SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 14
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 21 de abril - 21.aprila 2005
BODI PRED NJIMI
NOVI PAPEŽ
RUDI KONCrnjA
,,Ko vse svoje spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, kerpozncjo njegov glas" (Jn 1C^,4).
Zelo verjetno bo kmalu po tiskanju te ptevilke že znano ime novega papeža. bralcev prejel list potem, ko bo že prejel blagoslov ,,Urbi et orbi". A dovolite
začel konklave, da podeli cerkvi novega Petrovega
In morda bo marsikateri izmed na pih nam, da vseeno opi pemo, kako se je naslednika
Dobremu pastirju ovce ne pobegnejo, ko ^h osvobodz ograje. Svobodno gredo za njim. Šle so tudi za papežem Janezom Pavlom II.
Leta	je poljski romantični pesnik Ju^^iu^s S^owacki
v pesmi ,,O sl^ova^skem pcpež^u^" preropko napovedal dogajanje, ki se je 150 let pozneje uresničilo pred napimi očmi. To dogajanje vodi Bog: ,,Gospod" ,,sre^i prepirov" določi, da je ,,prestol" ,,prvst ^ slova^n^skega pcpežai". Dejansko je Janez Pavel II. zasedel papepki prestol sredi burnih pokoncilskih prepirov. Verz ,,Ta ne bo bežad pred meči^" očitno govori o atentatih. Eden, ki je danes uradno ugotovljen kot početje sovjetske tajne obvepčevalne službe KGB, je skoraj uspel, več nameravanih pa so preprečili.
Celotno držo slovanskega papeža označi Slowacki s krepostjo „neustr^ape^". Poslan je kot repitelj zasužnjenim množicam: ,,Njegov obr^az se blp£i z^r^adi besed, ki so svetilka s^u^žab^^kom." Bili smo priče, kako je na miroljuben način, z močjo besede, ukrotil zatiralski stroj komunističnega totalitarizma. Vendar se je to poslanstvo nanapalo predvsem na en del sveta, pripel pa je za ves svet in ves svet je pel za njim: ,,Za n^m stopajo človepke r^cse v cvetju^, bližajo se luči, v kateri se nahaja Bog." Deluje s ,,prop:njcmi^" in ,,ukazi^". ,,Njegova moč je ču^dežna." Kar Božja ,,Misel po njem zcmipljc^, to se tu^di uresničuje, saj moč, ki je v njem, je Duh.'Je ,,brait lju^dstva". Svet združuje v ljubezni: ,,Zbir^a ba^^m svetem, z^iva ga v n^apa sr^cc^". „Deli lj^ube^^." ,,V" pomoč mu je z^r^ementalna f^oč". Vodi duhovno prenovo sveta: ,,Pometa ■^otr^arnjost Cerkve, počastil bo pre^^verje, ka^l bo na Boga v stverstvu.".,,V srcih se ^ pr^čenj^a gibamje Božjje svetlobe."
Uresničitev tega smo so^oživlja^i. Na srečanjih z njim so se zbirale tudi milijonske množice po vsem svetu. Najbolj pa je ves svet hitel k njemu v času bližajoče se smrti in po njej. Za pogreb se je zbralo tri milijone ljudi. Ta največji pogreb v zgodovini je evangeljsko pričevanje. ,,Nebo se nad njim ču^dovito odpir^a na vse strgani..",,Duh že žari in poseduje njegovo slavo"(Slowacki), potem ko je „spremenil Polj^sko, Evropo ^n sve"(pisatelj Drago Jančar).
Družina
Kardinali elektorji so v ponedeljek 18. v Vatikanu začeli volitve naslednika nedavno umrlega papeža Janeza Pavla II. V konklave je vstopilo 115 namesto 11 7 kardinalov z volilno pravico, ker se ga dva izmed njih iz zdravstvenih razlogov nista mogla udeležiti.
Konklave se je začel ob 16.30 s slovesnim prihodom kardinalov v Sik-stinsko kapelo. Prvo glasovanje je brez uspeha poteklo že v ponedeljek popoldne, potem pa naj bi do izvolitve papeža vsak dan potekali največ ptirje krogi glasovanja. Volitve so bile v skladu s kanonskim pravom tajne, za izvolitev novega papeža pa sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov vseh navzočih kardinalov z volilno pravico.
MAŠA ZA IZVOLITEV PAPEŽA
Pred začetkom konklava se je ob 10. uri v baziliki svetega Petra začela sveta mapa za izvolitev papeža. Dekan zbora, kardinal Joseph Ratzinger, ki je vodil mapo, se je izrekel za zapčito rimskokatolipke cerkve pred raznimi pkodljivimi vplivi, kot so sektaptvo, marksizem, liberalizem, ateizem, ag-
nosticizem in relativizem.
,,Če ima človek jasno vero, ki temelji na prepričanjih Cerkve, je danes pogosto označen za fundamentalista. Kot edino prepričanje, ki je sprejemljivo	po
danapnjih standardih, velja relativizem, ki človeka premetava sem in tja in mu dopupča, da ga zajame vsak veter učenja," je v pridigi dejal kardinal, ki so ga pogosto omenjali kot enega glavnih kandidatov za novega papeža. ,,Približujemo se diktaturi relativizma, ki ničesar ne priznava kot gotovo in katerega glavni cilj so lastni ego in lastne želje," je poudaril Ratzinger.
Kardinali so se pred začetkom konklava zbrali v Dvorani blagoslova v Apostolski palači, od koder je potekala slavnostna procesija do Sikstinske kapele. Na procesiji so nosili križ in knjigo evangelijev. Poleg kardinalov elektorjev so se udeležili tudi tajniki konklava, vodja slovesnosti, tajnik dekana kardi-nalskega zbora, kardinal Tomas Špidlik, ki je imel pridigo, en diakon in ministranti.
ZAČETEK GLASOVANJA
Prvo glasovanje je potekalo že takoj po
Žrtve vojnega nasilja
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pripravilo predloge sprememb treh zakonov, in sicer zakona o žrtvah vojnega nasilja, zakona o vojnih grobipčih in zakona o vojnih invalidih; že ta teden naj bi jih obravnavala vlada. Kot poroča internetna izdaja dela, naj bi s spremembo zakona o vojnih invalidih pravice znižali tako, da bi se uskladile z omejitvami, ki veljajo v pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
V primerjavi s plačami in drugimi socialnimi prejemki so pravice po zakonu o vojnih invalidih bistveno vipe, kot so bile prej, je predlog spremembe utemeljeval minister Janez Drobnič. Vipna vojne invalidnine je kar enajstkrat večja od invalidnine, ki jo za enako telesno okvaro dobi delovni invalid kot posledico popkodbe pri delu. To je posledica septevanja prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter istovrstnih pravic po zakonu o vojnih invalidih. Tako na primer civilna oseba poleg pokojnine dobi invalidnino in dodatek za pomoč in postrežbo, po zakonu o vojnih invalidih pa so ti dodatki dodeljeni v bistveno vipih zneskih. Takpne razlike kažejo na socialno nepravičnost in razdvajajo ljudi. S spremembo zakona pa bodo najvi pji zneski omejeni do vipine najvipe osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki znapa 350 tisoč tolarjev, je dejal minister.
S spremembo zakona o žrtvah vojnega nasilja pa naj bi status civilne žrtve priznali vsem, ki so bili v vojni izpostavljeni nasilnim
dejanjem katere koli organizirane vojapke sile, ki je v obdobju od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945 delovala na območju Slovenije tudi, če je nasprotna stran ni priznavala. Po veljavnem zakonu statusa žrtve namreč ne morejo dobiti tisti, ki so bili med vojno izpostavljeni prisilnim ukrepom ali vojnim dejanjem partizanskih vojapkih enot, zaveznipkim bombardiranjem oziroma nasilnim ukrepom VOS, VDV, terencev in različnih paravojapkih enot na strani, ki je nasprotovala okupacijskim vojapkim in civilnim oblastem. Statusa tudi niso pridobili otroci, katerih starp so bili med vojno ubiti ali pogrepani zaradi vojapkih akcij NOB.
Spremembe zakona o vojnih grobipčih pa naj bi omogočile, da bodo po vojni umorjene osebe pri kategorizaciji grobipč posebej obravnavane kot žrtve revolucionarnega nasilja. Svojci oseb, pokopanih v doslej prikritih grobipčih, naj bi dobili pravico do prekopa v družinski grob na stropke države. Za posmrtne ostanke žrtev, ki so bili najdeni pri različnih zemeljskih delih in niso znane, pa naj bi zgradili na Teharjah kostnico. Pravico do vojapkega groba naj bi dobili vsi pripadniki slovenskih oboroženih sil, ki so padli med vojno oziroma so bili pobiti ali so umrli kot vojni ujetniki med vojno ali po njej. Temu naj bi prilagodili tudi napise in označbe na vojnih grobipčih. Tisti, ki so obstajali že prej, se ne bi spremenili. Napisi na grobipčih vojapkih oseb, padlih ali umrlih v vojni zaradi vojnih dogodkov, bi se glasili: Padlim v vojni, Repu-
blika Slovenija Na grobipčih vojapkih ali civilnih oseb, umrlih zaradi vojnega nasilja, bi se napis glasil: Žrtvam vojnega nasilja, Republika Slovenija Na grobipčih vojapkih ali civilnih oseb, umrlih zaradi revolucionarnega nasilja, pa naj bi se napis glasil: Žrtvam revolucionarnega nasilja, Republika Slovenija Ministrstvo pe predlaga, da bi kot osrednje spominsko znamenje za vse slovenske vojake in žrtve vojn in revolucij postavili spomenik neznanemu junaku v bližini sedeža predsednika republike ali v bližini ljubljanskega Navja.
