- je z zadrugo le na osnovi pogodbe. V listinah zadruge imajo kmetje zagotov- ljene sicer vse pravice, te pa prihajajo do izraza zgolj formalno, ne pa tudi v praksi. Tudi so zadruge teritorialno prevelike, saj nemalokrat zajemajo tu- di po več občin. Na terenu se pojav- ljajo le pospeševalci kot edina življenj- ska, organska vez z matico, sedeži pa so navadno v občinskih središčih. Svo- je nujne zadeve opravlja kooperant tam, kjer pa ga po že ustaljeni nava- di tretirajo kot stranko in ne kot enakovrednega partnerja. Kmet torej nima občutka, da prihaja v domačo hi- šo, zato je docela upravičena zahteva po manjših enotah, kjer bi se ti od- nosi lahko v celoti spremenili, delo pa bi se odvijalo normalno. Vsekakor pa ne bi smeli v te majhne enote prenesti načinov dela in odločanja, ki je v veljavi v sedanjih kmetijskih or- ganizacijah. Pri novem oblikovanju organizira- nosti bo treba biti pozoren, saj nekega splošnega modela samoupravne orga- niziranosti, ki bi ga lahko tvorno prese- lili v vsako okolje ni in ne more biti. Organiziranost je odvisna od mnogih de- javnikov: od razsežnosti okolja do vrst kmetijske dejavnosti. Vprašljiva je tudi delitev dohodka. Združevanje dela, zemlje in sredstev bi moralo biti skrb slehernega kmetijske- ga proizvajalca. Nemalokrat organizi- rani kmetje dobe za svoje proizvode manj, kot tisti izven kooperacije. Pre- mnogi kmetje zato organizirajo proda- jo na lastno pest. Takšnih napak v no- vem sistemu delitve dohodka ne bo smelo biti, precej resneje pa bo treba rešiti tudi vprašanja odgovornosti pri sklepanju pogodb, saj se je nemalokrat zgodilo, da je bila prav zadruga tista, ki se ni držala niti rokov niti drugih kvalitet, zaobsežeiiih v pogodbah. UMETNA GNOJILA KJE TIČI ZAJEC? ZADRUGE NE PRESKRBIJO PRAVOČASNO GNOJA Letos je marsikateri kmet ostal brez prepotrebnih kilo- gramov umetnega gnoja, ali pa jih je dobil premalo, ker jih v bližnji kmetijski za- drugi ni bilo moč dobiti. Kmetijski strokovnjaki v svetu in pri nas pa so že zdavnaj ugotovili, da je za kakovosten in boljši pridelek treba rastline dognojevati in tako iz leta v leto »pihajo na duše« kmetov, naj ven- dar uporabljajo več gnojil. Zagotovo da so jim bo ob- restovalo. In ko potem kmetje ver- no poslušajo dobre nasvete ter gredo po gonjila, jih ne dobe. Ali pa premalo. Na za- drugah jim povedo, da gno- jil trenutno ni več, jih je zmanjkalo. Kot pa vemo in kot so po- vedali proizvajalci umetnih gnojil, od Tovarne dušika v Rušah do INE iz Kutine, de- lajo le-ti s p>olno paro, pro- izvodnjo so celo povečali in zastojev bi z njihove strani ne smelo biti. In jih tudi ni. Ni težko potlej ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec. Kot že nekaj let nazaj se še vedno ponavljajo stari grehi. Kmetijske organizacije ne poskrbijo pravočasno za- dosti gnojil za svoja območ- ja. Naroče jih šele takrat, ko iz skladišča odpeljejo zadnjo vrečo. Potem traja seveda zopet nekaj časa, da gnojila dobe. Da jih niso mog. li prej naročiti pa se izgovar- jajo s premajhnimi skladišč- nimi prostori. To bo bržčas tudi res, vendar bi se z dob- ro voljo kmetov in samih kmetijskih organizacij dalo najti primerne prostore za umetna gnojila. To i)a tudi ni edini vzrok. da umetnih gnjil ni. Kmetij- ske organizacije nočejo že jeseni napolniti skladišča tu- di zaradi računovodskega po- slovanja, zaradi letne inven- ture. To pa je seveda še bolj nesmiselno ob tem, ko kar naprej govorimo, da je kme- tijstvo prednostna veja, in da mu moramo posvetiti vso skrb. Toda govoriti je pre- malo. In prav kmetijske or- ganizacije bi na svojem ob- močju morale skrbeti, za raz- voj kmetijstva, zato, da bi bil obdelan vsak kos zemlje, in da bi tudi dai ne le velik ampak tudi kakovosten pri- delek. Pa šfe nekaj je Kmetje bo- do, če bodo videli, da jK.il kmetijske zadruge in organi- zacije pomagajo, tudi vanje zaupali. Dobri odnosi pa so za uspešno sodelovanje več kot potrebni. ZDENKA BOŽIČNIH VSE VEČ ASFALTA Občani krajevnih skupnosti, posebno ti- stih odročnih, se velikokrat otepajo s pro- blemo^.n neurejenih cest. Zato ni ču^^o, če FKDstaja skrb za lokalne ceste oziroma za njihovo ureditev vse večja tudi v šir- ših družbenih skupnostih. V konjiški občini so v zadnjih letih as- faltirali že lepo število kilometrov lokal- nih cest, čeprav je še veliko krajevnih skupnosti, v katerih je ureditev lokahie ceste osnoven problem občanov. Tudi v poletnih mesecih bodo v treh krajevnih skupnostih urejali lokalne ceste. V dveh so z akcijo že začeli, saj so krajani sku- paj s konjiškimi delovnimi organizacijami zagotovili denar za asfaltno obleko na ce- stah. Tako teče akcija asfaltiranja cest že v krajevnih skupnostih Dobrova—Gabrov- Ije in v konjiški krajevni skupnosti, kjer asfaltirajo cesto iz Slovenskih Konjic v škalce. Za obe je značilno, da so se z denarnimi prispevki in delom izredno iz- kazali krajani. Obenem, ko teče akcija že na dveh koncih konjiške občine, pa se tu- di v Gorenju nad Zrečami dogovarjajo o asfaltiranju drugega dela cesta Zreče—Go- renje. Tudi ta dogovor bi uresničili s po- močjo krajanov in obeh zreških tovain, ka zaposlujeta delavce iz Gorenja. D. S. ZIGON PRI LAŠKEM: TEKMOVANJE S SRPI Zopot smo se zbrali v Ži- gonu, v prijetni vasici, malo pod Vrhom. Tokrat so se sre- čale ženske različnih starosti s srpom v rokah, da pokaže- jo kaj znajo. Pred tem je bi- lo namreč tudi tekmovanje koscev. Zdaj niso bile same. Med njimi, bilo jih je šest- najst, sta bila tudi dva mo- ška. Prijetno je bilo opazovati tudi to tekmovanje, ki ga v laški občini že dolgo ni bilo. In zato tudi veUko ljudi. Prvo nagrado si je prisluži- la Ljudmila Žlahta iz GrOzde- ca. Dobila je plinski kuhal- nik. Druga je bila I>ragica Knez z Vrha, ki je prejela kuhinjski pribor in kos bla- ga, tretja pa Berta Lapomik, ki je bila deležna lesene pre- mične ograje in kosa blaga. Vsi ostali udeleženci pa so sprejeli simbolično darilo — srp. V tekmovanju se je lepo uveljavila tudi Štefka Fre- ce, čeprav je zasedla trinaj- sto mesto. Toda ojeno pože- to stmišče je bilo najlepše. Na koncu spet pohvala ak- tivu mladih zadružnikov z Vrha nad Laškim m vsem, ki so sodelovali in prispevali k uspehu prireditve in tekmo- vanja. FRANC BRECKO SLOVENSKE' KONJICE OB STROKOVNEM IZPOPOLNJEVANJ U TUDI ZABAVA Vsaka organizirana družba se zavzema za to, da bi po- skrbela za svoj obstoj. Za nadaljevanje načel, za katera se zavzema, za bo^tenje svo- jega dela. Izkušnjf in hotenja prenaša v šolah na mlade ro- dove. Podjetje, kakršno je zadru- ga, ima poseben položaj. Po- leg rednih delavcev ima tudi redne sodelavce, ki po pK>god. bah o dolgoročnem sodelova- nju sodelujejo z zadrugo. Pri- delujejo živino, mleko, polj- ščine in razne druge kmetij- ske pridelke. Da bi se tako sodelovanje ohranilo in razvi- jalo, je treba poučiti mlade kmečke proizvajalce o mno- gih problemih. V ta namen se ustanavljajo aktivi mladih zadružnikov. Aktivi so v sklo- pu mladinske organizacije vsakega kraja, kjer delujejo. So torej ena od organizira- nih oblik delovanja mladih kmetov in tenetic. Aktiv mladih zadružnikov kmetijske zadruge Konjice je bil ustanovljen leta 1973, ob praznovanju petindvajsete ob- letnice zadruge. Od toda j do danes je razvil mnoge aktiv- nosti, predvsem pa te, ki jih omenjamo. Delo aktiva bi lahko razde lili v glavnem na dve področ. ji. Na resno, kmetu koristno in na drugo, ki je namenjeno zabavi Radi združujemo obo- je, db je delo bolj privlač- no in da se mladina raje udeležuje sestankov. Pozir.ni se redno sestajamo dvakrat, poleti enkrat meseč- no. Sestajamo se v prostorih kmetijske zadruge v Konji- cah. Člani prihajajo od bU- zu in daleč, vse od Ostrožne- ga, ki meji na šentjursko ob- čino do Skomarja, ki leži pod Pohorjem. Aktiv ima trenut- no vpisanih nekaj več kakor šestdeset članov. Od deja-vnosti, ki jih goji- mo so najbolj razvite: tečaji, predavanja, tekmovanja in tu- ristične prireditve. Doslej smo imeli tečaje kuhanja, te- čaj ročnega dela, organizirali smo plesni tečaj in panaga- li, da so se mladinci vključi- li v traktorski tečaj, ki ga je skupaj z AMD organizirala zadruga. Imeli smo več pre- davanj. Predavanja delimo na dve področji, na družbeno-po- litično in strokovno izobraže. vanje. Pri tem.dajejo mladin- ci prednost strokovnemu Iz- obraževanju, ker lahko pre davatelja vprašajo reči, s ka- terimi se srečujejo v vsakda- njem življenju, pa jim niso jasne. Imeli a.no predavanja o religiji, samoupravljanju, herbicidih, čebelarjenju, cve- točih okrasnih rastlinah in drugem. V aktivu prirejamo tudi tekmovanja. Tekmujemo v znanju iz področja kmetij- stva p>od naslovom »Kaj veš o kmetijstvu«, udeležujemo se tetenovanja traktoristov v oranju in znanju o motoro- znanstvu, uvajamo nove sor- te pšePiCf tn koruze ter tek- mujemo, kdo bo imel najviš- ji pridelek. Tekmujemo v tem, kdo bo imel najlepši kmečki dom. Od turističnih prireditev ve- lja omeniti fenečki praznik, ki je po navadi 22. julija v Ločah. Tam mladinci pokaže- jo kmečke običaje in kako smešnico iz sodobnega kme- tovega življenja. Enkrat letno gi-emo na eks- kurzijo. Ogledamo si kmetij- ski obrat ali tovarno za pre- delavo kmetijskih pridelkov in še kak lep kraj obiščemo spKDtoma. O vsej dejavnosti vodimo stahio evidencp. Tekmujemo tudi v slovenskem merilu za najboljši aktiv. Lani smo do- segli drugo mesto tn bili za- to povabljeni na enodnevni Iz- let po Sloveniji. Za tako raz- gibano dejavnost je potrebna stalna skrb odrasle osebe, ki op>ozarja mladince na vse, kar se zgodi pomembnega v za- drugi, občini m v stroki. Men. tor mladih zadružnikov je tov. Ida Tepej, ki vodi aktiv od same ustanovitve dalje. Aktiv večkrat obiščejo novi- narji. Predstavili so ga že v televizijski oddaji, večkrat v časopisu Večer in v Mladini. Aktiv bi lahko deloval še mnogo bolj uspešno, če ne bi bil mentor obremenjen s svojim rednim delom, tako E>a ostane za delo z aktivom le prosta sobota, nedelja in seveda še tcako popoldne, ko je treba preveriti, kako uspe- vajo posevki, ki so jih mla- dinci posejali, ali so pravilno uporabili sredstva zoper ple- vel, ki jih je pK)darila tovar- na PINUS, kaiko negujejo kmečke domove in okolico in drugo. Za terensko delo ima mentor premalo časa, za- to tudi delo aktiva ni tako bogato, kot bi lahko bilo. IDA TEPEJ Delovna organizacija »SIGMA« — ŽALEC razpisuje naslednja vodilna delovna mesta: Delavski svet TOZD Zabukovica: 1. DIREKTORJA temeljne organizacije POGOJ: višja šola tehnične smeri s 5-letnimi de- lovnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu Delavski svet TOZD Vransko: 2. DIREKTORJA temeljne organizacije POGOJ: višja šola tehnične smeri s 5-letnimi de- lovnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb: 3. VODJO delovne skupnosti skupnih služb POGOJ: višja šola ekonomske, pravne ali organiza- cijske smeri s 5-letnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu Kandidati morajo poleg tega, da izpolnjujejo splo- šne pK>goje, določene z zakonom, imeti moralno- politične lastnosti, pravUen odnos do samoupravlja- nja, do ljudi in sodelavcev. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov »Sigme« Žalec. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pc>go- jev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na delovno organizacijo »Sigma« Žalec, Pečnikova 1. §t. 26 — 30. iunlj" 1977 NOVI TEDNIK — stran tS Moje zadnje razstave so bile v Ate- nah, v Kolnu galerija »K«, v Solunu, v Beogradu, Ljubljani, Milanu — tu sem bil z Generaličem, Grabuzinom, Naumovskim in Laiičem. Omembe vreden je bil tudi Indart v Ljubljani. To je bil določen us- tvarjalni napor, mislim pa, da gre za svo- jevrsten hepening med gospodarstvom in umetnostjo. Zaposliti je treba tovarne (Go- renje Velenje, Lesna Slovenj Gradec, MTT Maribor, Zlatarne Celje, Steklarsko šolo Rogaška Slatina, tovarno tapet Vevče, Le- snino Ljubljana) in nekoliko zasebnih ko- operantov kot grafika Kandoffer in drugi. Kakšen prodor je bil to — gledano s strani umetnika, ki' se s svojim delom, idejami vključuje v neposredno industrij- sko proizvodnjo? Prodor je bil težak. Vsak začetek je težak in sodobno oblikovanje se z uporab- nostjo kaj počasi spaja. Nekaj podobnega skuša delati ljubljanski BIO, toda to je bolj deklaracija kot akcija in s tem ni te- sno vezan ob proizvodnjo in združeno de- lo. Dobro oblikovani predmeti kot so sto- li ali kaj podobnega so že le-pa stvar, toda če jih vidimo samo v ateljeju ali na raz- I stavi, je to premalo. Od tega ljudje nima- jo nič. To mora iti skozi stroj, to mora [ biti serija! Tapete mojih vzorcev so v pro- sti prodaji in so le nekoliko dražje od os- talih. Stvar bi se sicer malce profanirala, če bi jih povsod našel . . . Kritiki niso v celoti povsem pozitivno ocenili te razstave na sejmu Alpe adria. Predvsem s tega vidika, da se pač ne da ' vsak industrijski izdelek po jakijevsko po- barvati ... ' Takemu mnenju odločno nasprotujem. , Ali moramo naš artikel, našo tkanino pro- i dati v surovem stanju. Zakaj ne bi bila na ovojnem papirju primerna likovna obdela- va, dekoracija? Kakšno nasprotje! Vedno poslušamo o kulturni akciji, pa kulturo člo- veku. Zakaj ta prekleti elitizem. Zakaj sa- me deklaracije, pa nikjer nič konkretnega, otipljivega. Vse sama načela, j Kako pa je s tehničnimi zakonitostmi pri izdelavi večjih serij tvojih izdelkov? • Vsaka stvar mora skozi veliko serijo. Blaga mora biti tiskanega vsaj 5000 met- rov. Če bomo tiskali samo 10 metrov bo tega deležen samo en tovariš. Keramike moramo tiskati vsaj 10.000 kvadratnih me- trov, ker je treba prilagajati tehnologijo. Ti ne moreš odpreti pa zapreti peč kar tako. Ona mora imeti določeno stopnjo temperature in se pri zmanjšani tempera- turi drugače obnaša. Kakšen pa je zdaj tvoj odnos do olja, grafike in risbe, s katero si si močno kr- čil pot v svet? Ta odnos je nespremenjen, meni so se- danja dela s tapiserijami, keramiko in še čem samo paralela. Istočasno negujem moje slikarstvo, grafiko. Vse kar delam zdaj z industrijo je dokaz, kako se da na- daljevati kontinuiteta likovnosti na vseh področjih in kako je uporabna v človeko- vem okolju. Kakšen je položaj umetnika pri nas z vidika vključevanja zamisli v proces ne- posredne proizvodnje^'industrije? Ni enostavno prodreti do združenega delo. Samoupravljanje je dokaj komoiic,ra- no. Ni dovolj, če je neka stvar všec direk- torju ali komercialnemu. Več ljudi odloča, kar sicer ni slabo, lahko pa se s tem stvar zavlačuje. Lahko se ob tem zgodi to. da zgubi voljo avtor ali kdo drug ... Moram pa reči, da tudi vsak avtor ni sposoben takšnega komuniciranja. Kaj niste tudi umetniki del združenega dela? Umetnik je še vedno več ali manj in- dividuum. a ne. Umetnik lažje žongl>a in lažje vozi slalom, združeno delo pa ima svoje tako imenovane ateljeje za obitkova nje. ki pa so na nas nekoliko ljubosumni. To je krog, ki je zaprt vase. To nam de- la težave. Meni je sicer stvar fenomenal- rvo uspel. To bo najbrž tudi ime? No, dobro, nekaj že, saj sem delaven. Vsako jutro vstanem že ob štirih, zdaj je osem zjutraj in si že moj tretji obisk. Kako pa ti občutiš položaj likovnika v naši družbi na sploh? Sem tako daleč delovno angažiran, da o tem niti ne razmišljam. Če me pa že vprašaš, pa mislim, da za delavnega us- tvarjalca nI problem, naša družba je, pra- vi eldorado. Na žalost mislim, da je re- šeto včasih še preredko in da marsikdo pade skozenj, ko še ne bi smel. Kdor je produktiven, za tistega ni problemov. Kako pa ti ravno skozi ta pojav redke- ga rešeta občutiš prisotnost likovne kri- tike, njen odraz in vpliv? Mislim,'da je likovna kritika pri nas ze- lo relativna, zelo osebna, kot je samo de- te slikarja ali kiparja. Obstaja veliko vari- ant, sam se nanjo ne oziram. Kritika je lahko tudi kruta, posebno za mlade av- torje, kajti vsi je niso sposobni prenesti. Nekdo zaradi nje neha delati, nekdo se prilagodi... Delo si samo utira pota in prepuščam ga akciji in času. Kako so te sprejeli v Grčiji? T£^ sem lepo uspel, čeprav moram reči, da na žalost Grčija sama nima vzpo- na in je ostala na stopnji svoje nekdanje zgodovine. Njihova kvazi moderna hotenja niso njihova, ampak po sili ugajati sodob- ni Evropi ali Ameriki. Nimajo avtentičnega lastnega jaza, ki bi nadaljeval začeto mo- numentalnost njihove klasike. Tudi v Gr- čiji sem nadaljeval s svojo znano figuro, z živaljo. Kako je bilo torej s tvojo živaljo sre- di dežele, ki opeva lepoto človeškega te- lesa? Ah, njihovega olimpikusa ni več. Idola lepega telesa ni. Zadel sem v živo in «! svojo slikarijo opozoril na stvari, ki so jih malo prebudile. Njhova sedanja umetnost niti ni na nivoju kakšnega impresionizma. Prej bi tistemu lahko rekli kič. Kaj pa zahod? Nemčija je zame posebno zanimiva, saj se tam pojavljam že celih 25 let. Tam sem dobil bazo in lahko trdim, d« me ze- lo razumejo. Razumejo mojo slikarijo. Tu- di njihova kritika se mi zdi zelo mero- dajna. Zakaj je tam tak odnos do tebe. Afi si zanje balkansko presenečenje? Nisem psihoanalitik, da bi to mogel razvozlati, čeprav menim, da je tu lahko vzrok kaj preprost: ta German si sredi svojega napetega življenja, te svoje pedan- terije in preračunljivosti naravnost ieli sprostiti fantazijo, sprostiti duha in ob umetniških delih šele najbrž začuti, da je sploh še sposoben emocionalno spremljali svoje okolje. To je zanje prav gotovo nekaj vitalnega, po tisti brezvezni Hitlerjevi črti, ki jo je hotel vsem postaviti. Nemec rabi ventile in poganjke, da se skoznje napaja pred- vsem kot človek. Nisi nekoč izjavil, da ne bereš knjig? Veš kaj, ti, dragi tovariš, ne pečam se z branjem vsake vrste. Beletristiko že pre- berem, največ pa prebiram časopise, ki jih ni malo. Veliko berem strokovno lite- raturo. Zelo rad berem tudi biografije. Čas mi je preveč izpolnjen z delom. V Velenju je zrasla velika nova stvar. Gre za slikarijo veliko 200 kvadratnih metrov, za moj značilni gib. Delal sem nepretrgoma tri dni na zidarskem odru ofa asistenci treh zidarjev, kjer smo porabjli 12 ton barve. Šest ton bele in šest ron črne. To je bito knapovsko delo. Včasih imam toliko dela, da se nimam časa po- šteno najesti in naspati. Spim po tri ali štiri ure. Veliko razmišljam. Nocoj nisem spal niti ure. Slikal bi tudi ponoči, pa bi rekli, ljudje, da sem zmešan. Bi pisal pesmi kot Bernik? Ne. Jaz samo slikam in univerzalnost je lahko zelo nevarna. Biti likovnik v poeziji »n pesnik v slikarstvu. Prihodnost? Rabim mir za ustvarjanje na stara leta in bom delal novo hišo. tam preko. DRAGO MEDVED 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 26 — 30. junij 1977 Ukrajina 1944. Nemški vojni stroj ne pozna usmi- ljenja, na smrt utrujena žival, zbita od nenehnih sov- jetskih napadov, kaže zobe. Rdeča armada nezadržno prodira naprej, zmagovalec v poslednjem svetovnem klanju je že zdavnaj znan. In vendarle Ukrajinci z vso ostalo Evropo plačujejo krvni davek še naprej. Med njimi sta tudi še ne tako dolgo poročena Alja Antonovna in Aleksej Bej. V Alji že dolgo drhti novo življenje in tudi Aleksej to ve. Človek obrača, življenje obrne: Alja in Aleksej se znajdeta v nemškem trans- portu, ki dneve in noči vozi obupane Ukrajince neznano kam. Pri Mariboru se mlada dva odločita in pobegneta. Transport oddrdra naprej v Nemčijo ... ALJINA ZGODBA Aleksej in Alja blodita po Mariboru, naletita na dobre ljudi in preživita tam nekaj tednov. Vse bolj nevarno po- staja. mesto je polno ovaduhov in Aleksej odide v partiza- ne na Pohorje, kjer se priključi Tomšičevi brigadi, Alja pa mora v Kamnico, kjer 11. aprila 1944 rodi hčerkico Ljudmilo. Toda tudi v Kamnici postaja vroče in Alja odide z mesec dni staro punčko na partizansko ozemlje pri Slovenjgradcu. »Iz Slovenjgradca,« pripoveduje Alja, ki je pred nedav- nim prišla po triintridesetih letih iz Sovjetske zveze, kjer je po naključju izvedela za hčerko in vnukinjo, znova na Pohorje, »sem s spremstvom odšla na Primož k nekemu kmetu. Morala sem se skrivati in nenehno sem živela v strahu, da me bodo dobili Nemci, ki so čestokrat hodili mimo domačije. Gospodar, prijazen možakar, je imel sina v nemški vojski nekje na Norveškem in ko so nekoč prišli v hišo okupatorski vojaki, pravi Nemci, so me vpraševali, kdo sem Pokazala sem jim sliko gospodarjevega sina m jim pojasnila, da je to moj mož, ki se bori na Norveškem. Znali so nekaj besed rusko pa slovensko in tako niso ugotovili, da sem Rusinja. Odšli so naprej ...