Zveza druptev civilnih invalidov vojn Slovenije nasprotuje predlogu, da bi se moral vojni invalid odločati med pravico do invalidnine po tem zakonu in pravico do pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po njihovem mnenju je takpna reratev protiustavna, saj gre za dve popolnoma ločeni pravici. Opozarjajo pe, da jih ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ni povabilo k sodelovanju pri pripravi sprememb zakona o vojnih invalidih. S svojimi pripombami so že seznanili vse poslanske skupine.
DRUGI TIR — KONČNO!
Vlada je sprejela uredbo o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železnipke proge na odseku Divača - Koper. Proga je načrtovana v dolžini 27,1 kilometra, od tega bo 20,3 kilometra potekalo skozi osem predorov, je na časnikarski konferenci po seji vlade povedal minister Janez Podobnik.
začetku konklava v ponedeljek popoldne, potem pa je bilo predvideno, da bi vsak dan potekali največ ptirje krogi glasovanja - dva dopoldne in dva popoldne. Prav tako je bilo na programu, da imajo med konklavom kardinali, nastanjeni v rezidenci svete Marte, vsako jutro ob 7.30 imeli sveto mapo, ob 9. uri pa po molitvi v Sikstin-ski kapeli začeli nov krog volitev oziroma skrutinij.
Dim iz dimnika Sikstinske kapele, ki bo vernikom sporočal, ali so kardinali elektorji že izbrali 264. naslednika apostola Petra, je bilo moč videti dvakrat dnevno, ob 12. in 19. uri. Izvolitev novega papeža bo oznanilo tudi zvonjenje glavnih zvonov vatikanske bazilike svetega Petra.
Za glavna kandidata za novega papeža sta veljala po pisanju italijanskega tiska 78-letni nempki kardinal Ratzinger in 71-letni milanski nadpkof Dionigi Tettamanzi. Novi papež za izvolitev potrebuje 77 glasov, Ratzinger in Tettamanzi pa naj bi uživala približno vsak polovično podporo kardinalov, zato se kaj lahko zgodi, da 265. poglavar Cerkve ne bo nobeden od njiju, ampak nekdo, ki ne velja za favorita. Podobno se je zgodilo tudi na zadnjem konklavu leta 1978, ko so poznavalci Vatikana največ možnosti pripisovali italijanskima kardinaloma Giuseppeju Siriju in Gi-ovanniju Benelliju. V osmem krogu glasovanja je bil izvoljen Poljak Ka-rol Wojtyla, ki si je nato izbral ime Janez Pavel II.
Po ocenah poznavalcev Vatikana naj ne bi tokratni konklave trajal dolgo; kdo bo novi naslednik apostola Petra, so napovedovali da bo najverjetneje znano že v sredo. Zadnji papež, Janez Pavel II., je bil izvoljen tretji dan konklava po osmih krogih glasovanja. Najdaljp konklave v 2000-letni zgodovini Cerkve je sicer trajal skoraj tri leta, najkrajp pa samo nekaj
ur.
MNOŽICA ROMARJEV
V Večno mesto se je te dni zgrnilo vedno več vernikov, a ne zato da bi si ogledali znamenitosti starega Rima, temveč da bi neposredno doživeli zgodovinski dogodek volitev novega papeža. Rimski Kolisej in Fontana di Tre-vi so jim bili postranska zadeva - vsi bi radi le stali na Trgu svetega Petra v Vatikanu in opazovali dim iz dimnika Sikstinske kapele in potem prejeli prvi blagoslov ,,mestu in svetu".
vtisi iz slovenije
7. april = 20. junij
BRALI SMO
ALENKA PUHAR
Ukana
iz življenja v argentini
(Od navega dopisnika)
O proslavi na GEOSS (Geografskem sredivču Slovenije) v bližini Vač smo pisali že v prejmji vtevilki.
Kot je zapisano, Republika Slovenija nima državnega praznika za svojo zastavo. Zakaj ne, ne vem. Lahko le sklepam: ker nekdanji državni možje iz strank slovenske
zime niso imeli nikakrvnega odnosa do slovenskih simbolov, zvesti svojim prednikom, ki so se udinjali mednarodnemu komunizmu brez narodov in so poznali le eno zastavo, rdečo. Na proslavi je Tone Kuntner spomnil, da je nekdanji predsednik državnega zbora, ko so mu hoteli pripeti na obleko slovensko zastavico (ali so ga vpravali, zakaj je ne nosi), rekel, da ne bo delal propagande!...
V Argentini in v izseljenstvu na sploh smo že zdavnaj izkazovali spovtovanje do narodne zastave. Veliko zaradi zastave kot take, nekaj pa tudi zaradi vpliva latinskega okolja, ki ima ve strožja pravila, kako je treba ravnati z zastavo. In tako so tudi politiki spoznali, da mora imeti tudi slovenska zastava svoj dan. Narodni odbor za Slovenijo je odločil, naj se to praznuje 29. oktobra, skupno z dnem osamosvojitve izpod avstroogrske nadvlade.
Upovtevajoč govor, ki ga je na tej slovesnosti imel France Cukjati, predsednik državnega zbora Republike Slovenije in poklona (ob koncu govora se je zastavi poklonil in jo poljubil!), lahko upamo, da se bo tudi slovenska država z državnim praznikom poklonila zastavi, ki jo predstavlja pred svetom.
Zanimiv je tudi datum, ki ga predlagajo razni narodnjaki in druvtvo Heraldika: 7. april. To je dan, ko je v letu 1848 skupina vtudentov z Lovrom Tomanom na čelu privla v center Ljubljane in zastavo razobesila. Kje? Na Wolfovi cesti, kjer je danes nekako vtevilka osem. Tam je stala gostilna Pri zlati zvezdi. In tisti dan (spet po besedah Toneta Kuntnerja), je močan veter odnesel z ljubljanskega gradu nemvko zastavo ...
Dobrih sto petdeset let je trajalo, da trobojnica dokončno plapola na Gradu, na državnih poslopjih, na slovenskih domačijah, na slovenskih predstavništvih po svetu. Ne zapivem: ,,po s o-venskih domovih v tujini", ker tam plapola že od nekdaj!
Da ni taka, kot takrat. Res, dodatek ima, ki je lahko sporen iz heraldičnih postavk, iz ideolovkih razhajanj ali drugih pomislekov, vendar: rajvi imam tako zastavo, kot pa da bi iz razpisa za novo zastavo dobil farbasto cunjo, ki mi ne pomeni nič!
GB
Iz kar obsežne bere spominske literature pričevanje Alberta Svetine močno izstopa. V knjigi Od osvobodilnega boja do banditizma (Nova obzorja, 2004) ne gre le za izpoved in pripoved človeka, ki je doživel razočaranje. Bil je izjemno visoko, preden je padel na dno. In o vsem tem govori zelo ostro, kot razodeva že naslov — saj kdo drug je pri nas že izdal knjigo o tolovajih iz partizanskih in partijskih vrst?
Albert Svetina je bivvi oznovec, ki je prelomil najstrožje pravilo — zavezanost k molku o tajni politični policiji. V tem pogledu ima za družbo samo Zdenka Zavadlava, ki je molk prelomil že pred poldrugim desetletjem. Toda Svetina je dosegel bistveno vivji položaj, saj je bil pomočnik Ivana Mačka. Če zdaj ne pleve okrog Mačka kot okoli vroče kave, je servirana vse drugačna zgodba. Obsega vse mogoče ukane — tudi tiste, o katerih njegov soi-menjak Tone pred vtirimi desetletji ni nič povedal — poleg tega pa nudi razgled na vrh; od blizu, zelo blizu.
O ukanah trdi Svetina, da jih je bilo mnogo. Partija se je kamuflirala z OF, revolucija se je skrivala z osvobodilno borbo, pogoltnost se je vemila z gesli o enakosti in med prevzemanjem oblasti je v besedah zasijalo zlato sonce svobode, v resnici pa je zavladalo brezpravje, krutost, ropanje, krvava rihta. Ropanje je Svetina sam organiziral, morijo pa, pravi, ne — tu je organiziral samo asanacijo in prikrivanje sledov. Doživetje je bilo tako stravno, da je sklenil zapustiti udarno pest revolucije (na odločitev je verjetno vplivala tudi zamenjava vefa, ne ravno pojasnjena) in se prepisal med običajne delovne ljudi. Ko se to ni prav posrečilo in mu je grozila aretacija, je pobegnil. V drugem poglavju življenja je postal Madžar — in to je ve danes.
Zaporu se s tem ni izognil (bil je približno enako stravljiv kot jugoslovanski), toda z državljanstvom, socialno pomočjo, službo in pokojnino je imel manj težav kot bi jih imel tukaj. Zvečine pa je pripoved tiste vrste, da se od nje ježijo lasje. Naj je avtor v položa-
ju subjekta ali objekta, bralec mora pogosto odvrniti pogled. V želji, da bi bilo vse skupaj izmivljeno, iz trte izvito. Vendar vrsta podatkov, izpovedi in poročil od tu in tam kaže, da ni.
Zgodbo svojega življenja Svetina bolj pripoveduje kot opisuje. Žal v knjigi ni nikjer pojasnjeno, kako je pravzaprav nastala. Bralec ima vtis, da gre za posneto ustno pripoved. To sklepa iz skromnega izbora besed in stalne repetitivnosti. A kakor je to moteče in včasih žene na rob potrpežljivosti, je res, da krepi nekaj, kar je svojevrstna vrlina: To je tako prosto-duvno besedovanje, kot ga zmore samo zaletav mladoletnik ali pa star mož, ki ve, da nima kaj zgubiti. Zgleda, da je Svetina sklenil udarno pest revolucije popisati kar s pestjo — pa kar bo, bo.
Bolj s pestjo kot s prsti, se pravi brez natančnosti, je ravnalo tudi urednivtvo, ki je izpustilo nujne podatke. Javnosti bi se spodobilo naznaniti, kdo je pri nastajanju knjige pomagal in kako, ali je imel avtor za oporo kakvne zapiske, od kdaj in podobno.
Sem in tja Svetina preseneti bralca s posebno senzi-bilnostjo. Od moža, ki mu večino horizonta polnijo policijski in politični obračuni, nekako ne pričakuje posluha, ki bi segal v druge dimenzije. Naj opozorim na dva. V nasprotju z večino svojih partizanskih kolegov, ki pri pisanju komaj opazijo ženske, Svetina s simpatijo govori o partizankah. Opaža in si dovoli povedati, kako so se v vojni do njih vedli velmožje, predvsem oznov-ci: prezirljivo in pogosto grobo. Drugo opažanje je sveže. Ko Svetina priča pred parlamentarno komisijo, ga nenadoma obide: Pučnik se boji ljudi, ki jih zaslivuje. Malo ga je strah celo nekaterih članov komisije ... Iz Pučnikovega izraza razbere, kar se mu kaže tudi v marsikaterem segmentu življenja, da namreč ,,nekdanja Udba ve dandanes razpolaga s svojimi dosjeji in jih po mili volji vleče na plano, kadar ji to ustreza."
Ko bodo v slovenskem samospoznavanju dobili več pozornosti medčlovevki odnosi, bodo taki stavki enako upovtevani kot uničujoči podatki o ukanah iz vojnih in prvih povojnih let.
Literarni listi, Delo
TONE MIZERIT
Brezigarjeva za vrhovno tožilko
Državni zbor je začel zasedanje, v okviru katerega naj bi na predlog vlade za dobo vestih let imenoval Barbaro Bre-zigar na položaj vodje vrhovnega državnega tožilstva. Najprej naj bi poslanke in poslanci ustanovili tudi preiskovalno komisijo, ki naj bi preiskovala morebitno odgovornost nosilcev javnih funkcij v minulih letih za slabe razmere na državnem tožilstvu.
Državni zbor bo skoraj zanesljivo imenoval novo generalno državno tožilko. Za ta položaj je vlada na predlog pravosodnega ministrstva predlagala vrhovno tožilko Barbaro Brezigar, ki je trenutno nacionalna predstavnica v Eurojustu.
Kandidatki so tako člani komisije iz vrst vladne koalicije kot tudi iz vrst opozicije priznali, da izpolnjuje vse strokovne pogoje za zasedbo tega odgovornega položaja, pri čemer pa so zlasti člani iz vrst LDS omenili tudi vrsto zadržkov, zaradi katerih kandidatke ne nameravajo podpreti. Očitali so ji njeno politično angažiranost, kot kandidatke desnice na predsednivkih volitvah leta 2002, bila je tudi pravosodna ministrica v Bajukovi vladi. Očitke o politizaciji tožilstva vladna koalicija ostro zavrača; čev da Brezigarjeva ni bila nikoli članica nobene stranke, za razliko od predhodne generalne državne tožilke Zdenke Cerar, ki je bila izrazita politična figura.
Vsak nepripravljen opazovalec, ki bi gledal na argentinsko politiko iz običajnih zornih kotov, bi doživljal nenehna presenečenja in končno ne bi mogel razumeti razvoja dogodkov. Kdor pa stalno doživlja tukajvnjo vsakdanjost, pa ob teh dogodkih le naveličano migne z rameni. A včasih tudi ve tako vevč analist doživi kakvno presenečenje.
Uspela ofenziva. V vte-vilnih krogih peronistične stranke v provinci Buenos Aires moremo zadnje čase dojeti presenečenje in celo preplah. To so skupine in veljaki, ki so do pred kratkim z nasmehom in celo prezirljivo gledali na predsednikovo iskanje opor na tem področju. Danes pa se soočajo z grenkim občutkom, da je Kirchner uspel v svoji ofenzivi. Nihče ne govori o vtevilkah, nihče si ne upa orisati realnega stanja. A ,,termični občutek" v vrstah duhaldizma je, da se je nekaj zlomilo v strukturi in da se je včerajvnja vsemogočnost spremenila v danavnji dvom. Pred vrati je sestava kandidatnih list in računi v provinci niso isti kot v vladni palači. Morda sicer stanje ni tako porazno, a že dejstvo samo, da se bo treba pogajati za vsako kandidatno mesto z nasprotnikom, katerega so ve včeraj prezirali, ni najlepvi občutek in ne vodi do zmagovitih položajev.
Kruta realnost. Da lahko vsaj nekoliko razumemo ta novi položaj, se moramo ponovno vrniti k temeljni postavki, da se argentinska politika vrti ob taktu kau-dižizma (caudillo = vodja, poglavar, ugleden član stranke). Tu ni govora o ideolovkih zvestobah, ne zastavljenih ciljih, ne trajnih zavezah. Vse stoji na kocki trenutnega veljaka, ki danes drži v rokah žezlo in ga vsi spovtujejo, čeprav lahko jutri to želo preide v druge roke in ves položaj postavi na glavo. Duhaldi-zem je bila vsemogoča skupina peronizma v provinci Buenos Aires. Na tem temeljnem kamnu je Duhalde strmoglavil predsednika De la Ruo, postal začasni predsednik države, preprečil Menemu povratek na predsednivko mesto in postavil Kirchnerja na predsednivki prestol. Sedaj pa se člani te korporacije zavedajo, da ne morejo preprečiti senatorske kandidature predsednikove žene in da morda celo ne bodo imeli večine svojih ljudi na kandidatni listi za poslanska mesta.
Brez pastirja... Kje je vzrok tako hitremu propadanju? Priznam, da ne vidim jasno položaja. Gotovo je duhaldizmu v ključnih trenutkih manjkalo spretnih voditeljev, odpovedali so temeljni dejavniki. A tudi iz vrha, s strani Duhaldeja ni bilo jasne in odločne politike. Se je res umaknil iz
strankarske politike, kot je izjavil te dni? Nikakor ne, saj je nevtetokrat s posegi ali izjavami dajal smer gibanju, stranki in državi. A skoraj nemogoče je igrati istočasno vlogo vlade in opozicije. In Duhalde je bil prisiljen v to igro. Obenem je organiziral počasen sestop položajev, se posvetil mednarodni dejavnosti in prepustil gibanje v manj izkuvenih rokah. Medtem pa je Kirchner žel uspehe in istočasno navezoval stike s krajevnimi kaudiži (na primer Balestrini v La Matan-zi), ki so danes z enim, jutri z drugim, kakor jim pač kaže, a so odločilni kadar se tehtnica nagne na eno ali na drugo stran. Vsak od njih je gravčak na svoje ozemlju in za svoja dejanja odgovoren le samemu sebi. Spreten vodja (in spretnosti predsedniku nihče ne zanika) lahko počasi zgradi svojo oblast. Če ve pred letom predsednik ni mogel obvladati peronistične stranke, jo ima danes močno v rokah.
... in brez opozicije. To je pa druga slika istega položaja. Ker dejansko ni bilo zunanjega sovražnika, je tudi peronistična stranka igrala istočasno vlogo vlade in opozicije. Kaj pa opozicijske stranke? Dejansko jih ni, oziroma so brez moči in brez vpliva. Radikali so presrečni, da ohranjajo svoj položaj v nekaterih provincah in računajo na dolgoročno vstajenje od mrtvih na podlagi teh krajevnih uspehov. Skrajna levica sicer prodira v sindikate a ve nima močnega zaledja. Opozicijonalna levica (Car-rio Č druvčina) ima podporo le v prestolnem mestu. Sredinske in desničarske formacije pa so razklane. Poizkusi združenja, ki jih uprizarjata Macri in Lopez Murphy, vzbujajo več žalosti kot upanja. Poleg tega nihče od njih nima jasnih ciljev in stvarnih načrtov. Kirchner pa dobro ve, kaj hoče.
V nekaj besedah. Samo ve nekaj omemb. Razmerje do Mednarodnega denarnega sklada (FMI), na robu eksplozije, je sedaj zaplulo v mirne vode. A zahteve iz Washingtona ježijo lase vladi v volilnem letu.
Predsednik Kirchner je izpeljal uspevno turnejo po Nemčiji. Prejel je politično oporo in obljube investicij. Uresničitev teh obljub je seveda odvisna od razvoja dogodkov tostran morja.
Z grozo pa so argentinsko javnost presenetili dogodki v jetnivnici v Santa Fe. Cena 14 mrtvih in izbruh, ki vsak hip lahko povzroči nove žrtve, je z vso krutostjo pokazal stanje v večini argentinskih kazenskih ustanov. Ne moremo govoriti o zboljvanju varnosti, če so ječe dejansko univerze organiziranega zločina, v katerih jetnivki organi igrajo megleno vlogo varnostnika, rablja in trgovca.
slovenci v argentini
SAN JUSTO
Veliki teden v Na pem domu
V Napem domu v San Justu vedno radi praznujemo!
Po pustnem veselju, na pepelnično sredo, postni čas je začel, in z njim pripravljanje na Gospodov slavnostni vhod v Jeruzalem, na cvetno nedeljo.
Gospe iz naPE srenje so teden pred cvetno nedeljo napravile lepo Ptevilo slovenskih butaric, ki smo jih na to nedeljo ponesli z oljkami v katedralo k blagoslovu. Sv. mapo je daroval nap župnik Tone Bidovec ob spremstvu velike skupine ministrantov. Med mapo je bilo slovesno petje domačega zbora, kakor tudi peti pasijon. Zvečer se je lepo Ptevilo družin in članov doma zbralo na vsakoletnem križevem potu, katerega je mladina skrbno in originalno pripravila že 20. leto.
Pričel se je veliki teden. Duhovna obnova pod vodstvom misijonarja g. Lovra Tomažina, pospravljanje hip, priprava žegna.
Na veliki petek so se dekleta in fantje zbrali v Napem domu da bi pobarvali pirhe in pripravili dvorano. Ob treh popoldne so pred kapelico Marije Pomagaj zmolili na spomin Kristusovega trpljenja in smrti.