« Na Primož je prišel tudi Aleksej in tako je bila družinica prvič zbrana. Ostal je tri dni, tri lepe, čudovite, ljubezni polne dni. ko je Ljudmila štela že šest mesecev in je po svoje čebljala okoli očka in mamice. Potem je Aleksej odšel in nikoli več ga niso videli. Alja je pozneje izvedela, da je 26. decembra 1944 padel skupaj z okoli 40 borci Tomšičeve brigade nekje v Tuhinjski dolini. Nekega dne, pripoveduje Alja, še vsa pod vtisom sre- čanja. nezbrana in z viharjem v sebi, so prišli ponjo, da bi odšla v partizane. Odslej je bila mala Ljudmila parti- zanka, z mamico je živela v zemljanki na Pohorju in par- tizani so jima nosili mleko in kar sta potrebovali. Premo- gla Je le borih nekaj plenic in ko so bile mokre, jih Je su- šila na svojem telesu ... Vsem Je bilo Jasno, da Alja ne bo mogla dolgo živeti takšnega življenja in zato so se v Pohorski četi odločili, da oddajo punčko v varstvo. •Prišel 18 komandir Štolcer, vzel punčko in povedal, da bo odslej pri dobrih ljudeh in da pri meni ni več na varnem, ker Nemci vohajo povsod pa tudi partizansko živ- ljenje Je bilo prenaporno. Nihče razen njega ni vedel, kje Je punčka, vse je moralo ostati v tajnosti. Vdala sem se v usodo." nbuja spomine Alja. POSLEDNJIČ S HČERKO Devet mesecev je minilo, odkar se je rodila Ljudmila, ko sta Alja in komandir Štolcer koračila po neznanih par- tizanskih F>oteh, v pohorski gluhi noči proti kmetijam. V eoi izmed njih je bila punčka, ki pa mamice ni več poznala. V tej noči slovesa Alja ni vedela kje je, pa tudi Štolcer ni hotel izdati. Vse je moralo ostati skrito. Štolcer Je bil kmalu premeščen v neko drugo enoto, iz Pohorske čete pa je odšla tudi Alja. Odslej se je borila 2 ramo ob rami z borci Šercerjeve brigade vse do osvo- boditve, ko je odšla v Sovjetsko zvezo. Na Janževem vrhu pri Podvelki na Pohorju (v bližini Ribnice na Pohorju), so te dni vsi iz sebe. Ljudmila Je takorekoč prvič videla mamo, njena hčerkica Judita pa babico. Težko Je navezati pogovor, saj so vsi trije kot živa. topla žoga: nenehno se stiskajo, preže na vsak dotik in se zlepa ne ločujejo. Kadar ne sedi zraven matere Ljud- mila ali Milica, kakor Jo sedaj kličejo, se k babici stiska Judita, nenehno pa Je z njimi prevajalka Zlata Vokačeva, profesorica ruščine na Pedagoški akademiji v Mariboru. Alja, Milica in Judita potujejo z očmi, ljubezen gori v majhni kuhinji pod Pohorjem. Tako Je od takrat, ko je Alja stopila po tridesetih urah vožnje iz vlaka v Zagrebu na peron in zagledala Milico. •Takoj sem vedela, da je to moja hči in sem dejala: Glej, glej, usta in brado ima od tete Nadje, oči in nos pa so čisto po Alekseju!« ZLATINA ZGODBA v splet dogodkov je nehote stopila tudi Zlata Vokačeva, ki Ji Milica pravi kar »tretja mama«: za rejnico na Pohorju, ki jo Je leta 1957 posvojila in pravo mamo. Toliko dobrega ji Je namreč storila v teh dneh nesebične pomoči. »Alja Antonovna Orlovska, kot se piše sedaj,« naveže pogovor prevajalka Zlata, izza peči pa Juditka vroče pogle- duje babico. Milica pa se nenehno in nervozrK) vrti po kuhinji, »je po vojni končala tehnikum v Sovjetski zvezi in se zaposlila v tovarni prehrambene industrije v Čerkazih ob Dnjepru, od koder je v letu 1944 morala v izgnanstvo. Lani je v podjetju srečala beograjskega inženirja Gradi- mirja Poliča in mu zaupala svojo zgodbo. Gradimir Polič je poizkusil: kar mu Je povedala Alja. je po povratku do- mov in ob nekem obisku v Tovarni dušika v Rušah pripo- vedoval svojemu stanovskemu kolegu inženirju Simiču. Klobčič se je potem naglo odvijal. Simič Je poiskal borce, združene v borčevski organizaciji v Tovarni dušika, ti pa so kar kmalu našli komandirja Štolcerja, o katerem je pripovedovala Alja in ki danes živi v Slovenjgradcu. Štolcer Je vedel, kje je Ljudmila in uganka Je bila rešena.« Zlatin mož Je direktor TOZD v Tovarni dušika v Rušah in ko so vzpostavili prve stike z Aljo, je Zlata pisma pre- vajala. Še več: ponudila se je. da Juditko v najkrajšem času nauči rusko. »Juditka. ki Je danes v osmem razredu osnovne šole, Je prihajala k meni v Maribor, da sem jo učila rusko,« vsa srečna pripoveduje Zlata. »Kmalu sva toliko napredovali, da je Juditka babici napisala prvo pismo.« »Bila sem presrečna,« lovi s pogledi Alja Milico in Judito. »Po mnogih pismih iz Jugoslavije sem končno dobili pismo od svoje vnukinje. Jokala sem od sreče in ga nosila naokoli: sosedom, prijateljem in znancem v tovarni: .Ja sem Judita. Imam mamo Milico. Imam tudi babico. Moji babica je Rusinja, moja mamica je tudi Rusinja. Te poljub Ija Judita.'« »Tako so pisma potovala in kmalu so se dogovorili, di se snidejo letos. Od' takrat, ko so se prvič videli na za grebškem kolodvoru, sem nenehno z njimi. Prirasli so nt k srcu in kar bojim se. ko se bom morala ločiti od tel dobrih ljudi. Doživela sem nekaj lepega, nekaj, kar nnil v vsem življenju ni bilo dano,« ganjeno utrinja misli Zlati Vokačeva. AUiNI SPOMINI Vpraševali smo Aljo vse mogoče, Zlata pa je prevajala Alja je bila utrujena. Dan za dnem na Janžev vrh prihajajo sosedje »gledat Rusinjo«-, nekdanji partizani. Pripravili so Ji sprejem v ruški tovarni, podarili so ji tri plošče z narod nimi in partizanskimi pesmim, podobno srečanje pa je or ganizirala tudi krajevna organizacija ZB Lovrenc. »Mnogo se je spremenilo pri vas,« ugotavlja Alja. »Tam kjer. so bile njega dni partizanske stezice, so danes dobre ceste. Kar spoznala se nisem več, ko sem vse to videla « Kje je hodila med vojno, smo pobarali »matjuško Aljo«, »Z brigado sem bila na Razborju pa na Pohorju in v Savinjski dolini. Tam je bil ranjen namestnik koman danta bataljona. Jakčev namestnik. Spominjam se tud Bruna. 12-letnega fantiča v Pohorski četi pa Štolcerja ir Toneta Gregoriča iz Šercerjeve in Jakca. komandanta ba taljona. Pri napadu na Dravograd sem bila ranjena. Tistikra' sem bila v četi. ki Je napadla železniško postajo in osvo bodila vojne ujetnike.« — Mimogrede: Nekdanji Aljini so borci zatrjujejo, da je bila zelo hrabra borka! Takoj po končani vojni Je Alja skupaj z drugimi sovjet skimi partizani odšla v zbirno taborišče v Gradec. Od tan je še dvakrat odšla na Pohorje s spremstvom iskat Milica Ni je našla. Konec maja 1945 pa je odpotovala v Sovjetske zvezo in vse do lani. kljub iskanju, ni vedela ničesa o hčerkici Ljudmili, Milici Česnik, uslužbenki davčne upra ve v SO Radlje ob Dravi. MILIČINA ZGODBA Milica se kar naprej srečno smehlja in tu in tam ka navrže materi z ljubečim pogledom. Zlata prevaja. »Mati Je, tako nam je povedala sedaj, upala, da me b še videla, jaz pa sem ta up zakopala v sebi. Živela sen pri krušnih starših, nihče od mojih se ni javil, v krstner listu sem sicer imela napisan točen datum rojstva, te imena in priimek obeh staršev. Za očeta sem vedela, d je padel, za mater pa ni nihče vedel niti najmanjše vest Zadnje upanje se je končalo leta 1945, ko so mamo s videli, potem pa je vse ugasnilo. Srečna sem, tako sre< na ...« Končno so na Janževem vrhu skupaj in drugo leto, č bo denar, se bodo znova videli: domenili so se — tokrž pridemo, mama in babica, k tebi mi, vsaki dve leti p babica na Janžev vrh. Alja kmalu odpotuje. Ni ji uspelo izvedeti, kje je pok( pan Aleksej Bej, borec Tomšičeve brigade, očka Ljudmil in Juditkin dedek. Za vse na svetu bi rada odšla na njegc grob. Tisti trije dnevi na Pohorju z Aleksejem so bili tal< kratki ... P. S.: Vsi. ki bi karkoli vedeli o Alekseju Beju. naj 1 sporoče ZZB NOV Tovarne dušika Ruše. MILENKO STRAŠE Dogodek, na katerega so čakali 33 let. Alja Antonovna druga od leve, tretja Milica. §t. 26 — 30. iunlj" 1977 NOVI TEDNIK — stran tS 18. stran — NOVI TEDNIK Št. 26 — 30. junij 1977 Skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občinah CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE IN ŠMARJE PRI JELŠAH r a z p i .5 u j e J C- ŠTIPENDIJE iz združenih sredstev za šolsko leto 1977/78 Za štipendijo iz združenih sredstev luhko zaprosijo kandidati, katerih dohodek na člana družine ne pre- sega zajamčenega osebnega dohodka (2.162.-- din). Za otroke kmečkih staršev se upošteva i4-kratni lak- tor na katasterski dohodek in je taso izračunan ao- hodek izenačen z osebnim dohodkom. V okviru tega cenzusa imajo pri pridobitvi štipendi- je iz združeniii sredstev prednost: a) kandidati, ki se usmerjajo v poklice, ki jih za svoje območje določijo skupne komisije pcdp-snic samoupravnega sporazuma v občini kot prednostne b) prosilci z boljšim učnim uspehom c> prosilci, ki so po mnenju službe za poklicno usmerjanje za izbrano šolo primernejši d) otroci delavskih in kmečkih staršev Kandidati morajo poskušati najprej pridobiti ka- drovsko štipendijo v združenem delu, ker štipendije iz združenih sredstev ne bodo razdeljene prej, ko bodo v občini oddane vse kadrovske štipendije. Nekolkovana vloga za štipendijo (obrazec DZS 1,65> mora biti kompletna in točno izpolnjena, priložiti pa je potrebno še naslednje dokumente: — potrdilo o šolanju oz. frekventacijsko potrdilo je potrebno predložiti najkasneje do 15. 9. 