Na veliko soboto je župnik po družinah in v skupnem krajevnem domu blagoslovil vodo in hrano, same lepe navade in obredi Velikega tedna.
In pripa je Sveta Velika noč! Praznično oblečeni in pripravljeni smo se udeležili ^velikonočne sv. mape v sanjupki stolnici ob osmi uri. Župnika je spremljalo lepo ptevilo mladih ministrantov. Mepani pevski zbor iz San Justa pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar je prekrasno in slovesno zapel ,,Aleluja, Aleluja, Jezus je
nasa skupnost zivi

r,
r M
premagal smrt, grob je odprt... Odrepen si človepki rod."
Kakor vsako nedeljo, samo bolj slovesno, bolj veselo, smo si vopčili, ter se napotili proti Napemu domu San Justo in res v velikem ptevilu. Dvorana je bila pripravljena s praznično pogrnjenimi mizami in vsakega je že čakal bogat, velikonočni žegen: prekajeno meso, pirhi in hren. Tudi letos, kot že vrsto let, so nas nape skrbne matere in žene razveselili s svojimi poticami.
Preden smo zaužili velikonočni zajtrk, je Erika Poglajen z lepo in globoko povezavo povabila predstavnike raznih krajevnih organizacij, da bi vopčili vsem članom in prijateljem Napega doma. Ob tej priložnosti so pozdravili navzoče v imenu glavnega odbora predsednica ga. Mici Malavapč Cassullo. Vopčili so nam tudi župnik g. Tone Bidovec, v imenu krajevne Zveze žena in mati ^a. Nežka Lovpn Kržipnik, predstavnik mladine Matjaž Strubelj, v imenu Balantičeve pole voditeljica ga. Irena Urbančič Poglajen, v imenu mladcev in mladenk voditeljica ga. Emi Urbančič Marurač in Stane Mustar v imenu slovenskih upokojencev.
Akademijo je režiral Blaž Miklič. Mirjam Oblak je vse
_ organizirala, da je „Gospodov dan, Vstajenje" bilo
na zaželeni vipni. Oder je bil izredno pripravljen: v ozadju je imponiral Veličastni vstali Kristus, Kralj vseh časov, Kralj sveta..., umetnipko delo neutrud-ljivega Toneta Oblaka, ki ima za vsako priložnost primerno in edinstveno misel. Pomagali so mu možje in fantje Napega doma.
Otroci, mladina ter odrasli so recitirali nekatere poezije med katerimi je sodeloval tudi MPZ San Justo z ubranim petjem.
Za luči in zvočne efekte sta preskrbela brata Marko in Luka Strubelj.
V prijetni družbi in ob bogato pripravljenih mizah smo po zajtrku pe poklepetali v veselem razpoloženju nato nadaljevali s praznovanjem Velike noči po naph domovih.
Vsem, ki ste sodelovali in prisostvovali temu prijetnemu velikonočnemu zajtrku velik Bog plačaj!
Majda Hren Ravnik
V	sredo, 23. marca so žene in matere iz Slovenske vasi, na pobudo upokojencev, romale v Schoenstatt. Vodil jih je g. Pavle Novak CM. Imele so sveto mapo in križev pot.
V	soboto, 8. aprila je bila v Slovenski hip seja odbora Hanželičevega doma.
Isti dan popoldne je bil v Slovenski hip „Poklicni orientacijski tečaj" pod vodstvom lic. Metke Praprotnik Luna. Tečaj je bil pod okriljem Mladinskega referata Zedinjene Slovenije.
V	soboto, 9. aprila je bil dupnopastirski obisk v Mira-maru. Sv. mapo v župni cerkvi je daroval delegat, prelat dr. Jure Rode.
Isti dan je Zveza žena in mater iz San Martina
pripravila obisk tematičnega parka Svete dežele . Obiska so se udeležili tudi iz Carapachaya. Vodila je gospa Mari Keržič.
V	četrtek, 14. aprila je bil v Slovenski hip sestanek Zveze slovenskih mater in žena, pod vodstvom predsednice Pavline Dobovpek. Na programu je bilo predavanje prelata dr. Jureta Rodeta pod naslovom: „Družina, temelj Cerkve in naroda".
Isti da zvečer je bila seja dru piva Zedinjena Slovenija. Vodil jo je predsednik Lojze Rezelj.
V	soboto, 16. aprila je v Slovenski hip pod okriljem Slovenske kulturne akcije govoril dr. Janez Arnež o svojem delovanju v Sloveniji.
V	nedeljo, 17. aprila je bil občni zbor Napega doma v San Justu. Sledilo je kosilo Zveze slovenskih mater in žena — odsek San Justo. Nato je bil srečolov. Dobiček je bil namenjen dobrodelnemu delovanju Zveze.
Priredila D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije
Kako v Evropi?
Vstop Slovenije v Evropsko zvezo je posamezne gospodarske sektorje postavil pred pomembno preiz-kupnjo. Vsi na soočenje z ogromnim evropskim trgom niso bili pripravljeni enako, analitiki pa so opozarjali predvsem na negativne učinke zlasti za tiste panoge, ki so se že pred vstopom srečevale s težavami. Po letu dni kaže, da so ptevilne prednosti lahko izkoristili uvozniki, medtem ko izvozniki močno čutijo zaostrovanje konkurenčnih razmer
na trgu.
Po mnenju profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti Andreja Kumarja je leto dni po vstopu v evropsko integracijo 'pod črto' več boljph kot slabph stvari.
Medtem ko se v nekaterih panogah stanje po vstopu v EU ni bistveno spremenilo, so se razmere precej zaostrile v tekstilni, agroži-vilski in ostali predelovalni industriji. Slabp položaj je posledica majhnosti podjetij, poslovne neuspepnosti in drugih dejavnikov.
SAN MARTIN
Pod lipo domačo^
A Sanmartinčani prepevajo: ,,Pod lipama domačima najrajpi sedimo...", saj se na dvoripču slovenskega doma bohotiva kopati lipi. Če se Pristavčani ponapajo z ombu-jem, so lahko rojaki iz San Martina ponosni na naju. Prav nič nama ni dolgčas. Pokončno stojiva ob Marijinem znamenju in opazujeva, kaj se dogaja . Odbor doma naju je zato naprosil, da bi poročali o vsem tem dogajanju. Rade volje sva ustregli odboru in takoj začeli s pisanjem, dokler pe najini kropnji premoreta kaj listov, ki že rumenijo.
Meseca marca je okoli naju vse zaživelo. Začele so se redne dejavnosti v vseh organizacijah. Pred vrati je bil veliki teden. V petek 11. marca in v soboto 12. marca je bila v kapeli Presvetega Srca Jezusovega duhovna obnova. Vodil jo je misijonar p.
Lovre Tomažin, ki je vernikom podal globoke misli o spreobrnjenju in doživljanju največjega krpčanskega praznika. V soboto 19. marca je mladina pripravila Marijin križev pot. Ob petju in razmipjanjih smo spremljali Marijo po poti na Kalvarijo. Pri izvedbi so sodelovali vsi mladi pod vodstvom Monike Filipič. V Rožmanovi poli so prvi polski dan otroci izdelali buta-rice, ki so jih nesli k blagoslovu na cvetno nedeljo. Za izdelavo sta vse preskrbela Janez in Silvija Filipič, na pomoč so priskočile mamice učencev in bivph učencev. Tudi članice Zveze slovenskih mater in žena, ki jo vodi Marjeta Smersu Bol-težar, so priredile velikonočni sestanek, v četrtek 17. marca. Na veliki petek so mladci in mladenke barvali pirhe. Delo je vodila Monika Filipič. Na velikonočno nedeljo je mapeval p. Tomažin. Slovenski pevski zbor pod vodstvom Lučke Kastelic Marinček je prepeval lepe velikonočne pesmi. Po map smo imeli v Domu velikonočni zajtrk.
V nedeljo 13. marca je dr. Peter Hafner imel zelo zanimivo predavanje	pod
naslovom: Droga in mladi. Predavatelj je na zelo didaktičen način predstavil aktua-
len problem zasvojenosti. Opisal je vse vrste mamil in nakazal hude posledice uživanja. Gornja dvorana je bila polna poslupalcev vseh starosti, vabilu so se odzvali tudi z drugih domov. Odbor doma se predavatelju iskreno zahvaljuje za tako jasno predstavitev tega problema.
Na poseben list morava zapisati žalostno vest: 29. marca je umrl Janko Filipič, nap dolgoletni, vestni mežnar. Kropili smo ga v domu, pogrebno sv. mapo je daroval dr. Jure Rode. Naj Janku Bog poplača za vse delo v napem domu in naj mu podeli večni pokoj. Družini Filipič pa izrekamo sožalje.
V nedeljo 3. aprila je bil Občni zbor.
Vodil ga je predsednik inž. Tone Kastelic. Pri molitvi smo se pe posebej spomnili sv. očeta Janeza Pavla II. Predsednik se je zahvalil vsem odbornikom in članom za pomoč in sodelovanje. Poročili sta podala tajnik Janez Filipič in blagajnik Rudi Dimnik. Sledile so volitve. Izvoljen je bil odbor, ki bo v obdobju 2005-2006, deloval v sledeči sestavi: predsednik inž. Tone Podržaj, podpredsednik Jože Jerman, tajnik Janez Filipič, blagajnik Rudi Dimnik, pod-blagajnik Marko Skulj, kulturni referent dr. Viktor Leber, gospodarja Jože Skale in Tomaž Filipič, odborniki: inž. Tone Kastelic, Tone Belec in Dani Žagar; nadzorni odbor: Lučka Smersu Santana, Marjan Bol-težar in Pavle Verbic. Novoizvoljeni predsednik se je pe posebej zahvalil bivpemu in prosil za nadaljnjo pomoč.