1977 — overjen prepis ali fotokopijo zadnje.ga šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih — izvod pogodbe o kadrovski štipendiji — oz. če kadrovske štipendije niste uspehi prido- biti, potrdilo, da ste na razpisano kadrovsko šti- pendijo kandidirali ter izjavo, da kadrovske štipen- dije ne prejemate — potrdilo o številu družinskih članov (potrjeno od krajevne skupnosti) — potrdilo o višini preživnine oz. če se ta ne izpla- čuje ustrezno potrdilo socialnega skrbstva Prijave sprejemajo na enotah Skupnosti za zaposlo- vanje v občinah Slovenske Konjice in Šmarje, za občini Celje in Laško pa služba za štipendiranje pri Skupnosti za zaposlovanje Celje, Šlandrov trg 7, naj- kasneje do 15. 8. 1977. Prijav prispelih po tem roku, ne bomo upoštevali. OBJAVLJAMO LISTO PREDNOSTNIH POKLICEV PO OBČINAH CELJE Poklicne šo3e kemik-procesničar, ključavničar, strojni ključavničar, orodjar, brusilec, strugar, rezkalec, stavbni klepar, monter stavbnih instalacij; — centralne kurjave. klimatskih naprav, vodovodni instalater; monter TT linij, električar, zidar, varilec, tesar, železokrivec, pleskar, mizar, tiskar, konfekcionar, pletilje, čevljar, mesar, mlekar, PTT manipulant, mehanik TT na- prav, prodajalec, kuhar, natakar, tapetnik, livar, vzdrževalec TT linij, vzdrževalec TT naprav Srednje šole metalurški tehnik, kemijski tehnik, strojni tehnik, konfekcijski tehnik, tekstilni tehnik, gostinski teh- nik, mlekarski tehnik, gimnazija, medicinska sestra Višje šole strojni ing., metalurški ing., kemijski ing., gradbeni ing., ing. lesarstva, grafični ing., tekstilni ing., eko- nomist — komercialist — finančnik, ing. organizac. dela, pravnik, višji upravni delavec, lazredni učitelj; predmetni učitelj — jugoslov. jezikov, matematike fi zike, likovne vzgoje, praktičnega pouka, specialni pedagogi, telesne vzgoje; varnostni mg., knjižničar Visoke šole dipl. ing. metalurg, dipl. ing. kemije, dipl. ing. stroj- ništva, dipl. ing. arhitekture, dipl. ing. lesarstva, dipl. ing. grafike, dipl. ing. živil, tehnologije, dipl. ekonomist, dipl. pravnik, dipl. ing. organiz. dela, dipl. mg. gradbeništva, dipl. ing. matematike, dipl. geograf, dipl. psiholog, dipl. pedag>g, dipl. zgodovi- nar, dipl. igralec, zdravnik, zdravnik bpecialist, zobo- zdravnik, zobozdravnik-specialist, dipl. farmacevt, dipl. socialni delavec, dipl. varnostni ing. SLOVENSKE KONJICE Poklicne šole tesar, mizar, stiskalec, monter stavbnih inštalacij, klepar, ključavničar, varilec, strugar, natakar, admi- nistrator, sadjar, metalurg, kemik, orodjar, teh. stroj, risar, finomehanik. mehanik, elektrikar, elek- tromonter, elektromehanik, zidar, železokrivec, ple- skarji, ličar, keramik, pečar, steklar, papimičar, krojač, krznar, jermehar, čevljar, pek, voznik, PTT manipulant, kuhar, kmetijci Srednje šole usnjarski tehnik, čevljarski tehnik, geodetski tehnik, metalurški tehnik, strojni tehnik, gostinski tehnik, ekonomski tehnik, administrativni tehnik, gozdarski tehnik, varilski tehnik, usnjar, galanterijski tehnik, živilski tehnik, vzgojitelj, medicinska sestra, gimna- zija Višje šole gradbeni ing., komunalni ing., ing. organiz. dela, organiz. programer, strojni ing., metalurški ing., viš. upravni delavec, pravnik, ekonomist, razredni učitelj, kemijski ing., elektro ing., ing. lesarstva, ekonomist-komercialist, višja medicinska sestra, var- nostni ing., knjižničar Visoke šole dipl. politolog, dipl. ekonomist, dipl. inž. kemije, dipl. gradbeni ing., dipl. strojni ing., dipl. ing. elek- trotehnike, dipl. ing. lesarstva, dipl. tek.stilni ing.. dipl. pravnik, dipl. ing. organiz. dela, aipl. ing. ma- tematik, dipl. sociolog, zdravnik specialist, zobni zdravnik, dipl. usnjarski ing., dipl. varnostni ing. ŠMARJE PRI JELŠAH Poklicne šole natakar, konfekcionar, kmetijci, pleskar, zidar, mi- zar, tesar, steklar, monter stavbnih instalacij, stroj- ni mehanik Srednje šole ekonomski tehnik, gimnazija, zobotehnik, kemijski tehnik, konfekcijski tehnik, tekstilni tehnik, lesarski tehnik, gostinski tehnik, kmetijski tehnik, vzgojitelj Višje šole višja medicinska sestra, pravnik, višji upravni dela- vec, ekonomist (finančni), socialni delavec, kme- tijski ing., gradbeni ing., strojnii ing., »elektro ing., ke- mijski ing., fizioterapevt, predmetni učitelj: mate- matika, fizika, biologija, kemija, telesna vzgoja, glasba, tujih jezikov, praktičnega pouka, specialni pedagog (defektolog) Visoke šole zdravnik splošne medicine, dipl. pravnik, dipl. eko- nomist, dipl. ing. gradbeništva, dipl. ing. kmet.: dipl. farmacevt LAŠKO Poklicne šole ključavničar, mehanik, avtomehanik, mehanik žel. vozil in elektromehanik, elektrikar (vse smeri), zi- dar, ličar, steklar, mizarji in strojni mizarji, papir- ničar, konfekcionar, frizer, prodajalec, kuhar, nata- kar, klepar, vodovodni inštalater, grafik Srednje šole kemijski tehnik, strojni tehnik, gradbeni tehnik,, le- sarski tehnik, papirniški tehnik, prometno trans- portni tehnik, ekonomski tehnik, administrativni tehnik, turistični tehnik, modelarski tehnik, tekstilni tehnik — tkalska smer, predil. smer, kemij. smer; gozdarski tehnik, kmetijski tehnik, laboratorijski tehnik, elektrotehnik, gimnazija Višje šole ekonomist (vse smeri) logoped, PA glasbeni pouk, PA likovni pouk, PA slovenski jezik, PA tehnični pouk, PA razredni pouk, PA matem. fizika, PA knjiž- ničarstvo, akademija za glasbo — k^vir, nauk o glasbi, trobila, pihala, kitara, harmonika; pravnik, upravno pravo I. stopnja, kadrovik Vš OD KRANJ, agronom, višja medicinska sestra Visoke šole dipl. ekonomist, FNT tekstil, smer, dipl. gozdarski ing., FAGG, Fak. za strojništvo, fak. za elektroteh- niko, FF psihologija, FF pedagog, dipl. veterinar, dipl. agronom, dipl. pravnik, zdravnik, dipl. biolog FRAN ROS ZVESTA ČETA 42 Trojica se je vrniia v dvorano, nato sta odšla tudi tovariša. Haniič je silil v gostilno, a Polde ga je pre- govoril in spremil do doma. Sam pa je stopil k Marjani, da tam prenoči. Ze popoldne je je bil obiskal. Postarala se je bila v skrbeh in pomanjkanju. Tudi pri materi Ivana Megliča je bil. Tiha je bila ozka ulica, še ožja in mirnejša se mu je zdela kakor kdaj prei. Skozi kuhinjo je stopal z gorečo vžigalico v roki. Na postelji je spala Marjana, rumen in koščen 'ji je bil ob- raz, lasje redki in osiveli. ■ V obeh sobah, pohištvo v njih je bilo še prav tisto kakor nekoč, so ležali dijaki, tako mladi, kakor so bih zelenci pred leti. Eno izmed ležišč je bilo prazno, njegov prebivalec se je bil umaknil'k tovarihi. Polde je odložil bajonet, revolver, čevlje in obleko. Z n?islijo na Milana, .Jožeta, Tineta in Ivana je legel. Spet j^ spal v starem gnezdu, a v staro življenje se ne povrne lUkoli več. T' jutru prihodnjega dne se je odpeljal z vlakom in dopoldne je Pramikovim v Šentjanžu priix)vedoval novi- ce o Tinetu in Koi-oški. In poslušal je. ko mu je gostil- ničar Praznik govoril: »Občinskega tajnika smo pregnali, čeprav se je hotel prilagoditi novemu položaju. Vohun je bil mnogo ljudi je spravil na fronto, izsiljeval je vojna posojila. Ob osvo- bojenju si je drznil trditi, da je bil zmerom našega mi- šljenja. Teden dni pred preobratom je prihrumel v nje- govo pisarno kmet Grenko. Njega je bil nekoč spravil v ječo. V maščevanju mu je razbil in s sten pometal sliki cesarjev, nato je njega samega na tleh vsega obrcal. Te- meljito je opravil. Šele čez nekaj dni se je tajnik vrnil v pisarno ves v obvezah. Spet je zlepil okvira in vanju vložil sliki IVilsona in Kreka.« »Tudi sam je okvir, ki prenese vsako vsebino. Pasja natura! S takimi sužnji bo Jugoslavija obračunala.« »Občinski odbor ga je odstavil in zdaj se seli odtod. Stari von Liemen prodaja graščino, v Avstrijo pojde. Saj se njegov vnuk na Koroškem bori proti nam, pravijo.« »No, potem je obračun s tajnikom narejen.« Polde se je napotil proti domu po cesti, ki se je na njej mešal sneg z blatom. Krepko je stopal s težkimi čevlji ter mislil na bolno mater in dom in Julko. V njem je bil trden sklep,, da čimprej sleče vojaško suknjo in se vrne 'domov. Tam bo živel v prostosti lepih dni, v de- lu in zdravju. Zgodaj je v tem letu jug oprostil zemljo snega. Tudi preko prelepe koroške zemlje je sveže in opojno zave- lo od planin sem preko polj in Drave. Tine in Ivan sta še bila v Velikovcu. Obroč okoli me- sta se je polagoma ožil. drzni nasprotnik je bil v premo- či, tudi Grebinj si je bil že prisvojil, vse pogostejši so bih spopadi z njim. Ni bilo tedna brez mrtvecev in ra- njencev. Na zahodu se je bila vojna črta premaknila na Ka- ravanke, tu pa se je nasprotnik le počasi rinil naprej. Nadporočnik Malgaj je bil s svojim oddelkom premeščen nazaj na črto, ukaz je bil tak. In Ljubljana je čakala. V nasprotnikovi črti je stal tudi Manfred von Lie- men. Ko je Tine nekoč kmetu podpisal list, da sme pre- ko črte po opravkih, se je ta vrnil s pripisom na listu: »Gestern Freund, heute Feind. M. von Liemen, Lt.« Tine se je smehljal ob mjsli nanj, ki je bil tako teme- ljito prevaran v svojih težnjah in nadah. Zdaj je nemštvu reševal slovensko Koroško tudi tu naj se ukane. Tistega večera ob koncu aprila sta Tine in Ivan obi- skovala straže pred Velikovcem. Topla pomladna noč je bila, zelenelo je že drevje, nizka ozitniiia je valovala v vetru, oblita z mesečino. V gostilni ob cesti so peli voja- ki: »Hej Slovenci, kje so naše meje, hej Slovenci, kje je naša kri? Na Koroškem tam so naše meje, na Koroškem, tam je naša kri.. .« Stopila sta do zadnje straže na cesti, ki je vodila J Vovbre in Grebinj. Nedaleč so stali že nemški oddelki Tuje bil vod vojakov z dvema strojnicama na nasijM Povsod mir. V gostilni je po večerji posedela družba častnikov. Govorili so o ojačenjih,ki prihajajo, da bo mogoče pri- četi z ofenzivo čimprej. Toda zdaj ne bo mogoče zasest\ Celovca brez novih bataljonov, obilo časa je zamujenega. Nemci so močni in drzni, oboroženi so dovolj, in kakor so bil še pred meseci preplašeni, tako so zdaj bojeviti Po deseti uri je vstopil major, poveljnik bataljona, resen mu je bil obraz: »Gospoda, pričakujemo večjih spopadov. Morda ži prav v kratkem. Bodite pripravljeni! Ze to noč bodite usi na mestu, vsak trenutek na razpogalo. Preglejte zalogi streliva!