Tudi medve želiva veliko uspeha novemu odboru. Precej mačističen zgleda, a dobro veva, da za vsakim odbornikom stoji skrbna in potrpežljiva žena.
Življenje v domu naprej domače poteka. Ob ponedeljkih prepeva Pevski zbor, ob sredah in petkih trenirajo fantje (vodi inž. Ivan Medvepček) in dekleta (vodi prof. Omar Santana), ob sobotah odpre vrata Rožmanova pola (vodi Nina Pristovnik D^az), ob petkih je na razpolago večerja, razvedrilo ob kartah, spretne žene izdelujejo plete (vodi Regina Leber), ob nedeljah je slovenska sv. mapa in skupni zajtrk. Vrstijo se seje, vaje in sestanki.
No, pa sva kar dobro opravili nalogo. Seveda gre delo v dvoje lažje. Le pri pisanju nama dvojina včasih kakpno zagode.
Jesenski pozdrav!
Sanmartinski lipi
100 let rojstva dr. Rudolfa Hanželiča
Pretekli torek, 12. marca je poteklo 100 let, kar je bil rojen vzgojitelj, pisatelj in duhovnik dr. Rudolf Hanže-lič. Obletnica bi via skoraj neopazno mimo nas, a nas je nanjo opomnilo srečno naključje.
V	spomin objavljamo članek, ki ga je za almanah Srednjenolskega tečaja Ravnatelja Marka Bajuka v letu 2001 napisala dijakinja Martina Golob. Takole pive:
V	kordobskih hribih je lepa slovenska počitnivka kolonija. Vsako leto gredo volski otroci tja na počitnice, da preživijo dva tedna v svežem planinskem zraku. Tudi jaz sem bila dvakrat na koloniji v Domu, ki nosi ime po svojem ustanovitelju dr. Rudolfu Hanželiču. Zanimalo me je kdo je ta duhovnik, ki je slovenski skupnosti zapusti Počitninki dom. Vpravala sem staro mamo, ki je več let kuhala v Domu in poiskala življenjske podatke.
Dr. Rudolf Hanželič je bil rojen leta 1905 v vasi Hardek pri Ormožu. Gimnazijo je dokončal v Ljubljani potem je vstopil v mariborsko bogoslovje in bil posvečen v duhovnika leta 1929.
Bil je profesor verouka na gimnaziji v Celju, medtem vtudiral in doktoriral leta 1934. Ob okupaciji je pri-bežal v Ljubljano. Živel je v Marjanivču, bil profesor verouka na gimnaziji in se izpopolnjeval v vzgo-jeslovju. Leta 1945 se je umaknil v Italijo in živel v Rimu, dokler se ni izselil v Argentino. Tu je deloval v Mendozi, potem pa je bil hivni du-
hovnik v zavodu za prevzgojo deklet v San Estebanu in profesor filozofije in psihologije na državni gimnaziji v Capilla del Monte. Zadnja leta je preživel v Lujanu, kjer je bil profesor v bogoslovju bratov maristov.
Poleg svojega dela kot duhovnik ter profesor verouka in filozofskih ved je bil dr. Hanželič tudi praktični vz-gojeslovec in organizator mladinskih gibanj. Že pred vojno je izdajal pri Zvezi fantovskih organizacij list Naravčajnik in Mladec, oba vzgojne vsebine. V času okupacije je izdal Krvčansko moralko za inteligenco in Družinsko vzgojo.
V Argentini je napisal več člankov za revijo Duhovno življenje. Napisal je knjigo ,,Nave življenje" prvi in drugi del ter knjigo „Družinska vzgoja". V obeh je dr. Hanželič dosegel velik uspeh svojega znanstvenega pedagovkega dela.
Vivek svoje praktične gospodarske in pedagovke dejavnosti pa je dokazal s svojim res osebnim zidanjem počitnivkega doma v kraju Dolores pri Capilli del Monte. S pomočjo dobrotnikov je kupil zemljivče s cerkvico Žalostne Matere Božje in staro stavbo, ki jo je uredil in prezidal v počitnivki dom. Na zemljivču je sezidal ve dve novi hivi, dovozil zemljo, uredil park ter nasadil sadno in okrasno drevje. Stara mama mi je pripovedovala, da si dr. Hanželiča lahko videl, kako je vozil samokolni-co, zidal in sploh opravljal vsa težka dela. Zelo je ljubil planine in užival, ko je svoje goste osebno vodil na
skrbimo za zdravje
Pomen uravnovevene prehrane
izlete ter jim razkazoval lepote planinskega raja. Sam je upravljal počitnivki dom, vodil otrovke kolonije, organiziral izlete in vzpone na okolivke hribe.
Pred svojo smrtjo je Dom, vse stavbe in pohivtvo zapustil dobrodelnemu druvtvu z željo, da mora nuditi cenene počitnice slovenskim volskim otrokom in družinam. S tem dejanjem je postal dr. Hanželič velik dobrotnik slovenske skupnosti v Argentini, posebej ve volskih otrok, ki preživljajo tam lepe počitnice.
Vsako leto je dr. Hanželič v prostem času pohitel v vas Dolores v Počitnivki dom. Tako tudi leta 1979, ko je podlegel zahrbtni bolezni, za katero je že dalj časa bolehal in umrl 19. marca, na praznik sv. Jožefa. Pokopan je na pokopalivču v Dolore-su v kraju, ki ga je ljubil in občudoval. Vsako leto otroci volske kolonije obivčejo njegov grob in mu prinesejo cvetja v hvaležen spomin.
58. OBČNI ZBOR ZS
Predsednikovo poročilo
Poslovna doba navega odbora je minila, zato želim podati kratko poročilo o navem delu. V pretekli poslovni dobi z zadovoljstvom ugotavljamo, da je nave druvtvo razgibano delalo. Tu gre posebna zahvala vsem sodelavcem, predvsem navemu tajniku Tonetu Mizeritu, ki je tudi vodja pisarne, in pa uradnici gospe Tonči Vesel. Pisarna je na razpolago vsem,, ki se obračajo na nas v različnih zadevah, tako iz skupnosti kot iz argentinskega okolja, iz domovine ali iz raznih koncev sveta. Ti stiki so se izredno pomnožili tudi po poti spletne strani, ki jo ima druvtvo na internetu.
Gospodarska kriza in življenjska negotovost v deželi, ki nas hudo tare, je prizadela tudi navo skupnost. Ne mislim tu samo na finančne težave navih druvtev in ustanov, katerih ni malo, temveč tudi na razpoložljivost za delo v skupnosti. Težko je prevzeti in vestno izvajati odgovornost v organizacijski strukturi, kadar močna skrb za vsakdanji kruh vstaja nenehno pred očmi.
V	vsem smo s strani domov in organizacij zaznali dobro voljo, složen in pozitiven odgovor na iniciative druvtva v sklopu Medorganizacijskega sveta.
Operativno povezavo z matično domovino opravljamo ve nadalje po kanalu izseljenskega druvtva Slovenija v svetu in Svetovnega slovenskega kongresa.
V	Argentini smo prijateljsko povezani s staronaseljen-skimi skupnostmi, s katerimi občasno in po potrebi tudi konkretno sodelujemo.
Šolstvo je temelj navega obstoja. Kljub različnim težavam nav volski sistem trdoživo deluje. Za to delo prejemamo podporo iz domovine v obliki učnega gradiva in vsake dve leti seminarje za učne moči.
Nadejal sem si tudi pospevevati kar največ medsebojno povezavo med rojaki, predvsem pa se truditi na vseh področjih za ohranitev slovenske besede. Zato mi dovolite, da ta moj delavni načrt označim z besedami Antona Martina Slomvka:
,,Stvar, ki naj nam draga in ljuba bo, kakor nave svetlo oko, je nava slovenska domovina, nava beseda materina. Kdo svoj materin jezik pozabi, malopridno svoj talent zakoplje." Naj torej pri vsem navem delu za slovenstvo odjeknejo Slomvkove besede.
Ob koncu kot vedno ve besede zahvale vsem, ki ste na katerikoli način sodelovali v odboru, z odborom in z druvtvom. Bog plačaj! Vse pa prosim, da nas z istim idealizmom in ljubeznijo podpirate v zavesti, da je Zedin-jena Slovenija ve vedno ne le krov, temveč tudi temelj nave organizirane skupnosti. Naj torej pri vsem navem delu za
slovenstvo veljajo Slomvkove besede.
Naj topel dih slovenske zemlje neprestano povija nava srca, osvežuje in krepi življenje med nami in v Sloveniji.
Zato nave geslo: ŽIVETI HOČEMO SLOVENSKO!
Lojze Rezelj
Tajnivko poročilo
V	teku leta 2004 je umrlo 10 članic in članov, vstopilo pa je 6. Po knjigovodstvu imamo vpisanih 320 članov, med njimi 149 družinskih; torej skupaj 469 članic in članov, večina z dolgoletnimi dolgovi.
Zedinjena Slovenija je prejela v teku leta 112 pisem. Odposlala pa je 89 pisem. Sem pa niso vteta pozdravna pisma z občnega zbora, ki smo jih poslali 54; božična vovčila, ki smo jih poslali 52, niti vabila k udeležbi in pa zahvalna pisma ob priložnostih domobranske proslave in državnega praznika in Slovenskega dne, ki jih je bilo skupaj 102. Prav tako smo v sklopu Medorganizacijskega sveta natisnili in razpečali zapisnike v 55 izvodih. Tiskali in razpečali smo med vse domove in ustanove letni program prireditev ter razno drugo dokumentacijo.
Raznih pisem, opominov, terjatev in odpovedi smo v območju Svobodne Slovenije v letu 2004 odposlali 135.