« »Končno vendar«! se je razveselil Tine. »Na Celovet udarimo in z zmago zaključimo borbo za našo Koroško.i »Gospodje stotnijski poveljniki, z menoj!« je zaklicd major. Točno ob četrti uri zjutraj, ni se še zdanilo, so biS vzbujeni vsi oddelki. Alarm! Vojaki so se otvorili z oroi jem in municijo. Tiho so korakali skozi mesto. Na cesU so jih pregledali častniki, nato so se pred bojno črto ra& vrstili v napad. V boj pojdejo torej brez ojačanj! Nič zato! Najbri je namenjen najsilnejši udarec Celovcu z juga, preko B& rovelj, in bo treba tu samo vezati nasprotnikove sile. Z vzhoda se je danilo. HMEZAD ŽALEC — TOZD MLEKARNA CELJE — Ljubljanska 87 Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. dva avtomehanika Pogoj: poklicna šola. 1 leto prakse 2. KV ključavničarja za delo v vzdrževanju Pogoj: poklicna šola, 1 leto prakse Objava velja do zasedbe delovnega mesta. §t. 26 — 30. iunlj" 1977 NOVI TEDNIK — stran tS V TABORU V KOKARJIH MED PRIPADNIKI TERITORIALNE OBRAMBE NA REDNEM URJENJU Vsako leto za nekaj časa oživi -abor v Kokarju. Nekaj časa so v njem tabornik;, nekaj pa pripadniki TO, katerim je čudo- vit prostor sredi gozdov in polj kot na- lašč za redno urjenje in vzgojo, kjer te- oretični del dopolnjujejo s praktičnim. Tu di letx>s se je v Kokarju zvrstilo vcč sku- pin iz različnih občin celjske regije, rn' pa smo obiskali skupino iz žalske občine. Do- poldne, ko smo bili pri njih, je bil tabor prazen. V njem je bil samo dežurni pa nekaj ljudi iz štaba, kuharji, stražar.. . Drugače pa so šotori samevali, saj so nji- hovi prebivalci takoj fk) zajtrku in poslu- š;-mju dnevnih informacij odšli na r,eren. Vodje posameznih skupin so si izbrale ta- kšne terene, kjer je bilo v kratkem času na najboljši način možno hitro dopolniti teoretično delo z praktičnim. In kar je pri tem najbolj razveseljivo, fantje se ni- so upirali ali jih na kakšen drugačen na- čin »bojkotirali«, ampak so z vso resnost- jo, pozornostjo in zagnanostjo razreševali probleme pred katerimi so se znašli. V začetku vsake skupine, ki je prišla v tabor, so bili edini problemi v poma- njkanju kondicije in seveda prvih žuljev zaradi nošenja vojaških čevljev. F*o nekaj dneh so tudi te težave izginile in tako ni bilo več težav pri pouku. Boris Arzenšek, starešina enote to: »Vsa- ka skupina ima vsak dan po eno uro idej- no politične vzgoje, kjer predelujemo raz- lične te»ne, kot recimo splošna ljudska ob- rambna vojna, značilnosti sodobnega sve- ta in agresije na SFRJ^ specialna vojna itd. Od osmih tem jih bomo predelali pet. Poleg tega imamo vsak dan tudi nekaj minut informacij o aktualnih dogodkih do- ma in po svetu. V okviru TO, ki so na urjenju, delujejo tudi aktivi ZK, ki so red- no sestajajo in razpravljajo o delu svoje enote oz. članstva v njej. V letošnjem le- tu so že tudi precej zaživeli vojaški akti- vi, kjer pride do uveljavljanja niciative posameznikov s svojimi mnenji in pred- logi, pride pa tudi do izražanja mnenja enote. Poskrbljeno je tudi za ostalo informi- ranje ("dnevni časniki, tranzistorji, televizor, interna razglasna postaja itd.)^ tako da so vsi na tem področju resnično na te- kočem. Zelo dobro je tudi organizirano družabno življenje, saj niso redke skupine, ki v taboru ustanovijo svojo glasbeno sku- pino, pripravijo kulturni program ob kre- su in podobno. Skratka, tudi na tem po- dročju smo močno aktivni, tako da ne po- svečamo pozornosti samo strogo vojaškim problemom.« Joško Bojadžijevski, staifšina v enoti TO: »Trenutno delamo na pripravi cnlele- rnja zia »korektumo vatro«. Imam zelo »pi sano« postavo, saj so takšni, ki že pozne jo minometalec in takšni, ki so ga tu prvič videli. Vendar so se kljub temu hi- tro vključili, so prizadevni in tako nisem pesimist glede končnih rezultatov. Upam, da bo tudi streljanje po vajah uspešno. S fanti, zdaj vojaki, sem resnično zadovo Ijcm.« Frajic Goropevšek iz Prebolda, zaposlen v TT Prebold: »Pouk je težak, ker gre za specialno enoto vendar so fantje prizadev- ni. V ene^n tednu se moramo tako prak- tično naučiti vse od začetka, osnov pa do konca. Fantje kažejo interes, ker je to za njih interesantno.« Miran Rovšnik je iz Kaplje vasi, dru- gače zaposlen v velenjskem REKii: »Med služenjem rednega vojaškega roka sem bil šofer, zdaj pa sem se prvič srečal z mino- metom. Pouk zeQo dobro poteka. Zdaj na začetku imamo več teorije, potem bo pa še praksa. Predelati moramo debelo knji- go, da lahko potem preidemo na prakso, ki je nujno potrebna. Takšne vaje so ze- lo koristne, saj človek marsikaj pozabi, tu pa potem obnavlja in dopolnjuje. In kolektivni duh krepimo, kar je za primer agresije še kako dobro. V enotnem odpo- ru je velika moč, katere še tako močan sovražnik ne more streti.« In kar je ob vsem tudi zelo pome^mb- no: tabor ni več »zaprt« ampak vedno od- prt. Vaje in življenje si lahko ogledajo ob- čani, ki tudi prisostvujejo raznim večer- nim kulturnim prireditvam. Takšno sodelo- ranje med vojsko in civilisti je dobro, saj krepi prijateljstvo. Žalski pripadniki TO so tako pripravili partizanski večer ob kre- su, kjer jo bilo navzočih precej občanov, v kulturnem programu pa so nastopili pev- ski zbor iz Petrovč in godba na pihala iz Liboij ter seveda vojaki. Tekst: TONE VRABL Foto: DRAGO MEDVED KAKO NAJ SE POLJUBLJAM Jaz imam trinajst let, pa še tega ne vem, kako se poljublja, zato se mo- ram nekomu zaupati. V revijah lahko preberem vsemogo- če, tudi o spolnem življenju, le tega kdaj se začneš poljubljati, ne. Sošolca imam zelo rada in iz šole me večkrat pospremi proti domu. Ali naj mu s po- ljubom dokažem, da ga imam rada? MIRICA DR.\G.4 .MlRlCA, se ti ne zdi bolje, da prvo pol-ezo pre- pustiš sošolcu? Ženske smo res enako- pravne, a za nekatere zadeve še vedno \»Mja, da jih bolje opravijo moški. Po- buda je lahko sicer tudi tvoja, a pazi, da se ne boš osmešila. Naklonjenost laliko sošolcu izraziš tudi na drugačen način, i)o njegovem reagiranju pa boš sama videla, ali ti ljubezen vrača. Če ie prava, in dovoli, da malo dvomim v to, potem bo prišlo poljubljanje .»samo po sebi. Sta^mGorenšek KOPALKE Letošnja moda kopalnih oblek se zelo malo razlikuje od prejšnjih. Pri materialih 'je moda že zdavnaj odkrila tiste vrsle tkanin, ki se najbolje nosijo, ki se lepo prilegajo telesu in se najhitreje sušijo. Poleg teh sintetičnih tkanin pa v zadnjem času vendarle priporoča tudi navaden lepo potiskan bombaž. Iz bombažnih materialov so pred- vsem majhni in skromni bikiniji, ki se največkrat kar zavezujejo. Sešiti so iz drobnih cvetličnih vzorcev v živopisanih barvah, imenova- nih tudi Tahiti-look. Zelo aktualne pa so tudi enodelne kopalne obleke, ki so letošnjo sezono kar se da enostavnih krojev. Včasih tudi kar brez naramnic, z ravnimi izrezi, brez vseh detajlov in dodatkov. Zato pa spet pestrih in živahnih barv in kombinacij. PRIPOROČA Odhajate na dopust? Najbrž zafo, da bi si v saFnoti odpočili od napornega dela. Toda ne boste mogli iti popolnoma sami. i Spremljati vas bo morala zvesta sprem- i Ijevalka — torba, v katero na dopustniških , popotovanjih spravimo veliko stvari, 7.a '' katere menimo, da jih moramo vzeti s sa- i bo. To nalogo vam bo pomagala opraviti Veleblagovnica T, ki vam na oddelku us- njene galanterije ponuja lične torbe 7a pot v najnovejših vzorcih in po solidnih i cenah. Pridite, poglejte, izberite! Pa — ^ srečno pot! ' 2t) stran — NOVI TEDNIK Št. 26 — 30. junij 1977 30. Športno prvenstvo JLA Konus sa 300 novinarjev Obdravsko mesto se je več mesecev temeljito pripravlja- lo na tK> veliko manifestacijo, ki ne pomena samo športno tekmovanje, ampak tucM nave- zovanje čiantesnejšdh vezi med pripadniki JLA in civilndmi občani. A Mariborčani in okoličani so na moč slovesno in odprtih src sprejeli medse mlade fante vojake, kd so pri- šli iz najrazličnej&h krajev Jugoslavije in zato ni brez osnove trditev, da je Maribor za nekaj dni postal Jugoslavi- ja v malem. Odposlanec zveeznega sekre- tarja za narodno obrambo ge- neralpolkovnik Franc Tavčar- Rck je na tiskovni konferenci med drugim rekel: »>— Letošnje prvenstvo je v letu, ko praznujemo številne pomembne jubileje in 85-letni- co našega dragega Tita. Po- sebno smo tudi zadovoljni, da je pokrovitelj prvenstva član predsedstva CK ZOKJ Edvard Kardeij. Naša tekmovanja so množična in lahko rečemo, da trajajo skozi vse leto. Med dobrimi tako izberemo bolj- še in najiboljši tako pridejo na vsearmadno prvenstvo. Ti so še pi-ej premagali številne ovire, to se pravi, da so res- nično na visoki kakovostni ravni. V naišem vsakodnev- nem delu težimo za tem, da so fizačna pripravljenos.. in športne aktivnosti sestavni ded borbene pripravljenosti naših oboroženih enot. Od vsakega F>osameani!lca v naSi armadi se zahteva, da je spo- soben premagati vse ovire, za- to pa je potretona dobra flaič- na pritpravljenost.