Število prejetih in odposlanih pisem se iz leta v leto manjva, ker dejansko tako osebe kot ustanove prehajajo na elektronsko povto. Elektronskih pisem smo v sklopu Zedin-jene Slovenije in Svobodne Slovenije prejeli tekom leta 975 e-mailov in odposlali 1034. Tukaj niso vvteta dnevna poročila Radija Ognjivče, ki jih redno prejemamo, priloge časopisov, informativni bilteni strank in ustanov, itd. Zedinjena Slovenija je po svojem tajniku tudi vključena v elektronsko mrežo zveznega odbora navih mladinskih organizacij.
Glede tednika Svobodna Slovenija se skupno razpeča 654 izvodov. Podrobno stanje bo podano v poročilu tiskovnega referata. Brisati bomo morali ve nekaj naročnikov, ki ne odgovorijo na nave opomine in imajo večletni dolg. Tudi v ZS je mnogo članov, ki so za več let dolžni naročnino.
Ohranili smo občasne stike s Slovenskim planinskim druvtvom iz Bariloch in z Druvtvom Slovencev v Mendozi, Slovenskim druvtvom v Miramaru in Slovenskim druvtvom Triglav v Rosariju. Prav tako smo v pisnem stiku z druvtvom slovenskih potomcev v Parana, Entre R^os.
V	stalni povezavi smo z Izseljenskim druvtvom Slovenija v svetu in s Svetovnim slovenskim kongresom.
Operativno redno delujemo z Veleposlanivtvom Repu-
Predstavniki živilske in medicinske stroke Slovenije so se na okrogli mizi z naslovom Dobro jem, da se dobro počutim, ki je bila namenjena nepristranski osvetlitvi pomena mesa v zdravi prehrani, strinjali, da je za zdravo prehrano pomembna predvsem njena uravnoteženost.
,,V nav prehrani mesa ni preveč, preveč je zdravju vkodljivih živalskih in rastlinskih mavčob ter za zdravo, uravnoteženo prehrano veliko premalo tako imenovanih zavčitnih, varovalnih komponent, ki jih lahko dobimo z uživanjem veliko več sadja in zelenjave," je v svojem govoru poudaril Božidar Žlender z biotehnivke fakultete, eden izmed uvodnih govornikov. Ob tem je poudaril, da je z mesom ta uravnotežena prehrana lažje dosegljiva, predvsem ker vsebuje veliko pomembnih sestavin.
,,V prehrani moramo zmanjvati delež mavčob, zaradi katerih je meso največkrat okrivljeno za povzročitelja sodobnih civilizacijskih bolezni. Zato so pusto meso vseh vrst in nemastni izdelki sprejemljivi v zdravi in uravnoteženi prehrani, kjer meso lahko odigra tudi vlogo funkcionalnega živila."
Jožica Maučec Zakotnik z ministrstva za zdravje je poudarila „Slovenci v povprečju pojemo dovolj mesa in ne potrebujemo spodbujanja uživanja večjih količin
mesa. Potrebujemo pa spodbujanje uživanja več zelenjave in sadja, več rib, manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov in manj slanih živil. Uživamo velike količine mesnih izdelkov, ki so dejansko vir skoncentrirane mavčobe, predvsem nasičenih mavčob."
Karl Salobir z biotehnivke fakultete je sicer pojasnil, da je pomen mesa v prehrani ljudi raznolik. ,,Meso odlikuje velika hranilna vrednost, meso je poleg tega okusno živilo, nekateri pa mu pripisujejo tudi krepilno in celo zdravilno vrednost," je dejal in dodal, da je meso krepilno in celo zdravilno, ampak za tiste, ki jim primanjkuje esencialnih hranilnih snovi, s katerimi je meso bogato. Meso je po njegovih besedah bogat vir kakovostnih beljakovin, dobro izkoristljivega železa, cinka in selena ter vitaminov B, obenem je pa tudi pomemben vir esencial-nih mavčobnih kislin.
Kritike na račun mesa, med drugim da vsebuje mavčobe in veliko holesterola držijo, če je meso mastno in če je neprimerno pripravljeno. Vendar pa je pogosto težave predvsem v tem, da je veliko za uživanje mesa in mesnih izdelkov povezano z majhnim uživanjem sadja in zelenjave. ,,Vsaka enostranska prehrana, pa naj bo to vegetarijanska ali pa pretirano mesna, je za zdravje lahko nevarna," je izpostavil Salobir.
blike Slovenije v Buenos Airesu in z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu na Republike Slovenije.
V	teku leta 2004 je imel odbor 11 rednih sej, organizacijsko pa je pripravil tudi 5 rednih sej Medorganizacijskega sveta. Zedinjena Slovenija je tudi koordinirala udeležbo navh učiteljic na seminarju, ki sta ga je organizirali Ministrstvo za volstvo in Urad za Slovence po svetu RS..
Vse delo v pisarni je tekom leta potekalo normalno. Delovne moči so bile zaposlene tako z delom uprave Druvtva in Svobodne Slovenije, kot knjižnice, videoteke in tudi Arhiva slovenske skupnosti.
Po tajnivtvu tudi povljamo skoraj vsak teden poročilo o delovanju slovenske skupnosti v Argentini na Radio Ognjivče. Poročila pripravlja tiskovni referat.
V	letu 2004 sta delo v pisarni opravljala Tone Mizerit in cont. Tonči Vesel.
Nazadnje se zahvalim vsem, ki so mi v tem letu stali ob strani in mi vedno pomagali.	Tone Mizerit
Blagajnivko poročilo
Vsi vemo, da imajo dandanes vse nave ustanove velike težave. Zedinjena Slovenija ni izjema. Njeni dohodki so skromna članarina in naročnina tednika Svobodna Slovenija, katero smo vele letos minimalno povivali. S prostovoljnimi prispevki proslav v navi režiji se komaj krijejo strovki teh prireditev. Pomagajo nam na primer božični in velikonočni oglasi v tedniku, za katere ima veliko zaslugo gospa Tonči Vesel, kakor tudi vsakoletna rifa, ki je tudi letos dobro uspela. Pomagajo seveda tudi darovi in podpore. Znak, da so težave, se razbere iz bilance same, saj je vsota zaostalih naročnin znatno večja kot lani.
Iz bilance naj povzamem celotno vtevilko dohodkov, ki znese $ 1 12.926,39; medtem ko izdatki znavajo $ 119.215, 24. Če temu pripivemo finančni prebitek imamo končno pozitivno vtevilko v znesku $ 632,72.
Če primerjamo lansko bilanco z letovnjo opažamo, da se je primanjkljaj spremenil v prebitek, kar nam potrdi skrbno administracijo ustanove.
Najlepva hvala torej vsem članom, naročnikom in prijateljem, ki so nas podprli in s čigar naklonjenostjo računamo ve v naprej.	Alenka Jenko Godec
novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti
ONEČAŠČENI POMNIK
Neznani storilec je v noči na četrtek, 14. april, popkodoval spomenik, ki je postavljen v spomin ubitim po drugi svetovni vojni. Na spomeniku, ki stoji ob regionalni cesti Spodnji Brnik - Vodice, je z rdečo barvo pobarval napis in narisal dve svastiki. Obeležje ohranja spomin na ptevilne domobrance, ki so bili izpupčeni iz zaporov v Škofovih zavodov v Šentvidu, pa so jih domači terenci prestrezali na njihovi poti domov in jih zverinsko pobijali.
DAN DRUŽIN — FAMILYFEST V POSTOJNI
Postojna je bila preteklo soboto v znamenju družin. Z geslom Za družino gre - ljubezen rojeva mir se je v tamkajpnji Športni dvorani Šolskega centra ob 13. uri začela prireditev Dan družin - Familyfest 2005. Pripravile so jo Nove družine iz gibanja fokolarov, podobna srečanja pa so potekala pe v več kot 200 mestih po svetu. Osrednje dogajanje je bilo na trgu Kapitol v Rimu, kamor se je prek satelitske povezave vključilo pe več različnih mest, med njimi Tokio, Nairobi, Teheran, Manila in Krasnojarsk. Dogajanje v Rimu je bilo mogoče spremljati v neposrednem prenosu tudi v Postojni in na slovenski televiziji. - Slovenski del dogajanja se je sklenil z mapo za pokojnega papeža Janeza Pavla II. Kot je povedala Marjana Debevec, je papež toliko naredil za družino, da bi ga lahko poimenovali kar papež družin.
MIMOHOD TOVORNJAKOV
Slovenski avtoprevozniki so na ptevilne težave, s katerimi se soočajo, a se po njihovem mnenju repujejo prepočasi, opozorili s protestno vožnjo skozi Ljubljano. Pripeljali so se po Tržapki cest, zavili na Tivolsko, nato na Slovensko in Dunajsko ter Končali pot pred Gospodarsko zbornico Slovenije. Protest, v katerem je sodelovalo okoli 200, po podatkih policije pa okoli 150 tovornjakov, je minil mirno in ni povzročil večjih težav v prometu. Po mnenju ministrstva za promet je bil protest nepotreben, saj medresorska delovna skupina ob sodelovanju predstavnikov avtoprevoznikov uspepno opravlja delo.
po svetu
ZAČETEK POTI V EVROPO
Evropska komisija je Evropski zvezi priporočila, naj s Srbijo in Črno goro začne pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju, je v Stras-bourgu sporočil evropski komisar za pritev Olli Rehn. "Evropska komisija je sprejela pozitivno odločitev. V ptudiji o izvedljivosti je ocenila, da je država dovolj pripravljena za začetek pogajanj o sporazumu in stabilizaciji. To je za SČG začetek poti v Evropo," je dejal Rehn, ki pa je opozoril, da bo hitrost napredka povsem odvisna od SČG, izvajanja reform in sodelovanja z Mednarodnim sodipčem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
SPET ODPRTA GROBNICA
V Vatikanu so grobnico pod glavnim oltarjem bazilike svetega Petra, kjer so pokopali papeža Janeza Pavla II., ponovno odprli za javnost. Kardinali, ki so se pred ponedeljkovim začetkom volitev novega papeža zbrali v Vatikanu, so medtem nadaljevali pogovore o težavah, s katerimi se sooča katolipka Cerkev in se odločili, da bodo v času kon-klava vse, kar zadeva volitve novega papeža, obdržali v tajnosti.