« Prvi dan popoldne so se vsi novinarji odpeljali v Sloven- ske Konjice, kjer so sd ogle dali Konus, ki je prevzel po- kroviteljstvo nad press cen- trom. Med druigim sta bila navzoča tudi Franc Tavčar- Rok in Jože Ožbolt. Sledil je še ogled doma teritorialnih enot, ki je edini te vrste v Ju- goslaviji. Da so Konjdčani pre- vzeli patronat nad press služ- bo, ni zgolj slučaj. Direktor Konusa Jure ing. Pokora pra- vi: »Mi že vrsto let zelo uspe- šr.o sodelujemo z JLA in to na ^-seh področjih. Da smo prevzeli pokroviteljstvo, je do tega prišlo spontano. Mi se giObokc zavedamo pomembno- sti tesnega sodelovanja med pripadniki JLA in civilnimi občani. Ne sodelujemo samo na strokOTOO vojaškem po- dročju, ampak tuida na kul- turnem in športnem. Postali smo resnično prijatelji in zato si štejeano t posebno čast, da lahko sodelujemo na takšnem p>rvenstvu, kot je se- daj v Mariboru. Pri nas ima- mo zelo raavito področje SLO, TO in vse ostalo, kar sodi zraven, zato je tiidi logično povezovanje z JLA. Vsi mo- ramo sodelovati z roko v ro- ki, kaj-ti prav v tem je moč. Ob zadnjem obisku so nas predstavniki JLA pohvalila za ciosedanje delo, seveda pa so nam daU tudi na,potke za de- le v prihodnje«. "Včeraj pk>ix)ldne (sreda), je bilf' svečana otvoritev prven- stva. Po mestnih ulicah je krenila parada, v kateri so boli vojaki, športniki, mladi- na in občani. Na novem šta- dionu na Poljanah so v sve- čanem dekorju pripravi- li priložnostni kulturni program, govoril pa je Franc Tavčar-Rok, prvenst-vo pa je odprl in zaželel tekmovalcem nove dosežke ter nova prija- teljstva i>okrovi)telj prvenstva, član predsedstva cac ZKJ Ed- vard Kardelj. Tekmovanje bo končano na dan borca, 4. ju- lija. TONE VRABL Sredi tega tedna se je v Mariboru pričelo jubilejno 30. športno prvenstvo Jugoslo- slovanske ljudiike armade, te. kmovanje, ki ne predstavlja le velikega športnega dogod- ka, ampak pomembno dmž- benopo'.itičiio manifestacijo in odmeven prispevek k pro- slavljanju jubilejev tovariša Tita in Zveze komimistov. Telesna kultura in športne aktivnosti nasploh so sestav- ni del krepitve bojne priprav. Ijenosti oboroženih sil- Takš- na tekmovanja kot je sedanje 30. športno prvenstvo JLA pa so sploh močan in neposreden doprinos k razvoju telesne kulture v naši družbi kot ce- loti. Obenem pa je to prven- stvo priložnost tudi za vse ob- čane ožjega in širšega mari- borskega območja, da se z vrsto kulturno umetniških in družbeno političnih dejavnosti Se bolj zbližajo z JLA. Seda- nje jitbilejno vsearmadno pr- venstvo je potemtakem tudi mobilizatorska družbeno-poli- tična manifestacija, ki pove- zuje pripadnike JLa z vsemi delovnimi ljudmi in občani ter tako krepi koncept našega splošnega ljudskega odpota. Zdravemu duhu v zdravem telesu se je vedno in po\'sod posvečala velika pozornost, v sodobnih pogojih, zlasti v na- šem konceptu splošnega ljud- skega odpora, pa postaja le- lesna kulutra eden Izmed os- rovnUi elementov pripravlje- nosti vseh delovnih ljudi m občanov za Izvajanje oboro- ženega boja In drugih oblik odpora v vseljudski obramb- ni vojni. Kako potrebna je te- lesna kondlcija nas brez dvo- ma najbolje uče izkušnje iz NOB, v kateri je telesna spo. scbnost vsakega borca in sta- rešine v najhujših časih prod. stavljala enega izmed ^vlje- njsko pomembnih dejavnikov za uspešno bojevanje in ob- stoj. Pa tudi v sedanjem ča- su, v stanju relatu-ne&a miru, fizična pripravljenost poedin- ca nikakor ni izgubila na po- menu. Dinamika sodobne vojne bi namreč zahtevala cd pripadnikov oboroženih sli in vsega ljudstva izredne fizične in psihične napore In prav zato v naši JlJ^ kar 15 odstot- kov celotnega programa vo- jaškega urjenja in vzgoje od- pade na programe za prido- bivanje psihofizičnih sposob- nosti poedlnca. Vojak v uni- formi, občan v enotah terito- rialne obrambe mora biti po- leg visoke borbene morale in Izučenostl tudi čimbolj fizično sposoben In vzdržljiv. To je nelzp>odbltno. Takšno stanje I)a bo moč doseči In izpopol- niti, poleg dodelanih progra- mov telesne vzgoje v JLA, z zagotovitvijo še bolj ustrezne, ga mesta telesne kulture v ši družbi sploh. Letošnje vse- armadno prvenstvo v mestu ob Dravi je nedvomno korak v tej smeri. MITJA MERSOL Halo - Maribor — Mariborski športni ol)jekti so od- lično pripravljeni za 30. športno prven- stvo JLA, pravijo organizatorji. Mari- bor je poleg tega »po hitrem postopku« dobil tudi sodoben atletski stadion na Taboru, ki z vodopropustno plastično maso sodi v špico atletskih igrišč v tem delu Evrope. Za atlete torej tudi po najhujšem nalivu ne bo počitlva. — Med pripadniki celjske pamizije, ki na.stopajo na vsearmatlnem prven- stvu, vlada dokaj optimistično razpolo- ženje, zlasti med rokometaši. Bolj pre- viden pa .je vodja ljubljanske ekipe (vanjo sodijo tudi Cel.jan!) Stanko Rau- ber. ki je napol vo,ja.ško napol diplo- matsko Izjavil: »Borili se bomo, da ne bomo 7.adn,ji.« — V centru za informiran.je javnosti v mariborskem Domu JLA ,je sila ži- vahno. Kaj tudi ne bi bilo, saj je na prvenstvu prijavljenih več kot 130 akre- ditiranih novinarjev iz 72 jugoslovan- skih redakcij, o samem tekmovanju pa je bilo že do sedaj objavlj«'nili že sko- raj 300 člankov. — Vsaka na.stopajoča pkipa ima svo- je,8;a pokrovitelja — delovno otganiza- cijo, ki zelo dobro skrbi za svo.je varo- vance. Konus iz Slovenskih Kon.jic, ki ima »na vesti« press center, je, na pri- mer, vse novinarje opremil tudi z lič- nimi usnjenimi torbicami. S tem je, prvič v zgodovini novinarstva zagotov- ljeno, da noben novinar ne bo izgubil svoje beležnice. M, M. NA KRATKO Kam na rekreacijo? Možno- sti je veliko in ena izmed njih Je tudi ta, da se podate na prostor Konjeniškega kluba Celje v Škofji vasi, kjer je možno rekreativno jahanje na konjih in ponijih (zu otroke). Ta zvrst rekreacije, ki je pod vodstvom članov KK Celje, je možna vsak dan popoldne mtd 17. in 20. uro ter ob sobotah (samo dopoldne) od devete do dvajsete ure. Za člane je ce- na ene ure jahanja 50 din, za otroke pa na poniju za isti čas .30 din. * V Ljubljani so se srečali za- sebni obrtniki na športnih .g- rah. Združenje samostojnih obrtnikov Iz Žalca je osvojilo esto mesto, združenje Iz Celja pa osmo. Zalčani so bili naj- boljši v streljanju, kjer so zmagali, Celjani pa so osvoji- li drugo mesto v atletiki. * V Novi Gorici so nastopili delavci zaposleni v grafični in- dustriji. Predstavniki celjske- ga Aera so v končni uvrstitvi osvojili tretje mesto, v posii meznili panogah pa so zmaga li v odbojki (moški) in šahu (žen.slic) ter bili drugi v roko- metu in namiznem tenisu (obakrat moški). * V Novem mestu so se po- merili delavci zaposleni v na- ših cestnih podjetjih. Celjani so med desetimi ekipami os- vojili šesto mesto, najboljši pa so bili v vlečenju vrvi, kjer so bili drugi. Niko Markovič v prihodnji sezoni po v.sej verjetnosti ne bo več v Celju pri Rokomet- nem klubu C;elje. Prevzel bo namreč ekipo Slovenj C;radca Sam je rekel: »Trenutno še nisem sposoben prvzeti prve kipe Celja, ki je v zadnji se. zoni dolegla največji uspeh | od vseh slovenskih ekip, kar ^ jih je nastopilo v prvi zvezni ligi. To sem v klubu tudi od- krito povedal. Poleg tega mi- slim dokončati študij. V pri- hodnji sezoni pa l>om imel več izkušenj in takrat so mo- žni razgovori oziroma pono- ven prihod v celjske vrste.« Upajmo, da bo res tako! * Na plavalni trim akciji je sodelovalo tudi 24 družin, ki rade skupaj plavajo tako v privatnem življenju, kot tud: v bazenu. Številka je nekam majhna in ali to morda po meni, da družine nočejo sku paj plavati? ♦ Znani so nasprotniki celj- skih rokometašev v prvi /vjz ni ligi za prihodnjo sezono. Ki se bo začela konec septem- bra. Na žrebanju v Iitot;radu je bil tehnični vodja ekipe Pe- ter Hribernik: »V prvih dveli kolih bomo gostovali in sicer proti Crveni zvezdi v Beog radu ter Medveščaku \ Zagre- bu. V tretjem kolu pride v C^elje niški Železničar, nato gremo k novopečenemu prvo- ligašu Proleterju v Zrenjanin, peto tekmo pa bomo ponovno igrali doma proti skopskemu Vardarju.« Torej, na startu dokaj ugoden žreb, težji na- sprotniki pa Ciel.janc čakajo zlasti v drugem delu prven- stva. Stanko Anderluh, celjski ro- kometaš, je uspešno okreval po težji poškodbi, ki jo je dobil pred odhodom na sve- tovno mladinsko prvenstvo, ^^j ga je zvezni selektor Ivan Snoj pvonovno p>ovabil v mladinsko državno reprezen- tanco, ki bo v naslednjih dneh nastopila na tekmovanju v Romuniji. Tokrat želimo mlademu in perspektivnemu celjskemu rokometašu več sreče in dobre tekme v izbra- nem moštvu. Na letošnji trim plavalni ak- ciji je bil ponovno najstarejši udeleženec 75 letni LLDVIG VERK iz Celja, ki se tudi si- cer stalno udeležuje vseh trim akcij. Mnogi bi ga morali po- snemati! * Na plavalni trim akciji »Za vitko postavo je plavanje zdra vo« na celjskem kopališču je sodelovalo 751 plavalcev. Naj- več je bilo mladih in to kar 466. * Smučarski klub Žalec je pripravil prvo tekmovanje v smučanju na travi. Veliko so obljubljali, saj bi med dru- gim moral priti in nastopiti tudi znani italijanski tekmova- lec Piank pa ga žal ni bilo in je takoj nekaj sto ljudi samo žalostno gledalo v p 1 a n k e pri spodnji hiši. Nastopilo je samo nekaj več kot PET tek- movalcev, od katerih je samo dvema uspelo prevoziti dvak- rat progo in to domačinu Ca tru (ki je zmagal) in Kraglu iz Žalca (drugi). Večina, ki jih je prišla na to »atrakcijo« pa je bila razočaranih, saj je od tekmovanja videla bolj ina lo, slišala pa je veliko reklam. Tudi to je nekaj, vendar pre- malo za vse obljubljeno in ve liko reklamiranje. Osel gre enkrat na led! Tokrat je šel žal na travo ... * V Kranju je bilo finale at- letskega pokala SRS 2ia mlaj- še mladince in mladinke. V obeh konkurencah so triumfi- rali Celjani, predstavniki K.i- divarja, medtem ko so vele- njski mladinci bili šesti, mia- dinke pa tretje. Med posamez- niki sta zlasti presenetila VLADO ŽIPX>VEC, ki je v skoku ob palici postavil nov državni in republiški rekord za ml. mladince — 415 cm in STANE ROZMAN, ki je po- stavil nov republiški rekord za ml. mladince v teku na 2000 m — 5:31,6! Seveda so tudi vsi ostali celjski mladin- ci in mladinke prispevali svoj delež k temu lepemu uspehu. To je nov dokaz dobrega in sistematičnega dela v vrstah enega najboljših atletskih ko. lektlvov pri nas — to je atlet- skega društva Kladivar. ♦ 19. julija bo v Olju tradi- cionalna atletska prireditev »SKOKOV MEMORIAL«. Or- ganizatorji obljubljajo, da bo tudi letos nastopila cela vr- sta znanih atletov, tako da bo to (kot ponavadi) kvalitetna atletska manifestacija, ki se uvršča v sam vrh podobnih prireditev pri nas. Tudi letos bo redakcija NOVEGA TFD NIKA IN RADIA CELJE na tej prireditvi podelila pokal (izdelek STEKLARNE »BO- RIS KIDRIČ« iz Rogaške Sla- tine) najboljšemu celjskemu atletu oz. atletinji. V redakci- ji pa smo se odločili za spre- ' membo, saj tokrat pokala ne bomo podelili na tekmovanju, ampak v redakciji po tekmo- vanju. In temu razgovoru bo- do poleg prejemnika pokala prisostvovali tudi predsednik društva, trener, sodnik, ki bo sodil dobitniku našega prizna- nja in še kdo. Tako bo mož- no na bolj svečan način izro- čiti priznan.je in se istočasno pogovoriti o trenutnih aktual- nih problemih celjske atletike, ki je že nekaj časa v pon^ nem vzponu. Kvalitetnem se- veda! * (Deljski strelci so tudi letos pripravili odprto prvenstvo Celja v streljanju in to na strelišču na Gričku. Sodelova- ' lo je preko 400 strelcev. Pri [ ženskah je v streljanju z ma- lokalibersko puško zimagala Fanika šarlah pred Kavko, Je- ramovo, Fajsovo, Strmoleto- vo, Gruntovo, Roškarlčevo Itd. Med moškimi z malokall- bersko puško je bil najboljši Franci štuklek pred Vode- bom, Hernausom, Vrečarjem., Vogelsangom, Cvahtetom, Cuč- kom, Peklarjem, Bonom, Le- banom Itd. Z zračno pištolo pa je zmagal Metod Deželak pred Fajsom, Hernausom. Ko- som, čučkom, Kristavčn'kom, Stimoletom, Teržanom, Stu- klekom, Kunstom, Brllejem Itd. * I Čeprav je trener celjskih ro- konietii.