AGENCIJA ZA MEJE POLJAKOM
Notranji ministri Evropske zveze, med njimi slovenski minister Dragutin Mate, so na zasedanju v Luksemburgu sklenili, da bo sedež zvezine agencije za
meje gostila Poljska. Za sedež agencije, ki bo prva agencija z domom v eni od novih članic povezave, se je med petimi državami potegovala tudi Slovenija. Ker s svojo kandidaturo ni uspela, je bil minister Mate "nekoliko razočaran", a dejal je, da se v kratkem času njegovega mandata ni dalo storiti več.
POSLEDICE VOLITEV V ITALIJI
Namestnik italijanskega premiera Marco Follini in pe trije ministri iz vrst krpčanskih demokratov (UDC) so izstopili iz desnos-redinske vlade italijanskega premiera Silvia Berlusconija. Stranka se je tako odločila na seji predsedstva stranke in se tako odzvala na hud poraz vladajoče koalicije na lokalnih volitvah 3. in 4. aprila. Vodja UDC Rocco Buttiglio-ne je sicer napovedal, da bo stranka v par amentu pe naprej podpirala vlado. - Berlusconi pa je - v primeru, da ne bodo dosegli dogovora glede oblikovanja nove vlade - zagrozil s predčasnimi volitvami. "Ali se bo UDC vrnila ali pa bodo v Italiji predčasne volitve," je dejal italijanski premier. Follini je ponovno zavrnil Berlusconi-jev predlog za oblikovanje nove vlade med strankami vladajoče koalicije.
KJE JE GOTOVINA?
Hrvapki tednik Feral Tribune je poročal, da je hrvapka policija izdala lažni potni list generalu Anteju Gotovini, s katerim je obtoženec haapkega Mednarodnega sodipča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije leta 2001 zbežal s Hrvapke.
VSESLOVENSKO ROMANJE V LUJAN
Na tretjo nedeljo v maju 15. maja se bomo zopet zbrali ob prestolu lujanske Matere božje. Veliko nas bo in z veseljem se bomo spet srečali na od Marije izvoljenem kraju.
Na romanje gremo, ne na izlet, zato se nanj duhovno pripravimo! Molimo za njega uspeh in pritegnimo tudi vse tiste, ki oklevajo. Marija je Mati vseh ljudi, posebno pa pe čuti s tistimi, ki so se oddaljili od Njenega Sina. Na romanju bo prilika, da se vsi spet včlanimo v veliko družino božjih otrok, kjer je greh izgnan in vlada božja ljubezen.
Vozni listki so že v prodaji. Cena $ 7,50 za obe strani vožnje. Romarski vlak odide s postaje Once ob 7.15. V Lujan prispe ob 9,05. Povratek iz Lujana 17,40, prihod na postajo Once ob 19.30. Letos se vlak ne bo ustavil v Ramos Mej^a, pač pa v Liniersu, ki je najvažnejpa izhodna točka raznih vozil. Na poti v Lujan se ustavi ob 7,38, na povratku ob 19,11.
Pripravljani odbor za slovensko romanje v Lujan.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Osebne novice
+ Franc Kru pič. V Buenos Airesu je v petek 15. aprila t.l. ob dveh popoldne umrl zadet od kapi g. Franc Krupč, polic. nadzornik v p. K zadnjemu počitku so ga položili v soboto, 1 6. t. m. popoldne na pokopalipču Flores. Pogrebni sprevod je vodil g. direktor Anton Orehar, pokojnika je pa na njegovi zadnji poti spremljalo veliko slov. rojakov, ki so težko prizadeti družini tudi izrekli svoje sožalje.
V Kanado je odpel s svojo družino dne 30. marca t. l. k svojim bratom g. Franc Ferkulj, doma iz Strug na Dolenjskem. V Argentini je živel v Villa Bosh pri Buenos Airesu. Želimo mu mnogo sreče v severni domovini.
Poroke: Poročila sta se g. Maks Borptnar in gdč. Elida Canepa iz Buenos Airesa. V nedeljo 17. IV. 1955 sta pa stopila pred oltar v župni cerkvi v Ramos Mej^a g. Marjan Loboda in gdč. Albina Žonta. V San Justo pa g. Štefan Dren pek in gdč. Milena Knavs. Mladim parom ob vstopu v novo življenje želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
MENDOZA
Velikonočne praznike smo obhajali v Mendozi tudi letopnje leto, kot vse doslej, po slovenskih pegah. Tudi duhovno nas je lepo pripravil napdupni pastir. Vse nedelje v postu smo imeli popoldne križev pot. Na Veliki petek smo poleg te pobožnosti poslupali tudi postno pridigo. Na veliko soboto zvečer se je ob lepi udeležbi rojakov razvila na igripču zavoda br. Maristov napa vstajenjska procesija ob zborovskem petju velikonočnih pesmi. Na veliko nedeljo smo imeli slovesno peto mapo pri sestrah frančipkankah in popoldne pete litanije Srca Jezusovega.
Vopčili smo si srečne praznike in se pri tem spominjali dni, ki smo jih na ta praznik pred leti preživeli doma.
Svobodna Slovenija, 21. aprila 1955 - pt. 16.
eslovenia, mi tierra
La emigracion
Krst
V cerkvi Inmaculado Corazon de maria je bil 10. aprila krpčen Rodrigo Ezequiel Correa. Očka je Esteban, mamica pa Klavdija Galjot. Botra sta bila Mariana Galjot Escobar in Mar[ano Dechant. Čestitamo!
ZA TISKOVNI SKLAD...
...Svobodne Slovenije je inž. Žakelj Jože daroval 100 pesov, namesto cvetja na grob g. Štefanu Kavčiču (Snopkov Štefan). Bog povrni!
La emigracion conforma un cap^tulo importante de la historia eslovena. Se estima que una quinta parte del pueblo esloveno vive fuera de los l^mites de la Republica de Eslovenia.
Los primeros emigrantes fueron los protestantes en el siglo xVi. El emperador les ordeno que se conviertan al catolicismo o que se fueran. Muchos optaron por lo segundo, emigrando a Alemania, a Wurtemberg. El predi-cador Znojilpek emigre a Suecia: all^ vive su descendiente que conoce su historia, el escritor Znoilski.
La gran corriente emigratoria comenzo en la segunda mitad del siglo XIX. En ese tiempo los campesinos tomaron posesion de sus tierras, pero no las pod^an mantener. Ademas la ley de sucesion dispon^a que todos los herede-ros deb^an recibir partes iguales, con lo cual se atomizaban las propiedades, de por s^ pequenas. El campesino deb^a pagar las dotes y despues no pod^a sobrevivir. El unico camino disponible era emigrar, especialmente hacia los Estados Unidos de America. All^ trabajaban duramente, principalmente en las minas o en las acer^as. Despues de varios anos regresaban, con los dolares ahorrados pagaban las deudas y comenzaban nuevamente. Pero en unos anos la historia se repet^a y volv^an a America. Algunos hicieron varios viajes de ida y vuelta.
Pocos tuvieron la suerte de ganar lo suficiente para afincarse en America, comprarse su chacra o conseguir un trabajo en las ciudades. Cuando lo lograban llamaban a sus prometidas y formaban su hogar en el nuevo mundo. Trataban de establecerse en grupos para poder reunirse y ayudarse mutuamente. Crearon asociaciones de eslovenos y los sacerdotes fundaban parroquias de eslovenos. Tam-bien comenzaron a editarse diarios y periodicos, pero con diferente proyeccion: la catolica (Ameripka domovina) y la socialista (Prosveta). Hubo disputas ideologicas entre los emigrantes, que fueron duras y largas, perpetuandose hasta la actualidad.
Hubo tambien mucha vida cultural. En sus centros se pon^an en escena obras teatrales, operetas e incluso, en algun tiempo, operas. Recib^an est^mulos desde Eslovenia. Durante algun tiempo vivio entre ellos el escritor Etbin Kristan y colaboro el conocido escritor estadounidense Louis Adamic. Recien en los ultimos tiempos recibieron el reconocimiento por su labor escritores catolicos de la talla de Karel Mauser, Ludvik Potokar y otros.
slovenci in ©port
LEPŠI ŠPORTNI OBJEKTI
Domžalski Helios d.d. bo v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije tudi v letu 2005 poskrbel za leppo podobo slovenskih pportnih objektov. Letos je Helios prenovi namenil svoje premaze v virani 1,5 milijona tolarjev, OKS pa jih bo razdelil najbolj prizadevnim. Akcija domžalskega podjetja poteka že od leta 1999, doslej pa je bilo na ta način poleppanih že 36 različnih pportnih objektov v državi.
SREBOTNIKOVA PRIŠLA DO ČETRTFINALE
Za slovensko tenipko igralko Katarino Srebotnik se je nastop na turnirju WTA v ameripkem Charlestonu tako v posamični kot v konkurenci dvojic končal v četrtfinalu. Med posameznicami je dodobra namučila drugo nosilko Jeleno Dementjevo - Rusinja je slavila s 6:3, 5:7 in 6:4 -med dvojicami pa je slovensko-japonsko navezo Srebotnik/ Šinobu Asagoe ugnal prvopostavljeni ameripko-avstralski par Lisa Raymond/Rennae Stubbs s 6:3 in 7:6 (5).