^ev prof. TONE (iOR- ŠIC za DELO iz.javil, da v prihodnji sezoni verjetno ne bo več treniral prvi ekipe pa vse kaže, da do spremembe ie ne bo prišlo. Tako bi bilo tu- di najbolj prav! t Z republiško mladinsko ro- kometno reprezentanco so ha državno prvenstvo v Pirot od- potovali tudi naslednji Celjn ni: Anderluh, Kavčič, Praznik, Ščurek, Toplak, Kleč, Zupane in Pušnik. Nova potrditev celj- skega rokometa. ♦ Na isti prireditvi sta dobila zlati znački mentorja ŠŠD tu- di ADI VIDMAJER iz Žalca in JULIJ ERMENC iz tehni.'ne šole v Celju, čestitamo. ♦ Na prvenstvu laške občine je zmagal Vinko Lavrinc in pri tem dosegel nov rekorl 509 krogov. Streljali so z ma- lokalibersko pištolo »brulov«. Med mladinci je zmagal Da- mjan Pader (378 krogov). * Velenjski RUDAR se je po zmagi v republiški ligi uvr- stil v drugo zvezno ligo. Zdaj že pripravljajo »bojni« načrt, da bi okiepili ekipo. Po ne- popolnih inforniaci,jah bo pri- stopilo več kvalitetnih igral- cev iz prve in druge zvezne li- ge ter klubov v celjski regiji. \si pridejo .samo zato, ker ži-lijo igrati. Ne zaradi de- narja. Velikopoteznost tudi na tem področju! . ♦ ' Celjskim jadralcem FRAN- CU PEPERKU, VOJKU STA- ROVICU in MILOŠU PEŠCU na letošnjem draavnem prven- stvu v Zrenjaninu ne gre naj- bolje, tako da verjetno ne bo- do ponovili lanskih uspehov. Tekmovanje bo končano da- nes. Ni vsak dan nedelja ... ♦ V Ljubljani je bilo repub- liško prvenstvo v disciplinah mednarodnega programa. Ce- ljan Viki Dečman je dosegel lep uspeh, saj je bil drugi (584 krogov). V maraton- ski disciplini 3.x40 strelov pa se je z 1097 krogi uvrstil na solidno 7. mesto. ♦ V Rečici nad Laškim je bi- lo medobčinsko tekmovanje i malokalibersko puško serijske izdelave. Premočno je zmaga- la celjska fkipa Alenka Jager, Tone Pihlar, Jože Jerman in Tone Jager, .sedijo: SD Pivo- varna, Sl> »Dušan Poženel« \t Ročice, SD »Stane Rozman« i% Laškega itd. Med posamezni- ki je zmagal Jager pred Je- ramom (oba Celje), Lavrin- cem (Rečica) itd. * Na sklepni prireditvi tek- movanja ŠŠD je deset nagr.^d romalo tudi v celjsko regijo. Največji iLspeh smo dosegli pri ŠŠD na srednjih šolah, kjer je zmagal TEHNIK M tehnične šole Celje, na 3. me- stu je EŠC Celje, na 4. RSC, in 6. celjska gimnazija. Gradivo so zbrali: JOžB KUZMA. KAREL JUG, LOJZB OJSTERŠEK, TONE JAGEB in TONE VRABL. §t. 26 — 30. iunlj" 1977 NOVI TEDNIK — stran tS Črna mačka simbol kakovosti in domiselnosti 15. septembra bo natan- ko 135 let, kar je v Sa- viinjski dolini, v takrat- nem št. Pavlu, pričela z delom prva tekstilna to- varna v Jugoslaviji in hkrati najstarejša na Bal- kanu. Ustanovitelj je bil Adolf Uhlich. Ker je imel prvi lastnik dovolj dela in drugih skrbi drugod, je čez dobro leto in pol pre- šla tekstilna tovarna v ro- ke družbe Pragwalder Baumwoll Spinn und We- berei Commerzial v Trstu, ki jo je sestavljalo kar 23 tovarn. Preboldska tekstil- na tovarna je nato zame- njala še nekaj lastnikov, v zadnjih letih devetnajste- ga stoletja pa je prišlo zaradi nesorazmerja med cenami bombaža in preje do velike krize. Eden iz- med .vzrokov je bil tudi ta, da je v tistem času vla- dala v Angliji izredno sla- ba prodaja tekstilnih iz- delkov in so svoje tkanine ponujali Angleži na evrop- skem trgu po smešno niz- kih cenah. Okrog leta 1912 se je preboldska tovarna priključila takrat mogoč- nemu Mautnerjevemu kon- cernu. Nič čudnega, da je t>il Prebold takrat dokaj poznan, že ob samem po- laganju temeljev za tovar- no je bil navzoč tudi sam cesar Janez. Ta je pravza- prav položil ta temeljni ka- mer.. Nekaj časa pa je bi- la to sploh edina tovrst- na, za takratne čase izred- no modema tovarna. Mladi preboldski tovar- ni pa ni bilo dano dolgo življenje. 5. februarja 1866 so tovarniško poslopje za- jeli plameni. Novico so sporočili v Bleiwei'SOvih Kmetijskih in rokodelskih nr.-^icah, kjer je pisalo ta- kole: »V Št. Pavlu pri Cej.iu — 5. svečana se je v naši po širokem svetu SiO\eči predilni in tkavski fabnk; ob polšestih zve- čei velik požar vnel, da je ^'•se pogorelo. V veliki ne- varii&sti je bila vsa sose- ska, ako Bog ne bi bil va- roAva) vetra čez nas. ža- lost.nc je v teh slabih ča- 5il-j, da je okoli 400 ljudi svoj kniliek zgubilo. Ali strašno je tudi to, da je n2.':oliko oseb zgorelo v cgnju, katerih imena še ne \emo; za enega vemo, namreč Jurja Govediča iz St. lA-vrenca doma, 19 let starega, pogrešajo jih pa še vcč.« Kljub vsemu je po šti- rih iftih zrasla nova tovarna. že prej smo zapisali, da je tovarna kasneje prišla v sklop Mautnerjevega kon- cema, ki pa je leta 1937 razpadel. Zanimivo ob tem je, da je bila prodaja dve leta poprej izjemno dobra, kljub hudi konkurenci če- ških, nemških in angle- ških tekstilcev. Deloma je to tudi zasluga tiskarne. Takrat so na primer pro- dali nekaj manj kot tri miLijone metrov tiskane- ga blaga. Že v letu 1938 pa je prišlo do hudega za- stoja, saj so se trgovine izredno dobro založile s tekstilom. Velike zaloge in naraščajoča politična napetost so vodstvo leta 1P3& prisilile, da je skrči- lo obratovanje na štiri en' v tednu. Naslednje le- to je bila situacija boljša odatek, da je že leta J 920 dobila takratna »egahja komunistična par- tija v Preboldu kar dvaj- set glaso\ Veliko preiz- kušnjo pe so prestali mla- di borci za napredne ide- je Ln aeiavske pravice v splošni tekstilni stavki le- ta 193C, k! je bila po vsej Sloveniji Vzrok za stavke v vsej Sloveniji pa je bil ta, da so bile razmere slo- venskih tekstilnih delavcev nevzdržne. Delavci so vse bolj zahtevali, da se pod- piše kolektivna tekstilna pogodba. Ob vsem tem je treba poudariti, da se v Preboldu v tistem času ni toliko čutilo težav kot v dragih tovamah in da so bile plače izredno ugodne. Tekstilci iz Prebolda so stavkali iz solidamosti do drugih sorodnih tovam v Sloveniji, ki jim je konč- no le uspelo podpisati za- hevano pogodbo, ki pa preboldskim tekstilcem ni prinesla kakšnih posebnih kcristi. Po dmgi svetovni vojni je bila tekstilna tovama poč okriljem Glavne di- rekcije zvezne tekstilne in- dustrije, vendar ne dolgo, pač pa jo je sredi septem- bra 1947 prevzela glavna direkcija tekstilne indiist- rije Ljudske republike Slo- venije iz Ljubljane. Po- membni mejnik v razvoju te še danes ene izmed najbolj močnih in pomem- bnih tekstilnih tovam v Jugoslaviji je bil tretji september, ko so državni predstavniki simbolično iz- ročili ključe predstavni- kom delovnega kolektiva. Tudi v Preboldu se je pri- čelo samoupravljanje. To je le nekaj podatkov, ki smo jih zasledih v de- lu Katarine Kobe-Arzen- škove — 125 let Tekstilne tovame Prebold. In kako je v Preboldu danes? Nobena skrivnost ni, de tekstilci iz te tovar- ne izredno dobro gospoda- rijo, kar je pri nas prav- zaprav redkost, saj vsi do- bro vemo, s kakšnimi pro- blemi se srečuje naša tek- stilna industrija. Brez dvo- ma temu botruje tudi bo- gata, 135-letna tradicija. Tekstilna tovama Prebold je danes ena izmed tistih organizacij združenega de- la v žalski občini, ki ne daje kruh le prebivalcem Prebolda in okolice, pač pa ljudem iz vse Savinj- ske doline in je tudi naj- močnejša delovna organi- zacija v občini. Res je, da je bilo pK>trebno tudi mno- go samoodpovedovanja, saj je trg zahteval vedno nove in nove investicije, brez katerih bi bilo na- daljnje gospodarjenje pra- ktično nemogoče. Res pa je tudi to, da se danes počutijo delavci socialno varne. Tradicija pa se na- daljuje. Letos, na primer, so pričeli z gradnjo no- ve kotlarne, ki bo velja- la kar okrog dvanajst sta- nh milijard dinarjev. O prednosti tega novega ob- jekta smo že pisah, do praznika te organizacije združenega dela, ki ga pra- znujemo vsako leto ob za- četku septembra, pa bo nared tudi nova večna- menska hala, ki bo služi- la tudi kot jedilnica. Ta- ko bo dokončno rešen tu- di problem v zvezi s top- lo prehrano delavcev. Sicer pa. bi lahko o tej organiza- ciji združenega dela, ki jo predstavlja čmi maček, še nmogo pisali, prav pa je, da ob koncu poskusimo našteti nekaj njihovih pro- iz\'odov. Vse bo sicer tež- ko, ampak potradili se bo- mo. Navsezadnje je le prav, da se vsi skupaj spomnimo, kateri so tisti izdelki, ki nosijo zaščitni znak čme mačke. V teh letih je vsekakor najbolj aktualna tkanina jeans. Prebold je največji proizvajalec te vrste blaga v Jugoslaviji. Že v krat- kem pa bo na tržišču nov jeans, tisti jeans, ki je ta- ko cenjen. Da, to je indi- ga jeans, ki pušča barvo. Baje je prav tovrstm je- ans najbolj