NAJBOLJŠI ZIMSKI ŠPORTNIK
Športni program Radia Slovenija je na tradicionalni, že 19. sklepni prireditvi akcije Športnik zime ali poletja izbral najboljpega pportnika letopnje zime. Laskavi naslov si je priboril smučarski skakalec, svetovni prvak iz Oberstdorfa Rok Benkovič. Poleg Benkoviča je bilo v izboru za nagrado pe biatlonka Tadeja Brankovič, smučarski skakalec Jernej Damjan, smučarka tekačica Petra Majdič, plavalec Peter Mankoč, alpska smučarka Tina Maze, telovadec Mitja Petkovpek, namiznotenipka igralka Martina Safran, judoist-ka Rapa Sraka in rokometap Gorazd Škof.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / PropiEtario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / TElEfon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / E-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru ptvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so pe: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Milena Ahčin, Pavlina Dobovpek, Rudi Koncilja, Majda Hren Ravnik, Vera Breznikar Podržaj, Viktor Leber, Lučka Oblak Čop, Martina Golob. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanjE z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
Na( v Trstu
Ljul metrop na obis bilo žu praznu novitve Urana novanj nadpkc Na d pk tamkajp v slove somape je v M
(J ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. dE la Propiedad IntElectual N° 881153
MALI OGLASI
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-
vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; E-mail: jullacE@yahoo.com.ar TURIZEM
Letalske karte, rezerva hotelov,
H.^rjgefSn 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: TEl./faks: 4798-5153. E-mail: Estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. ZapupčinskE zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsEk@hotmail.com dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik LavallE 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
DAROVALI SO
Zveza slovenskih mater in žena se zahvaljuje vsem, ki so darovali v dobrodelni sklad: druž. Rezelj-Pezdirc iz ZDA, 100 dolarjev namesto cvetja na grob Polde-tu Golobu in 200 dolarjev namesto cvetja na grob Mariji Žukovec; prof Lojze Peterle 440 pesov; N.N. iz ZDA 400 dolarjev; N.N. iz Morona 100 pesov. Vsem dobrotnikom Bog povrni!
Ze dvainpetdeseta misijonska veletombola
Pravzaprav je med nami vedno bila ena sama ,,vele-tombola". Ta, misijonska, ki se je v začetku nape skupnosti iz ,,Janeževega" srečolova spremenila v tombolo, in postala resnično ,,tradicionalna". Potem jo je razvoj skupnosti in usoda preselila in Donboscovega Ateneja v Slovensko vas in z leti je dobila bolj ,,lanupki" prizvok. Prvotno jo je organizirala posebna Misijonska skupina pod skrbnim vodstvom danes že pokojnega „gospoda Lenčka", zadnja leta, pa so sodelova i bolj rojaki iz Slovenske vasi.
Na sejah Medorganizacijskega sveta je večkrat padla zamisel, da bi poživili njen „vseslovenski" značaj. Tako je bilo sklenjeno tudi na zadnjem lanskem in prvem letopnjem sestanku predsednikov in zastopnikov naph domov in ustanov. Poverilo se ji je značaj ,,izključnosti" (na to nedeljo ne bi smelo biti drugih prireditev) in se sklenilo, da bodo vsi odbori sodelovali pri prodaji tablic, nabirki dobitkov in seveda vzpodbujali rojake, da naj se misijonske prireditve udeležijo.
Zato celotna skupnost vabi to nedeljo v Slovensko vas, kjer se bo točno ob 15. uri začelo klicanje ptevilk. Tudi to pot pod geslom: ,,Enkrat na leto darujmo za slovenske misijonarje!"
obvestila
SOBOTA, 23. aprila:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hip.
NEDELJA, 24. aprila:
Misijonska Veletombola v Slovenski vasi s celodnevnim programom.
Na Pristavi občni zbor po map.
SREDA, 27. aprila:
Učiteljska seja voditeljic osnovno polskih tečajev, ob
20. uri v Slovenski hip.
PETEK, 29. aprila:
Občni zbor kreditne zadruge Sloga, ob 19.30 v Slompkovem domu.
SOBOTA, 30. aprila:
Jesenski ples v Slompkovem domu.
NEDELJA 1. maja:
45 obletnica v Slovenskem domu v Carapachayu s
celodnevnim programom. Istotam začetek MTO.
NEDELJA 8. maja:
45. obletnica v Slovenskem domu v San Martinu.
NEDELJA 15. maja:
Vseslovensko romanje v Lujan.
SDO-SFZ
V ponedeljek. 11. aprila nas je na Opčinah v Trstu nenadoma zapustil in peI za večno počivat v Bogu nap brat in stric, gospod
dr. Ivan Artač
katolipki mladinski vzgojitelj in veliki kulturnik na slovenskem Primorju.
Spominjamo se ga in priporočamo v molitvi, želeč mu miren počitek.
Brat Viktor in družina

SUPER i PLES
Ob 21. Uri
Na ra:?polaMl;ihka ve^ei"]'.! u	Imvai&tvo otrok
rešitev križanke
VODORAVNO: 1. vir; 4. prisega; 10. Ezav; 12. Janko; 13. sobota; 15. orli; 17. eI;
18.	la; 19. upa; 20. las; 22. kam; 23. nos; 25. Rio; 27. os; 29. mu; 30. Eter; 32. predal; 34. očaki; 36; čari; 37. spančka; 38. ran.
NAVPIČNO: 1. veselje; 2. Izola; 3. Rab; 5. rja; 6. i-a; 7. snop; 8. ekran; 9. gol; 11. vol; 14. tako; 16. insulin;
19.	umor; 21. sreča; 24. omara; 26. Iran; 28. seč; 31. top; 32. pik; 33 dar; 35. K.Č.
Odbor Slomškovega Doma
V	Slomškovem Domu
3Ö.Ü4.C5
V	JESENI II
Ples kot nekoč, ples za vse
Sodelujejo:
Slovenski Instrumentalni Ansambel, DJ
terlEQE CENA $8
Vabimo Vas v nedeljo 1. maja 2005 na praznovanje 45. obletnice
SLOVENSKEGA DOMA v CARAPACHAYU
"...bom naredil stezice..."
Ob 10:30 otvoritev s sv. Mapo. Po map kulturni program. Ob priliki 60 let zdomstva bo govoril lic. Franci Markež. Ob 13:30 Kosilo -prijave na tel. 4766-6861
Prosta zabava
Pričakujemo Vas!
Dra. Cecilia Grierson 3867, Carapachay
Mendoza, Argentina.
,,Milost in dobrotljivost mi sledita vse dni mojega življenja in v Gospodovi hip bom prebival najdaljpe čase."
Ps 22, 16-8
Vsem prijateljem in znancem z globoko žalostjo sporočamo, da je 12. aprila 2005 v 76. letu starosti Bog poklical napega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica
CIRILA TEKAVCA
Iz srca smo hvaležni za vse molitve ob krsti in tolažilne besede. Zahvaljujemo se msgr. Juretu Rodetu za spremstvo v molitvi, g. Matiju Borptnarju za vodstvo pogreba in pogrebno mapo, g. Tonetu Bidovcu za podelitev sv. zakramentov ter vsem, ki so ga pripi kropit in molit za njegov pokoj ter darovalcem v dobre namene namesto cvetja.
Žalujoči:
žena Vida roj. Bevčar; sin Aleks;
hčere Ivana, Silvija in mož Sergio, Milena in mož
Gabrijel, Veronika in mož Hernan; vnuki Tomaž, Manuel in Mercedes; brat Lojze;
sestre Micka, Francka, Dana in Tilka;
svaki, svakinje, nečaki in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Klada-Slovenija, Chicago, Kanada
,,jaz pa zaupam v Tvoje usmiljenje; moje srce se raduje Tvoje pomoči." Ps 13
Z žalostjo sporočamo, da je v soboto 9. aprila, po dolgi bolezni, odpel po večno plačilo k Bogu nap dobri mož, oče, stari oče, gospod
JOŽE MARKOVIČ
Obenem se zahvaljujemo g. Tonetu Bidovcu za mesečne obiske in pogrebno sv. mapo. Prav tako g. Matiju Borptnarju za molitve rajnemu, ter vsem, ki ste zanj molili ob krsti in se udeležili pogreba.
Žalujoči:
žena Tilka Avguptin;
sinovi Jožko in Janko z družinama, in Toni; hčeri Metka in Nežka z družinama; vnuki Alejandro, Florencia, Agust^n, Mariano, Gabriela, Veronika, Lučka, Damijan, Natalija in Alejandra.
Buenos Aires, Slovenija
PAPEŽ JANEZ PAVEL II
Dosegla in izredno užalostila nas je vest o smrti človeka z velikim srcem in prokih obzorij, nam dragega in spoptovanega svetega očeta Janeza Pavla II., pastirja Cerkve, delavca za mir in pravičnost, moža molitve, učitelja vere in pravih kreposti, varuha resničnih in trajnih človepkih vrednot. V napem spominu bo zapisan kot mož svetosti in modrosti, mož ptevilnih darov, po katerem je Bog obogatil vesoljno Cerkev in vse človeptvo. Slovenci v svojih srcih gojimo pe posebno hvaležnost za njegov pogum in odločnost pri priznavanju samostojne republike Slovenije ter beatifikacijo bl. Antona Martina Slompka.
Čudovit zgled Janeza Pavla II. nas bo pe dolgo bodril in usmerjal v prizadevanju za svet pravičnosti, ljubezni in miru. Naj mu bo nap Gospod, Jezus Kristus, kateremu je vse življenje zvesto služil, usmiljen in bogat plačnik. Vas in nas, ki globoko žalujemo ob smrti svetega očeta, pa naj spremlja Sv. Duh Tolažnik.
Dr. Andrej Bajuk Predsednik NSi
Regijski odbor Nove Slovenije za Južno Ameriko se pridružuje žalovanju ter se svetemu očetu zahvaljuje za delo, ki ga je opravil v Katolipki Cerkvi in za blagor vsega sveta. Naj mu dobri Bog stotero poplača!