iskan v svetu. Zapomniti si velja imena Mxssouri, Indiana in Ma- srer. Seveda proizvajajo tu še celo vrsto drugih tka- niti. Predvsem bombažnih. zadnjem času so po vsej Jugoslaviji zasloveli s kvalitetnimi m elegant- nimi hlačnimi nogavicami. Znak čme mačke najdemo na nogavicah Doris, Kar- neval, Nina, Amore ... Za bodeče mamice so izdela- 1: posebno krojene hlačne ncge.vice Mamica, v zad- njem času pa gredo naj- bolj v prodajo nogavice s črt;<- Miss Line. Prav za ta :ijshC4? zadnji izdelek so preo dnevi dobili prvo na- grade Zvezne gospodarske zooinice iz Beograda, ki vsako leto ocenjuje kvali- teto najrazličnejših izdel- kov. Deklice pa so prav gotovo že vsepovsod nav- dušene nad, prav za njdh krojenimi, hlačnimi noga- vicami, ki se imenuiejo Pika. Za deževne jesenske dn: še tale podatek. Na pobu- de sekretariata za notra- nje zadeve m tamkajšnje komisije za vzgojo in var- nost v cestnem prometu so izdelali čudovite pele- rine Uroš in Urška, ki so takšnih barv, da kljub sla- bi vidljivosti že na daleč opozarjajo, da je na ce- stah ot.iok in da je treba oit- previden. Ob koncu omenimo le še dva izdel- ka ki JU vse gospodinje prav gotovo izredno dobro ^u^i^ajO. To sta likalna kt-pfi MI-MI in krpa za brisanje prahu Magnetic. S krpo MI-MI se pri lika riju dosežejo mnogo bolj- ši rezultati. Zanimiv je tu- di pooatek, da je na njej tudi p< sobni kovinski pre- maz, ki odbija toploto na- zaj v r kalnik, tako da mi- mogreae prištedimo tudi pri potrošnji električnega tokij. 3 krpo Magnetic, ki v.s^Luje posebne delce, ki r)rivlači.,o prah, pa lahko odstranimo prah tudi s ti- 5 tih mest, kamor z roko ne d.cf/r"'''^ bjcer pa uiiiko izdelke, ki r..<'.'ijc zaščitni znak čr- ne mačke, tn ki so znani ro s\ojj praktičnosti in l».va. veti dobite tudi v po- sebni prodajalni tekstilne tovanie, ki je v Preboldu, v Lemkajšnji graščini. Tam boste lahko kupili ter si sevedti pred tem ogle- dali še druge stvari, kot na prmier plenice, krpe za čiščenje avtomobilskih ('■ken ter zaledenelih šip, predj-asnike, blago za ha- lje . Sicer pa, kaj bi našteval — pridite v Pre- bold in se sami prepričaj- te o Domiselnosti tekstil- cev, ki letos praznujejo 133 let. Sicer pa lahko vse le izdelke dobite tudi Šir m pc domovini, v sko- raj -"sak; trgovini. 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 26 — 30. junij 1977 §t. 26 — 30. iunlj" 1977 NOVI TEDNIK — stran tS SR SRBIJA (3) VSAKO LETO NA ZDRAVLJENJU 150 TISOČ LJUDI »Je t/O mogoče? Je t>o Vmjačlo Ba-nja? če bi ne videli tega parka in nekate rih objeki-o-v, bi ne mogel verjeti!« Tako in podobno je izra- zil svoje presenečenje marsi- kdo. Še zlasti, če — je bil zdaj.šnji obisk po desetih, petnajsrah in več letih. Vrnjačka Banja. Naše naj- bolj obiskano zdravilišče in turističnio središče. V pov- prečju imajo milijon in pol nočitev na ieto. To je dva- krat več kot celotno celjsko območje! Približno pet tisoč postelj v dnižbenem in oko- li dva tLSOČ v privatnem sek- tx>rju. In če k vsemu pri- štejemo še kapacitete p>o6it- niskih in drugih domov, po- tem je tu podatek, da lah- ko v aneia dnevu sprejme 2((.000 gostov! V mačko Banjo obišče vsa ko leto oIkoM milijon turi- stov, i'3:le4?!\'kov, na zdravlje- nje i>a pmiaja vsako leto onoii 150,CK;i(i ljudi! številke, ki veliko povedo. N& zemiljer/idu pa je moč ugotoviti, d.ii leži v central- nem delu Srbije, približno 2no km južno od Beograda, v kotH.ni, kjer vlada vedno svež, prijeten zrak. Tu ni za- dušljivoiti. Svoje pa opravi- jo tudi zelena pljuča — goz- dova in parki. Samo parkov je za ohoU 60 ha. Sam 34r;.viliški kraj im:^ okoli 10.000 prebivalcev, ob- čina 20.000. Več kot znači- len za zdraviliški kraj je po- datek, da dela tam okoli 00 zdravnikov, od tega -10 siJe- cialistov. Vrnjačka Banja je zašlo vela zaradi svojih toploh in hladnih mineralnih vod. Nji- hova temperatura se giblje od 14 do 36 stopinj Celizija. To naravno bogas'"o je ustvarilo tudi pogoje za zdra- viliški razvoj kraja. V glav- nem gre predvsem za zdrav- ljenja želodčno-prebavnega trakta, sladkorne bolezni icd. Zdravljenje temelji na kopa- liški in na vseh dmgih tera- pijah. Tu velja pravilo indi- vidualnega zdravljenja, zato glavna pozornost bo niku in ne bolezni. V Vrnjački Ba^iji so zelo skrbno uredili stare objekte, srare hotele, poleg njih pa zgradili večje število novih, ki vzbiijajo pozornost tako po zunanji ureditvi kot no- tranji opremi. V njih je moč dobiiti penzion cd 106 do 225 dinarjev. fa. tudi zdaj graaijo. Zelo veliko. Zato je Vrnjačka Ba- nja veliko gradbišče. Toda, ta dela v ničemer ne motijo življenja pacientov, turistov, izletnikov. Do 1930. leta bodo za grad- njo zdravstvenega doma, za ureditev nekaterih komunal- nih del, za pošto, za hotel s kongresno dvorano, ki bo imela tisoč sedežev, vložili okoli 25 milijard starili di- narjev. Sicer pa Vrnjačka Banja ne slovi samo zaradi zdra- vilišča in mineralnih vod, tudi IX) odličnem kajmaku. In še nekaj je, kar ne smemo prezreti. Po številu slovenskih pregnancev, ki jih je sprejelo katero koli me- sto v Srbijo v 1941. letu, je bila Vrnjačka Banja na ti-et- jem mestu. In tako ni na- ključje, da jo vežejo pobra- timski odnosi z Ormožem in Velenjem. Med gosti, ki prihajajo v Vrnjačko Banjo, je največ Jugoslovanov. Zato tudi pra- vijo, da je Vrnjačka Banja Jugoslavij.a v mulem. Vrelec topJe mineralne vode___ TKANINA: PROČ S PLASTIKO! Veleu.agovnica Tkanini se je oa očila za izredno pohvai-.o potezo. V njiho- vih trgovii.ah v bodoč-' ne noGcG več dobiU p.a- stičnib -,rr-;-k. Saj ves^o, tistih, za katere ste odšteli dinar m ^r^to nakuplj3nj bUgo lažje nosili domov Ob svoji praktičnosti na s*, prav plastične vrečke velika nadloga. So nam- reč nPimlčljiive in ni ga že bilo kotička, kjer jih ne bi videli nt. tleh, ob smetnja- kih, na p.nnovju, ob re- kah. cc;lc v planinah. Tkanina jei dala izdelata vehke in lično opremljene papimate vrečice, ki niso prav nič manjše od pla- stičnih, imajo čvrste papir- ne ročaje tn tudi vzdržijo najmanj ».orko kot pla- stične. Ob napisu Tkamna Cejje se kar nekam sra- mežljivo še en nn- pis: »V boju '-.a čisto ok.Kje — vrečka je uničljiva«. Vsekakor gre za pohvalno p.>tezo, v/igleden prinT.r posluha za tegobe sodob- nih, orit.sn&ženih me.-::. vSkromeu, a pohvalen pri- spevek je to. Upamo, oa bodo zgledu Tkanine sledi- li tudi atug. celjski tr- govci. . tiS Med sprehodom in ogledom nekaterih značilnosti Vrnjačke Banje. Od leve proti desni: Radojko Markovič, sekretar občinske konference Zveze komunistov, prof. Zaran Vudler, podpredsednik Turističnega društva Celje in Slavko Jankovič, predsednik občinske skupšči- ne Vrnjačka Banja PREPROSTA VPRAŠANJA — TEŽKI ODGOVORI (2) KAKO VELIKA KAPUA Nadaljevanje iz prei- šnj« številko začnimo s preprostim vprašanjem: kako velika je kaplja? So vse kapijnce enako velike? Kaj pravzaprav misli roiavnik, ko nam pred- piše ti. kapljice dvakrat dne^^T ? Kapl^uCa je zelo urejen mehanizem. KjCnt. velikost je odvis- na od velikosti odprtine, )z krtere prihaja, zatem od pfMšinskega pritiska subs.arjce, temperature, vi- skozr-c&ta, moči zraka, ki ?( I.ikt kapljico skoz: od- prtino n še drugih stva- ri. Lilo so kapljice alkoho- la, vode ah medu različne vejkcsti. Zdra^•nik običaj- no Trjs'a na kapljico, ki je po velikosti enaka kap- pljici voae! Poznamo kraje, kjer je zima mnogo bolj hladna, kot je sicer zemeljsko po- prečje. V takšnih območ- jih je zato v navadi, da kupci .hiš čakajo, dokler ne pade sneg in se šele potem odločijo, katero hi- šo bodo kupili. Zakaj? če je še vedno hladno in se sneg na strehi hiše hi- tro topi, lahko to pomeni le eno: zgradba je slabo Izoilirana. Toplota odhaja na lahek in hiter način, to pa pomeni mnogo višje iz- datke za njeno ogrevanje. Nasprotno temu, če sneg ostane dolgo na strehi, po- meni, da je zgradba kvali- tetna in tudi toplotno izo- lirana. če smo že pri zimi, os- tanimo na snegu! Zakaj, kadar hodimo po suhem snegu ali določeni vrsti peska, le.ta škriplje ped nogami? Odgovor je pravzaprav kompliciran, lahko pa bi ga uiemeljili takole: maj- hna zrnca snega aH pe- ska se gibajo drugo proti drugemu, če jih premalc- nemo in tedaj pride do ni..i;ovega »trepeta« oziro- ma do oscilacije izredno visoke fiekvence. Vit racije, ki pri tem nasta.ii„c, čujemo mi kot zvok — »škripanje snega«. Topel, ix>letni večer je. Slavnostna večerja. Na mi- zo ste p>ostavili tudi sveče. Toda, takoj ko ste jih pri- žgali, so se upognile in ves vaš napor je bil za- man! Kako to preprečiti? Enostavno, odgovarjajo fiziki. Pustite sveče nekaj ur v hladilniku, preden jih boste postavili na mizo. Ravne bodo ostale do kon- ca večerje! Zakaj potok žubori? Gre za listo slavno žuborenje, ki so ga opevali in ga opevajo številni pesniki! Tud: za to je povsem C nt stbvno pojasnilo. Po- tok žubori IZ enakega raz- loga, zaradi katerega na- šla, a. karakterističen zvok v čaji: I u ali skodelici za kLihar„e kave. Zračni me- hurčki so z vodne površi- ne pcv.fčeni pod vodo in f pok^.k'. Mi torej čuje- mo eksplozije z.'ačn;h ba- lonov, ki se razletijo! Kako m koliko delamo, kadar (ne) delamo. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško, Slov Konjice Šentjur, Smcirje pn Jei.šah in Žalec — Uredništvo: Celje, Giegorčičsva 5, poštn: predal Itii Naročnma m oglasi, rr: V. kongresa 10 — Gla^nu m odgovorni urednik: Bojan Volk; tehničn: urednik; Drago Medved - Redakcija: Milan Bo žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seručar Brane Stamejčič Damjana Stamejčič, Zdenka Siopar Milenko Stra šek, Janez Vedenik, Tone Vrabi — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo«. Ljutiljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din polletna 6j din četrtletna 3o din Za inozemstvo je cena dvo.jna Tekoč; račun 50102-601 20012 čGP »Delo« Ljubljana - Tel'n:>n: 22-V:d 23-105, oglas; in naročnina 22-800.